3 nć. 122. številka. Izdanje za torek 12. oktobra (t Trstu, ▼ torek zjutraj dne 12. oktobra 1897.) Tečaj XXII. „HDIMCMT" t »haj a po trikrat na teden t leatih it-daajib ob tovklh, ćatvlklh 1« aobotah. Zjutranje iidanje i»-haja ob nri ijntraj, veAerno pa ob 7, uri ▼en*r. — Obojno ladanje atane i « ]«lenmea«o . f. 1.—, izvan Avstrija f. 1.50 •» tri mraac . . . S.— . 3 . «X> »a pol lett . , . aa »a« lete . , . 13.— . . . 18.-NaraialM Je plaimti aapre] aa aaroifea fcrtz prtložeae aareftalae m aprava M •zlra. PoEtaiiu« itevilke aa dobivajo v pro> dajalnic^h tabaka v Irstu po 9 n«i, izvem Trata po 4 av8. EDINOST Oglasi aa raAnaa po tarifa v petita; aa aaalove a dobeliaai Arkaari a« plaćaj« prostor, kolikor obaefa navadnih vratio. Poslana, osmrtnice in javne zahvalo. t*o> niti oglaai itd. ae računajo po pogodbi. Tai dopiai naj aa poiiljajo nrednlJtre aliea Caaeraaa 4t. 18. Veako piano mora biti frank ovano, ker nefrankorana so aa (prejemajo. Bokopiai aa ne vreiajn. Nafačaioo, reklamacije ia oglaae spra-jenia upravnimtvo ulica Mol i no pic« oolo hit. .S, II. nadBt. NaroJnino in oglas« ja plaieTati loco Trat, Odprte reklama ,aije a« prosta poitaiaa. 61 Pomoč bednemu prebivalstvu. Govor posl. S p i n č i d a v seji zbornice poslancev dne 6. oktolna 1897. (Zvršetek.) Novih prošenj je prišlo, po tolikih žalostnih dogodkih, kolikor je meni znano, od občin Pazin, Bnzet, Žminj. V prošnji občine Buzet, ki se je predložila visokemu c. kr. mini»ter*tvn za notranje atvari, je rečeno, da ed I. 1888. ni bilo tako slabega leta, kakor je letošnje. Sedaj peronospera, v drugo suša, v tretje toča. Lanjsko leto je beanela toča ? jednem delu občine, a letos dne 19. sept. v drugem dela; ta občina prosi podpore sosebno za prezidavanje in zidanje cest. In kako potrebno bi bilo ravno v občini prezidavanje in zidanje cest, ta more vedeti oni, ki je bil le enkrat v občini. Ma severu, na Krasu, in v južnem delu te občine je sploh nemogoče, da bi se vozili niti do večih sel. V prošnji občine Pazin je rečeno, da sti peronospora in toča skoro uničili grozdje, do čim je suša težko škodovala ostale nasade. Ljudje so zadolženi že od poprej in upniki jim bodo posojevali denarja le pod težkimi pogoji. Oni žele dela v svoji občini. Zato se prosi v prošnji, naj se dovoli podpora za gradnjo cest, potem ceni kredit, in slednjič, da se blago postopa o iztirjevanju davkov. Nadalje mi ravnokar pišejo iz občine Pazin, da jih čaka leto glada, da že od leta 1879. ni bilo tako slabega leta, kakor je letošnje. Kakor mi poročajo, je tudi od občine Žminj jednaka prošnja došla ministerstvu za Jno-tranje stvari. Tudi tamošnji odnošaji slikajo se kakor slabi in se prosi podpore za gradnje cest, tudi sicer potrebnih in koristnih. Takih odnošajev najdete, gospoda moja, ne le v omenjenih, ampak skoro v vseh občinah Istre, zlasti v kmečkih ebčinah se je bati hode bede. Tu bi se lahko, kakor rečeno, ponudila pomoč; pomoglo bi se v prvo s podporami za nabavo živil in semena, v drugo s podporami za izvršenje različnih del — razun omenjenih tudi onih PODLISTEK 22 Lari-Fari. Spisal: Srakoper. „Ljubka, ne bodi ljubosumna. Ljubil sem jo in vsled te ljubezni mi je njena podoba, ki mi je ostala v srcu iz srečnih dnij prve ljubezni, vedno draga in mila. Č>*lam jo, saj mi je bila zvesta, in le radi tega se ti veseliš sedaj na noji strani, ker je goBpod z Viha hotel na smrtni postelji, naj bo* deta srečna z Lovcem." M oka je molčala, toda bolest se jej je čitala z obraza. .Spoštovati jo moral tndi ti. Ko ne bi bilo nje, kdo ve, bi li bila midva srečoa sedaj! Da mi je njena podoba ostala v spominu, se ne smeš hn-dovati: tako je bila dobra, blaga in podobna tebi". Puljot.il jo je in jej šepetal: .Drago moje dete, angelj zlati moj!" Mračilo se je, točaj jima je serviral večerjo, potem sta se pa odpravila za gledališče, za opere, „,0)fej(, ali kdo zna, kam jo kreoita; saj je vedel Ivan, da je njegovi ženki to vse ae novo, zanimivo. Šla sta roko v roko — peljati se jima ni kazalo — počasi, v zaupnem, včasih veselo-izziva-joČena pomenko. „Glej, glej, Ivan, tu govorita dva slovenski". za razmočvirjenja — v tretje neobre«tnimi posojili, kakor se tako godi v drugih deželah, ki dobivajo posojila, katere je vrniti v več letih, in cenimi krediti. Ljudje imajo plačati stare dolgove od 2—S desetletij sem in sedaj naj bi delali zopet nove dolgove in sicer pri (Klici: Italijanskih oderuhih !) recimo, pri oderuhih, kajti je, žal, tudi drugih oderuhov! Dalje bi se lahko pomorlo prebivalstvu po pravičnem in blagem iztirjevanju davkov. Pravim, gospOda moja, pravičnim iztirjevanju, kajti pri nas v Istri se dogaja često, da se iztirjevanje davkov vrši po političnih ozirih. (Čejte! Čujte t) Potem, gospdda moja, bi se dalo pomoči po r a z v e 1 j a v-ljenju zakona o šolskih taksab. Ta zakon se je predložil, da-si so se slovenski poslanci, poznavajoči razmere kmečkega prebivalstva, upirali temu zakonskemu načrtu, da-si so slovanske občine odposlale prošnje na mini-sterstvo za nank proti temn zakonskemu načrtu, da-si sta slovanska poslanca Istre v tej zbornici bila pri njegovi ekscelenci v ta namen, da se zakon ne predloži v