SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA ■^ t£0l.kdfil /M* - iaw JMBrVU1. Ma. B? t .¿fe informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE. ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI. ZA VSE SLOVENCE! Leto 8 / št. 164 Januar 2001 Cena: S 5.00 Svdncv - Australia lovcnijc.com.au Srečno 21. stoletje! Srečno tretje tisočletje! Srečno novo leto 2001! 100-letnica avstralske federacije O Avstraliji /GlasSlovenije, S.G./- Avstralija je 1. januarja 2001 proslavila stoto obletnico formalne ustanovitve države, kije leta 1901 vstopila v zvezo The Commonwealth of Na-tions. Vsi člani Commonwealtha so si/si delijo britansko preteklost in zvestobo britanski monarhiji, torej angleški kraljici. Še danes je predstavnik angleške monarhije generalni guverner (trenutno William Deane), ki ga od leta 1926 naprej predlaga avstralski parlament. V vsaki od šestih avstralskih zveznih držav (Victoria, New South Wales, Queensland, South Australia, Western Australia in Tasmania; v to zvezo pa spadata še Australian Capital Territory in Northern Terrytory ter nekaj otokov) še posebej predstavlja monarhijo po en guverner. Avstralija je prevzela sistem parlamentarne demokracije od britanskega kabineta 18. stoletja in tudi britansko zakonodajo. Zvezna vlada ima svoj sedež v Canberri. Avstralija ima trivrstni politični sistem: - gornji dom ali senat - spodnji dom - parlament (The House of Representatives) -vlokalne vlade. Člani spodnjega doma/parlamenta so predstavniki volilnih okrajev, ki jih voli ljudstvo. Prvi britanski naseljenci so v Avstralijo prispeli leta 1788. Leta 1901 je bilo na celini približno 3,3 milijone večinoma belih Anglosaksoncev in neprešteto število Aboriginov. Danes 368.000 Aboriginov predstavlja 2 odstotka od 19 milijonov prebivalcev Avstralije. Praznovanja /Glas Slovenije, S.G./STA/-Ob 100. obletnici Avstralije je premier John Howard državljane v novem letu zaprosil za toleranco, demokracijo in enotnost. Howard je menil, da bo leto 2001 leto, v katerem bodo imeli Avstralci možnost ustaviti se in ceniti, kar je bilo postorjenega, prav tako pa bodo lahko z zaupanjem pogledali v prihodnost. V Avstraliji živi 140 pripadnikov različnih narodov in narodnosti. Dan 1. januarja 2001 seje začel s pohodom Aboriginov iz plemena Arrernte, ki so v osrednji Avstraliji opravili praznovanje zore, v Sydneyu pa je več sto tisoč ljudi občudovalo parado z okoli 6500 udeleženci. Generalni guverner William Deane, premier Howard in voditeljih šestih avstralskih zveznih držav so se udeležili slovesnosti, na kateri so se spomnili formalne ustanovitve Avstralije. Statistika avstralskega prebivalstva Leta 1901 2001 Sydney 481,830 4,041,381 Melbourne 484,103 3,417,218 Brisbane 119,428 1,601,417 Adelaide 39,240 1,092,857 Perth 27,553 1,364,188 Hobart 34,604 194,166 Darwin 4,509 88,124 Canberra 309,850 AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO Slovenska jadrnica dosegla Antarktično celino str. 9 Dušan Mravlje v teku Transaustralia 4 800 km? str. 9 Spidvejski prvak Slovenije uspešen v avstralskih dirkah str 9 Avstralija je v noči s sobote na nedeljo, 6. in 7. januarja 2001 umaknila s samopostrežnih in delikatesnih polic goveje konzerve, juhe in druge prehrambene artikle iz evropskih držav - tudi iz _Slovenije str. 20 Avstralska Slovenija na nov način v svetu Odlomki Slovenske TV 31 - Sydney zdaj tudi na internetu Sydney, 1.januar 2001 /Glas Slovenije/- Od 1. januarja 2001 si je moč na Stičišču avstralskih Slovencev ogledati (in poslušati) odlomke nekaterih oddaj Slovenske TV 31 - Sydney. Odprite stran www.glassloveniie.com.au Potrebujete samo zvočnike, za vse drugo je poskrbljeno. Televizijske oddaje 31 Sydney in internetovo predstavitev pripravlja Florjan Auser kot producent, urednik in snemalec. Stanka Gregorič skrbi predvsem za intervjuje in nekatere