V T Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. številka 0. J0L1ET, ILLINOIS, 17. DFCEMBRA 1915 LETNIK XXV, i polica c ku-f imbcj o s ta; nami ozla- 3t4- o. ).S0 ).50 5.00 7.00 >.50 >.00 .1 >.00 !.00 >.00 '.00 i.OO 75c en-' Bolgarija pozdravlja osvoboditev Makedonije. Anglo-francoske čete zasledovane do grške meje. Grška pred odločitvijo. Črnogorci ob vsej liniji prisiljeni k umiku. Cetinje, črnogorsko glavno mesto, ogroženo. Italijani vedno odbiti. Skoro nič novic z ruske in zapadne fronte. s. Dunaj, 13. dec. (Cez London.) — Sedeče uradno naznanilo je bilo objavljeno nocoj: "Italijansko bojišče: Ob tirolski me-■>) je sovražno topništvo hudo obstreljevalo naše postojanke pri Rivi, Ro-v«retu in na Col di Lani. Severovzhodno od Oslavja je bilo več naskokov •dbitih. V odseku Giudicarije poskuša so-'»'ažna pehota prodreti do naših postojank. Boji se tam nadaljujejo." Berlin potrjuje poročilo. Berlin, 13. dec., brezžično v Sayville. Italijanske čete so zopet napadle Wine blizu Oslavja ob goriški fronti, a napad je bil takoj zaustavljen, kakor Poroča danes izdano uradno naznanilo avstrijskega štabnega glavnega sta-■a, dospelo semkaj iz Dunaja. Italijansko topništvo je bombardiralo Lardaro in postojanke blizu Rive, Rovereta in Col di Lane. Italijanski pehotni napad na višine vzhodno od doline v okrožju Giudicarije je bil odbit. Gorica še obstreljevana. Tarnaj, 74. dec. —t Danes izdano ^naznanilo vojnega urada pravi: 'V odseku Giudicarije se italijansko delovanje nadaljuje. Več manjših napadov je bilo odbitih. Del Gorice ob cesti v Št. Peter je zopet obstreljevan po laškem topništvu." 01» Z balkanskega bojišča. . London, 13. dec. — Anglo-francoske na Balkanu so bile pregnane v ^rsko. Samo nekaj razkropljenih kr-. srbske vojske sedaj nadleguje vojake osrednjih držav v Srbiji. Berlin Poroča, da ,sta i>ili med zavezniškim umikanjem dve diviziji britanskih čet skoraj uničeni. Anglo-Francozi izgnani iz Srbije. Berlin, 13. dec. — Anglo-francoske čete, ki so branile južni del Srbije, so popolnoma izgnane iz makedonskega ozemlja, kakor je naznanil vojni urad danes. Poleg osvojitve Dojrana in Gevgeli-ja po armadi pod poveljstvom generala Todorova je naznanjeno, da sta bili dve britanski diviziji (40,000 mož) skoraj uničeni med prodiranjem. Poročilo tudi naznanja, da je bilo pri Ipeku, Črna gora, dv;fnajst topov uplenjenih in 900 mož ujetih. Nemško vojno poročilo. Uradno naznanilo se glasi: "Več nego 900 ujetnikov je včeraj prignala armadna skupina generala Koevessa. Pri Ipeku je bilo uplenjenih dvanajst modernih topov, ki so jih Srbi zagrebli. Za našo fronto je bilo več nego 1,000 zaostalih Srbov ujetih med zadnjimi dnevi. "V Makedoniji je armada generala Todorova zavzela vasi Dojran in Gev-gelij. Nijedjuša Angleža ali Francoza ni zdaj na svobodi v makedonskem ozemlju. "Približno dve britanski diviziji sta bili uničeni v teh spopadih." Bolgari osvobodili Makedonijo. Sofija, 14. dec: (Čez London, 15. dec., 12:35 zj.) — Vojni glavni stan je objavil sledeče poročilo: "Dan 12. decembra ostane za bolgarsko vojsko in bolgarski narod vedno dan največjega zgodovinskega pomena. "Tega dne so zasedle naše čete tri zadnja makedonska mesta, ki jih je sovražnik še obdržal, — Dojran, Gev-gelij in Strugo. "Zadnji boji z Britanci, Francozi in Srbi so se vršili blizu Dojranskega in Ohridskega jezera. Danes je sovražnik povsod poražen. Makedonija je svobodna. Nijednega sovražnega vojaka ni mogoče najti na makedonski zemlji, razen v ujetništvu. Po svojem včerajšnjem porazu na desnem bregu Vardara so se Britanci in Francozi u-meknili na nevtralno grško ozemlje. Naše čete so jih zasledovale do grške meje. Z navdušenjem pozdravljeni "Dojran je bil osvojen opoldne. Pre-bivavci so pozdravili naše čete z navdušenjem in jih krasili s cveticami. Tudi kralju Ferdinandu so klicali živio. "Ujetniki in zaostali ranjenci ter usmrčenci, ki smo jih pokopali, so pripadali predvsem 10. in 22. britanski diviziji, ki sta bili sestavljeni iz brigad 29, 30, 31, 65, 66 in 67. Poraženi sta bili odločilno ter sta zapustili na svojem begu podobnem umiku topov.in orožja. Celo bojišče je bilo pokrito z odvrženimi oborožnimi predmeti. Doslej smo našteli 2,000 britanskih ujetnikov. "Ob zasledovanju Francozov je ena naših skupin še enkrat napadla na desnem bregu Vardara in pognala sovražnika nazaj čez grško mejo." V znamenju zmagoslavja. Sofija, 14. dec. (Čez London.) — Sobranje je sklicano za dan 28. dec. Vlada bo zahtevala kredit 150 milijonov in bode baje podpirana po vseh strankah, izvzemši socialiste. V seji ministrskega sveta, pri kateri jc vlada sklenila sklicati sobranje, je bilo naznanjeno, da .je-t Bolgarija ?b< večala svoje ozemlje za 50,000 kilometrov. Avstrijski uspehi. Berlin, 14. dec. — O včerajšnjih razvojih ob fronti objavlja veliki glavni stan sledeče poročilo: "Z Balkana: Jugozapadno in južno od Plevlja, na severnem Črnogorskem, so avstro-ogrske čete prisilile sovražnika iznova k umiku. Tu in na vzhodnem Črnogorskem je bilo kakih 2,500 mož ujetih." Gevgelij v plamenih. London, 14. dec. — Iz bolgarskega poročila vojnega glavnega stana z dne si k h soldi ee s a no mrp showing t h dir ^hoto by American Pre«B Association. POROČILA O NEMIRU V INDIJI SO KAJ NEPRIJETNA ZA VELIKO BRITANIJO. London zanika, da je resen nemir v Indiji, ali poročila ne utihnejo, med katerimi je najvažnejše ono, ki na-J>anja, da jc ljudstvo v Hydcrabadu odstavilo svojega nizama ali vladarja, ker je preostro podpiral britansko nad-_ Govorilo se je celo, da je lord Kitchener, prejšnji poveljnik britanskih čet v Indiji, odpotoval tja delat Sedaj pa je znano, da je bil Kitchener namenjen za poveljnika na Balkanu. Pred kratkim so nemški časo-,Sl zatrjevali, da je britanska nadvlada v Indiji in tudi v Egiptu resno ogrožena po avstro - nemško - bolgarskem "odiranju na Balkanu. 12. dec. je razvidno, da je mesto Gevgelij v jugozapadni Srbiji, ob grški meji,, v plamenih. Č-nogorsko gl. mesto ogroženo. London, 15. dec. — Avstro-nemške armado so pognale Črnogorce in Srbe čez reko Taro na točki skoro pol poti med Plevljem in Cetinjem ter sedaj ogrožajo črnogorsko glavno mesto. Uradna zanikanja prihajajo iz francoskih in grških virov, da so Bolgari vstopili na grško ozemlje v zasledovanju anglo-francoske ekspedicije, ki se je umeknila iz Srbije. Vsa grška vzhodna Makedonija je bila opuščena zaveznikom in grške čete so f e umeknile. Nemško vojno naznanilo. Berlin, 15. dec. — Danes izdano u-radno naznanilo vojnega glavnega stana pravi: "Jugozapadno od Plevlja je bil sovražnik pognan nazaj čez reko Taro. Dalje vzhodno je bil pognan čez linijo Grab-Brodarevo. Več sto mož je bilo ujetih." Avstrijsko vojno poročilo. Na Dunaju izdano avstrijsko uradno naznanilo pravi: "Avstrijska kolona je razkropila sovražen bataljon blizu Glibakov. Druge avstrijske čete so dospele v Gnab ter ujele 340 vojakov in 150 mož vojaške starosti." Z ruskega bojišča. Petrograd, 13. dec. — Rusko topništvo je razdejalo Zeppelinovo zrako-plo\ ,.;co v noči 5. dec. blizu postaje v Kal: nnu ob železnici Libava-Romin, po pravkar dospelih podrobnih poročilih. Vodljiva zrakoplovnica se je prikazala iz smeri Novo-Aleksandrovska in je plula čez ruske postojanke proti Dviusku. Zasledil jo je žaromet in rusko topništvo je začelo streljati. Zep pelinovka se je potem dvignila in izgubila v oblakih. Naenkrat se je zrakoplovnica zopet prikazala nad Kalkunom. Njeni motorji bili ustavljeni, kar je navadno znak. da se imajo pravkar spuščati bombe. Rusko topništvo je začelo streljati nanjo. En izstrelek jo je za-i .-akoplovnico so zavili plameni in glasen razpok je sledil. Kar je ostalo od stroja, je padlo v ruske linije. Izoglenela trupla nemške posadke so bila pokopana. Križ je bil postavljen na grob z nadpisom: "Čast hrabrim, čeprav so bili sovražniki." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 13. dec. — Nemški vojni urad je danes izdal sledeče službeno naznanilo: "Armadna skupina maršala von Hin-dcnburga: Bili so manjši spopadi med prednjimi stražami in sovražnimi razglednimi patrolami na raznih točkah. V teh se je Rusom posrečilo razdejati neko slabotno nemško stražišče. "Armadna skupina bavarskega princa Leopolda: Brezuspešen napad proti našim postojankam blizu Vulke, južno od Vygonovskega jezera, je stal Ruse 100 mož." Vse mirno. Dunaj, 14. dec (Čez London.) — Uradno je bilo nocoj naznanjeno: "Na ruskem bojnem torišču se ni pripetilo nič važnega." Z zapadnega bojišča. Berlin, 13. dec., brezžično v Sayville. — Današnje naznanilo velikega glavnega stana pravi: "Z zapada: Od te fronte ni nič važnega naznaniti." Nič važnega. Berlin, 14. dec. — O včerajšnjih razvojih ob zapadni fronti poroča veliki glavni stan sledeče: "Z zapadne fronte ni poročiti nič važnega." Prusi izgubili 2,244,248 mož. Rotterdam, 14. dec. — Pruski izkazi izgub št. 380 do 389 obsegajo, kakor poroča "Rotterdamscher Courant", imena 65,340 usmrčencev, ranjencev in pogrešancev, tako da znaša skupna izguba 2,244,248. Niti imena v 237 bavarskih, 310 virtemberških, 233 saksonskih izkazih izgub, niti pomorske in turške izgube niso vštete. Telefonska zveza s Sofijo. Berlin (brezžično v Sayville), 13. dec. — Med Berlinom in Sofijo je bila danes udejstvena naravnostna telefonska zveza. Prvi pogovor sta imela po novi liniji Niš-Oršava-Budimpešta bolgarski in nemški vojni minister. Stavka modelarjev. Pittsburgh, Pa., 13. dec. — Od 1,100 do 1,300 modelarjev (kaluparjev), članov Iron Moulders-unije, razdeljenih po 60 do 70 železolivnicah, je danes zastavkalo, tako jc naznanil davi Valentine Baries, poslovni agent unije v Pittsburškem okrožju. Stavkarji zahtevajo 8urni delovni čas. Dunaj odobrava napad na "Ancono yy Avstro-ogrsko admiralstvo misli prevzeti polno odgovornost za potop parnika. KAPITAN VRŠIL DOLŽNOST. Odgovor na ameriško ostro noto bo mepda tudi oster. Washington, D. C., 13. dec. — Vsled posvetovanja, ki se je vršilo danes med avstro-ogrskim opravilnikom baronom Zwiedinekom in državnim tajnikom Lansingom, je videti, da se je poskus zavezne vlade, spraviti diplomatske odnošaje med Združenimi Državami in dvojno monarhijo do preloma ter tako dobiti novo orožje v prid vojaškemu programu v kongresu, popolnoma izjalovil. G. baron Zwiedi-nek je naznanil državnemu tajniku, da utegne dunajska vlada na noto glede "Ancone" brez dvoma takoj odgovoriti. Dunajska vlada bode po mnenju opravilnikovem zanikala vsak namen, torpedirati parnik, predno so imeli mornarji in potniki dovolj časa, priti na varno, in morebiti izjalovila: Če okolnosti, kakor jih slika zavezna vlada, odgovarjajo dejstvom, potem je moral poveljnik podmorskega čolna prekoračiti svoja napotila. Nemogoče izpolniti. Kajpada bo dunajska vlada izpolnila zahtevo glede odškodnine za izgubo ameriških človeških življenj. Poklicati kapitana podmorskega čolna na odgovor pa ne bode mogla iz enostavnega razloga, ker danes ni več možno dvomiti o tem, da se je že dalje časa pogrešanemu podmorskemu čolnu pripetila nesreča ter so kapitan iti mornarji storili smrt. Iz enakega razloga tudi ne more dunajska vlada dognati, ali se v noti glede "Ancone" slikane podrobnosti ujemajo z dejstvi. Preloma menda ne bo. Dunajska vlada ne bo dala priti do preloma diplomatskih odnošajev z Združenimi Državami in bo stvar zasukala tako, da tudi zavezna vlada pri najboljši volji ne najde nobenega povoda za prelom. Predsednik je prej-kone naprej videl ta izid. Hotel je pa pojasnilo zavezne vlade, ki bi bilo te dni gotovo dospelo, s svojo odločno zahtevo prehiteti, da le zopet lahko govori o "diplmatski zmagi", kakor je storil za časa pogajanj z Nemčijo. Z drugimi besedami: Avstro-Ogrsl^ bo dala zavezni vladi enako pojasnilo, kakršno bi ji bila dala tudi brez note glede "Ancone". Samo smatrajo za možno, da bo Dunaj proti ostremu tonu nepotrebne note protestiral ali ugovarjal. Admiralstvo odobrava napad. Dunaj, 14. dec. (Po kurirju v Berlin, čez London, 15. dec.) — Avstro-ogrsko admiralstvo nasprotuje vsaki taji-tvi dejanja od strani poveljnika podmorskega čolna, ki je bil odgovoren za potop italijanskega parnika "An-cona". Nasprotno, admiralstvo odobrava njegovo vedenje popolnoma in izjavlja, da bi smatralo, da ni izvršil svoje dolžnosti, če bi bil dovolil, da "An-cona" uteče. Odgovor na ameriško noto bode, kakor poročajo, kmalu izročen, morda v sredo. Poročevavec ni mogel ugotoviti kakovosti odgovora, ali vsa znamenja kažejo, da je pesimističen razgled položaja upravičen. Nemci grajajo noto. Monakovo, čez London,, 15. dec. — "Muenchener Neueste Nachrichten" pravijo, da je ameriška nota avstro-ogrski vladi glede potopa parnika "An-cona" presenetila Nemčijo, ne samo zaradi njenega ostrega tona, marveč tudi vsled njcjie "n«sk!adc« vsebine". List pravi, da se predsednik Wilson preveč igra z ognjem. _ Konvent rep. stranke. Washington, D. C., 14. dec. — Republikanski deželni odbor je danes sklenil, prirediti prihodnjo deželno konvencijo republikanske stranke v Chicagu dne 7. junija 1916, teden dni pred konvencijo demokratske stranke, ki se bo vršila v St. Louisu. Glasovanje je imelo sledeči izid: Za Chicago 31, za San Francisco 13, za St. Louis 7 in za Philadelphijo 2 glasa. Parnik zgorel. Port Huron, Mich., 15. dec. — Potniški parnik "Majestic", ki ima vrednost $100,000 in ga lastuje The Northern Navigation Co., je danes v ladje-nici v Point Edwardu, Ont., popolnoma zgorel. Umeten kavčuk. Berlin (brezžično v Sayville), 13. dec_— Avtomobilski obodi (obroči) se izdelujejo zdaj v Nemčiji umetno. Državni kancelar von Bcthmann-Holl-vveg je v svojem govoru zadnji teden kazal na to, da se je nemški znanosti posrečilo, rešiti vprašanje o izdela/i sintetičnega kavčuka. "Frankfurter Zeitung" poroča nadalje, da je skoraj obenem s kancelarjem naznanila neka tovarna, da je izdelala neko postopanje, kako podelati ta u-metni kavčuk v gumijevav kolesa, ki bi bila za rabo sposobna najmanj celo leto. Mirovna ladja. London, 15. dec. — Parnik "Oskar II.", z mirovnimi delegati g. Henry Forda na krovu, je doplul danes v Kirkwall. Viljem v Bruselju. Amsterdam, 10. dec. — Cesar Viljem počasti s svojim posetom mesto Bruselj in ostane tam od 19. do 22. decembra. Ogledal si bo tudi okolna bojišča. Posebna policija v zaščito cesarja je odpotovala v Belgijo. Velik sprejem. Pariz, 10. dec. — Sir Edward Grey in maršal Kitchener sta bila sprejeta danes od predsednika Poincare. Predsednik je priredil britanskima ministroma kosilce, ki so se ga udeležili tudi člani francoske vlade. Jeklarna zastražena. Pittsburgh, Pa., 10. dec. — Posebna straža je nameščena okrog Black Dia-mond-tovarne, ki jo lastuje Crucible Steel Co., vsled napada po stavkajočih rezbarjih. Izvoz iz New Yorka. New York, 9. dec. — Izvozi iz new-yorške luke med mesecem novembrom so presegli $180,000,000, največji znesek v zgodovini luke, po danes objavljenih cenitvah carinskih uradnikov. NA TISOČE DOLARJEV smo že prihranili našim cenj. rojakom in rojakinjam v Ameriki; tudi onim, ki še niso poslali denarja v staro domovino potom našega posredovanja; ker smo takorekoč prisilili razne čifutske in druge banke, da so tudi znižale cene kronam in ne računajo po 3 do 5 dolarjev preveč na vsacih 100 kronah. Nad stopetdeset tisoč kron smo že letos poslali, pa še ni bilo pritožbe. Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje. Mi garantiramo vsako pošiljatev. Lastniki naše družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega odgovorni, zato se ni bati nikakoršt»e-neprilike, če pošljete denar skozi uaše-posredovanje. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu. Denar nam pošljite po bančnem. "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar, * * * BOŽIČNA DARILA v staro domovino pošiljajo rojaki in rojakinje najrajše V GOTOVEM DENARJU. Posebno letos bodo božična darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in hvaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja radi vojske. 5 kron pošljemo zdaj za.......$ .75 50 7.40 lOO ZA 500 kron pa za ................$72.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo ceno, da Vam prihranimo denar. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, \ Joliet, Illinois, Joliet, 111., IS. dec. — Božični prazniki so pred nami. Treba bo misliti •aa božična darila. Kje jih kupimo? Pli naših trgovcih. Naši trgovci so -založeni z vsakovrstnim blagom in .najlepšimi božičnimi darili. Samo poglejte mimogrede v okna naših trgovin, kjer so razstavljena božična darila, in gotovo se vas poloti želja, da stopite v prodajalnico in kupite ljubim jnrojcem najprimernejših reči. Opozarjamo vas na razstavno okno veletrgovine The Eagle, kjer vam postrežejo z najlepšimi oblekami v slovenskem jeziku. Opozarjamo vas na bogato zalogo oblek in vsakojakega krojnega blaga v elegantni prodajalnici g. George Stonicha, našega vrlega cerkvenega odbornika in vnetega rodoljuba. Priporočamo vam nadalje prodajalnici g. Juričiča in g. Kirinčiča, ki tudi čutita z vami in vam postrežeta z oblekami, da boste zadovoljni. Kar *e tiče naših grocerij, je največja g. Josip Sitarjeva in tako bogato založena z najlepšimi božičnimi darili, da se hoste začudili, ko vstopite v prodajalnico; poglejte tudi v okno Sitarjeve mesnice, kjer se takoj vidi, da ima g. Sitar izborne uslužbence tudi v svoji mesnici, ne le v groceriji, in poleg iz-Aornih uslužbencev res izborno blago. ia polni blaga sta tudi groceriji in «nesnici g. Johna N. Pasdertza in g. Antona Pasdertza. Za božične praznike bo dobrodošla tudi dobra pijača. V tem oziru vam zlasti priporočamo našo daleč po deželi znano Slovenian Liquor Co., kjer dobite vsakojakih pristnih pijač. (Dalje prih.) — "Božično dete" je naslov lepi povesti, ki jo je spisal znani ameriško-jdovaški župnik-pisatelj Rev. S. Fur-bro znan, se zdravi v bolnišnici sv. Jožefa, kamor so ga prepeljali dne 7. t. m. Dr. Cushing je nevarno zbolel za senom (erysipelas). Stanje se mu je nekoliko izboljšalo, vendar bolnik še ni izven nevarnosti. — Plavž št. 3 Illinois Steel-družbe, U je zaradi poprav počival petinštirideset dni, je danes zopet zaposloval. Trideset delavcev je zaposlenih pri njem. Plavž so popolnoma preiskali m popravili, za kar so rabili tako malo £z*a, kakor še pri nobenem enakem delu poprej. Za popravo plavža so poprej rabili od 4 do 6 mesecev, a sedaj samo 45 dni. To je rekord. — Tonama Illinois Steel-družbe posluje sedaj s polno močjo ali s 10) odstotki ■svoje zmožnosti. — "Henzol plant" se bo imenovalo -*ovo tovarniško poslopje, ki je zdaj gradi Illinois Steel Co. severno od Jo-tteta in bo stalo $300,000. — $100,000 za gradnjo dodatnega poslopja k Silver Cross-bolnišnici v Jolietu mislijo nabrati potom radovolj-«uli prispevkov v osmih dneh. Zadnjo soboto so začeli nabirati. Do včeraj (torek) opoldne so nabrali $30,586. Ooslej so največ darovali sledeči: Illinois Steel Co., $10,000; Ira C. Copley, §2,500; John Lambert, $2,000; Henry "Leach, $1,000; J. A. Patten, $1,000; J. Mather, $1,000 itd. navzdol. Namen je lep, vendar dvomimo, da naberejo ar osmih dneh sto tisočakov. Silver 4>osi-bolnišnica je namenjena predvsem za delavce, ki se ponesrečijo pri delu v tovarnah, zato bi bilo prav lepo, •že bi za dodatno poslopje k tej bolnišnici prispevale predvsem bogate tovarniške družbe. Prava malenkost bi bi %o sto tisočakov n. pr. za neizmerno Itogato United States Steel Company, kajneda? — Parcelna pošta sedaj ne pošilja wmijev v Avstro-Ogrsko in Nemčijo. štni department v Washington!! je toil prisiljen izdati odredbo, naj se za-r.daj ne sprejemajo in ne odpošiljajo parcelnopoštni zavoji v omenjeni deželi, ker so parobrodarstvene družbe t»dk!onile prevzeti odgovornost za oddajo takih zavojev vsled blokade v vojnem pasu. Odredba je v veljavi že nekaj časa in je hudo prizadela vse tiste dobre ljudi, ki so želeli poslati zavojev svojim sorodnikom in prijate- ljem v staro domovino. Vendar lahko pošljete zavoj, če ste voljni plačati poštnino prvega razreda. Pa le malo je takih, ki bi lahko plačali 50c ali pol dolarja poštnine za vsak funt poslanega blaga. In tako bodo mnogoternilci v deželah, stiskanih po strašni vojni, bridko razočarani, cla ne dobe za letošnji Božič željno pričakovanega božičnega zavoja iz Amerike. Vsakdo pa lahko pošlje svojcem v stari kraj kako darilce v gotovem denarju in sicer prav po ceni, kakor je razvidno iz tozadevnega naznanila na prvi strani Am. SI. — Trideset naturalizacijskih papirjev je bilo izdanih v ponedeljek raznorodnim prosilcem za državljanstvo v Jolietu. Vsi so prestali predpisane skušnje. SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ. (Iz "Domoljuba".) "Pišem z levo roko..." Jožef Mohor iz Dan pri Ribnici opisuje svoje vojno življenje tako-le: Slavno uredništvo "Domoljuba"! Lansko leto sem bil potrjen. Kot vojak sem bil prideljen lov. bat. št. 20. Januarja sem se poslovil od domovine in šel s tovariši v Karpate. Bil sem tri mesece tam. Majnika smo Ruse pregnali in šli od Zborova drugam. Vozili smo se in izstopili v Delatinu; nato smo bili za rezervo v Kolomeji. Prav takrat so se naši dobro udarili; ujeli so 700 Rusov. Pri Šnijatinu smo jih tudi pošteno pognali v beg. Potem smo šli skozi Horodenko in na čolnih premostili Dnjester. Kmalu smo bili za silo zakopani v jarkih. Prav po kranjsko smo se udarili 13. junija. Tedaj sem bil tudi jaz ranjen v komolec desne roke, ki so mi jo čez dober mesec odrezali. Bil sem po bolnišnicah na Ogrskem, zdaj pa v Celovcu. Vsega skupaj sem se vojskoval na fron ti pet mesecev; mnogo zanimivega bi imel povedati, kar pride pozneje na vrsto. Ko sem bil v Karpatih, so mi mati umrli. Mislite si mojo žalost!... Zdaj sem sam. Vse to pišem z levo roko; bolj težko gre. (Pisava je prav lična. Op. ur.) Tam na onem griči... Tam na onem griči, tam so ruski ptiči, k' se jim hlače tresejo, k' naše puške pokajo. Naši pokajo s kanoni — ruski jokajo kajoni. Kaj jim pride vse na um?! Streljajo samo z dum dum! Ko razpočili šrapneli, že so Rusi k nam zleteli: "Aj, ne pucaj, ljubi pan! Roke gori — jaz se vdam. Hleba podarite pa nas "zaberite". Hog te živi, Avstrijak, k' imaš hleba in tobak!" Hleba smo jim dali, zraven vse zabrali. Zdaj pa z Bogom, ruski car, ti nam nisi nič več mar! *) Poje se kakor ona "Tam za laškim gričem..." Pesem na Italijana z bovških hribov. Kaj Lah si je izmislil? Da Avstrijo bo stisnil. Pa močno se je goljufal; prav vse >i je zabarantal. Zdaj tam ob Bovcu čaka, se dere kakor spaka, in čmerno-kislo se drži; če nas zagleda, pa zbeži. "V Gorici ho kosilo, in v Trstu bo zvonilo" — tako je mislil laški stric; a dobil jih je po butic'. Še na Trbiž je prežal; kot srna zdaj je zbežal nazaj, nazaj v taljanski svet: "Ne vidimo se kmalu spet." M. in G. iz Virmaš. To in ono iz življenja slov. vojaka. Ludvik Z wander, sedaj pri oddelku vojakov, ki se vežbajo v drsanju na smučeh na Gr.. .r, opisuje vojaško življenje tako-le: Dragi "Domoljub"! Iz daljnega kraja Te pozdravlja Tvoj zvesti naročnik. —Upam, da boš tudi za te vrstice imel malo prostorčka. Avgusta sem bil še na Štajerskem. Odrinili smo na italijansko mejo. V kratkem smo dospeli na cilj. V bližnji vasi smo imeli odmor, da smo si skuhali okrepčila. Tudi jaz sem si hotel skuhati "konservo". Tega posla seveda še nisem nikdar opravljal. Napravil sem ognjišče, zakuril ter vrgel škatljo noter; nato sem šel iskat drv. Ko se vračam, nekaj poči. Pogledam bliže in vidim, da mi je konservo raz-gnalo. Prazna je bila in prazen moj želodec. Še tisti dan smo morali naprej. V štirih dneh smo došli v bližino bojišča; pokalo je že strahovito. Drugi dan so nas porabili, da smo nesli obrezan le? na določene višine. Tu sem prvič zagledal luknjo, ki jo je laška granata-izkopala v zemlji. Dalje smo srečali pokopališče, kjer počiva 17 naših junakov. Grobovi so lepo ozaljšani in vsak ima svoj križec ter napis. Korakali smo z lesom še dve uri. Kar zagledamo polno barak v zemlji. Vse so tako narejene, da jih sovražnik ne vidi. Skoraj vsaka ima svoje ime. Prva se imenuje "Edelweiss", druga "Pri bolni uši", tretja "Pri hudem levu" itd. Tu smo nekoliko počivali. Ogledali smo si žične ovire, žarometalce, strojne puške in peklenske stroje: ognje-metalce. Ta stroj bljuje kakih 30 m daleč strahovit ogenj, ki človeka takoj pokonča, če ga le doseže. Na tem kraju sem našel mnogo znancev in prijateljev. Mudili smo se dve uri, poslušali kanonsko bobnanje, potem pa šli dalje na planino, kamor je bilo še poldrugo uro. Z lesom obloženim ta pot ni bila kaj lahka, osobito, ker so nas Lahi videli in obstreljevali. Ko so jele rož-ljati krogle, smo vrgli les proč ter stekli hitro za skale. Bili smo še vsi zdravi. Les je moral še tisti dan naprej, ker so ga. potrebovali za žično železnico. Ni kazalo drugega, kot iti naprej — brez pušk — 500 korakov od sovražnika. Čakati smo morali, da se je stemnilo, med tem so pa granate padale na tisti kraj, kjer je ležal les. Tudi naši so odgovarjali. Italijani niso mirovali tudi ponoči ne. Do jutra smo bdeli in prežali, kdaj bi bilo moč naprej. Zjutraj se je pa— hvala Bogu — priplazila megla; streljanje je prenehalo, mi smo se pa lotili dela ter srečno prispeli do cilja nad 2000 m visoko. Tudi tu smo našli znance. Enega izmed njih, ki je bil na straži, sem prosil, naj m iposodi puško, da tudi jaz — prvikrat v življenju — sprožim par strelov na sovražnika. Ta pot mi bo ostala ver'no v spominu, kajti niso šale, v vednem sovraž nem ognju nesti po kozjih stezah 8 metrov dolg les na 2000 metrov vi-,oko postojanko. Pa vse smo radi storili in smo pripravljeni na nove žrtve -Ha. vero, dom, cesarja. Sedaj grem na Gr....r, da se bom učil drsati po snegu na -mučeh. Naš Janez. Praporščak Janko Poljak je zapisal par značilnih potez iz življenja naših korenjakov: Naš pešpolk ima glas, da še ni prepustil Moskalu niti pedi zemlje, če ni bil primoran po drugih okoliščinah. Ljudje ne gredo nazaj! Kadar pa morajo iti, nekateri jokajo od jeze. Za smeh pa tudi poskrbe, naj bo polc'-aj še tako kritičen. Ko ■■mo nek"?: morali zapustiti naše pozicije in se umakniti par kilometrov nazaj, sem dirjal na vse kriplje, da ubežim Rusom, ki so rinili za mano. Pritečem do neke hiše. Na pločevinasto streho so padale krogle kot toča, šrapnele so razsajale okoli hate (hiše) in granate so tulile nad njo. Naenkrat pogleda skozi napol zaprta vrata naš človek. "Ja, za Boga, Janez, beži, Moskal..."