sankcijo. Tudi o tej priliki, kakor skoro o vaaki drugi, nas ni hotel slušati nj. ekscelenca. (Čujte!) Predloženje zakona o Šolskih taksah je bilo sploh zlo in izvedenje tega zakona v tem letu bi značilo naravnost zločin. (Odobravanje.) Od kje naj bi oče vzel 6, 19, 18, 94 in 30 krou — tudi takih očetov je, ki imajo po 5 otrok v šoli —, ako nima dovolj denarja za sol, kruh, polento in za najpriprostejo obleko otrokom? (Čujte!) Priporočam njerovi ekscelenci, g.'ministru za notranje stvari, naj se potegne z« to, da se za sedaj zaustavi izvajanje tega zakona (Prav dobro!); kajti tudi to bi bilo sredstvo za ublaženje bede v Istri. (Prav dobro!) Dovoljeno mi bodi, da omenim tu, da se |je pripoznalo celo z ministerske klopi, da so vse dosedanje vlade zanemarjale južne pokrajine, zlasti Ivan je posluhnil, n« iz radovednosti, nego da ustreže njej. Glas starejšega, prednjima korakajo-čih dveh gospodov, zdel se mu je znan: nekje ga je že slišal... in glas mlajšega ?... Ej, to je kak vi-sokošolec... .Torej v operi ste jo videli ?" je rekel starejši. ,DA, primadona opere — pri njej poučujem sina — dala mi je ustopnico v parterro, predstavljali so predlanskega Shakespearejevega OthelaV .Ima Schlager sina ?" .DA, starejšega po strani in jedno hčerke, sedaj je omožena". .No, in ?« .Sedel sem tesno za njo, dvoril jej je gospod, kavalir, po izgovorjenju in vnanjosti Oger. „No, in kaj sta govorila, ste kaj razumeli ?■ .Nič posebnega, a zdela sta se mi eba ze!6 lahkoživa, dejal je mlajši, potem pa še nekaj govoril, česar Ivan ni dobro slišal. Minka pa je u-jela besedo: „Hermina". „Kam pridete nocoj, ste rekli M „K Ronacher-jn, mora že biti nocoj tam kaj posebnega". „Vi inate čas, seveda?" Veselov Tonček, tako so mu dejali, tedaj ga je Ivan poučeval v osnovnih pojmih latinščine, pa Dalmacijo in Istro, in da bi bilo marsikaj sto-riti za te pokrajine. Pripoznalo se je tndi z ministerske klopi, da je klavzala o carini na vino v trgovinski pogodbi z Italijo mnogo škodovala tem deželam, da bi bila torej vladi, po kAteri je prišlo do te trgovinske pogodhe, dolžnost, da poravna to škodo. Znano je, da so določila o ribarenju na morju bolj ▼ prilog tujcem, nego pa domačinom (Odobravanje), in da se še ta določila izvajajo na škodo domačinom. O tem bi lahko mnogo pripovedovali ribiči iz Drage, Mošćenic in od drugih krajev na istrski obali. Ti se pritožujejo pri dotičnih oblastvenih organih, toda o teh se zdi, kakor da bi bili le ia to tu, da zastopajo koristi tujcev. Dogaja se tndi, da se na mnogih delih v Trsta in v Istri raje najemajo tujci, nego pa do* mačini. Nehati bi morala vendar enkrat ta ljubezen do tujcev. Prva dolžnost vladam je, da skrbe za domačine, in če so že zaljubljene v tujce, naj store kaj za iste še le potem, ko so zadovoljeni domačini. Kar se dostaje vladne predloge o bedi, pripomniti bi mi bilo le malo. Tu je določenih vsega ukupe 8 milijonov. Istra more zahtevati le jeden del od 300.000 gld., določenih v §. 3, in morda tudi jedeu del od 29S.OOO gl., o katerih je govor v §. 6. Soglašam z vsemi gospodi, ki bo govorili o tem v tej zbornici, in ki so rekli, da je ta svota veliko premala, in moram pridodati, da onih gld. 300.000 bi zadoščalo komaj za Istro. To niti ne bi bilo mnogo, sosebno, ako pomislimo, da so vlade zanemarjale to deželo in da so jo oškodovale po klavzuli o carini na viue ; ne bi prišel niti jeden goldinar na vsakega prebivalca. Pregledal sem tndi finančni zakon za leto 1898. in sem nadel, da se je vzel ozir le na malo onih del, ki so se priporočala in zahtevala v tej zbornici. Nekoliko je določenega za gradbo cest, in sicer v jednem okraju, v Voloskem; ali o vodnih delih, o razmočvirjenjih, o skrbi za potrebno vodo itd. nisem ničesar našel v finančnem zakona. spoznal ga je, da-si se je bil izpremenil; in starejši France Lovec. Spoznal ga je Ivan po pome-žikovanju; ravno tako je pomežikoval, kakor ted^j, ko je videl Ivana, ko je poljubil Miciko. Zgubila sta se v gnječi, Ivan je vedel, o kom se je sukal njuni pomenek in Minka je tudi uganila, ko jej je povedal, kdo sta. Najela sta voz in se peljala naravnost k Ronacherju. Prostori so bili divno razsvetljeni. Odloživši v garderobi vrbno oblačilo, stopala sta po širokih, s perzijskimi tapetami pokritih stopnicah na galerijo. Bujno so rastle palme, oleandri, tuje in druge inozemske rastline po kotih. Minki se je zdelo to vse tako lepo, novo in nikdar jej ni zmanjkalo vprašanj, na katere je odgovarjal Ivan z ljubeznivostjo. _ Ljndij je bilo mnogo in ne baš na najboljem prostoru sta dobila mizo, ki je bila še svobodna. Govorila sta tiho in malo: vedela sta, da Hermina ni daleč, da prideta France Lovec in Veselov Tonček... .Dovolite, še svobodno?' in prisedla sta o-menjena v tem trenotku. Tudi ona dva sta se pogovarjala tiho, a živahno, kakor bi slutila, da jo utegne poslušati kdo... pa ozirala sta se po dvorani. (Zvršetek pride.) Zaključuje«. Jaz 86 nočem dotakniti nikogar, toda meni«, da ¥ severnih pokrajinah gte v mnogih ■lučajih sa to, da se ohrani prejšnje^ blagostanje, ta pa, da beda, ki je bila ie popred, ne;p ostane še veča, da Jjndje ne izumr5 glada. Temi besedami priporoča« svoj in svojih tovarišev nujni predlog. (Pohvala od strani somišljenikov. — Govorniku čestitajo) Vseslovenski shod in naši socijalni demokratje. IV. »Mnogo npitja za nič !