tekste, oddaje pa napoveduje in povezuje Miriam Stariha (pretežno v angleščini zato, da se tudi neslovenski gledalci seznanijo s programom). Florjanov cilj je zbrati okoli televizije čim več Slovencev druge in tretje generacije. Zadnji podatki pa nam kažejo, da veliko teh tudi spremlja slovenske oddaje na TV 31. Internetna stran s televizijskimi oddajami je seveda še v razvoju in nadgradnji. Florjan Auser seje odločil za ta korak zato, ker je redna slovenska oddaja na TV 31 vidna le na področju Sydneya. Slovenska ekipa bi rada omogočila gledanost čim večjemu številu internetovih deskarjev ne le po Avstraliji - naj tudi slovenski svet in Slovenija sama vidita kaj se dogaja med Slovenci na tem kontinentu. S tem pa bodo zmanjšane tudi razdalje med slovenskim narodom. Slovenian TV 31 - Sydney deluje na osnovi prostovoljnih prispevkov in sponzorjev. Celotna ekipa deluje prostovoljno in zbira sredstva za redno predvajanje oddaj, razen tega pa je potrebno za televizijsko uvrstitev na TV 31 za vsako oddajo položiti posebno plačilo da o internetnih stroških ne izgubljamo besed. Ekipi TV 31 lahko pomagate tudi vi z vašimi prispevki. Pošljete jih lahko potom kreditne kartice (tudi po telefonu ali direktno po internetu), poštnega "money order"-ja ali potom bančnega čeka. Community TV 31 zdaj lahko gleda že okoli 2 milijona Sydneyčanov, saj Optusovemu oddajniku v North Sydneyu povečujejo oddajno moč. TV 31: slovenski program je na sporedu vsak ponedeljek od 18.00-18.30 ure; tu so še programi različnih etničnih skupin - govori se 25 jezikov, izobraževalne oddaje, svetovna poročila kot n.pr. Deutche Welle vsak večer ob 19.30 uri ter seveda raznovrstne glasbene oddaje. Slovenci smo se tako znašli med velikimi skupinami kot so grška, francoska, nemška, kitajska, arabska, vijetnamska, korejska, armenska, srbska, hrvaška, makedonska, španska, poljska in druge. Novo tisočletje, nov začetek... 1. januar 2001 Ni se še prav polegel spor, ali je leto 2000 prvo v tretjem tisočletju ali pa zadnje v drugem tisočletju, že je napočilo koledarsko leto 2001. Vzemimo ga kot vstop v novo leto, v nov začetek... 3. januar 2001 Nekaj dni pred koncem leta 2000 mi je prijateljica Jasna postavila na mizo dve knjižici v angleščini, avtorice Susan Hayword (pa ne filmske igralke), pozneje sem ju dobila v dar za novo leto. Najdemo ju v knjigarnah pod naslovom Begin it now, A sequel to a Guide for the Advanced Soul in Bag of Jewels, Guide for the advanced soul. In kakšno terapijo nam nudita knjižici? Enostavno, v mislih se ustavimo pri kakšnem svojem problemu in odpremo knjigo na kateri koli strani - tam nas bo čakal nasvet za vse težave, ki jih imamo. Tu so namreč zapisane misli znanih ljudi, velikih mož in žena, vizionarjev, duhovnih učiteljev, vodij, pesnikov, znanstvenikov, filozofov in drugih - tu so njihove misli in nasveti, ki se jih lahko oklenimo kot palice, ki nam pomaga, da shodimo. Susan Hayword v uvodu pravi, da imamo že ob rojstvu moč za oblikovanje svojega življenja. Zato takrat, ko so naše želje izkristalizirane, ko jasno vidimo, kaj si želimo, se moramo osredotočiti na sam cilj. Ne popuščcijmol Ne vrzimo puške v koruzo! Kadar se nam zdi vse brezupno, kadar mislimo, da je naš projekt propadel, da se bomo predali in ga opustili..., ne odnehaj mo! Stremimo k cilju! In to vsak dan, ob kateri koli uri... Ko nam je težko in ko pred seboj ne vidimo poti, se ustavimo pri svojem največjem problemu in torej odprimo knjigo... besede zapisane v njej bodo kot obliž za naše rane. V v *vy zariscu Iz dnevnika urednice Stanke Gregorič Kip Otona Zupančiča Koliko doprsnih kipov velikih slovenskih mož imamo v Avstraliji? V Slovenskem društvu Sydney stoji doprsni kip dr. Franceta Prešerna. Več o tem na strani 14. Na*strani 16 te številke ponovno pišemo o doprsnem kipu Ivana Cankarja v St. Johns Community Club - Klubu Triglav v Sydneyu. Marca, leta 1979 so v Melbourmij po ideji in v organizaciji takratne referentke za kulturo Ivanke Skof v (današnjem) Slovenskem športnem društvu Jadran odkrili Kalinov spomenik Otona Zupančiča. Odkril ga je avstralski pesnik Martin Phillip. IvankrJSkof se zahvaljujemo za poslano fotografijo. Vaša Stanka^4< /C*-*- *«- SLOVENSKI MEDIJI - STA, Slowwwenia. com.. Večer. Dnevnik končno le o projektu Slovenija Svdnev 2000. Slovenski turistični organizaciji (STO) in še čemu... Proračunska inšpekcija ugotovila nepravilno poslovanje Slovenske turistične organizacije, nekoč (SNTO) danes (STO) - tudi pri projektu Slovenija Sydney 2000 Barbara Gunčar. generalna direktorica zavrača očitke o odgovornosti za prekoračitev porabe denarja Ljubljana, 08. januarja /STA, Slowwwenia/ - Največji projekt Slovenske turistične organizacije (STO) lani je bil prav gotovo projekt Slovenia in Sydney 2000. Gunčarjeva je zavrnila očitke o soodgovornosti za kršitve, ki jih je ugotovila proračunska inšpekcija ministrstva za finance v zvezi s porabo denarja med 1. januarjem 1999 in 30. junijem lani v Centru za promocijo turizma Slovenije (CPTS) in Slovenski nacionalni turistični organizaciji (SNTO), kot se je prej imenovala STO. Proračunska inšpekcija je ugotovila večkratne kršitve zakona o javnih naročilih ter nekatere nepravilnosti pri projektu Svdnev. Barbara Gunčar je zatrdila, da je bila večina projektov za Svdnev pripravljenih in podpisanih, preden je ona prevzela vodenje SNTO 15. avgusta lani. S podpisom je odobrila le stroške za sodelovanje Andraža Vehovarja na Olimpijskih igrah, ki so znašali 700.000 tolarjev, stroške sodelovanja pri pripravi dneva olimpizma v Svdnevju v višini okoli milijon tolarjev ter stroške analize projekta Svdnev prav tako v višini milijon tolarjev. K temu pa je bilo nujno še dodati stroške prevoza v Sydney, kar je skupaj znašalo okoli štiri milijone tolarjev (Op.u.: to pomeni da je pripotovalo v Sydney približno 20 ljudi -Slovenka hiša? Slovenska gostilna?) Proračunska inšpekcija je tudi ugotovila kršitev zakona o javnih naročilih pri sklepanju dveh pogodb s Tiskarno Koper 29. februarja lani. Brez javnega razpisa sta bili na isti dan z istim naročnikom podpisani dve pogodbi za tiskanje dveh različnih prospektov. Skupna pogodbena vrednost je za dobrih 4,4 milijona tolarjev presegala pet milijonov tolarjev, kolikor je v zakonu o javnih naročilih za posamezno proračunsko leto določeno, da se lahko naročilo odda z neposredno pogodbo brez javnega razpisa. Poleg tega Tiskarna Koper ni bila edini ponudnik za tisk, saj je SNTO sodelovala z več tiskarji. Inšpektor Službe za nadzor proračuna Miran Grajzar, kije inšpekcijo opravil oktobra in novembra lani, je ugotovil tudi, da v času od ustanovitve CPTS pa do preoblikovanja v SNTO ni deloval nadzorni odbor, čeprav je po ustanovitvenem aktu in statutu SNTO bil zadolžen oz. je še zadolžen za nadzor nad pridobivanjem, razporejanjem in porabo sredstev, določenih za izvajanje programa dela zavoda... Za projekt Sydney je SNTO (danes STO) načrtovala 40 milijonov tolarjev, proračunska inšpekcija pa je ugotovila, da je bil znesek za 17 milijonov tolarjev presežen že konec junija 2000,3. novembra lani pa so stroški znašali že 62 milijonov tolarjev. Med temi so tudi stroški, odobreni s strani Barbare Gunčar v višini štirih milijonov tolarjev. V zvezi s tem je inšpekcija ugotovila tudi kršitve pri sklepanju pogodbe med SNTO in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS) o promoviranju slovenske turistične ponudbe, ki je bila sklenjena v začetku julija lani za vrednost sedem milijonov tolarjev. Javnega razpisa ni bilo, podatki o javnem razpisu niso bili objavljeni v uradnem listu, s tem pa je bil kršen zakon o javnih naročilih. Poleg tega pa bi moral po statutu SNTO o sklepanju poslov nad pet milijoni tolarjev odločati upravni odbor, do česar tudi ni prišlo. Proračunska inšpekcija je med drugim ugotovila nepravilnosti tudi pri pogodbi o poslovnem sodelovanju pri izdajanju biltena Turizem. Proračunska inšpekcija bo zaradi ugotovljenih nezakonitosti zoper odgovorno osebo podala predlog sodniku za prekrške, STO pa so inšpektorji naložili nekaj ukrepov in jih hkrati opozorili, naj v prihodnje dosledno spoštuje predpise, ki se nanašajo na javna naročila. V času, na katerega se nanaša poročilo inšpektorjev, je omenjeno organizacijo vodil Franci Križan. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam poslali božične in novoletne čestitke pa tudi tistim, ki so nas bodrili v osebnih stikih, po e-mailu, telefonu in po pismih. Na 3. strani in tudi na drugih straneh objavljamo nekaj pisem in voščilnic. Zopet je nekaj novih naročnikov, ki jim moramo izreči dobrodošlico! Uredništvo Pišejo na Hvala za trud katerega žrtvjujete za nas Slovence v Avstraliji in domovini Sloveniji. Želim vam v letu 2001 veliko uspeha. Valentina. M. Sydney V letu, ki je pred nami veliko zdravja in korajže za naprej. Prisrčna hvala za vaš trud. Iskreno od Slavke in Renata I. Have a successful New Year! Ema P., Melbourne As a valued Telstra customer we wish you and your family a happy holiday season. All very best for 2001 from everyone at Telstra Nova naročnica Marija F. iz Melbourna "Best wishes for the New Year". Uspehov polno leto 2001 vam želi Ultra Pacific, Sydney Srečno novo leto 2001 ansambel Orlek iz Slovenije Wishing you a bright and cheery season! Warm regards Helena.M. NSW Kar se da uspešno, srečno ter zdravo in mirno novo leto vam želi dr. Marjan F. Sydney Hvala zajSasopis in oglaševanje družina Z. Bled, Slovenija Srečno in zdravo novo leto vam iz vsega srca želi družina K.S. Melbourne Srečno novo leto! Lojze in Grace, Perth Uspeha polno novo leto vam iz srca želita vaša zvesta bralca M.F.Skok, Maribor, Slovenija Best wishes for the New Year Regards I.Šimenko, president Slovenian klub Adelaide Ob novem letu 2001 naj vas spremljajo sreča, zdravje in uspeh Milena in Harold, QLD Upamo, da nas boste še kdaj obiskali. Srečno novo leto družina Vosrinčič, OLD Australian Consulate Slovenia Merry Christmas good relationship prosperous and peaceful New Year Vfcor Búrngi Honorary Conni v Succesful 2001! Thank you for the Voice of Slovenia Elena. V. NSW Srečno novo leto 2001 Breda Čebuli Saiko Znanstveno raziskovalni center SAZU, SLO Srečno novo leto vam iskreno želi Max N. Perth Prisrčna hvala za vse kar ste za nas storili v letu 2000. Srečno novo leto 2001 želi ansambel Domači fantje (Lenti, Peter, Frank, Eddy) Uspešno novo leto 2001 Tončka in Marko, Sydney Srečno, zdravo in veselo 2001 želi zvesti bralec iz Tasmanije. Zdravo in srečno Novo leto 2001 Marijan L. OLD. Veselo, zdravo in uspešno novo leto vam želi Jasna R.I. Prilagam ček za enoletno naročnino. Glas Slovenije je odličen časopis poln informativnih in zanimivih novic o Slovencih v Avstraliji, Sloveniji in v svetu. Čestitam vam k vašim uspehom sedaj in v bodočnosti. Stane Z. Launceston, Tasmania Dragi slovenski rojaki, želim vam blagoslovljene božične praznike ter veliko zdravja in veselja v letu 2001. Nužei Tolmajer tajnik Krščanske kulturne zveze Celovec - Avstrija Uredništvu Glasa Slovenije Naj vas služi zdravje ne le skozi 2001. leto temveč še na mnoga leta! To boste uspeli le, če boste obvarovali sebe pred hudobijo in nevoščljivostjo tistih, ki ne prenesejo da je nekdo boljši od njih, ki jih peče, ko se nekdo nekdo dotakne njihove strasti po slavi in bogastvu. Zato pazite nase in odvrzite vse nadloge ljudi, ki imajo negativne tendence. Srečno, srečno 2001! Naslov v uredništvu Spoštovana urednica za Glas Slovenije, pošiljava vam naročnino z enim mesecem zamude. Nisem pozabil na datum pačpa veliko dela in utrujenost sta k