— "Ja. moram kofe preh skuhate," in izgine nazaj v hišo. Rusi so se upehali in niso mogli več tako hitro preganjati. Jaz stopim malo v hišo. Za počt! V štedilniku, bolje na ognjišču, ogenj, Janez pa piha in pihal, da palec debele trske lete okoli njega in v kotliček. Naenkrat zarjovejo Rusi zopet svoj: "Ura! Ura!" Jaz jo tilijem vun, Janez se pa še nekaj ukvarja s "koffctom". Oziram se nazaj, kako bo ž njim? (Mene ni bilo videti, ker sem tekel po grmovju.) Aha!' Sedajle stopi Moskal na prag hiše. Janez pa v tistem trenutku vun, podere Moskala, kotliček se mu polije po Rusu. In sedaj ta situacija! Rus na tleh rjove, ker se je opekel, Janez mu pritisne še eno s škor-njicami tja v zadnjico. "\!a, da boš vedel, kdaj si Kranjcu razlil "kofe", mrcina ruska I" Drugi Rusi, kakji trije, pa roke v zrak: "Mi vaši, vaši, pane, zlaty pane!" Janez pa v dir, ko vidi, da jo maha Rusa ko listja in trave... Tako so. Poje rad, včasih ga malo pocukne, tudi ppve kako bolj obaltno, ampak mož na svojem mestu je vsak. Kako se Slovaki ljubijo. Dne 14. septembra je pisala slovaška mati svojemu sinu na bojišče karto sledeče vsebine: "Hvaljen bodi J. Kristus. S srčno ljubeznijo Te na stotisočkrat pozdravljamo Tvoji starši. Tvoji sestrici Ka-terca in Marička ter ti proščimo in želimo od milega Gospoda Boga dobrega, stalnega zdravja in sreče,> in da bi bil obvarovan pred sovražnikom, moj dragi sinček. Piši mi, če naj Ti že pošljem zimsko obleko, ako bom mogla poslati. Moj Bog, kaj neki bo s Teboj, moje milo ugnano dete, zopet se moraš v tem mrazu mučiti. O ko bi Ti mogla pomagati! Pa kaj, ko ne morem, sinček mili! Prosi, naj Te z bojišča spuste vsaj pogledat domov. I. pride domov za 14 dni in cerkvenik Miško tudi; poskusi, če Te puste domov. Še enkrat Te presrčno pozdravljamo, vsa naša rodbina, in Ti želimo od Matičke Kristove zdravja in varstva, da bi Te ta Matička obvarovala trplj enja, hudih bolezni in da bi pomagala mojemu sinčku, kličočemu na pomoč. Mi zdaj koruzo vozimo, pa je tako velika voda. Dobili smo že od 4. tega meseca karte od Tebe. Moj Bog, ko bi le enkrat mogla videti mojega milega, dragega sinčka in se z njini potolažiti. Saj Matičko Kristovo zmi- rom prosim za mojega sinčka, da bi mi ga ohranila..." (To je polovica pisma, ki ga je našel č. g. kurat F. Hafner.) Vojakova zahvala. Korporal Franc Zevnik iz Male vasi v Dobrepoljah se zahvaljuje za knjižico "Krščanski vojak", ki mu jo je poslala Marijina družba in med drugim piše: "Z velikim veseljem sem prejel krasno knjižico od naše prelepe Marijine družbe. Sedaj jo bom tukaj v strelskem jarku prebiral, saj tako že dolgo nisem mogel biti pri sv. maši in tudi zvona že nisem slišal sam ne vem koliko časa. Torej še enkrat najlepša zahvala. Jaz sem, hvala Bogu, kljub hudim naporom in nevarnostim zdrav. Imamo zopet težke boje, pa mislim, da tudi zdaj ne bo polentarjem sreča mila. Samo Bog nas obvaruj, pa jih bomo zopet pošteno nasmukali. Vi drugi, doma ostali tovariši pa molite za nas. Čebelna pridnost. Neki nemški znanstvenik je izraču-nil, da morajo čebele izsrkati 7>/ž milijona deteljnih cvetov, preden spravijo skupaj 1 kg sladkorja. Za 1 kg medu, ki vsebuje približno 75 odst. sladkorja, je treba torej 5,700,000 deteljnih cvetov. Življenje v Belgradu se je jelo redno razvijati. Ostalo je precej ljudi, ker je general Živkovič, ki je branil trdnjavo, zatrjeval, da ni nobene nevarnosti. Odprtih je mnogo trgovin in gostiln. Živeža bi bilo dovolj, le kruha pogrešajo. Brezupno podjetje. Pri vsem, kar podjamemo, moramo imeti določen smoter, sicer je podjetje brezupno. To je zlasti resnično pri zdravljenju kake bolezni. Vedeti moramo, zakaj rabimo gotovo zdravilo in ne drugega; vedeti moramo, kakega uspeha pričakujemo. Koristni učinek gotovih pripravkov je splošno znan, kakor učinek Trinerjevega zdravilne ga grenkega vina pri boleznih prebavnih organov, pri bolečinah in krčih želodca ali droba, posebno pri zapeki in njenih zapletljajih. Dobro je tudi pri razdražljivosti, malokrvnosti, bledici telesni slabosti. Če vas zalezejo kateri teh znakov, zanesite se na Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino in ne iščite drugih zdravil. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. * * ♦ Triner's Liniment je eno najmočnejših zdravil za nadrgnjenje telesa v slučaju bolečin vsled revmatizma ali neralgije, posebno, če so omejene ua posamen sklep ali mišico. Imejte ga pri roki. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv. OGLAV IN POZIV NA NAŠE ROJAKE V AMERIKI. Gotovo Vam je že znano iz listov, da je kot pri našem zavezniku v Nemčiji, tako tudi v Avstro-Ogrski razpisano tretje vojno posojilo v svrho pokritja vojnih stroškov. Vam ni mogoče, da bi se v tej strašni vojni za domovino borili kot Vaši očetje, brati in prijatelji, ki radovolj-no prelivajo svojo kri na ogromnih bojnih poljanah Rusije in v gorah, da odbijejo grabežljive napade naših sovražnikov. Iz poročil listov vsega sveta morete razvideti, s kako neprimernim junaštvom se borijo slovenski polki, katere bode zgodovina ovekovečila. Mi, ki se nahajamo na tej strani oceana, moremo svoji mili domovini pomagati samo financijelno, ako podpišemo za tretje avstrijsko vojno posojilo in pomagamo domovini, ki mora nositi veliko financijelno breme, ki nas vse tlači. Domovina nas ne prosi miloščine, ampak nas prosi za posojilo, za katero plačuje 5'/z odstotkov obresti. Kakor Vam je znano, je sedaj cena kronam nizka, ker je ves izvoz in uvoz iz Avstrije onemogočen. Pri kupu državnih obveznic vojnega posojila dobite danes Vi za dolar okoli 6 kron 50 vinarjev, med tem ko je vreden dolar v mirnih časih samo 4 krone 90 vinarjev. Za vse one, ki-idejo po sklenitvi miru domov, pomeni podpisanje vojnega posojila neobičajen pribitek glavnici, ker ne dobite samo 5j^,odstot. obresfi, ampak dobite za vsak dolar eno krono in 50 vinarjev več. Sy2 odstotkov obresti. 100 kron avstrijskega vojnega posojila stane ............$ 15.00 1,(XX) kron avstrijskega vojnega i posojila stane .............$150.00 V slučaju, da kdo potrebuje denar, ga more vedno dobiti po 75 od sto od kapitala od Avstro-Ogrske Banke. Istotako je mogoče obveznicc vedno prodati. Svoto, katero mislite podpisati, mora biti tiplačana ali pri meni kot zastopniku Wiener Bank Vereina na Dunaju in Ljubljani, ali pri blagajniku (treasurer) od American Express Co., 65 Broadway, New York. Ako želite, da Vam se pošljejo obveznice na Vašo obitelj v stari domovini, nam naznanite točen naslov. New York, 20. oktobra 1915. ALEX, von FEST, Zastopnik "Wiener Bank Verein" 17 Battery Place, New York. — Adv. Kašelj in hripavost prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila. S DO BB BB □ □ □ □ BB BB BB □ □ EVERA'S Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kašlja, hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih pet in trideset let. Je zelo izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim —mladim in starim, otrokom in odraslim. Cena 25 in 50 centov. "Imel sem hudi kaSelJ," piSe e. Frank Vacha, iz Elk River, Minn., "ter sem kupil steklenico Soveroveea Balzama za Pljuča in predno sem ga porabil celo steklenico, jo kagelj popolnoma izginil. Jaz sem 63 let star ter se zdravega počutim." BB BB Kupite SEVEROVE PRIPRAVKE od vaSega lekarnarja. Zavrnite nadomestitve. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročite jih od nas. 7APPK A medla glavobol, o-t,m motica. jetrne pri- tožbe, zlatenica in žolčnica se vdajo zdravljenju, ako se rabijo kakor navedeno v navodilu S EVERA'S Liver Pills (Severove Jetrne Krogljice). Cena 25c. ii W F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni aklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, prrd.. CHAS. C. PEARCE, kaiir FoslsL-uisite USTovo Pivo Old Lager STEKLENICA H«««« I Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo pivo. --IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunih v Jolietu SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. C i m več ga pije& tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo- BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Clii. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 844 mrl Zu, so ga boj nic 2og cev Hlr, ju Pr, So niv 0(1] 1-is ie se ie ni E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-sloven&ki pogrebnih, 9251 E. 92 St., S. Chicago, III Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil) za vsako prigodo in vreme. Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chloago 3247 fJOSIP K LEPE C JAVNI NOTAR 100» N. Chicago St. JOL1KT, ILL. tU, lo — Posvetovanje avstrijskih škofov, ^ne 9. novembra .se je na Dunaju začelo zborovanje avstrijskih škofov, ki se ga so udeležili tudi slovenski škofje mil. gg. dr. Sedej iz Gorice, dr. Jeglič 'z Ljubljane, dr. Karlin iz Trsta, dr. Napotnik iz Maribora in dr. Mahnič iz Krka. — Pohvala Dalmatincev. "Domoljub" z dne 18. nov. piše: Nadvojvoda Evgen je poslal deželnemu namestniku Dalmacije grofu Attemsu pismo, v katerem pravi, da mora med junaki za časa tretje soške bitke v prvi vrsti o-meniti junaške sinove Dalmacije, ki so ponovno dokazali, da se štejejo med najboljše naše vojake. To pismo je '!al deželni namestnik grof Attems tiskati in razdeliti po celi deželi. Tako je v Dalmaciji! — Pri nas pa upamo in smo prepričani, da so se storili že Potrebni koraki, da se zbere ves material, ki priča o junaštvu Hrvatov in Slovencev ob našem južnem bojišču in da bomo mogli po končani vojni videti vse to zbrano na pr. v našem deželnem muzeju. — Deželni glavar dr. Šusteršič in Bolgari. Sofijski "Dnevnik" piše 18. oktobra pod naslovom "Avstrijski Slovani za Bolgarijo": "Slovenec", organ staroslovenske stranke v Ljubljani, Prinaša interesanten članek" itd. Nato pr;£ei0. sledi prestava znanega dr. Šusteršiče-vega članka na uvodnem mestu "Slovenca". Poročevalec pravi, da je ta članek znanega jugoslovanskega politika važen in zanimiv posebno zato, ker pokazuje na nov političen položaj in na to, da se zdaj za dva bratska naroda, za bolgarskega in za slovensko-hrvatskega, otvarja ena srečna bodočnost. jih je, ki bodo še sledili klicu cesarjevemu. O nekaterih smo že čisto mislili, da so mrtvi, pa se je počasi le zglasil zdaj ta, zdaj oni iz ujetništva. Veliko je bilo že ranjenih; eni se še bijejo. Nekateri sopa že tudi dali življenje za domovino. In sicer počivajo v tuji zemlji: Rez. poročnik Grando-vec, dva brata Grošlja, Tone Klančar, Zeljko Zupančič iz Dečje vasi, Tomšič in Prosenik iz Pekla, pa menda še par drugih. Naše poljsko delo se je težko o pravem času opravljalo, pa mislim, da bo vse srečno končano, samo če nam Bog da lepo vreme. Naš župan je tudi moral prepustiti svoje tri sinove cesarju. Sedaj pa sam opravlja svoje gospodarske in županske posle. Pa je vesten župan in mu moramo biti hvaležni. Med našimi slovenskimi begunci je tudi en duhovnik, ki ga imamo prav radi, ker on rad pomaga ljudem pri dopisovanju z ujetniki, kajti ljudstvo samo si ne ve pomagati. Konečno pa nam Bog daj skorajšen mir, srečno zmago in popoln poraz sovražnikov. — Božični darovi za vdove in sirote v vojni padlih vojakov. Že v preteklem letu je preskrbel vdovski in siro-tinski zaklad na Dunaju v vojni padlih vojaških oseb z zimsko obleko 18 sto otrok. Po tem zakladu je bilo mo-Šoče pripraviti božično veselje mno-frfm materam, ki so se bale, kako naj 'bvarujejo svoje otroke pred ostro zimo. Letos pa namerava ta zaklad razširiti svoje delovanje v Avstriji, in se je v tem oziru obrnil na bi. gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Šus- — Za močno domovino. Boštanj ob Savi je dal okroglo 40,000 K za tretje vojno posojilo. — Brambni ščit v železu. V Šenčurju pod Kumom se je pod okriljem tamošnjega župnega urada postavil brambni ščit v korist podpornega zaklada za vdove in sirote padlih vojakov ter se je z zabijanjem žebljev že — V Železnikih je umrl dne 12. nov. večkrat previden s sv. zakramenti Gašper Šmid v starosti 81 let. Pokojnik je oče preč. g. župnika in vojnega ku-rata Fran Šmida. Bil je zelo pobožen in skrben gospodar. kve, se prekriža, in vedno zvesto o-pravlja svoje molitve. Zimo res prenašajo, ali se vsak desetkrat bolj zavaruje, kakor pri nas. Prav vsak nosi kožuh, silne škornje in čez te obleče se klobučevinaste čevlje. Po sobah silno kurijo. To pripovedovanje je zanimivo, ker dokazuje, da se ujetnikom ne godi preslabo in dalje pobija bajke, da bi ruska zima naše vojake ujedla. Lažje prenašajo mraz nego Rusi in so bolj utrjeni. — Nove vžigalice "Družbe sv. Cirila in Metoda" so izšle. Na vžigalicah so modri listki z belim tiskom. — Umrla je dne 16. nov. ponoči v Horjulu ga. Mina Leben, roj. Zdešar, v 80. letu starosti. — Anton Poljšak umrl. Iz Ajdovščine poročajo, da so 16. nov. v Šturi-jah pokopali g. Antona Poljšaka, posestnika v Žapužah in bivšega, od o-beh strank izvoljenega župana v Štu-rijah. — Umrla je na Vidmu pri Domžalah Helena Cepuder, stara 78 let. — Po krivem obdolžen je bil poštni poduradnik I. Vogelnik, ki so ga bili osumili poštne tatvine na kolodvoru. Ker se je sodišče prepričalo, da ni kriv, je bil te dni izpuščen. - Zemlja se je tresla. Dne 7. nov. so čutili v Škofji Loki zjutraj po tretji uri dva precej močna potresna sunka, spremljana s podzemskim bobnenjem — Umrl je v Kremsu ob Dravi dobro znani rodoljub, železnični podjetnik inžener J. Gajšek, star 80 let. Po gradbi dolenjske železnice je nekaj (časa bival v Ljubljani ter se potem Umrl je na ranah, zadobljenih v vesei;i v Gradec in slednjič v Krems vojni, Alojzij Žagar iz Babnega polja ol) £)ravi. Bil je samec, naroden in — Umrl .je 18. nov. po težki bolezni mag. pharm. g. Gjuro Hus, lekarnar v Vipavi. — Iz srbskega v rusko ujetništvo je prišel Alojzij Vidrili, posestnik iz Po-drage. Dne 6. decembra 1914. je bil v Srbiji