■ Tako vsklika * Seka-piro« socijalnodemokratMka .Svoboda*, ko f»e pripravlja, da napravi največo uslugo nasprotnikom našega slov. naroda po Istri, zbirajoči« se v stranki, ki je b n r ž e o a z i j s k a, da si niti ne moremo misliti bolj buržeoazij9ke; ko se pripravljal da v neopisno veselje naših sovražnikov proglasi ves govor gospoda Spinčida za — nič! Socijalno-demokratiški veleumi niso nikdar v zadregi radi utemeljevanja, ko izjavljajo take sodbe! Spinčič je klerikalec! S tem, menijo, so povedali in pokazali vse. Posebno pa so dokazali, da je vse — nič, kar je govoril g. Spinčič o odnošajih ▼ Istri. Sodrugom, ki pišejo v „Svobodo* se sicer niti ne sanja o teh odnošajih, ali oni niso tako nizki kakor navadni narjoči ljudje, ki morajo še le spoznati in otipati stvar, predno govore o njpj; njim je zadosti, da je oni, ki govori o stvari, .klerikalec", in sodba je gotova, proti kateri ni utoka: mnogo npitja za — nič! No, da-si uverjena kakor skala trdno, da je vse nič, kar je govoril Spinčid, kajti govoril je tako, kakor je sploh „zamogel kot klerikalno na-dahnjeni buržeoazijski zastopnik govoriti"; da si overjena, da je vae gola denuncijacija, da vse n-kup — ni nič, vendar je .Svoboda" omenila par trditev g. Spinčida. Mi pa ne smemo pozabiti na zakone uljudnosti. Uljudnost za aljudnost, pozornost za pozornost: ne moreno drugače, nego da povrnemo vizito spoštovani „Svobodi", ki pa ni kakor ni identična s pojmom svobode: one hčere voije Vaevečnega, ki je podaril človeku svobodno vdljo; ki je posUvil človeka gospodaijem svoje volje; svobode, ki je pravi dar božji ljndnr. in narodom, žar luči, ogrevajoče, oživljajoče in o-plemenjujoče življenje človeštva in jedino pnvspe-šoj oče plemenito stremljenje in tek movanije Rodovna potu nup.eika — v bližanju člove$t*x svojim idejalem. „Svoboda" pravi ozirom na izvaianja Spinčida: „Klerik al i zeta na Primorskem identifikoval ne je med Slovenci in Hrvati z uarodnustjo in to nam je prav zopet dokaz, da narodni boj ovira kulturni napredek". »Svoboda" m*ni, da je s tem svoiim globo-kottanim izrekom pritisnila sraaoten pečat narodni Ideji. Mi pa pravino, da je le proslavita to idejo ioobžalnjesole, dani v polni meri resnično, kar oam tu predb*civa socijalnode-mokratiiko glasilo. Razni dogoditi, udarci, kijih dobiva nala narodnost od izvestne klerikalne stiani, pričajo na«, da trditev „Svobode" ni resnična v polni meri, marveč vidimo, da se jeien del klerikalizma na Primorskem prav lepo identifi* kaje z nazori socijalne demokracije o narodnih pravicah Hrvatov in Slevenc«1^. V kolikor a« pa klerk*litt»-m r*« identifiknje z narodnostjo, ▼ toliko viši isti svojo patrijotično dolžnost, knkor bi jo morali višiti tudi socijalni d e m o k ra t j e, ki pa je ne vrše, ker n»se diugega, nege goto, pooseklj-no za-nikovanje vsega, kar je drugi« drug" in sveto, vsega, kar naj bi bilo znakom naše ukupnosti in naše narodne individuvalnoati!!! .Klerikalci", ki se ne odtegujejo tej patrijotični dolžnosti, zaslužij* le naše spoštovanje in ljubezen. V nas je lahko klerikalcev, liberalcev, konservativcev napradnjakov in — socijalnih demokratov; vsaki teh skupin je svobodno, da po svoji vednosti in spretnosti brani svoja načela, ali v jedne« bi morali biti jedini: v identifikovanjn z narodno stvarjo, v ljubezni do svoje krvi, do svoje narodne ukupnosti. Ta ljubezen ne sme poznati posamičnih stanov, aora poznati le ukupnost. V kolikor a« torej .klerikalizem" identifiknje z narodnostjo, je le on blesteča lnč, ob kateri se na« tem teaneje vidi sosijalnodemokratiško rnšenje narodne "Affpnosti. „Svoboda" zameri Spinčiču, da je omenjal a-narhiema, kije zavladal po nekaterih krajih Istre v zvezi z brezverstvo«. Spinčič je baje denuncijant radi tega. Da uiso uredniki .Svobode" taki ignoranti ozirom na odnosaje v Istri, kakoršni v resnici so, vedeli bi bili, daje gosp. Spinčič mislil ua izvestne žalostne dogodke v okraju volotkem, ki pa niso prav v ni kaki zvezi se socijalističkim gibanjem, marveč so plod vpliva in — denarja gospflde istrske. Da so socijalni demokratje malo lojalueji in objektivneji, podpisali bi ravno oni obtožbo Spinčidevo z obema rokama. Vedno nam propovedujejo o „suvreuiteti" .ljudstva". V čem pa se nam kaže po deželi to — rekli bi — samo-vladje ljudstva ?! Mar ne v svobodno izvoljenih avtonomnih zastopih od občine gori ?! Proti tem avtonomnim zastopom uprizarjajo pravi anarhizem izvestne, od Boga in ljudi pozabljene, in le od sovražnikov našega naroda izkoriščane duše. Ne b poštuje se nobena naredba občinske oblasti, uprizarjajo se javni plesi — ce le brez dovoljenja, to bi še ne bilo tako hudo, ampak vkljub izrecni propovedi in v zasmeh dotični oblasti—, uprizarjajo se brez vsacega dovoljenja hrupni obhodi, ne da bi se hujskači ni malo zmenili za verske čute ljudstva. To je anarhizem, ki besni po naročilu italijanske stranke, to je tisti anarhizem, po katerem je mahnil Spinčid I Kako je prišlo soc jalno-demukratiško glasilo do tega, da je radi resničnih dogodkov obdolžilo Spinčiča denoiicijantstva ? I Ali se pa ie čuti morda poklicano m — dolžno, braniti italijansko stranko m pokrivati njene gtehe ? I Najlepša pa je ta, da je „Svoboda" — po« tem, ko je še zalučala Spinčiču v obraz grdo besedo denuncijant — vprašala radovedno: „Ne razumemo, morda je mislil gosp. Spinčič socijalno demokracijo0" Sodrngi pripoznavajo torej, da niti ne vedo prav, o čem je govoril Spinčid, da ni«qo nikake opore za dokaz, da je socijalno demokracijo spravil v zvezo z anarhizmom iu vendar ga obdulzujrjo drsnuncijunst.a na škodo socijalne demokracije! Kako postopanje j* to I Ali delaju tako pošteni novinarji ? 