temu pripomogla. Glas Slovenije pa tudi ne prihaja točno. Oprostite. Pozdrav Jože T. Sydney Op.u.; Spoštovani g. Topolovec, hvala za poslano naročnino in vaše odkrite besede: res, Glas Slovenije v letu 2000 ni prihajal točno, upam, da v letu 2001 ne bo toliko drugih obveznosti in da bomo vsaj tako dobrega zdravja, da bomo zmogli izvrševati to odgovorno in tudi naporno delo. Spoštovana gospa Stanka, urednica G.S., še enkrat se vam zahvaljujem za vaše prijazno sodelovanje in vam želim lepe praznike in srečno novo leto. Upam, da boste še kdaj kaj napisali za nas. Dragica Korade, Večer, Maribor Srečno novo leto! Izšla je prva CD plošča ansambla "Zamejski kvintet" "Hej-hej-hej". Če vas zanima si lahko ogledate našo web stran: www.zameiskikvintet.com igperic@tin.it Glas Slovenije TISKOVNI SKLAD M.Berkopec $ 25.00; S.Zupan $ 45.00; R.Ivančič $ 10.00; M. Podgornik $ 5.00; dr.M.Coby$ 45.00; I.Skof $ 5.00; M. Cestnik $ 5.00 HVALA! HVALA TUDI ZA VSE PLAČANE NAROČNINE Ste že tudi vi poravnali svojo naročnino na Glas Slovenije? Če niste, storite to čimprej! Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Odpravnica poslov Helena Drnovšek Zorko Drugi sekretar Marko Polajžer Advance Bank Čentre - Level 6 60 Marcus Clarke Street Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: http:/slovenia.webone.com.au E-mail: embassyofslovenia@ webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00 ^ AUSTRALIA At, Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000 Slovenija Telefon iz Avstralije: 0011-1-425 4252 Fax iz Avstralije: 0011-1-426 4721 Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Gregorčičeva 25 1000 Ljubljana Slovenija Tel:+386 1 478 22 91 Fax: +386 l 478 22 96 E-mail: urad.slovenci@gov.si 0fiy- Photo: Krn Duncan —1* mWm Alfred Brehiik, ataie slovenske olimpijske in paralinjjrijske reprtzenar.ee, častni generalni kotuul Republike Slovenije, NSW in Viktorije Alfred Bretr.ik. Attache of the Slovenian Olympic and Paralympic Games Committee, Honorary Consul General of Republic Slovenia. NSW ind Victoria Sydney; oktobra 2000 _ it.^.S'w • 'iiiSh« -^ZT^ Spodaj: Slovenian Media House na razstavi Building Blocks v Merrvlandsu i'V Prejeli smo za objavo ■ JLVl t. MJi. Januar 2001 ŠPORT Sobe-camece-zimmec-coornd ~ apartma K,mečkl tuZizem 2ČROV-C 4260 bled k a 15 Slovenija leief. 00386-64-74-1-704 P f. rtu /EON, STA/ - Dušan Mravlje, slovenski ultramaratonec bo prebil v Avstraliji 65 dni. Pretekel naj bi dolgo pot od Pertha do Canberre skupaj s petindvajsetimi najboljšimi na svetu. Tekači, stari od dvajset do šestdeset let, bodo v dobrih dveh mesecih tekli skozi 134 avstralskih mest, na poti pa jih bo predvidoma spremljalo 5,6 milijona Avstralcev. Ultramaraton v tem trenutku že poteka. Skupina Telekom Slovenije bo s svojo teh- maraton Transaustralia 2001 bo prikaz neizmerne človeške vzdržljivosti brez dneva počitka. Tekače bo spremljalo 150 spremljevalcev in 30 vozil, vsi se bodo čez Avstralijo pomikali s hitrostjo osem kilometrov na uro. Perth, 6. januarja 2001 - Štartni strel točno opoldne je sprožil župan Pertha, ki je v mestnem parku, v senci gigantskih nebotičnikov poslal na pot 24 tekmovalcev iz desetih držav. S p id vej s ki prvak Sloven ije uspešen v Avstraliji Brisbane, NSW/Glas Slovenije/ Čez novoletne praznike se je v Avstraliji odvijala najpomembnejša spidvejska serija, na kateri je nastopil tudi tekmovalec iz Slovenije Matej Ferjan. Na International Speedway Masters Series (ISMS) v Avstraliji seje pomeril z najboljšimi spidve-jisti.Trikratni slovenski državni prvak Matej Ferjan si je letos od trinajstih dirk, ki jih je preživel v tej peklenski konkurenci, obetal predvsem veliko izkušenj. Z mehanikom Tomažem sta se v Avstralijo odpravila povsem neobremenjena z rezultatom. Toda že v uvodnih dveh dirkah serije ISMS je opozoril nase in presenetil avstralsko