ujet. Majnika 1915 se mu je posrečilo iz ujetništva pobegniti. Kmalu po povratku je bil poslan na rusko fronto. Dopisnico z dne 15. septem bra piše na potu v rusko ujetništvo. Mož bo mnogo poskusil in če se sreč no vrne, bo tudi mnogo vedel povedati. — Z ljubljanske realke. Ker je bil preč. g. profesor na tukajšnji c. kr. Jeršiča, ki naj prevzame celo stvar v j višji realki, dr. Mih. Opeka, imenovan ' rofcein io izpelje. .K tej akciji je dala jc. kr. deželnim šolskim nadzornikom, na razpolago dunajska centrala 5000 je prevzel njegove ure preč. g. Ivan K. Vsled povabila gosp. deželnega | Tabaj, c. kr. profesor na državni gim-glavarja se je sešel dne 15. nov. odbor, naziji v Gorici, ter je pri tej priliki izvolil gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Šuster-šiča za predsednika ter se je obenem sklenilo, da se obdaruje o božiču vsaka vdova in sirota v vojni padlih kranjskih junakov z majhnim darom. — Novi grobovi. Umrl je v Dobre-Poljah dne 8. novembra opoldne 73-letni vpok. župnik tržaške škofije g. Ign. Germ. — V Kamnigorici je 7. "ovembra ponoči umrl znani orglarski ^ojster g. Ignacij Zupan. V zgodovi- slovenskega orglarstva se bo imenovalo njegovo ime glede števila izdelanih orgel med prvimi mojstri. ~~Sneg. Iz Ljubljane poročajo: Od I4- do 15. novembra je pobelil sneg ,udi Ljubljano in okolico. Vode je Dovsod vse polno, jesensko delo jc zaostalo, setev se ne more razviti, ste-še ni... Slaba se obeta, če poslednji novemberski dnevi ne bodo boljši )n lepši. — Mi doma bomo še potrpeli; reveži so vojaki, katerim — kakor je bilo brati-v "Slovencu" — voda zaliva strelske jarke, tako, da na nekaterih •nestih do pasu stoje v vodi. — Smrtna kosa. V Sostrcm je u-*»rl 14. nov. zlatotnašnik č. g. Mihael 2upan, župnik v p. — V Novem mestu so pokopali sodnika in deželnosodne- svetnika Ivana Toppriša. Plaz je podsul na južnozapadnem kadeta g. Franca Ančik iz Rib-nice Odnesel ga jc s kočo vred kakih metrov globoko. Nosilcev ranjen-Cev Maks Carman mu je hitel na po-!"0č, a ga je zadela ista usoda. Precej Ju je potolklo, a rane niso nevarne, ''fcpeljali so ju v bolnišnico. ' — Italijanski ujetniki. Dne 16. nov. s° zopet pripeljali več sto laških ujetnikov v Ljubljano; prej došle ujetnike 0 * Makedonija in Bolgari. Makedonija za Bolgare ni "re» |ittl-lius" ali kolonija, ki se more deliti in razkosati, ampak del živega bolgarske ga narodnega telesa, s katerim je bila od nekdaj zvezana po skupnih idealih in spominih. Makedonija je zibelka bolgarske kulture, ki so ji položili te mclj makedonska sinova sv. Ciril in Metod, prosvetitelja vseh Slovanov ter bolgarski sedmeri škofje (sedmičisli-nici) pod vodstvom sv. Klementa. Ma- kedonija je najdalje ohranila samostojno bolgarsko nadškofijo v Ohridi, kjer je bilo 750 bolgarsko cerkveno in kulturno središče. Makedonski menih Paisin je v osemnajstem stoletju prvi zaklical zasužnjenemu bolgarskemu narodu, da ima svojo zgodovino in da sme biti ponosen na svoje bolgarsko ime. V Solunu je bila prva bolgarska tiskarna. V mestu Struga ob Ohridskem jezeru sta se rodila brata Dimitrij in Konstantin Miladinov, odlična zbiratelja bolgarskih narodnih pesmi in velika bolgarska domoljuba. Makedonski Bolgari so se z drugimi Bolgari najbolj vneto borili za ustanovitev bolgarske eksarhije. Po osvoboditvi Bolgarije so makedonski Bolgari samo v bitoljskem vilajetu dali za svojo • svobodo več krvnih žrtev, kakor vsa srbska vojska pri zasedanju Makedonije. Bolgarija se je v Traciji borila predvsem zaradi Makedonije; v Traciji se je v bolgarski vojski borilo 20,000 makedonskih prostovoljcev iz onega ozemlja, katero so zasedli Srbi. Makedonci so najognjevitejši in najbolj požrtvovalni bolgarski domoljubi, ki so največ žrtvovali za bolgarsko narodno neodvisnost. Makedonski če-taši so komaj čakali, da bi mogli udariti za svobodo bolgarske Makedonije. V bolgarski armadi je polno makedonskih vojakov in odličnih častnikov iz onih pokrajin, katere so ob zadnji balkanski vojni osvojili Srbi. * Bolgarsko-avstrijska pogodba. Dne 12. nov. 1913 je belgrajska "Politika" objavila senzačno vest, da se je na Dunaju, ko je tam bival bolgarski kralj Ferdinand, sklenila med Bolgarijo in Avstro-Ogrsko tajna vojaška pogodba, naperjena proti Srbiji. Ferdinand je rekel, ko jo je podpisal, nekemu svojemu prijatelju: "Moja duša je zdaj mirna." Takrat je "Politika" pisala, da hoče Ferdinand z novo pogodbo gojiti med Bolgari upanje, da se kmalu Srbom revanširajo, da tako reši svoj prestol, ki se je majal. Že za naslednjo spomlad so v Belgradu pričakovali novih zapletljajev. In prišli so nekaj mesecev pozneje.. . * Prizren. Prizren je krasno ležeče mesto v kosovskem vilajetu. "Onamo, onamo, da vidju Prizren," pravi navduševavna jugoslovanska pesem. Srbom in Črnogorcem je Prizren zgodovinsko častitljivo mesto kot prestolica srbskih kraljev iz rodu Nemanja. Prizren leži v zelo lepi ravnici ob deroči Marici, pritoku Drine, in ima okolix50,000 prebi-vavcev, Slovanov in Albancev. Na hribu nad mestom so razvaline starega srbskega gradu. Poleg 24 mošej se vidita dve grški in ena katoliška cerkev. Industrija, obrt in trgovina cveto. Izdeluje se Orožje, lončenina, tkanine, posebno se dviga strojarstvo. Rodovitna okolica daje veliko sadja, vina in tobaka. Trgovinski promet znaša na leto štiri milijone kron. Nekdaj so izdelovali v Prrzrenu orožje za ves Balkan. * Grški bogataši in grška mornarica. Grki so znani kot spretni trgovci. Grk je popolen Žid, v kolikor se tiče trgovine. To je pa tudi naravno. Grška ni rodovitna, zato iščejo njeni sinovi zaslužka povsod in na južnem Balkanu je skoro vsa podrobna trgovina v rokah Grkov. Vsled njihovega naravnega trgovskega duha se zgodi, da Grk, ki odide iz domovine kot berač, postane v nekoliko letih milijonar. Izredno čudno pa je. da ti obogateli Grki ne pozabijo svoje domovine, kljub temu. da so se naselili po drugih državah stalno. Kar je javnih šol v Atenah in drugih grških mestih, so bi-e skoro izključno ustanovljene s podporami grških bogatašev. Enako je tudi z drugimi ustanovami. Bogati Grk Servudaksis, ki biva v Egiptu, je daroval grški vladi 10 milijonov frankov za novo bojno ladjo, ki jo je grška vlada iz hvaležnosti imenovala po njem. Bogati Grk Corelianos v Londonu je daroval že dva milijona za grško bojno brodovje ter namerava v rsti namen zapustiti ob svoji smrti še 14 milijonov frankov. Ravno tako namerava Grk Benahis, upravitelj nekega velikega podjetja v Egiptu, darovati poldrug milijon za nov grški "dreadnought" pod pogojem, da se ostala potrebna vsota za to bojno ladjo nabere potom javne subskripcije. Lahko rečemo, da v požrtvovalnosti prvačijo na svetu grški milijonarji. Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, ' Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, D Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Art Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, fljf - Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. meno žito in v avgustu je bila bogata trgatev. Leta 1289 je v aprilu trla prijetno dišeče cvetela in prve dneve avgusta so vinogradniki že prešali sladko grozdje. Ob novem letu 1302 so otroci bosi skakali po cvetočih trav nikih. V letu 1328 so se kopali dečki v mesecu februarju in zobali sladko grozdje začetkom junija. Sredi marca leta 1420 je dren lepo cvetel in po dobravah so rastli zvončki, ob poto- kih pa so se blestele potočnicl| a 1 juniju je sneg in mraz uničil že mehki] grozdje. Na svečnico leta 1425 je bil' toplo kot ob sv. Jakobu in v avgustf so ljudje po goricah trgali. V leti 1427 in 1428 je zadnje dni marca c* tela vinska trta in sredi junija so čričkj po goricah prepevali ter mehčali solnca opečeno grozdje. O božiču 1 1552 je bilo silno toplo. Rožice so cvd tele iii kmet je oral za krompir. Dežela brez doktorskih naslovov. Ena izmed največjih držav na svetu, Brazilija, nima nobene prave univerze, še manj pa njeni prebivalci doktorske naslove. V Braziliji so sicer visoke šole za zdravnike, inženirje, juriste, toda zavoda nima nobenega, na katerem bi bile združene dve ali več fakultet. Pred nekaj časa se je nameravalo zgraditi v San Paolu pravo univerzo, a ostalo je samo pri načrtu. Tri tej priliki so brazilijanski zakonodajalci revidirali tudi visokošolske izpite in sklenili sledeče: Kdor zvrši na kaki brazilijanski fakulteti končni izpit, dobi pač spričevalo, ne pa doktorskega naslova ali kak drug priimek. Podeljevanje doktorskega naslova mote namreč povzročiti razliko med stanovi, kar se pa ne strinja z načeli demokratske republike. ZAKAJ NE ZAKAJ BI NE rabili iste presodke, če kupujemo klavir, kakor kadar kupujemo druge hišne potrebščine. ZAKAJ BI NE kupili klavirja od trgovca, ki vam nudi enoleten pouk zastonj. ZAKAJ BI NE vzeli $3.00 na mesec, katere morate plačati učitelju in k njim pridenite še $2.00, pa imate svoj klavir in pouk. ZAKAJ BI NE prišli k nam, da vam pokažemo zakaj so nekateri klavirji mnogo boljši. ZAKAJ BI NE kupili klavirja od zanesljive tvrdkc, ki je v Jolietu zadnje štiri leta prodala nad tisoč klavirjev. ZAKAJ BI NE prišli v našo prodajalno in pregledali naše krasne klavirje, vsi 1916 Model, z zlatimi nožnimi pedelji, in krasnimi pokrovi vseh vrst. ZAKAJ BI NE kupili Steger & Sons klavir za $400.00, Reed & Son $350.00, Singer $300.00, ali Thompson Player Piano za $375.00. ZAKAJ BI NE izbrali že nekoliko rabljen klavir za $135.00. ZAKAJ BI SE NE poslužili naše posebno znižane cene in posebne ponudbe za gotov denar. ZAKAJ BI NE plačevali po $1. na teden, če je nemogoče vam več plačevati. ZAKAJ BI NE kupili klavir od tvrdke, ki vam da desetletno garancijo in pa oskrbovanje. PAUL G. BAXTER, lastnik Steger Piano Store TRGUJE NA 307 VAN BUREN ST., JOLIET, KJER NISO STROŠKI VISOKI. TA PRODAJALNA DAJE GODBEN POUK ZASTONJ. ODPRTO ZVEČER DO BOŽIČA. j Kam vlagate Vaš denar? j Mile in tople zime so bile: leta 1187 je v januarju brstelo drevje po vrtovih in cvetelo kot spomladi. V maju so ljudje že želi ru- Je-li vlagate Vaš denar v banke, ki špekulirajo z bondi in delnicami? Vaš denarje najbolj na varnem, ako pa vložite v banko, ki posojujc izključno sam« na prvi mortgejč; torej na sigurnost. Naša je edina banka v Pittsburgh!!, ki se ne spušča v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša banka posodijo vknjižen na prvi mortgejč. Mi plačujemo našim vlagateljem po 5% obresti in jamčimo absolutno sigurnost. Ako hočete, da bo Vaš denar sigurno in varno naložen, poslužite se sigurne banke. I Pittsburgh Deposit & Title Co. | 331 FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, PA. S ___________ I Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manager. V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVKBNlfi AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET- ILL. Vstunovljena 29. novembru 1914 lukor. v drž. 111., H. maju 1915 ORU2BINO GESLO: "VSE Z\ VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.IEDEN ZA VSE.' GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis,—A. Nenianich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: I. Stephen Kukar, Joliet, III. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika, naj pošljejo na 1. porotnika. Vse pritožbe Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-bodi mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. D. S. D. sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od do 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. IZPLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana Popolno vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne listine v redu in sprejete v gl. uradu. IZPLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: Za popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; ta popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za izgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; *a izgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; aa izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za izgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za izgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; za zlomljeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsako delo. IZPLAČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer izplača vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za takratno operacijo na kili ali vtrganjem. Za poškodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, temveč razpiše gl. tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba izplačati poškodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in Vplačila za operacije. Vsak član(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki J" to daje D. S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in S. D. Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. Člani(ice) plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z ozirom na vsoto zavarovalnine: Za $250.00: Za $500.00: Razred. Starost. Asesment. Razred. Starost. Asesment. % 1 .... .... 16—20 .... ..... 18c 1 ....... . 16—20 35c 2 .... .... 20—25 .... .....20c 2 ....... .. 20—25 . 40c 3 .... /... 25—30 .... ...... 23c 3 ....... . 25—30 .... ......45 c .... 30—35 .... ......Z5c 4....... .. 30—35 .... ...... 50c 5 ... ...... 28c 5 ....... .. 35—40 .... ...... 55c 6 .... ...... 32c 6....... .. 40—45 . . 63c 7 .... ...... 38c 7 ....... . 45—50 . 75c • .... .... 50—55 .... ...... 