1 Iu taki ljudje, ki toli labko-mišljeuo izrekajo po vnem ueosnovane, a težke obsodbe, taki ljudje imnjo še toliko žalostnega poguma, da tožijo o krivič iosti drugih!! Ninmo šr pri kraju z napadi „Svobodo" na g. Spinčiča. Odložiti motamo nadaljevanje za prihodnjič, ali preveč kipi v nas, videče, kako je brezdiiuiuvitisUo vigl-. od nebe zadnje ozir ne le do muKotrpuega rodu aVojega in do onih, ki so u ;or nesebičnosti, delavn s*i in srčnosti v borbi za svoje prepričanje, ampak tudi do jasne resnice in do n.Goriških ta/.ui r — preveč kipi v na?, pravimo, da ne bi vski kitili že danes: Spinčid se niti dotaknil ni posamičnih domaČih slov. strank, tudi socijalno-demokratiške ne — po v da'j amo to, da-si vem., da smo v nevarnosti, da bodo prote-atova i s drugi, ker im-oiujeino tudi njih slovensko stranko — in je navdušeno besedo, kafcoršne je »možno le ljubeče, svojemu rodu zvesto udano in zavratnih napadov ne poznajoče srce, opozarjal Častno druibo na vseslovenskem, shodu na rane, iz katerih krvavi ta rod\ Le opozarjal je na drugo~ rodne sovražnike, pozioaje rojake: Usmilite se, zdru-žite svoje vrste, da zavije vendar enkrat vstajenja dan tudi temu — trpinu 1 DOPISI. S Pomjani£ine (Izv. dop.) Cenjenim ćitati-lj-m im no <1an-s zabeležiti dva slučaja, ki sta mogoča samo v Istri in *e to edino le v občini Pomjanski. — M<>rda se še spominja marsikdo, da jp bila visoka vlada pred leti razpustila občinski odbor, kateremu je načeloval znani Gugnaz; in sic^r ga je razpustila v>led tega, ker so se na volitvah godile n< rednosti, nezakonitosti, in posledica t^ga: nemiri. — Takrat, pravimo, bilo je namestništvo prisiljeno vneti gosp. Gugnazu izrek vodstvo občin«*, iu to vsled nerodnosti, nezakonitosti, ki jih je delal g. Gugnaz vpričo g. vladnega komisarju. — In danes ? No, razmere so se spremenile, ali pa toliko se je spreaenil g. Gugnaz, da je mož zopet predsednik upravnega odbora. Zakaj se je zgodilo to, in ravno pred občinskimi volitvami?! Tega si ne vemo prav tolmačiti. Kaj ne da: mialimo pa si lahko vsak svoje ?! — Naj bode kar hoče, g. Gngnaz je v društvu z gosp. Bartolichem sedaj na čelu občine Pomjanske. Ne mislite pa, cenjeni čitatelji, da je znani agitator in načelnik italijanske stranke na Pomjanščini morda še obč. tajnik, o ne, sedaj je nekaj več; imenovan je drugim svetovalcem!! Občino vodit« torej danes dva najitrastnejša pripadnika italijanske stranke, dobro znana oba izza dobe velikih nemirov o volitvah! Razmišljajte torej sami, kako se godi nam Slovencem. J— Ker torej vodita občino dva tako „lepa" moža — tretji je ricer Slovenec, ali le nekako peto kolo v družbi teh dveh. — dogodilo se je zadnje dni nekaj, kar je bo* goče edino le v Pomjanu. V noči med 4. in f». oktobrom bila je iz obfiinskt pisarna baje ukradena volilna lista In licer liata II. in III. razreda 1 — Kedor je to storil, storil je slovenski stranki krivico, krivico vsi županiji, kajti stroški se množe z vsaki« |lnem. Toda, bodisi tako ali tako, liste ni. Vendar, tedo in zakaj je to storil, tega vsaj mi ne moremo pojmiti. — Zopet pa sme pri tem vsakdo aisliti svojo, in tako mislimo tudi mi, a ne trdimo, da je ta dogodek nekako misterij ozen* Prosimo pa. ne, zahtevano, da se ue sumniči pošten človek radi tega skrivnostnega čina, ki sejje dogodil. Nekdo je, kar meni nič tebi nič, izrekel svojo sumnjo na našega moža, ki je pa vsaj toliko pošten, kakor gosp. Bartolich in Gugnaz. Glejte torej, kaj govorite, kajti mi si ne postimo, da bi nam kaki politični nasilneži brez vse podlage jemali dobra imena. — Vi pa premišljujte sami, kako je bilo mogoče, da ste opazili še le popoludne, da manjka lista. Bila sta oba ves dopolndne v pisarni; zraven mize, niti dva metra daleč, je bilo razbito okuo, skozi katero je dne 5. t. m. gotovo morala dobro pihati burja. — In ali je mogoče na prvi pogled, da bi se nam videl I. razred tako debel, ko vsi trije razredi skupaj ?! — Mi ne vemo, kaj bi rekli, in kaj bi si mislili pri te«. — Le to vemo, da sta za to delo odgovorna gg. Bartolich in Gugnaz, ker sta sploh odgovorna za vse, kar se godi v občini. — Ne mslita pa, da vaja sumničimo. Ne, mi nismo tako podli, ker se dozdeva tudi n«m, da je ftla lista — skozi okno. Kedo in kakega mišljenja je pa bil tat inkedaga je morda najel za to delo, to pa, oprostite, mi lahko misliao, kakor nam je drago. Sicer pa je mogel to kedo storiti, ki želi srčao, da bi sedanji odbor še nadalje načeloval občini. — No, italijanska stranka ne more trditi niti tega, da je to storil kčdo naših, kakor tudi ne, da ni tega storil njihov človek. Mi le veno, da nas je lista jako malo brigala, ako pa je bda, gospodje italijanske stranke, vam na poti, to pa bolje veste vi, nego mL Na volitvah niste ravnali nikdar zakonita, kaj pa, ko bi začeli že pred volitvami nezakonito po-stopati! Kedor je enkrat premagan, uničen, ga to boli, ako uu pa damo prilsžnoat, da se zopet povzdigne nad nas, potem znori v svoji strasti. Morda je tudi tu tako. Morda?