občinstvo. Dirkal je v Brisbanu in v NSW. V nekaterih etapah je celo premagal dva slavna Avstralca in Angleža in na koncu v skupnem seštevku zasedel odlično sedmo mesto. Slovenski olimpijski prostovoljci, z leve: Nataša Drummond, Melita Jazbec, Janko Dvoršak, Voni Bakija, Dušan Bakija in Peter Česnik Tudi naš generalni konzul in olimpijski ataše g. A. Breznik je delil priznanja takoj po končanih P ar olimpijskih igrah oktobra 2000. To je pohvale vredno da se tudi on zaveda pomemnosti teh dogodkov in da v imenu Slovenskega olimpijskega komiteja naredi korak in izreka priznanje Slovencem v Avstraliji za navdušeno sodelovanje in doprinos k uspešni predstavitvi Slovencev in Slovenije Avstralcem in svetu nasploh, ne pa samo visokim avstralskim gostom in mnogim cenjenim svetovljanom. Sajasta žalost pa je, da le nekateri teh priznanj niso bili deležni. Jaz osebno se še tolažim, da zaradi počasne sydneyske pošte in praznikov to priznanje ni še našlo svoje poli do mojega poštnega nabiralnika. Končno je to le kos papirja, ki pomeni nekaj samo meni osebno, in pa mojim otrokom v prihodnjih letih v spomin in ponos. No, se je pa tudi že kdaj preje zgodilo da je pošta potovala več kot štiri mesece v Sydney. Alfred, pa brez zamere! Prostovoljec 199 7/98/99/2000 P. S.: OKSje nas pet prostovoljcev v olimpijski vasi že primerno nagradil in se zahvalil za naše sodelovanje in nesebično pomoč slovenskim olimpijskim športnikom in tehničnemu spremstvu v času OI. P.P.S.: Slovenka hiša z gostilno, razstava Building Blocks - to je bilo enkratno in se verjetno ne bo ponovilo do naslednjih olimpijskih iger v Avstraliji. Vse kar je pozitivnega in dobrega bih storjenega in doseženega v tem času nam je lahko v čast in zadovoljstvo. nologijo in z znanjem lastnih strokovnjakov zagotovila, da bodo lahko zainteresirani udeležbo Dušana Mravljeta na ultra-maratonu Transaustralia redno spremljali preko interneta na spletnih straneh transaustralia.siol.net Dušan Mravlje pozna Avstralijo, saj je leta 1986 zmagal na teku od Sydneyja do Melbourna. Ultra- Slovenska jadrnica dosegla Antarktično celino Sydney/GlasSlovenije/- Roman Kvaternik, kapitan slovenske barke, ki je pred kratkim dosegla Antarktiko in to je tudi prvi podvig kakšnega Slovenca, je bila decembra in januarja zasidrana v sydneyskem zalivu, konec januarja pa odpluje proti Brisbanu. Kapitan Kvaternik je uredništvu Glasa Slovenije v telefonskem pogovoru povedal, da se bo zadržal v Avstraliji še nekaj tednov. Preteči 4800 kilometrov Transaustralia 2001 z Dušanom Mravljetom Po-olimpijski občutki Petra Česnika Olimpjiski ogenj, kije tako lepo plapolal v Sydneyu med Olimpijskimi igrami (OI) je končno ugasnil. Toda glej ga spaka, saje, ki še vedno padajo iz tega plemenitega plamena so vedno bolj črne in težke. Res, slovensko olimpijsko moštvo se je dobro odrezalo: dve zlati odličji, odlična umestitev na četrto mesto naše atletinje Brigite v teku na 800 metrov, veliko državnih in osebnih rekordov je doseženih - to za eno majno deželico niso mačje solze. Tako so potem priznanja bili deležni prostovoljci, ki so sodelovali pri pripravah na igre, nekateri tudi že tri leta pred igrami, ko so kot prvi prišli reprezentanti slovenskih kajakašev in kanuistov na divjih vodah, in pozneje še člani veslaškega moštva, katero je na OI Sydney 2000 doseglo zlato odličje. Zvezna država Novi Južni Wales in njen olimpijski odbor SOCOG je nagradil s priznanji svoje prostovoljce. Mesto Sydney pa je prostovoljce nagradilo s parado 47.000 udeležencev - prostovoljcev. Po svetu BEOGRAD, PRAGA, PARIZ, LISBONA.... /EON, Ljubljanske novice/ -Uporaba radioaktivnega orožja na Balkanu dobiva nove razsežnosti - Praga: Smrt češkega pilota helikopterja je še dodatno razburkala diskusije o uporabi streliva z osiromašenim uranom med akcijami zveze NATO na Balkanu. Pilot Michal Martinak