45 c Poleg tega plača vsak član(ica) še Sc na mesec za stroške. PRISTOPILI ČLANI(ICE). K društvu št. 1, Joliet, 111.: Mary Kristan, Frank Peskar, John Paskva-Anton Colli], John Marolt, John Stermole. K društvu št. 7, Madison, 111.: Antonia Mance. atiM^H S! Raznoterosti. £ m Telefon v Avstriji. Hlektrotechnische Zeitscerift" poroča v zadnji številki o telefonu v Av-Sama Avstrija ima le 278 telefonskih postaj, Nemčija jih ima 3295 celo Ogrska nas prekaša. Dolžina Jdefonskih zvez znaša v Avstriji 9228 na Ogrskem pa 10,087 km. ^ofcko časa se lahko stoji na glavi? Pred nekolikim časom so hoteli neki '"'adeniči na vzhodnem Pruskem porušiti, koliko časa je mogoče stati na Nekdo je stavil, da bo stal pol 1>o1 ure. Na roke uprtemu in na zid "aslonjenimi nogami se mu je res poučilo vztrajati pol ure v takem položaju. Kmalu potem pa je zgubil za-Veyt, in ko se jc zavedel, pričel je noreti. Nesrečneža so prepeljali v okraj-"o bolnico ter mu oblekli prisilni jo-1>,C- Ker se njegovo zdravje vedno s absa, ni izključeno, da bo plačal svo-'ahkomišljenost z neozdravljivo bobnijo. Potapljači. v globini 20 do 30 metrov je jako *^ko delati, nadalje pa le izjemoma, "a Angleškem so leta 1906 hoteli do-c,t' globino, do katere je človeku ■'Ploh mogoče priti pri vseh mogočih varnostnih pripravah. Dosegli so 72 Metrov. V tej globini je vsako delo, J'sako premikanje že popolnoma izmučeno. Kaj dobri patenti dona&ajo. . Neverjetno visoke dohodke donaša-Patenti ne samo iznajditeljem, — "jfiveč tudi družbam, ki so se ustano-•J!e v njihovo izkoriščanje. Auerjeva J' "lova žarila na primer, ki so bila pakirana že leta 1885, so ne samo iz-"ajditelja napravila za milijonarja, am-tudi raznim delniškim družbam v Vstriji, na Nemškem in Angleškem Pf'dobila velikansko premoženje. Ena- ko je z kavčukovimi obroči na kolesih pri bicikljih. Ena sama taka pnevma-tik-družba je prodala milijone in pa milijone takih obročov, ki so se v začetku prodajali po 60 K komad. Iz-najditelj je dobil takoj v začetku za patent 350,000 K. Velikokrat čisto priproste patentirane iznajdbe prineso največ dobička. Tako je na primer neka priprosta priprava, s katero se vogali pri škatljah spenjajo, v par letih obogatila iznajditelja. Znana ustna voda "Odol" je prinesla milijone. Veliko patentov pa seveda leži neporabljenih pri patentnem uradu, ki iznajdi-telju niso prinesli še drugega, kot razočaranje. 4015 milijonov kron avstrijskega vojnega posojila podpisanega. C. kr. kor. urad poroča dne 9. nov.: Do zdaj se je pri podpisovanju tretjega avstrijskega vojnega posojila dosegla vsota 4015 milijonov kron. Končna številka se šele dožene, ko se izdelajo izredno številne, deloma še dohajajoče prijave, ki dohajajo zadnje dni poštnini uradom. Poleg tega se še poizveduje o mnogih, pravočasno prijavljenih podpisih, ki še iz formelnih razlogov, ker manjka oblastvenih potrdil pri udeležbi zakladov itd., niso rešeni. Dr. Dernburg na Dunaju. London, 10. dec. — Amsterdamska brzojavka pravi, da jc dr. Dernburg, bivši nemški kolonialni tajnik, dospel v važnem poslanstvu na Dunaj. Pravijo, da se obrne tudi na Rumunsko, Grško, Turško in Bolgarsko. Predsednik o vojni in miru. Columbus, O., 10. dec. — Predsednik Wilson se je mudil danes osemnajst ur v Columbusu, je imel med tem časom dva daljša in cn kratek nagovor ter je v veliki rotundi državnega kapi-tola, v katerem se je vršil javen sprejem, običajno stisnil roko nad sedem-tisoč osebam. V nagovoru, ki ga jc imel pred člani trgovinske zbornice, je g. Wilson zagovarjal svojo tnehikansko politiko. O svetovni vojni je imel povedati med drugim sledeče: "Zakrpanega miru" ne bo. "Ko mine sedanja velika vojna v Evropi, bode pogled na svet drugačen. Ne verjamem, da pride do 'zakrpanega miru'. Po mojih mislih bodo misleči možje vsake dežele in vsake vrste zahtevali, da se pri obnovi miru da svetu trajen mir, in da se postavi sredstva pravičnosti nad sredstva moči." Za vojno pripravljenost. Predsednik je poudarjal, da mora trgovski svet v deželi storiti vse v svojih močeh, da se odpro vsi narodu raz-položni pripomočki v izvedbo "programa pripravljenosti" Združenih Držav. Svoje besede je posebno poudaril z namigom na dejstvo, da je nastala resna različnost mnenja med Združenimi Državami in Avstrijo. Kazal je na to, da dežela nujno potrebuje ladij, da vzdrži trgovino v stanju procvita. Izza leta 1812. da so se Združene Države s premislekom obračale v prvi vrsti k razvoju notranjih stvari. Trgovski svet pa da je zunaj iskal in našel polje spečavanja. Predsednik je potem hvalil novi ban-kovni zakon uprave kot velik uspeh. "Od moje strani," je izvajal nadalje, "gledam zaupanjapolno v bodočnost in sem prepričan, da bo naša trgovina vedno lepše procvitala." Silvin Sardenko: TRIKRAT ENAJST VOJNIH. Po narodnih motivih. XT. "Kako bom soldat, sem fantič premlad. Nočejo mi rasti jablane v ogradi: kdaj bo konec mojih sedemnajst spomladi? Toliko je potov in na vseh vojaki; zame ni ga pota, da bi šel z junaki. Sam si pot uderem kakor gorski vrelec: puško pojdem snubit, jaz bom — prostostrelec. XII. "Pobič, le vstani gor, pojdi z menoj tja gor." Solnce me je prebudilo: "Za ločitve grenki god pozlatilo sem ti puško, da boš šel na bojno pot." Kot potoka dva s planine, lahke moje so noge; kakor težek voz v planino, težko moje je srce. Zdravi, znanci! Znanke, zdrave!r Kaj se v oknu tam blesti? Ali se mi rosa bliska, ali se nekdo solzi? XIII. "Marija je mimo šla, mil' ga je pogledala." V polumrak je zvon zapel čez planino — Mlad vojak je pod goro tih obrnil se v nebo: "O Marija blažena, glej, če je zastražena moja deklica nocoj. Čuvaj pokoj njen in moj! O Marija blažena!" XIV. "Vstali bomo enkrat vsi k novi večni vigredL" In za nas? — Jih ni molilcev in kropilcev ni nikjer; nad grobove naše hodi rosa plakat vsak večer. Ne, za nas ni svetlih luči, in za nas ni belih sveč; zima pride, snežne sveče nam obesi z mej in seč. Venec se za nas ne plete, šopek ni za nas povit; naši venci — vozni tiri, naši šopki — vtis kopit. Kri smo dali in življenje za pozabljen grob in prah. Vi pa hladno greste mimo — v in vas ni ne sram, ne strah?! Le praznujte svojo lepo tostran groba vi pomlad! Nam prinese večna vigred dan in cvet in venec zlat. XV. "Kak lepo ajda cveti kakor mleko in kri." Ali vam je že odcvetcl ajdov cvet? / Ali vzeli ste čebelam ajdov med? Ali že je ravni travnik pokošen? Ali že je križ ob hiši narejen? Ali vam že poje čižek s praznih njiv; Mrtvi snopi, mrtva polja. Jaz sem živ. Mati, kruha mi pošljite ajdov hleb; oče, od medu mi dajte sat prelepi Sestra, s travnika poveži šop cvetov, tam od križa mi pošljite blagoslov! Morda pišem zadnje pismo z bojnih njiv. Smrt kosi široko. Čudež — kdor je živ. Kako se sreča igra z ljudmi. Neki tovarnar na Nemškem je 20 let igral v neki razredni loteriji s celo srečko, a zadeval je le malenkostne vsote. Njegovo podjetje je šlo rakovo pat in končno je prišel tako daleč, da je nekega dne tovarišu v gostilni prodal svojo srečko. Komaj je to storil, je zvedel, da je njegova srečka zadela glavni dobitek; moža je ta zahrbt-nost sreče tako pretresla, da se je na mestu onesveščen zgrudil. Mož je od tega dne blazen in v blaznici preživlja svoje dni s štetjem medenih mark, o katerih meni, da so zlati po 20 mark. ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU. Dunaj — Carigrad. Železniški mostovi med Nišem in Pirotom so že skoraj popravljeni. V nekaj dneh bodo vlaki vozili z Dunaja čez Belgrad in Sofijo v Carigrad. Kogar se tiče. Zmotljivi ljudje smo vsi, le nekdo v Duluthu ni, pa to se mu pač le zdi! Imamo v zalogi Mohorjeve Knjige ZA LETO 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: Koledar za leto 1916. Mesija, 2. zvezek. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. Slovenske večernice, 69. zvezek. Trojka, povest, namesto molitve-nika. En iztis knjig po pošti s.tane $1.50, za naročnike v Pittsburghu, Clevelan-du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar. Alois Skulj P. O. Box 1402. N. Y. City. 100tl4 Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerij-sko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III Društvo Sv. Družine CTHE HOLY FAMILY SOCIETY) ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." ODBOR ZA LETO 1915. Predsednik..................George Stonich. Podpredsednik...............Stephen Kukar. Tajnik..........................Jos. Klepec. Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr. Blagajnik.......................John Petric. Reditelj.......................Frank Kocjan. NADZORNIKI: Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažetf z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride. Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na: JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL. AJDOVA MOKA Najboljša ajdova moka SVETOVNE TVRDKE FOSTER BUCKWHEAT & FLOUR COMPANY Iz najčistejše ajde na najčistejši način zmleta v najčistejših mlinih na svetu. Naprodaj v Jolietu, 111. SAMO PRI SLOVENSKI TVRDKI: Grocery and Meat Market 801-803-805 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Diamond Scarf Pin in Case, 25-100 kt. SIM coupons Pair Diamond Ear rings in case, each 25 100 kt. 9100 coupons POVSOD NA PRODAJ Ch 1 Ladies' Gold-filled Bracelet Watch. COO coupons Izvrstna cigareta z ustnikom izjemno ZASTONJ kot božično darilo Nebo kupone in sprednje dele škatljic, Hranite jih Vsak sprednji del škatljic je vreden pol centa v gotovini, ali pa šteje kot celi kupon za darila Kuponi za gotovino v vsaki škatlji Pošljite za katalog daril NEBO DEPARTMENT »5 First Street, Jersey City, N. J. P. Lorillard Co., Inc., New York City. Est. 1760. Emerson Phonograph. 500 coupons V SLUŽBI KALIFA Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. itf Hrvatski spisal Dr. Ve- limir Deželic. Poslali venil Starogorski. (Dalje.) XVI. Silni in besni udarci na hišnih vra tih jih zmotijo v njihovem poslu. — To so gotovo ljudje od Wadha el Amerija — vzklikne starka in prebled kakor stena. — Kdo bi si drugi upal razbijati po vratih — reče Ibrahim in pogleda pla šno Meho. Udarci so se ponovili. Zdelo se je da hočejo s silo odpreti vrata. — Kaj nam je storiti, ako so v res niči ljudje našega sovražnika? — Izgubljeni smo! Ibrahim je premišljeval za trenutek, ali dolgo ni imel časa. Vedel je, ako sam ne odpre vrat, jih odprejo sovražniki sami. — Nič — reče zamolklo. — Odprem jim! — Ali si zblaznel? — vzklikne Meho. — Ali ti je bes zmračil um? — vz klikne starka. — Kaj pa naj storim? Ako se jim upremo, potem gorje nam. Smatrali bi nas za zarotnike in naše glave so izgubljene. — Saj so že izgubljene — zastoka starka. — Ni tako hudo — odvrne Ibrahim. — In ti se še nadejaš? — Nadejam se. — Kako to? — Ker smo mi sužnji našega go spodarja. Ako se bomo obnašali pametno, nas ne bodo smatrali za zarotnike, nego nas sprejmejo kakor sužnje. Naposled je vseeno. Edino kar zgubimo je denar in plen, to dekle. Mislili smo, da smo bogati, a evo... Udarci so se zaslišali v tretje in čul se je klic. — Ni časa. Tu se ne smemo več o-botavljati. Odprem jim, in ti, ako je mogoče, skrij nekam kolikor mogoče največ blaga, da ga ob priliki najdemo Žuri se. — A kaj storimo z dekletom — vpraša starka. — Pusti jo, naj spi. To bo gledala, ko se zbudi v haremu tujega gospodarja. — Sirotica moja — jame stokati starka. — A kaj se zgodi z menoj? — Odrežejo ti tvoj pasji jezik — se odreže Ibrahim, ki se mu je vrnila dobra volja. Na te besede odide, da odpre vrata. Starka pa je vzklikala za njim: — Spoznal boš, ti mrcina, koga si užalil. Pokažem ti. Osvetim se! Meho, ki je bil še vedno preplašen, jo jame miriti. Ali starka je neprestano mahala z rokami in častila z vsemi mogočimi priimki Ibrahima. Meho je napel misli, kje bi skril kaj zakladov, ali bil je prekratek čas. Starka je urno pograbila nekaj zlatih predmetov in jih je skrila za pod-vlako svoje obleke. Med tem je Ibrahim odprl vrata. Zunaj so bili, kakor je mislil, v resnici ljudje Wadhe el Amerija in sicer telesna straža kordovskega sultana. — Kaj tako razgrajate, junaki? — vpraša, kakor bi se nič ne zgodilo. — Ali mislite, da sem gluh? — Za vraga, ali ni nikogar v hiši, razun tebe in ti si spal? — je vpil junaški vodja čete. — Nisem spal. ali bil sem v notranjih sobah, pa nisem mogel takoj priti. Sicer pa ali smem vprašati, kaj hoče vaša milost? Kakor kača v precepu se je zvijal Ibrahim pred vodjo, in to je ugajalo vodji čete in zato je vprašal z blažjim glasom: — Ali ni to dom Abubekra, vodje afrikanske telesne straže? Ibrahim se pokloni in odvrne: — Nisi se zmotil. V resnici, to je njegova hiša. Ali mojega gospodarja ni sedaj doma. Povrne se za nekaj dni. — Vojak ga dobrohotno potrka po rami: — Revež, zdi se mi, da živiš kakor pttščavnik, da te niti solnce ne doseže. Ali v resnici ne veš, kaj se je zgodilo s tvojim gospodarjem? — Kaj, ako smem vprašati — se je h lin i 1 (brahim nevednega. — Ako v resnici ničesar ne veš, ti moram povedati, da se tvoj gospodar ne povrne več... — Nemogoče. Rekel mi je sam, da se vrne... — To je že mogoče, da ti je rekel, ali ne vrne se, ker je mrtev. — Mrtev — vzklikne Ibrahim in zalomi z rokami. Na javnem trgu so mu odsekali glavo ker je bil zarotnik. Zarotnik? Ali je to mogoče, da se je mešal Abubekr v zaroto? Kdo bi si to mislil. — Torej v resnici ničesar ne veš o tem? — je vpraševal vodja te čete, gle-dajqč s prodirljivim pogledom