--Ker se ie prepisuje nova lista, prosimo slav. c. kr. okrajno glavarstvo, naj preskrbi listi svoj podpis, in podpis predstojnika davčnega urada, ker po listi, ki jo podpiše Gugnaz, se v Pomjanu ne bode volilo. Torej: da ne bomo delali poti in stroškov, preskr-bite uam že sedaj to, — in tako bomo zadovoljni. Politiike vesti T TRSTU, da« 11. oktobra 18*6. K položaju. Včeraj je bilo v-liko »inister-sko pos vetovanje pod predsedstvom cesarje »i«. Istega so a-A udeležili ministri za ukupu^ stvari, oba miuistersH.a predsednika — naš iu ogerski — ter obojentran^ka finančna ministra. Določi! se je proračun za ukupne stroške, ki se predloži delegacijam. Stroški za prihodnje leto narasejo za 4 milijone, p«leg tega pa še za jedeo milijon za vojno mornarico. Povišanje izdatkov se opravičuje tudi podražeojem žita. Ker zahtevajo ogerski ministri, da se popred reši vprašanje provizorične pogodbe z Ogersko, predno se skličejo delegacije, in ker avstrijski ministri niso mogli poilati točnega odgovora v tem pagledu, se ni mogel določiti dan, kdaj se snidejo delegacije. Iste se utegnejo sniti okolo srede novembra. Jutri bode imela zbornica poslancev zopet sejo. Ako Bog da, dovrše vendar enkrat razpravo o zakonskih načrtih iu nujaih predlogih za pode« ljev&oje podpor. V sree bodo vršila p 'gajHiya med vlado in večin«), bi naj — kakor se pičakuje — pojasnijo sitnvacijo, in se pokale tudi, d* li bode desnic« g!a s o v i 1 a za provi « o r 1 Č n l proračun, ne glede na opozicijo in munik£, v katerem izjavlja, da s » soglašali vsi govorniki v tem da sedan ja večina mora oatati in se izreka nada, da se poravnajo navskrižja, nav^taia v večini v najnoiej^m fiasu. Držč se trdno nnfif-1, izraženih v na rtu adrese ▼ečine, hoče poljski klub podpirati \lalo v soglasju z drug!»i skupinami večine. —Zajedno poročajo z Dunaja, da je poljski klub v isti svoji seji priredil prisrčno ovacjo svojim voditeljem Javor-skemu, Abrahamoviču in Dzieduszickentu. Nam pa pišejo z Dunaja: Tu «mo v neki stagnacij . V prvo radi predloga Dipauliia in dru-gov, v drugo pa radi tega — in na tem so krivi poslanci — ker ni ča*a, da bi imeli klubove seje, ker je seja zbornična. Ko pa ni seje (ob sobotah, nedeljah in puuedt^kih), bežijo domov skoro vsi poslanci Češki in tudi več druzih. Meni se vse zdi, da se pripravlja stanje, ko bode mogla poreći vlada: Zbornica je nesposobna, storim torej sama! In odkrito povedano: ako bi hotela storiti pravično, bilo bi to še najbolje. Čemu tratiti čxw in denar?! Demonstracija proti 'pravični odredbi. Deželni k u v ar istiskl je baje že io i* obvestilo, da prihodnje zanedaoje deželnega zboru se n e bode vršilo već v Poreču, *mp »k v Pulju. S tem je ustreženo ne le iskreni, ampak tudi povsem opraviče n že'ji slovenskih in hrvatak h potlaucev, katerim j< bilo v Poreču pravo muče-nišrvo izvrševanje d naroda podel)t-n»-g* jim mandata. Poij je največ- mesto, ima U{ >dn» komuni« kacijo na vse struni in — kar je pr o — vladajo tam vei dar nekolik.) bolj — evro,-k odnošaji. Italjan>k> strank«, k bi kmalu prišla ob veljavo, ako bi puvBodi zavladali evropski odnošaji, ni mogla drug Č*, ne-o da je uprizorila prazno demonstracij piv.ti tj pravični odredbi. Četvorica jaških deželnozb »r-kih poslancev je namreč odložila mandate. Pra«ua demonstracija j<- to, pravimo, kaj j.ode 2r.9pst z-; Ijaai oai ali m^to njih jrdoak > misleči, jed ii h mi srditi in jed — Iriivi^ni 'akor je istothko arntnvn, da dotičuiki p j tejo pot m lepo — v Pnlj l Italijanska vlada proti klerikalcem. List »L' O, io one" o j ivi|a petorico okr me, ki jili je razposlal plezat, m »iuisterski predi-diia Rudini in v kat<-rih nalaga tein podrejenim ciganom, naj se upro .Klerikalni ag taci ji". Pole« te«a objavlja .Opioione" *e uva dm*a dekreta d» pref«ktov v Flormci in Brescia, da je prepovedan uanerovane klerikaiue shode. N.mii zdu da te odredbe vlade niso ravno v siogi. s,u s tem, kar vedno trde pnjitelji nove adružcuH Iialije. Ako je Italija res tak.. združena, kaka- ude — to j-, ne samo dr«a -uo-pravno ampak tu h v m »ljenju ogromne večin- . rebivalstva, pot-m ue razumemo ega strahu »-d Klerikalno agi taci |o; ako pa jn ta strah oin^vičen, potem mo žato . d uaten del j v.»