je namreč pred letom dni - po vrnitvi iz akcije v Bosni in Hercegovini - umrl za levkemijo.Vojaški tiskovni pred-stavnikje za praški dnevnik izrazil bojazen, da sta bila med vojno na Balkanu hudo kontaminirana tudi zrak in pitna voda. - Pariz: poročajo, da v vo-jaških bolnišnicah trenutno zaradi levkemije zdravijo štiri vojake, ki so služili na območju nekdanje Jugoslavije. - Beograd: Znani beograjski ekolog Dejan Dimov pa je v pogovoru za Glas javnosti zatrdil, daje zveza NATO med bombardiranjem Jugoslavije leta 1999 izstrelke z osiromašenim uranom uporabljala po vsej Srbiji, vključno z Beogradom, in ne zgolj na Kosovu. To naj bi pomenilo, da so bili praktično skoraj vsi prebivalci Srbije v danem trenutku v premeru desetih kilometrov, kolikor znaša domet radiacije, izpostavljeni in da so vsi potencialni onkološki (rakavi) bolniki. "Tukaj so brez dvoma izvedli eksperiment "in vivo" na celotnem narodu. Nevarnosti, da pridejo v stik z osiromašenim uranom, so izpostavljeni tako vojaki kot civilisti. Zveza NATO je priznala, daje s takimi projektih bombardirala Kosovo, toda vsi molčijo o tem, da so z njimi bombardirali tudi mostove in druga železo-betonska poslopja sredi Beograda, kot so poslopje zveznega ministrstva za notranje zadeve ali generalštaba jugoslovanske vojske. Teh poslopij se vsi izogibajo in ne vedo, kam z gradbenim materialom, ki bo še naprej seval", izpostavlja Dimov. Sogovornik Glasa javnosti trdi, da bo uničevalne posledice urana trpelo prihodnjih 30 generacij in da zdravniki že opozarjajo, da seje število tistih z malignimi boleznimi povečalo za 30 odstotkov. - Berlin: nemško obrambno ministrstvo je sporočilo, da preučuje primer vojaka, ki je sodeloval v operaciji v BiH in je zbolel za levkemijo. Po pisanju časnika Bild ere za vojaka, ki je leta 1997 služil v Mostarju v BiH, leto kasneje pa je zbolel za levkemijo. - Podgorica: Črnogorski minister za okolje Miodrag Gomilanovič je napovedal, da bodo v Črni gori kmalu začeli dekontaminirati območje na polotoku Lustica v bližini Kotorskega zaliva, ki je kontaminiran z osiromašenim uranom. Gre za skrajni del polotoka Azro, ki je edina točka v Črni gori, na kateri je Nato uporabil strelivo z osiromašenim uranom. Dela na približno 3500 kvadratnih metrov velikem obmo-čju naj bi končali še pred začetkom turistične sezone. Dekon-taminacija območja bo stala 42 milijonov tolarjev. - Kopenhagen: Tudi z Danske poročajo o primeru levkemije pri vojaku, ki je služil v BiH. - Lisbona: Pred dnevi je svojo bolezen razkril na portugalski televiziji nek portugalski vojak, ki je leta 1999 sodeloval v mirovnih silah na Kosovu. Kot je dejal, je prve znake bolezni začutil že med služenjem, približno leto dni po vrnitvi s Kosova pa so bolezen potrdili zdravniki. - Madrid: V zadnjih mesecih so v Španiji zabeležili osem primerov raka med vojaki, ki so se prostovoljno pridružili španskim enotam v BiH in na Kosovu, je poročal španski dnevnik E! Mundo. Med obolelimi je šest vojakov in en humanitarni delavec, en vojak pa je že umrl. - Rim: Italijanski obrambni minister Sergio Mattarella je 10. januarja 2001 italijanskemu senatu sporočil, da je med italijanskimi vojaki trenutno 30 obolelih za levkemijo, od katerih jih je sedem že umrlo. Od teh vojakov jih je 21 služilo na Balkanu, povečini v BiH, je dodal minister. Obenem se je zavzel za pojasnila zveze NATO; javnost, tako italijanska kot mednarodna, se upravičeno sprašuje o resnici glede obo-levanja vojakov, ki so služili v BiH in na Kosovu. - Atene: Tudi grške vojaške oblasti preučujejo primer nekega svojega vojaka, kije služil v BiH in nato zbolel za levkemijo. - Canberra: Tudi Avstralija je poslala na balkanska krizna žarišča okoli 200 vojakov in vsi bodo te dni zdravniško pregledani; prav tako tudi člani dobrodelne organizacije CARE AUSTRALIA. - Pentagon je pred dnevi zavrnil