Ibrahima Ali ta je že bil pripravljen na to in je vzdržal pogled. — Pri Alahu in njegovem preroku, o tem se nismo nikdar pogovarjali. Jaz sem ponižen sluga in kako bi on govoril z menoj o tako visokih predmetih. Gotovo se je varoval o zaroti govoriti z menoj, ker je vedel, da sem zvesto udan našemu zakonitemu kali- fu, kateremu naj bo čast in hvala na vse veke, katerega ime naj sije, kakor solnce na nebu, in naj se mu množi rod, kakor je na nebu zvezd in peska v morju... Vodja čete odredi na to, da se pre išče hiša, kakor se mu je zaukazalo. Ibrahim ga je vodil počasi in po stranskih hodnikih. Računal je na to, da dobi Meho čas in poskrije čimveč zakladov. Naposled je prekoračil prag sobe kateri je bil Meho, starka in Fatima. — Glej, krasno deklico — vzklikne vodja straže, ko zapazi Fatimo. — To je Fatima. Zares krasno de kle. Sužnja je Abubekrova. To priliko porabi Ibrahim in vzklik ne ostalim. — Vi niti ne veste, da je naš go spodar Abubekr umrl. — Umrl. Ali še tega nisi vedel? — reče Meho in toliko, da ni izdal vseh. Oster pogled in čvrst stisk roke sto ri, da mu je zastala beseda v grlu. Vodja čete ni tega zapazil, ker je gledal Fatimo. — Lepa je... prekrasna je ta de klica. Takoj jo vzamemo seboj in predamo hadžibu, naj stori z njo, kar mu drago. Vsekako jo odda v harem svetlega kalifa. Take žene gotovo nima v svojem haremu. Mislim, da bo hadžib z mojim poslom zadovoljen. Na te besede jame živo, a vendar nežno potresati deklico, da bi jo vzbudil. Ali uspavajoči napoj je bil tako mo čan, da se deklica ni prebudila. Močno spi. Človek bz rekel, da je umrla, ako bi se ne videlo, kako diha. — Ona močno spi, a to zato, ker je vzela napoj za spavanje. Trpela je vsled zobobola in zaprosila me je, da ji naredim napoj. — Ti umeš napravljati zdravila? Hm... — vpraša vojak. Urnem. Dobro. Tedaj pojdeš tudi ti nami. Koristna nam boš. —• Ali se mi pri vas ne zgodi nič hudega? — vpraša plaho starka. Vojak se nasmeje. — No, če misliš, da si tako mlada, ti moram to misel izbiti iz glave. Ničesar se nimaš bati. Ali se ne morem rešiti iz tvojih rok? — Rešiti? Kako misliš to? — Rada bi v svet, daleč od Kordo-ve. Pusti tne. — Ti si smešna. Jaz nimam odločevati o tem. O tem odloča moj svetli gospodar hadžib. — Wadha el Ameri? — Da, on! — On je tvoj gospodar? — To se razume. — Ako je temu tako, me pelji k njemu. Razkrijem mu tajnost, ki ga gotovo vzraduje. Mislim, da me nagradi in pusti na svobodo. — O tajnosti govoriš. Znane so mi take ženske pravljice. Nu, naš hadžib ne da nič na take pravljice. Zato ti resno svetujem, opusti to bedasto misel, nego pojdi z menoj. Najprej pa zatakni svoj jezik za zobe, ako jih sploh imaš. Starka zamrmra uekaj\ a se ne da oplašiti in reče: — Dobro. Videli bomo. Ako dobim nagrado ali ne, je stvar svetlega hadžiba, ali moja stvar je, da mu povem tajnost, ki ga bo močno zanimala. Vojak zgane z ramami: — Stori, kar te je volja. Meni je vseeno, zakaj malo me briga, kaj boš pripovedovala hadžibu. Ali sedaj mi pomozi, da vzbudim dekle... Bolje je, da je ne budiš. V nosilni-ci jo lažje prineseš k hadžibu. Tam jo pa takoj vzbudim. XVII. Fatima je stala pred hadžibom Wad-ho el Amerijem. Še nikdar ni bila tako lepa, kakor v tem trenutku. In mrk obraz Wadhe el Amerija se je za hip zjasnil, ko jo je gledal. — Deklica, kako ti je ime? -— Fatima. — Si sužnja? — Da. Sužnja gospodarja, ki je bil tvoj sovražnik. Wadha jo pogleda ostro, trudeč se, da ji pogleda v dušo. — Torej si tudi ti moja sovražnica? — Motfiš se! — odvrne deklica pri-prosto. — Ali nisi ljubila Abubekra, svojega gospodarja? Fatima stopi naprej. Z nekim studom stegne roke, kakor da odbija z ogorčenjem take misli od sebe. — Nikdar! — Ali nisi bila njegova ljubica? — vpraša Wadha el Ameri z nekim ciničnim in neverjetnim posmehom. — Ne, gospodar! — Zares čudno — zamrmra hadžib. — Vendar je resnica, — Zakaj pa te je imel v svoji hiši? — Bila sem pri njem od mladih nog. Ne vem, kaj je nameraval z menoj. Morda me je hotel prodati za drag denar. Morda — kdo ve... To mu je preprečila smrt. — Moji ljudje so mi pravili, da želiš priti do mene. Ali je to resnica? — Resilica, mogočni gospodar! — In kaj je vzrok tej tvoji želji? Kaka prošnja? -— Da, svetli hadžib — nakloni Fa tima zmerno svojo glavo. — Govori. Tudi mrki liadžibi ne odbijajo radi prošenj krasnih deklet, a moram priznati, da si ti krasno dete — se ji približa hadžib. — Gospodar, stvar, o kateri ti hočem govoriti, je enako važna za mene, kakor je važna tudi za tebe. — Oho — se začudi hadžib. — Kaj bi moglo to biti? Ali veš za kako zaroto zoper kalifovo ali mojo življenje? — Ne — reče mirno Fatima — ne boj se, meni ni znano prav nič o kakih zarotah. Odkod bi naj jaz, bedno dekle, katero so čuvali, kakor ptico v kletki, mogla zvedeti za kako zaroto. Ali stvar je zato važna, ker se gre za osebo, za katero vem, da ti je draga. •— Kdo bi mogel to biti? — Gotovo se spominjaš mladega ple menitega viteza, ki je prišel iz daljnih dežel, preko globokih voda, od tam, kjer govorijo jezik, ki je tudi tvoj materinski jezik. — Misliš Strezinjo — vzklikne Wadha el Ameri in obraz mu prebledi vsled razburjenja. — Da, gospodar — odvrne deklica in vsa kri ji šine v lica vsled dekliške sramežljivosti. — Ti poznaš Strezinjo? Ti veš, kje je? Torej ni mrtev nesrečen mladec, katerega sem že objokoval? - Ni mrtev. On živi, svetli hadžib! Ali njegovo življenje je hujše od smrti. Njegove oči gledajo temo, njegovo telo je okovano v železje. — Kaj — zavpije besno Wadha ti Ameri — Strezinja je v ječi? Mar se je drznil kdo dotakniti poslanika had-žibovega? Mar se je drznil kdo zapreti mladca, katerega sem vzljubil, kakor sina? Povej, kje je? Hitro, ne odlašaj! Takoj grem, da ga osvobodim. A gorje, stokrat gorje onemu, ki je učinil to. Pri preroku Mohamedu, z lastno roko mu razkoljem glavo. Fatima zmaje z glavo. — Zaman prisegaš, zakaj oni, ki je učinil to, je že kaznovan. — Abubekr? — Da, on. — Beden lopov! Dal bi ga mučiti, ako bi vedel za to. — Pustimo mrtve počivati. Bilo je usojeno — reče Fatima. Usojeno — pokima hadžib, nato pa takoj nadaljuje. — Ali ni dobro, da odlašamo. Povej, kje je Strezinja? Pojdi z menoj! Pokažeš nam pot. Nato udari z roko ob roko. Na to znamenje vstopi suženj. Takoj ukaže, naj sporoči poveljniku njegove telesne straže, ki straži danes pred njegovim dvorom, naj odbere nekoliko čvrstih ojakov. Suženj je odšel in se kmalu vrnil, javljajoč, da je četa pripravljena. — A sedaj pripravi nosilnico. — Kakšno? — Ta deklica pojde z nami. Nosil-nica naj bo zakrita tudi z zavesami, .faz bom sedel zraven nje. Za trenutek je že bila povorka na potu. Hadžiba in deklico so nosili sužnji v nosilnici. Pred nosilnico in za njo je korakalo nekoliko vojakov z golimi meči. Kordovski meščani so gledali to čudno povorko, a niso vedeli, da je v nosilnici mogočni hadžib. In če bi vedeli, bi se zelo čudili, zakaj hadžib se redko pokazal na ulicah. In ker so ga zelo redkokedaj videli, bi ga večina meščanov niti ne spoznala. Zato se je širilo med narodom o njem vse polno legend. Ko je prišla povorka do hiše Abubekra, je ukazal Wadha el Ameri, naj obstanejo. Nato je stopil iz nosilnice in pomagal uljudno Fatimi iz nje. A sedaj nas vodi, gospodična, zakaj to je dom mrtvega tigra — reče Wadha el Ameri. — Izvoli mi slediti. Mlada deklica je prekoračila nekoliko koridorjev, preletela sobe, da so jo premljevalci komaj dohajali. V o-samljeni hiši so doneli koraki vojakov, rožljanje njihovega orožja je odmevalo po pustem prostoru. Deklica je šla mimo svoje sobe in nato krenila na levo proti ječam. Dobro si je zapolnila vse. Ali nas pelješ prav — je vprašal Wadha el Ameri, trepetaje vsled razburjenja. Ne boj se, svetli hadžib. Naposled pridejo do ogromnih, težkih vrat. - To so vrata ječe — reče Fatima. A ne vem, kje so ključi. - To je sitno — se razjezi hadžib. - Moramo jih razbiti, a to ne bo šlo tako lahko. Nato ukaže dvema vojakoma, naj poiščeta kako sekiro ali kaj, da vlomijo vrata. Vojaka sta odšla, a preteklo je dokaj časa, predno sta1 našla pripravno o-rožje. Wadha je postal že nestrpen. Naposled prideta in prineseta nekak debel železen bat. Takoj so jeli razbijati vrata, a ključavnica je držala mono. Wadha el Ameri jih je bodril in ka-al, kako naj narede. Naposled es je posrečilo razbiti ključavnico in odpreti vrata. z ječe je prodiral strašno vlažen smrdljiv zrak, vonj po mrličih, tako grd, da so vojaki odskočili nazaji Grom in strela, tu bi se moral človek zadušiti — reče neki star vojak ter se približa Fatimi. — Tu ni mesto za te. Ne hodi dalje, ker padeš v nezavest od tega smradu. (Nadaljevanje oa 7. strani.) POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR in prejeli boste po ekspve n eno steklenico HAMILTON CLUB POBE WHISKEY (one / full quart) in enoqunrt linega SOMA PORT WINE. Obe steklenici oSljemo v lepem zaboju — le za oa sam papirnat dolar. PiSite C. F. ZA-RUBA & CO., 318 Third Av, Pittsburg, Pa. The Will County National Bank of Joliet, Illinois. '|1j®M|ME!MM1MIM|MMIMS! JOHN N. W. Phone 348 Prejema raznovrstne denarne ulogi te>* pošilja denar na vse dele svetu. Kapital in preostanek $300,000.06 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Frank Lopartz 400 Ohio Street --r Stefanich :.:SIoveiiska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. I 915 N. Scott St., Joliet, 111. m Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, S> Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen i Sobe aH tu 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI fVOTAB Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk is šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t« bomo zadovoljili in ti prihranili denar. Pr Po T« Za fil; W. «T. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogi< DES PLAINES I NCLINTON STS. JOLIET STARA GOSTILNA -^- NAJBOLJŠA fi POSTREŽBA. H Kupuje in prodaja zemljišča gj v mestu in na deželi. ■U Zavaruje hiše in pohištva pro-ti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL. TROST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 5c. 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Geo. Svctlecich m sini s® m sis sw a SS PRVI SALUN M M ONKRAJ MOSTA M K S S »»Sili S »S K MU Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, HJU DOBRODOŠLI! Garmey, Wood & Len n on ADVOKATL Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891. JOLIET, ILL. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksoa Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLK2I revhatehu 1romost1 bolesti . kolku bolestih » členkih nevralg1ji protwu otrplosti h&c sabomch icrsžu slabosti« t dani PLJUCMI H PRSNIH KRAZENJU . ŽIVOTU ' Vnetju ona FSMAJBUU BOLESTIH » LBDJBK BOLEST« • tCSatU HUCOi kajuu Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil vsvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od isrednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne or-gane, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na mmm YKNIMO SET Bo VE Ro 5 £ S Si S S S * s ft s ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft « s ail ELIXIR BITTER-WINE1 % ^ /VI TRIK_ Horke vino ,_„ ''■"/•And by JOSEPH TFUHO* S.AsM»«d Ave. PER WIN* TRINEROVO Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. CENA $1.00. V LEKARNAH. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Cena 25 in SOc, po pošti 35 in 60c. 1 i JOSEPH TRINER, IZPELO VATELJ.- n— 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. mmmm Mmmwmm w; M® M Slovensko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH, Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA. GLAVNI ODBOR: Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Jtseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. Vsa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." iStel« a m a m « s s s w s s m tB^aj^aj^sB^ai s s s s 5 S S s s s s s s % s s % s s K s Učite svojo deco slovensko moliti in citati iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje KATEKIZEM KI GA JE SPISAL NAŠ POK, REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois SHigj WiaHi Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. W. WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. 'JmI: domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino 60c galona Catawba belo vino 80c galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cena po dogovoru. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. V SLUŽBI KALIFA. (Nadaljevanje s 6. strani.) # LJtJDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Ylade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 »»»M«MM*#«W«»W«»M>fM««»#Wf«W«Wnn>fMfMMI — Ne bojim se tega — odvrne deklica. In brez strahu gre dalje v temo. — Čakaj, da prižgemo baklje — vzklikne za njo Wadha el Ameri. Ko so prižgali luč, so šli naprej. —Ali veš za prostor—vpraša Wadha. — Vem, gospodar. — Ali pridemo kmalu tja? — Takoj. Bili so v sobi z mučilnim orodjem. Ona se ni ozirala na mučila in šla naprej. A naenkrat obstane. Oči se ji izbulijo. Po vsem, kar je vedela, bi se morala ječa, v kateri je bil Strezinja, nahajati tukaj. Prestrašeno, bledih lic, ki so bila videti uprav pošastna, zašepeče hadžibu. — Gospodar, tu bi moral biti. — In? — Ni ga. — Ubij te strela, kaj govoriš — vzklikne hadžib, srdito gledajoč Fatimo. V resnici je bila ječa prazna. Na tleh so ležali okovi. Našel se je tudi raztrgan kos obleke. V pesku so se videli sledovi sveže krvi. — Ne more biti dolgo, kar je tukaj živel človek — reče star vojak, kazaje na sledove. — Skočite, poiščite, tecite. Mošnja dukatov onemu, ki mu najde Strezinjo živega ali mrtvega. Obrazi vojakov zažare pri tej ponudbi in za trenutek so odmevali vsi hodniki ječe od korakov iskajočih vojakov. Ni trajalo dolgo, kar se vrnejo tož-nili obrazov. — Nič? — vpraša hadžib. — Nič! — odgovore vojaki. — Nič! — zavpije obupno deklica. Med tem pa jo je hadžib opazoval, ali ga morda ni to dekle speljalo na led in hinavsko prevarila, ter ga spravila v nevarno past. Ali prvi pogled ga je poučil, da to ni mogoče. Fatima je omahnila na kamen. Bila je bleda, kakor smrt. Njene ustne so postale modre. Pod očmi so se naredili velike temne črte. Videlo se je, da se sedaj in sedaj onesvesti. Ne, ona ne more biti izdajalka. Hadžib je videl dobro. — Primite deklico — zaukaže vojakom — in jo ponesite ven, na sveži zrak. Poškropite jo s hladno vodo, drugače nam umre. Brzo priskočijo vojaki in odneso Fatimo z nežnostjo, katere bi ne pripisoval človek surovim, priprostim vojakom, ljudem, katere ni odgojila mati, temveč so vzrastli divje v robstvu, odvedeni iz domačije v detinskih letih, ko še niso vedeli prav, kaj je ljubezen, kaj usmiljenje. Wadha je stopal za njimi mrk in zatopljen v težke, črne misli. Dolgo je stal ob deklici, katero so položili na mehke preproge. Ko je Fatima zopet odprla oči, in ko ji je kri nekoliko pordečila zbledela lica, se nagne Wadha el Ameri k nji in jo vpraša s tihim glasom: — Ali ga zelo ljubiš? Ona upre svoje velike, mile oči v njega in vzdihne. — Oh, kako ga ljubim, gospodar! — Mislil sem si, ubožica — zamrmra skozi zobe Wadha el Ameri in si jame gladiti brado. — Ali kje je ta nesrečen mladec? Morda se je zgodilo z njim nekaj strašnega. A naj bo, kjer koli, najti ga moram. Ali kako in kje.. . In hadžib Wadha el Ameri sede na veliki kamen, ki je stal na dvorišču in jame misliti. XVIII. Nekoliko ur poprej, nego je Wadha el Ameri iskal Strezinjo v ječi, sta prišla v temno noči v ječo dva zakrinkana človeka. Videlo se je takoj, da jima je poznan vsak kot v hiši pokojnega Abubekra. Njuni ključi so odpirali vrata. Nista se ozirala na posameznosti v hiši, temveč sta šla takoj po onem hodniku, ki pelje v ječe. Samo enkrat sta se ustavila. Bilo je to pri nekih kamnitih stopnicah v najzadnjem delu hiše, že blizu stopnic, ki so vodile v ječo. Eden izmed njiju, večji in močnejši, jame trkati po steni in ko je začutil, kjer je otiina je pritisnil na neki prostor. Za trenutek so zaškripala tajna vrata in prikazal se je tajni hodnik. — Dobro je — reče zadovoljno k manjšemu. — Pokojni Abubekr, umirajoč, naju je prav dobro poučil o vsem. To je pot, ki naju dovede do njegovega zaklada. A treba je še, da izvršiva drugi del njegove želje. — Da greva po jetnika? — Da. — A on ne bo hotel iti z nama. — Ne boj se. Sel bo z nama, kakor jagnje v klavnico. Opravim to že na tak zvit način, kakor umem to samo jaz. — Prav praviš, Galib, v zvijači ti ni nikdo kos. Prevaril bi celo modrega Salamona. Galib, nekdanji stražnik stolpa Abu-bekrovega brata se zadovoljno nasmehne in pljune na tla, a ne odvrne ničesar. — Mislim — reče drug, laskajoč se :— če bi bil ti na mestu Abubekra in njegovega brata, bi uspela zarota bolje. Ali najina bedna gospodarja sta bila preveč hrabra in premalo zvita. — Molči o tem, česar ne razumeš — tleskne Galib s jezikom. — Vem, o dobro vem. O, ako bi ne bilo tebe, zgubil bi že davno svojo dušo na kakem strašnem mučilnem stroju. Samo tvoji zvijačnosti se imam zahvaliti, da sva o pravem času pobegnila in to še celo ne praznih rok. — Praznih rok! Tega naj čuva na ju Alah. Morala bi poginiti od gladu ali pa se sama predati Wadhu el Ame riju, če ne, bi naju gotovo oddali oni, ki vedo za najino skrivališče, a molče samo zato, ker vedo, da jim bogato poplačava ta molk. Sicer sem se pa zadnje čase že jel bati, da nama znianj ka denarja, ker smo preveč potrošili. — A ta tajni vhod priča, da je bil tvoj strah povsem neosnovan. Ako je vse to resnica, kar ti je povedal pokojni Abubekr pred smrtjo in ni imel nobenega razloga, da bi tajil, se nahaja v tem tajnem hodniku neprecenljivo premoženje, katerega ne bova mogla vsega vzeti naenkrat. — In povrh še oni Hrvat! — Imaš prav! Tudi on pomeni celo bogastvo. Wadha el Ameri ga drago odkupi, a kar je glavno, ne bo si upal ničesar storiti zoper nas, da ne usmrtimo njegovega ljubčeka. — Ali je res, da ga tako ljubi? — Pravijo, da je njegov rojak iz njegove rojstne dežele in da je sin velike in znamenite rodbine. Kdo ve, morda je sin samega hrvatskega kralja. Resnica je, da ga Wadha el Ameri zeio ceni in ga je, dokler je bil na njegovem dvoru, obsipal s častmi. — Odkod veš to? — Zakaj me sprašuješ, ko veš, da imam zveze z Alkazarjem — odvrne Galib suho. Nato naravna svetilko, da je padala svetloba po hodniku. Ničesar ni mogel zapaziti, razun, da je peljal hodnik daleč in da ni bilo videti konca. — Ne smeva trati časa, da naju kje ne zasačijo sovražniki. Kaj bi to pomenilo, veš dobro. Pritisnil je zopet na prejšnje mesto, kakor v začetku in vrata tajnega hodnika se zaprejo sama od sebe. Takoj nato e napotita v ječo. Brez vsake zapreke odpreta ječo. S počet-ne opazita ničesar. — Če ni morda pobegnil? — Saj ni duh, da bi všel skozi ključavnico — odvrne Galib. Šla sta naprej in prišla v drug prostor, kjer sta zapazila človeka, prepa-denega in vkovanega v verige. — To je on — reče Galib. — Tri sto gromov — odvrne drugi in se sklone nad jetnikom — ta ni več v. In v resnici. Strezinja je izgubil dokaj krvi in prebil strašne muke. Strah za Fatimo, obup, ker se je pod Wadho el Amerijem tako onečastil, ker ni takoj izvršil njegovega naloga, vse to je delova Iona njegovo telo, da je bilo povsem zlomljeno in prepadeno in da je bil neprestano, kakor v nezavesti. Galib ga prime za rame in ga čvrsto potrese. A Strezinja ga je gledal s široko odprtimi, izbuljenimi in steklenimi očmi, in ni dal nobenega znaka, da ga razume. — Tri sto zlodejev — vzklikne Galib — ako sedaj ne pomoreš ti, jaz s svojo zvijačnostjo, o kateri si prej toliko govoril, ne opravim ničesar. To je pravi mrtvec. Z živimi se grem borit, a z mrtvimi n?. Ako ne moreš vliti v to truplo življenja, tedaj je najbolje, da ga pustiva tu, naj segnije. Mrličev ne bova vlačila seboj. Med tem je Galibov tovariš pokleknil kraj Strezinje in jel poslušati, če mu še bije srce. Tudi drugače ga je preiskoval. Ko je bil gotov, dvigne glavo in reče: — Srce bije slabo, a vendar še bije. Ako ostane v tem okuženem zraku je brezdvomno za dve, tri ure mrtev. A pkvem ti, da ga vzbudim in m upomo-rem, da bo že lahko jutri bil z buzdo-vanom po tvoji glavi. Prišla sva ravno o pravem času, da rešiva to dragoceno življenje, saj je dragoceno, kaj? — In še kako! Ali ga nečeš kar tukaj vzbuditi iz nezavesti? Ali nimaš seboj nobenih sokov in zdravil? Vedno si jih nosil seboj. — Imam zdravilo, da se vzbudi takoj, če mu ga pomolim pod nos. Njegove nosnice bi se zganile, lice pordečilo in oči zaiskrile, ko bi zagledale tvoj spačen obraz in izpustil bi gotovo grdo kletev. Pri priči ga lahko oživim. — In zakaj še potem odlašaš — vzklikne Galib. — Ker je preslab, da bi šel sam iz ječe. — Jaz ga ponesem. Lažje je nesti živega človeka nego mrliča. — A še je en vzrok? — Kak? — Kak? — Zelo važen. — Govori. — Ta vzrok je tako važen, da ne že lini, da oživi. — In ta je? — Spoznal bi me. — Odkod te pa pozna? — Bil je nekaj časa učenec mojih tajnih znanosti. To se pravi, hotel je vsaj postati, a ni imel vztrajnosti Morda bi prišel k meni celo večkrat, ako bi 11111 Wadha el Ameri ne dal onega, zanj tako usodnega naloga, ki ga je privedel v to bedno ječo. In goto vo si me je dobro zapomnil. Za me bi "bilo to zelo usodno, ako pride nekega lepega dne k Wadhu el Ameriju in mu pove, da se žid ne bavi samo z astrologijo in mističnimi tajnostmi Kabale, nego tudi s politiko. — Z eno besedo, ti se bojiš — gag prekine Galib. — Zakaj bi ti to lajil — se nasmehne žid. — Toraj ne preostaje druzega, ka kor da odneseva Strezinjo v tajni hod- nik. Kaj storiva potem z njim, to se pa pogovoriva. Galib je prepilil okove z orožjem, ki ga je prinesel seboj, ter se je izkazal pri tem zelo spretnega. Vendar je poteklo dokaj časa, predno so padli okovi z nog in rok Strezinje. — Hvala Alahu — reče Galib, bri saje si znoj s čela. — Gotovo je! — A sedaj ga odnesiva odtod — reče žid. — A slab sem in ti ne morem pomagati pri tem. Ne zmeneč se za te besede, vzame Galib polmrtvega Strezinjo in ga odnese, kakor vrečo iz smrdljive ječe. Nekaj trenutkov zatem izgineta oba s plenom v temnem, skrivnem hodniku. XIX. Mrk in zamišljen je sedel Wadha el Ameri na svojem divanu. Po glavi so se mu vrtili vsi dogod-Ijaji njegovega življenja, veseli in ne-veseli in vzdihnil je globoko. Hešam, ta slaboten, najnesrečnejši kalif, katerega je rešil lahko samo na način, da ga je zaprl v ječo, še vedno sedi v njej. Wadha se je vedno spominjal bednega kalifa z nekim prezira-njem, ker se mu je zdel vtelešena slabost in mevžavost; njemu je ugajalo le to, kar je bilo močno in energično. Vendar se je temu preziranju pridruževalo tudi nekako sočutje napram siromaku, ki je bil rojen v škrlatu, a je moral sedaj stradati. In kdo se šopiri na prestolu? Človek, ki je uničil njegove dobrotnike. Ko si je v začetku Hešamove vlade prisvojil vso oblast Almanzor, rodu Alamerida, ta nečimerni in silni hadžib, ki je hotel vreči s prestola Heša-ma, je temu ukrepu stala na potu He-šamova telesna straža. Ti so bili zvesti svojemu staremu kalifu. Trebalo je torej, da se Almanzor najprej odkriža teh sovražnikov. Posrečilo se je sicer Almanzoru, da je pridobil za se tudi afriško telesno stražo, ali Hrvati so ostali zvesti, kakor skala. Zoper nje se je odločil Almanzor, da jih uniči in storil je to v resnici. Navalil je na nje s številnimi četami in Hrvatje so podlegli. In ko je izvršil to, je spoznal Almanzor, ko se je dvignil do največje moči, da potrebuje ravno hrvatsko telesno stražo, da ga brani pred lastnimi rojaki. In odločil se jc, da obnovi telesno stražo hrvatsko, ki bi bila zvesta njemu in njegovim potomcem. Za kar se je enkrat Almanzor odločil, to je izvršil z železno voljo. Tako je uredil povsem novo stražo, ki je obstojala iz samih Hrvatov in imenoval jo je po svojem rojstnem imenu Alameris. Od teh časov se je hrvatska telesna straža tako imenovala in naučila se je ljubiti in braniti Al-manzora. V tej gardi je odrastel in se vzgojil tudi on — Wadha el Ameri, ki je zelo ljubil Almanzoroviče. Po smrti Almanzorovi (leta 1102.), ko sta se njegova sinova Abdelmelik in Abderaman povspela na hadžibov prestol, je bil Wadha zvest svojim dobrotnikom. Almanzoroviči so svoje Hrvate, svoje Alamerise smatrali za svoje bisere in jih obsipavali z raznimi dobrotami. Zato se je Wadha razsrdil, ko je Muliamed dal umoriti Abderamana. Z vsem srcem bi se postavil na čelo svojih Hrvatov, da osveti Almanzoroviče, ali to bi bilo napačno in bi ga uničilo (Dalje prih.) Joliet Steal Dye House Profesional Cleaners and Dyer« STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. W. C. %SOONEV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteezeni. Fino pwo, najboljša, vina in smodk*. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Slovencem iti Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo in prodajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Bluth & Kochevar Chjcagog Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL. Samo pri tueni se dobe patentirana in paraa-tirana sledeča zdravila: za rast in proti spadno-a ženskih in moSkHi la«, kakor tudi zu rast mo-Jkihbrkin brade; za revmatizem kostibolj »li trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil mola zdravila bez uspehu, (irrantiram $500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od SO strani vredna 5 dolarjev za vsakeea ki Jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vam poSljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. iMICHAEL CONWAY^ 106 Loughran Bldg. ( Cass and Chicago Sts. JOLIET Pcsojuje denar na zemljišča. Insurance vseh vrat Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. Dr. Richter's Pain Expeller zoper revmatizem in trganir bolečine in o-trpnelost členkov in mišic. Pravo zdravilo je za voju, kakoršnega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-hor Trade Mark. 25c in 50c vseh lekarnah ali pa pišite ponj naravnost na F.AOiclter & Co. 74-80 Wash ington Street New York. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, I1L R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A.SGHOENSTEDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKK. Sobe v najem in Lunch Room. S 9i m s TO JE VOJSKA! Gospod feldvebl Jernejšiš je odprl omaro. Iz nje vzel množico zavitkov ter jih položil na mizo. Jernejšiš je duša cele velike pisarne, eden izmed najbolj marljivih in najbolj vestnih. Služi že dvanajst let in meni se zdi, da ker mu ni dano pustiti življenja na bojnem polju, ga bo našla morda smrt v pisarni, sedečega za pisalnim strojem med kupi aktov. Ne želim mu tega. Poklical me je, da mu pomagam pri protokoliranju zapuščine na bojnih poljih padlih junakov. Denar, slike, pisma, molitveniki, ure, verižice itd., take stvari so pobrali padlim ter jih poslali kadru, da jih odda naprej sorodnikom junakov. Posebno prijetno to delo ni, dasi je včasih zanimivo gledati, kaj vse so nosili vojaki seboj. Tu se najde prestreljena listnica, ki priča, da je šla krogla naravnost v srce vojaka; tam je zanimiva slika mlade žene z otrokom v naročju. Bog ve, kolikokrat so gledale oči padlega na to sliko, in zdaj pa nikoli več. Celo dopoldne sva opravljala to delo. V roko nama je prišel med drugimi tudi majhen zavitek. V njem je bila srebrna ura z verižico in pa 45 K denarja. Zraven pa je ležal listič, na katerem je stalo napisano ime kadeta Pavla Rupnika. Takrat mi je nekaj pretreslo srce in roka se mi j tresla ko sem protokoliral to boro zapuščino svojega prijatelja, od katerega sem se tako težko ločil tisti zadnji veder tam v Ptuju, predno je odšel poln mlade moči in navdušenja tja gori v Galicijo. V pisarno je prišel mlad fant vojak. ' Bil sem doma na dopustu pa so mi rekli, da so brali v časopisu, da sem dobil medajlo. Prosim ali je res?" Gospod feldvebl Jernejčič je odprl zopet omaro in vzel iz nje drug zavitek, v katerem so bile shranjene svetinje bronaste in srebrne, majhne in velike. Izkazalo se je, da je dobil fant ta majhno srebrno. Ves srečen jo je vtaknil v žep, se zahvalil in se poslovil. Midva z gospodom Jernejčičem sva pa nadaljevala prejšnje delo. Pri drugi mizi so sestavljali protokole padlih. Monotono, vedno enakomerno je odmeval diktat tovariša tovarišu: "Padel pri Nadworki — Strel v glavo... Padel pri Gorlicah. — Strel v trebuh... Padel ob Dnjestru. — Strel v glavo... itd. Dan za dnem se je vršilo to zapisovanje toda kup aktov se ni hotel prav nič zmanjšati: ker so prinašali vedno nove. Prav tako so prinašali tudi gospodu feldveblnu vedno nove zavitke, vedno nove akte, tako, da se je mož večkrat prijel za glavo in vzdihnil: "To ne bo končano še deset let ne!" In res je kazalo tako, ker dan je bil podoben dnevu. Vedno isto: "Padel je ob Dnjestru. — Ubila ga je granata.. „ Padel je pri Grodeku. — Strel v srce..." Tako je šlo naprej tisti, prejšnji in bo šlo jutrišnji dan. Brez konca. "Deset vinarjev v gotovini... slika in molitvenik. — Dvajset kron v gotovini .. . listnica s pismi,.. rožnive-nec..." Tako sem protokoliral že ure. Ampak ti->ti dan so bile moje misli samo pri enem, čegar uro in verižico sem imel tisti dan v rokah. Pavel Rupnik! Tako še mlad, tako še poln upov in nad, pa ga je pokrila zemlja poljska. Tisti večer je imel tudi "Slovenec" poročilo o njegovi smrti. Jaz pa sem ostal doma in napisal pismo za "Mladost" v spomin Pavlu Rupniku. Bil je mrzel jesenski večer. Maršbataljon je bil pripravljen oditi in zato je odmevala pesem po ulicah mesta. Pesem domovine. Moj fantič je za frajtarja, pa nima nobenga krajcarja... Pesttn, ki jo je1 pel tudi Pavel, ko je korakal nasproti smrti. še dolgo tisti večer sem poslušal tudi jaz pesmi, ki so mi odmevale od-liekod daleč: .. . I'adel ob Dnjestru. — Strel v glavo.. . Dvajset kron v gotovini. — Molitvenik in slika... I'adel pri Nadworki ... * * * Bil je moj zadnji dan v pisarni. Prišel je odlok vojnega ministrstva, da moram s prostovoljci nekaterih drugih polkov v .... Sprememba iz enoličnosti pisarniškega življenja, katere sem bil vesel. Z vnemo sem opravljal pro-It večeru zadnje delo, da pustim čisto mizo za seboj. V pisarni je bilo mirno. Pesem pere.^ je šla komaj slišno po sobi. Pesem peres, ki so pisala: .. . Padel ob Dnjestru — strel v trebuh... Vedno enako. Niti na imena onih, o katerih se je pisalo, nisem več pazil. Vsi v pisarni smo se bili že navadili na to. Samo če je prišlo kaj posebnega, kakšna nenavadna smrt, kakšen nenavaden dogodek, so peresa za trenutek zastala. Naenkrat pa je zastalo tisto popoldne tudi moje pero, dasi je bil dogodek, ki ga je narekoval tovariš tovarišem povsem navaden, enak stoterim med tisočerimi. "Kriegsfreiwilliger Ivan Podlesnik, geboren... Heimatsberechtigt... Naprej nisem poslušal. Danes se čudim s kakšno mirnostjo sem prenesel to novico, te težke akorde vsakdanje Hi pisarniške pesmi. Tako mi je bilo kakor da sem gledal zadnje dejanje jbff težke tragedije. Moj oče! Izmed treh sitiov je šel Ifi zadnji — prostovoljno — pa je prvi padel in na ta način končal lepo, junaško dolgo pot življenja težkih zmot in mnogih prevar. Oče, danes si zopet pred menoj tako velik kot si bil pred mnogimi leti, ko se se komaj zavedal, da si mi oče! Oče, danes so računi med nama poravnani, ker si poplačal svoj zmotni dolg s sr čno svojo krvjo kot junak med junaki! Oče, lahko mi je pri srcu, ker z junaškim koncem si nam zapustil to, da bo spomin na te svetel v naših srcih! Oče, počivaj mirno! Upam, da je pot na in po bojnih poljanah pripra vila tvoje srce, da je tvoja duša mirna lahko stopila pred Njega, ki edini ve, da tvoje srce ni bilo tako kot so je slu tili nekateri. Oče, kot je bila burna pot tvojega življenja, tako miren bo večni sen na poljskih poljanah. Sko raj bi ti zapel s Keetejem: Zakaj si pravil, oče mi nekdaj o svetski sreči, oče? Sen je sen! Življenje je sovraštvo, večen boj... Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj, ne želel bi ti spet iz groba ven. Le spavaj, spavaj, srečni oče moj! Pesem peres je pela naprej: "Padel ob Dnjestru — strel v srce... Jaz sem se poslovil. » * » Peljal sem se proti domovini. Tisti dan je padel sneg na našo gorenjsko zemljo. V železniškem vozu je bilo živahno. Nekateri vojaki-ranjenci so se vozili domov za vedno, nekateri pa na kratke dopuste. Zato je bilo razpoloženje živahno, veselo. Ko smo se peljali proti Kranjski se je oglasila pesem. Pesem domovine. Med vojaki se je nahajal tudi mož, "ki se je peljal tisti dan po celoletni odsotnosti prvič domov na štirinajstdnevni dopust. Ta mož je bil že, ko smo bili še na Štajerski, ves doma. Takole nam je pripovedoval o domu: "Poldne bo, ko bom šel proti hiši... Otroci me bodo že oddaleč ugledali in pritekli mi bodo nasproti. Pa bo prišla tudi moja žena Katra. Vsa bo začudena, ker niti ne sanja se ji, da bom prišel domov. Prav nič ji nisem pisal. Pa bomo stopili v hišo in Katra me bo vprašala. Prav gotovo me bo takole vprašala: — Ja, Janez, kaj boš pa jedel, kaj bi pil? Revež, ti si lačen, kaj naj ti pripravim? — Prav takole me bo povprašala. Jaz ji bom pa rekel: - Katra, jaz nisem prav nič žejen in prav nič lačen, zato mi ni treba prav nič pripravljati. Ampak, Katra, ti se senile k meni vsedi, da te bom gledal. — Tako ji bom odgovoril in Katra se bo k meni vsedla, otroci pa okrog, jaz jih bom pa gledal, samo gledal, četudi celo popoldne in cel večer..." Tako je pripovedoval eden, drugi zopet drugače. Vseh misli so bile doma, vsak sam pri svojih. Moje misli pa so bile v dneh, ko se bodo vračali domov — za vedno — tisoči in tisoči. Kakšen velik praznik bo takrat! Vstajenje in vernih duš dan! Žalost in veselje! Skoraj prepočasi nam je drčal vlak po domovini, pokriti s prvim snegom. Čim bližje smo bili, tem težje mi je bilo v srcu. Peljal sem se mimo kraja, kjer živi moja mati — meni pa ni bilo dano, da bi stopil k nji in ji rekel: "Mati, tvoj mož je umrl..." Zato pa te pozdravljam tem potom, mati. Pozdravljam te kot eden, mimo katerega gre mnogo pogrebov, on pa gleda na — križ. — Ivan Podlesnik. fe^SIOO.OO v gotovini'ZASTONJ. - 21KAMENOV I4KAKATN0 POLAČENA URA S6.65*^a- $100.00 v gotovini daYno vsakemu, ki nam dokaže, da prodaja še kak drugi te pristne ure na 21 kamenov, 14karatno pozlačene, jamčene za 20 let za našo ceno $6.65 in da daje 35 darov ZASTONJ. Da uvedemo in razširimo vsepovsod naše pristne ure na 21 kamenov, stavimo to ponudbo in vsakemu, ki natn pošlje ta oglas ter 20 centov depozita, pošljemo takoj po pošti ali ekspresu na ogled tako pristno uro na 21 kamenov, 14-karatno pozlačeno, s trojnim po-i' krovom, bogato gravirano, jamčeno za 20 let za katero je naša posebna cena $6.65. Poleg te ure dajemo teh 35 darov popolnoma ZASTONJ. Verižica s priveskom, model revolverja na 32 kaliber, bodalce, pipo, ventrolifon, žepni nožič, pisalno pero, majhno-budilko, britev, posodico s čopičem, privesek k ku-kalu, križec, brošo, prstan, zapestnico, poročne prstane, majhen model ure s priveskom, zapestnico s uro, iglo-zavratnico, zapestne gumbe, zavratne gumbe ter ročno ogledalo z glavnikom, kavelj ž zaponko. Če se vam bo uro in teh 35 predmetov prineslo na vaš dom ter vam bodo ugajali, potem plačajte ostanek. Te ure so jamčene za 20 let in tekom tega časa popravimo ali zamenjamo za novo popolnoma zastonj. Treba nam je poslati le 20 centov v znamkah ter uro, da se pokrije poštne stroške. Nezadovoljnim vrnemo denar. Če želite imeti dobro uro, potem kupite to uro na 21 kamenov, 14-karatno pozlačeno, jamčeno za 20 let. Iz Canade je treba poslati ves denar vnaprej. Uporabite to ponudbo ter pošljite denar takoj. Naslovite tako: UNION SUPPLY COMPANY, DEPT. 176, SAINT LOUIS, MO. 3t4 kroni! Zraven stoječi se zgražajo nad to umazanostjo. Vojak pa reče: "I, kaj morem za to, če pa fant več vreden ni!" Ve, kaj se spodobi. Minister: "Kot sem slišal gospod svetnik, ste isti dan rojen, kot jaz." Svetnik: "Da, ekselenca, toda razume se seve, da bom slavil svoj rojstni dan en dan poznejše." Pač res. Hudodelec, katerega so v silnem dežju gnali iz mesta na morišče, je godrnjal, da n*>ra hoditi ob takem vremenu. "Ej," pravi orožnik, "kaj bi godrnjal, ko ostaneš zunaj, a mi drugi moramo potem tudi nazaj v takem dežju!" Ki iESK MALI OGLASI. iS V NAJEM DVA STANOVANJA, eno pripravljeno z opravo, a drugo prazno. Telefonaj: Chicago tel. 379 ali pa pridite na 905 N. Hickory St., Joliet. POŠTENO DEKLE, 14 DO 16 LET staro, ali starejša ženska, dobi službo pri družini, in sicer za otroke pe-stovat. Pošljem vozni listek do največ 2000 milj daljave. Plača po dogovoru. Več pove: J. Gerbeč, 668 Veson Ave., Detroit, Mich. m ,-----i s Sli | ZA KRATEK ČAS. | Sgi S !--1 S V šoli. 'Kako kaj napre- Haron učitelju: duje moj sin?" Učitelj: "Prav dobro! Najtežje reči najlažje pozabi!" Priznanje. Bernardel, ki so ga spustili iz zapora: "Zuzarada, to je pa faj! Krivica je poravnana in zraven sem se še za deset kil zredil!" Žena se huduje nad možem, ki je pozno v noč domov prijadral, češ, kakšno pohujšanje to za otroke! — "Saj ravno zato sem pa počakal toliko časa, da bi otroci že pospali," ji odgovori mož. Župnik: "Ljubi moji, potrpite med seboj in odnehajte radi drug drugemu." — Kmetica: "O, saj jaz vselej rada odneham, on — on pa nikoli noče, in to me tako zgrabi, da tudi jaz nočem odnehati." opazu-menda Dober izgovor. Gospodinja: "Nekaj dni že jem, da je mleko plavo. Pa vendar ne devate vmes vode." Mlekarica: "Bog varuj! To je zato, ker je med mrvo, ki jo dajem kravi, precej plavic!" SALUNA SE ODDASTA V NAJEM z novim letom, in sicer na voglu Jackson & Indiana sts. ter na 209 Indiana st., samo en blok od Slovenske cerkve, izmed najstarejših in najboljših salunov v Jolietu. Osebno vprašati: Jos. Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. KJE JE JOS. NEMANICH IZ BE-reče vasi (p. d. Paučnikov) št. 29? Pred nekim časom se je nahajal v Bisbee, Arizona. Kdor ve zanj naj mi njegov naslov poslati blagovoli, ali mi naj sam piše. Anton Nema-nicli, 1000 N. Chicago St., Jotiet, 111. ufn SENO NEMŠKE DETELJE (alfalfa), Gluten Meal, Quaker Dairy Fuel, pomaga kravam za mleko in jih ohrani zdrave in rejene. Najboljša piča za kuretino je Comeback Meal. Mash. Kdor ga kupi enkrat, ga kupi zopet,"ker pospešuje, da kokoši tudi po zimi nesejo. Sena, slame, ovsa, koruze, deteljnega (alfalfa) sena, krompirja, repe, korenja, pese, jabolk, in čebule imamo vedno največjo zalogo v Jolietu. Moka: Occident Ceresota, Gold Medal, Pillsbury's Best, Clear Quill in Armory. Naše blago garantiramo. Prodajalna je odprta do 9. ure zvečer. ' Govorimo tudi slovanske jezike. Chicago tel. 1223. FOGERTY'S BIG FEED STORE, 609 N. Collins St., Joliet. 3-18 Sin bogatega bankirja pade v vodo. Za njim skoči neki vojak in srečno reši sina iz valov. Nato seže bankir globoko v žep in da vojaku — dve NAPRODAJ. Prodajalna grocerije in mešanega blaga, ki se nahaja na vogalu Division in N. Center St., Joliet, 111.; istotako poslopja in zemljišča istotam. Blago razprodani za polovico vrednosti. Prodam tudi blagajno (sate) in Cash register. Razprodaja se zdaj nadaljuje. Prodam tudi dve hiši in loti na 1209 in 1209^ N. Hickory St. in eno na N. Center St. Imam 400 bales Timothy sena. Vse moram razprodati, ker se moram seliti iz Jolieta. Več povem Chas. Simoti vogel Center and Dirision Sts. dva bloke xapadao od namike cerkva, bai to ttran Guardian Aageli Home JOLIET, ILL. ALOJZIJA MALI IZUČENA SLOVENSKA BABICA N. W. Tel. 581. 701 BROADWAY, JOLIET, ILL. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno, POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS W. H. K E E G A N, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka- jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.00 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 stcklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. •Joliet. iu* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOI&- DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionie« U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. . STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. ,Chi. Phone 376. N. w. nt 120 Jefferson St JOLIET, ILL-N. W. telefon 556 Podpirajte trgovce, v Amer. kateri imajo oglase Slovencu. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon 405, S. Blnff St.. Joliet, 111.