-g. uaenenja ni »ndividj*;« se selanjo uredbo stvari. Če pa je tako, p t"iTj Pe eelo ne bi mogli oiunravati teh odredb. Itahja j vendar liberalna d /.a a iu uje vlad^ e ponašajo n« j bolj ravno s (en, da so li-beralue I! Ali pa |e 10 liberalno, ako hoče vlada policijskim aoararoia mašiti usta z iatuemu delu prebivalstva ? J Ne, ii'kakor .ne gie ukup4* ! T salska v jska. ,Times" poročajo is Carigrada : 20.000 m<>* je pripravljenih., da odidejo v Tesalijo unmesto nerabnih čet tamošnje vojske. Več sto mož se ukrca v sobote v S. lunu. Ostali so od puto vali deloma po morji in deloma po železnici. Različne ve«ti* Njegova ces. Vieokoet, nadvojvoda Rajner je bil predvčerajnje-m v Pazinu. Mestu je bilo raz-svitljeno. Za evetolvansko podružnico družba sv. Cirila In Metoda nabrali so po veselici pri sv. fvani v veseli družbi, g. Josip Znilerčič iz Barkovelj 4 gl. 10 nč., in g. Josip Fonda 3 gl. 30 nfi. 1300 tloventkih otrok ugodnih za iolo v mestu Trstu! Tržaške novine, nemite in italijanske,polu-vlađne in .progressistiške", polužidovske in židovske, zatrobile so vse v jeden rog, prinasaje izvodke iz govora posl. Spinčiča na shodu v Ljubljani. Pri številki 1300 slovenskih šolskih otrok v mestn I Trst. napravile so klicaje, kakor da je te Bog zna kakova neresnica. Nevedneži ali zlobneži! Po šte-> viljenju, katero je izvel leta 1890. tržaški ma-gistrat in katero je pregledalo ali imelo pre* gledati c. kr. namestništvo tržaško, je v mestu Trstn (Stadt, citti, mesto, grad) 8564 Slovencev. Po praksi v vsej polovici monarhije prid« na vsakih 100 prebivalcev 15 otrok dolžnih obiskovati šolo; v mestn Trstu torej točno 1287*6; in to brez hrvatskih otrok, katerih je tudi brez ozira na to, da je bil tržaški magistrat oni, ki je izvedel popis in brez ozira na to, da je danes že gotovo več Slovencev v Trstu, nego jih je bilp 1. 1*897. Kakor drugo, kar je trdil g. posl. Spinčič, tako je tudi številka slovenskih otrok v Trstu, dolžnih obiskovati šolo, popolnoma resnična. In le lažniki, ali pa zlobneži in nevedneži so oni, ki tajijo to. To naj vzamejo na znanje ^udi nasprotniki gesp. Spinčida v socijalnom demokratiškem taboru t Lahonska vzgoja, Pišejo nam : Minole nedelje sem bil na Občjinah v gostiini .pri Mičelu". Tam so prepevali pevci vrlega .Pevskega in bralnega društva** Openskega. Pri mizi je sedel tudi neki uradnik iz Trat*. Kakor sploh dobrim ljudem, ugajalo je tudi njemu lepo in blagoglasna petje ter je pohvalil pevce. Pa j® tako razsrdilo dobro poznano trojico okoličanskih izdajic, da so jeli pso vati uradnika in se slednjič tako škandalozno vedli proti njemu, da se je škandalizovalo in sramovalo vse navzoče občinstvo ter da takega poče-njanja niti ni mogoče opisati — poštenem listu. A to jim še ni bilo dosti. Ko je dotični uradnik proti 9. uri ostavil gostilno, zbežal je za njim jeden izdajic, a na srečo se je uradnik skril za neki zid. Sicer se ne more vedeti, kai bi se bilo zgodilo. Tako vzgaja lahonska stranka svoje somišljenike po okolici, in potem se še čudijo neki krogi, da prihaja do žalostnih dogodkov tu in tam. Naj ne pozabijo vendar, da tudi našemu narodu se pretaka kri po žilah. Ravno minole nedelje na Opči-nah so šli naši ljudje do skrajne meje samozata-jevsnja. V interesu okolice — zla9ti pa krčmarjev In obrtnikov — bi bilo ž«leti, da bi se brzdali taki razgrajači, kajti taki dogodki, ako ae ponavljajo, mogli bi le odganjati poštene in miroljubne ljudij od naš'h vasi j. , Kopitarjeva olavnott. Vso Slovenijo, zavedno Slovenijo, prešinila je žarka iskra spomina, — kakor bi potegnil veter in razkril to iskro, ki sicer nikoli ni ugasnila v spominu zavednih Slovencev, katero pa pokriva odeja vsakdanjih med-jučasnih dogodkov. Zažarela je z nova še jedenkrat kar najUveje, predno se zopet skrije, morda za dolgo, dolgo časa. Ti trije 10 « in oktobra, po- stali so znameniti za nas. V teh treh dneh obveja zopet vzduh življenja umrle ostanke največega slovenskega učenjaka, Jar ne j a Kopitarja, ostankef ki «o počivali v globoč ni zemlje skoro jedno celo stoletje dolgo, daleč od kraja, kjer so se porodil! ai .unAemu narodu. Dne 10. t. m. so jih izkopali 'na Marzovem pokopališču na Dunaju da jih prepeljejo v do-moviuo in iih z^rebejo v rodno zemljo. Danes 12. t m. pa se vrši v Ljubljani slavnost pogreba slavnega rojaka. Ob odprti gomili Kopitarjevi bodi posvečenih njegovemu spominu nekaj malih besedij. Zna&ina za velikanski duh Kopitarjev je okolnost, da je neizkušeni mladenič, sirota brez roditeljev in sorodnikov, se podal na daljni Dunaj, v stolico učenosti, oprt samo na dobrohotno ramen mecena mu barona Zoisa in gori pričel nčiti se, razvijati svoj duh v učenosti, v kateri je dosegel nenadno višino. Ta učenost mu je odprla srca skoro vse Evrope, največi duhovi so si želeli nje govega znaqja in lesarji in kralj: odlikovali so ga na lzrrifcn načiii. Jernej Kopitar je bil velikan [jezikoslovec, znajoči vse jezike po njihovem izvoru in razvitku, ■t t « L>. > brigal se je pa ie posebao za jezik svojih rojakov Slovencev. Reči se mora, da je %Mtaaptforil zakladnico slovenskega jezika in ključ k tej zakladnici je njegovo znamenito delo .Glagolita Clotianue" v katerem razlaga z ogromnim znanjem sgodovino in jezik slovenski in proslavlja našo milo materinščino pred vso učeno Evropo. Kopitar je začetnik, podlaga vsem poznejim našim slovničarjem, on je duševni oče našim Ravnikarjem, Metelkom, Čopom, Miklošičem itd., in Kopitar je bil, ki je pospešil ustanovitev prte stolice slovenskega jezika v Ljubljani. Seveda je bil Kopitar poleg učenjaka tudi pravi rodoljub slovenski, ki je bil v prvi vrsti Slovan in ki je ljubil svojo domovino čez vse. To je nakopalo sqv?:da Kopitarjevemu imenu nenaklonjenost nemškega Dunaja sedanjih dni. Kopitarjevim kostem niso hoteli dati zasluženega odlič-čnega meita na novem pokopališču in so se morale popeljati domov, da mu tu postavi hvaležni narod odličen£spomenik. V duhu navzoči na tem slavja stopamo i mi pred gomilo pri sv. Krištofu in kakor vroči častilci slavnega rojaka vržemo kepico blagoslovljene domače grude na njegovo krsto ter kličemo z drugimi rojaki ; Slava Tvojemu spominu, slavni mož, slava naroda slovenskegal * « * Predvčerajšnjem so izkopali na Marzovem pokopališču estanke slavnega srbskega in ustanovitelja moderne literature srbske, Vuka Kara d-2 i č a in našega Kopitarja. Na tej slavnosti so bili navzoči mnogi poslanci češki, hrvatski in slovenski. Naučno ministerstvo je zastopal dvorni svetnik R e s c h e iu župan dunajski, dr. Laeger. Ostanke je blagoslovil državni posl. E i u s p ie 1 e r. Župan Lueger je tudi govoril. Domača umetnost. Gospod Ivan Grohar, (qkademičui slikar, ki se je aaaolil v svojem rojstnem kraji, v Selcih nad Škofjo Loko, je, nasekal cerkveno sliko in sicer .Sveto Družino" za župno cerkev v Brusnicah pri Novemmestu na Polenjskem. Kakor poroča „Slovenec", je ta slika delo, ki se samo hvali. Iz vse njene kompozicije, ki je povsem originalna, veje zdrava realistika v cerkvenem sloguparija sedi na otesanem brunu in prede, ob njenem vznožju sedi Jezus, imajoči pa kolenih desko, katero meri s šestilom. Zadaj za Ujima teše sv. Jožef hlod. Ta obiteljska skupina ima podobo pirapide. Pravilno risanje, naravno gibanje, posebno krasni kolorit dičijo sliko. Kolikor posamični obrazi, njiti mjiotmi inktrnat, tuliko, i obleka vseh treh podob, kakor tudi vse njihovo oz&djs z označujoča štafažo — vse je izdelano estetiški pravilno. Gosp. Iv. Grphar, ki je študiral na slikarski akademiji v Monako vem, je razstavil že lani w Ljubljani jednako nabožno sliko, predstavljajofio takisto .sveto družino". Tista slika je takrat naredila senzacijonalen utis, zlasti po čarobni svoji osvetljavi ip dražestuih iučinih odsevih na Marijinem in Jožefovem obličju. Gospod Grobar je tocej zopet iz onegf. klasičnega kota slikovitega Goreaj-skega, v katerem se pam je jparodilo že mnogo velenadfujenih, na kulturno umetniškem polju delujočih mož, kakoršnji) so: Ivan Jesenko, dr. Gregor Krek, dr. Ivan Tavčar, brata: Janez in Jurij Šubič itd. Povodom razstave one Groharjeve slike sme čitali v nekem ljubljanskem li*tu, da imeuovaui slikar nima nikokoršnih naročil 1 Da-si j« taksna pritožba povsem opravičena, ipak smo uverjeui, da v tem obziru naši umetniki sami ne sioić svoje dolžnosti! Premalo skrbe namreč za — rekUmo, brez katere dandanes, vzpričo toli živahnega prometa in po t njem1 pov#peševane r. konkurencije ne uspeva niti nobena obrt ali trgovina, kamoli ^božanska umetnosti" O tem bode v kratkem obširnega razgovora I Proeeiko-Kontoveljeka štirirazredna ljudska iola razširjena je s tekočim šolskim letom v pet« razredno. Shod „Kmetijske In vrtnarske družbe za Trat in okolico" v Bazovici minole nedelje je bil vrlo dobro obiskan in udeležba sama je opravičila potrebo, radi katere se je bil sklical ta shod. Natančneje poročilo prinesemo v kratkem. Le tako naprej, dragi okoličani, čas zahteva tako! Kdor ne napreduje, nazaduje. Pevsko druitve ,Danica* na Kontovtlju prirodi v nedeljo dne 17. t. m. svojo veselico. Program priobčiao svoječasno. Opozarjano prebivalstvo na Krasa na današnji inserat gosp. zdravnika dr. K a r o 1 a L i n ha r t a, ki se je nastanil v Sežani. Isti je sdravnik na dobrem glasu in zaiedno vrl sin bratskega nam naroda češkega. Prošnja. Podpisana nesrečna vdova s petimi malimi otročiči, obračam se do vseh vsmiljenih sra za kako malo pomoč, da bodem zamogla preživeti sebe ter zapuščene sirote. Sedaj se bliža zima, a jaz nimam niti da bi zamogla stanarino plačati, kamo-li da bi preživela revne otročiče. Prosim, usmilite se me vsaj v prvej sili. Hvaležna vdana: V e v e r F r a n j a Sv. M. M. spod. it. 52 za židovskim pokopališčem. Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, imela je prometa od 1. jnnnvarja t. 1. do 30. septembra t. 1. gold. 640.887-22; leta 1896. v istej dobi pa goldinarjev 410.188-24. Naraščaj znaša torej gold. 180.698 98. Akad. društvo .Slovenija* priredi v sredo dnć 13. t. m. zabavni večer v pozdrav novo-došlecem s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Berilo 1. Marinčka : otroška in deška leta Martine Krpana (humoristična črtica). 3. Prosta zabava s petjem. Lokal: Stockenhnbers Bierhalle IX Spitalgasse. Začetek : 8. eri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! Napad In poekušen samomor. Včeraj ob 10. nrl dopoludne je natakar v pivarni „Alla Stazione" napal istotam službujočo deklo m je potem nstrelil S revolverjem v samega sebe. Tat v cerkvi. Iz P1 a v i j nam pišejo: V noči od 8—9. oktobra je neznan zločinec (ali pa jih je bilo več) predrl zid pri zakristiji tnkajšnje iboge cerkve, silema odprl nabiralnico za milodare, pobral znesek ter odnesel skozi vrata, kjer je po-ikodoval ključavnico. Podporno društvo za slovensko vlsokošolce M Dunaju prejelo je letos še sledeče darove: (Dalje.) — Iz Maribora: g. Henrik Schreiner, ravn. c. kr. učiteljišča 3 gld., Dr. Ferd. Dominkui odvetnik, 2 gld., Fr. Dolenc poslal je društvu 108 gld. 50 nvčM "koje so darovali sledeči rodoljubi: g. Dr. Jernej Glančnik, od v. (ustan.) 20 gld., Slavna posojilnica slovenska 30 gld., Vč. g. Lovro Herg,stolui dekan, g. Jožef Pajek, stolni kanonik, g. Ivan Mlakar, vodja semen., Dr. Anton Medved, prof. veron.. g. Jožef Zindašek, prof. bogosl., g. Karol Hribovšek, ravnatelj, g. Jož. Perkof želez, uradnik, g. Jož Žitek, prof. v pok., g. Franc Dolenc, trgovec, g. Franc S1 7f . lo 12 65 12'<>0 oi 80 kil f. 12.50—1955., od S«. Jrl«. f. 12 56 1280, o> kil. tor. 12.66 12 70. :^i.i >6 30 9.- ;»roNo 6 10* 6 35 Pienioa: Dobra ponudbe, srednje po vpraSe vanje. Prodaja 80000 mt. st. Vreme: lepo. traga. Nerafiniran« ilmlkor for. — do ——. Za notranji trgovini s Centrifugal f. 36.25 Conoasse f. 87 Četvorni f. 37.25 t glavah f. 38-25 38 60 Havr-. MiTH 3rtllt(>» •»">i»i;c /.rt Oktt. 42.50 t* februar 43.26 ->»ntololg t papirju 102.10 10215 „ „ t srebro . • 10215 102 20 Avstrijska renta v alatu . . 123 55 1*3.45 „ , v kronah . 102 - K.2.— Kreditno akoije , . . 350 50 352.— London lOLst. . . 119 6 > 119 65 Napoiftorji . . S*.52 9.52— 20 mark i 1.74 1175 100 ital ... 46.10 45.15 II z j a v a. Podpisani zahteva javno, da govori o , lokalizovanih bratovščinah v Pomjanu gledć Kaštabone in Puč ž njim veleč. gosp. župnik Ivan M ah nič v Kastaboni in sicer, ali v občinskem uradu v Pomjanu, najraje pa na si. c. k. okr. glavarstvu v Kopru, to pa zato, ker se je imenovani gospod izrazil, da sem jaz podpisani slepar, ali da slepa-r i m. Kar sem govoril, govoril sem v zavesti, da imam pravo, in zato dam kakor bivši ud ali mandatar lokalizovanih bratovščin lahko odgovor na omenjenih uradih. — Na dan torej z resnico, jaz se ne strašim ! Josip Tomšič, iupnik t Pomjanu. Med. univ. Dr. Karol Linhart bivši eksterni zdravnik splošne bolnice v Pragi in v poslednjem času mestni zdravnik kopelji Sangerburg pri Marijinih toplicah, učeščuje se naznaniti, da se je naselil v Sežani kakor zdravnik ter se toplo priporoča slavnemu občinstvu v Sežani in okolici. Udano podpisani usojam si tem potom naznaniti, da sem zapričel v Trstu spedicijski in komisijski posel. Pri špedicijah bode mi glavni smoter, da jih izvedem točno in cen6. Naročene komisije skrbel bodem da izvršim tako, da si pridobim popolno zaupanje. Sprejemam tudi naročbe od samo 5 kgr. in več za vsakovrstno blago. Tudi se bodem pečal z razprodavanjem zunanjih raznih pridelkov na tržaškem tržišču. Nadejaje se, da se mesorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani Josip Štoka t Trstu ria Valdirivo čt. 17. v Trstu. NAZNANILO. Spodaj podpisani raznašalee lista „Edinost* ki ie zajedao URAR, priporoča se toplo p. n. ob* ćinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik Colja, vratar hiše št. 8 vi a Solitario oene (Cene se raz«««]« «« debelo I« • oarlno vred.) Domači pridelki. Piiol: Koks ........ Mandoloni...... svetlorude£i...... mandolini ...... kanarček ...... bohinjski......, beli veliki...... a mali...... zeleni, dolgi..... „ okrogli..... mešani hrvatski . . . „ Štajerski . . . KmIo fino štajersko .... Ječmen it. 10....... „ 9....... : s....... Zel]« kranjsko....... Bepa * ....... Krompir, ..... Pmt kranjsko....... Leča, kranjska....... apeh ogerski........ *Mt ........ Kava Mooca........ Cejrlon Plant. tiua . . . . Perl...... Portorlcco ...... Java Malnntr..... Guatemitla ...... Ban Domingo..... Mala bar Plant..... „ native..... Laguajra Plant .... „ nadre .... Santo« fini ...... „ srudnje fini . . . . „ sr«dnji..... „ ordinar ..... Kio oprani ...... „ najfiniji...... „ srednji...... Slfdkor Centrifugal I. vrste . ■ ConcRRHfl ...... v glavah...... razkoHani ..... Bi* italijanski fini..... „ srednji .... Japan fini ...... „ srednji..... Raagoon extr» ...... I....... II. ..... . Petrolej ruski v sodih .... v zabojih od 29 kil. Olj« Italijansko najfineji . . . B srodnjefino . . bombažno, ninorik. . . dalmatinsko...... Limoni Mesinski ..... Pomarančo , ..... Mandeljni Dalmatinski I , Bari . .j Pinjoli .......... Boilčt Dalmatinski novi . . . , Pulješki....... 3_.okve Puljeske ..... „ Grike v venoih, S jItanine ....... Vumperli novi....... 0'b bo ........ 1 Kodra galica . . . . . . . Polenovko srednje velikosti . „ velike ..... . male ...... Slanlkl v velikih sodih . . . * * 7, ..... Cena 100 K. od for. do for. 11»/,. 12-»'/,. 9V*. lov*, n*/,. 70*— 65. -10.50 11.25 13.25 5.50 3.20 3.80 60.- HI.— 58. — 54.-150 - 152.-iiO.- 171.— 180,- 182.— 162.— 164.— 126.- 128.— 124.— 125.— )2v— 180— zaboj —.— —.— —.— _,_ 101! - 102-- 97.- 98- " 91.- 92 — 82.— 88.— _t_ —. — 100 — 1 02- 90-- 91 — 3H.25 36.75 87.— 37-25 38.— 88.50 23!- 22.50 17 — 17 — 16.50 16.60 14.50 14.17 1375 14.75 10.76 11— 17.— -. ■ 5.50 —. . «6.- 68 - 58.- 60.60 29— 29.50 82. 48.— 11.50 12— 1375 ___ 48. - C2.- 32.- 33.- 23.50 _ 89 — 40- 89. - 40.— 40.— 41.— Lastnik keosoreii ueta ,Edinostr. Izdavatelj in odROVorni urednik : Fran Goduik. — Tiskarna Dolenc v Trstn.