povezavo med uporabo streliva z osiromašenim uranom in primeri bolezni pri ameriških vojakih, ki so sodelovali v zalivski vojni. - Bruselj: NATO ne bo razglasil moratorija na uporabo izstrelkov z osiromašenim uranom, dokler znanstveniki natančno ne ugotovijo nevarnosti, ki jih ta orožja pomenijo za zdravje ljudi. VATIKAN /Delofax/ - V papeževi kapelici v Vatikanu, ki jo je z mozaično umetnostjo olepšal teolog pater slikar dr. Ivan Marko Rupnik se je okoli Božiča poročil dr. Boris Pleskovič, eden od direktorjev Svetovne banke za razvoj v Washingtonu in novi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Pleskoviča in dosti mlajšo ljubljansko arhitektko je poročil sam pater Rupnik. Papež pa je torej dal svojo zasebno kapelo na uporabo za ta poročni obred. BRUSELJ /STA, Večer/- S 1. januarjem 2001 je evro (evropsko valuto) kot dvanajsta članica Evropske unije uvedla Grčija, pa tudi Vatikan. Po lastni volji še naprej evra ne uvajajo Finska, Velika Britanija in Švedska. Kot kažejo podatki je leta 2000 veliko rast dosegel ameriški dolar. Konec decembra 1999 je bilo treba za evro odšteti 1,007 ameriškesa dolaija, 28. decembra2000 pa 0,930 ameriškega dolarja. Na prvi poaled bi lahko rekli, da se je leta 2000 Slovencem najbolj splačalo varčevati v ameriških dolarj ih, kljub temu da je obrestna mera precej nižja kot za tolarske depozite. Igor Langerholc, devizni strokovnjak iz Nove LB, pravi: "Za tiste, ki želijo varčevati na daljši rok in niso špekulanti, je najboljša naložba domača valuta, ker so obrestne mere za tolarske depozite precej visoke, tečaj pa ne sledi inflaciji. Varčevanja v ameriških dolaijih ne priporočam, kajti nikoli ne vemo, kakšna bo njegova vrednost čez mesec in več." PEKING /Ljubljanske novice/-Na predvečer novega tisočletja je kitajska državna televizija CCTV v enourni oddaji predstavila Slovenijo. V oddaji so večkrat pokazali slovenski grb, pa tudi zeleno pokrajino Logarske doline, kozolce, lipicance, vino, potico ter človeško ribico iz Postojnske jame. Tako je bolj kot kdajkoli prej Slovenija na zadnji dan starega leta potrkala na vrata kitajskih domov in se predstavila kot mlada evropska država in oaza. V, po pravilu povsem nepolitični oddaji, ki jo je petčlanska ekipa CCTV minulo poletje posnela po vsej Sloveniji, so redaktorji zbrali posebnosti iz slovenskega življenja in o njih povpraševali gledalce v študiju. Slovenci bodo odslej na Kitajskem nekoliko bolj znani po tem, da počivajo ob pivu, da vino pijejo iz majolik, veliko igrajo na harmoniko, prepevajo, jahajo lipicance in hodijo naokoli v narodnih nošah. Katera čezmorska država je prva priznala Slovenijo? Kanada sli Avstralija? /Glas Slovenije, Stanka Gregorič/- V Avstraliji smo bili vedno prepričani, daje bila Avstralija tista čezmorska država, ki je leta 1992 prva priznala Slovenijo. Tako je zapisano tudi v vseh naših kronikah (glej Slovensko Pismo, publikacijo Naša bitka za Slovenijo -Avstralija, Glas Slovenije). V Glasilu kanadskih Slovencev, november-december 2000;, pa med drugim piše Leander Skof na str. 25: "Ob dvestoletnici rojstva dr. Franceta Prešerna naj omenim, da je Republika Slovenija izdala 12. januarja 1992 bankovec za 1000 tolarjev v njegov spomin. (Zanimivo je, da smo v Torontu isti dan praznovali kanadsko priznanje Republike Slovenije - Kanada je bila prva neevropska država - druge so ji sledile pozneje)." Toda gospod Škof seje zmotil! Bankovec za 1000 tolarjev je Slovenija izdala 15. januarja 1992 in ne 12. januarja 1992. Kanada je torej priznala Slovenijo 15. januarja 1992, Avstralija pa 16. januarja 1992. Če računamo, da sta na primer Toronto in Ottawa za Avstralijo časovno 16 ur, še vedno pred-njači Kanada z osmimi urami. Zadevo je treba pravilno rešiti, saj mora tudi zgodovina zabeležiti informacijo pravilno. Menim, da niti Kanada sama niti Avstralija sama ne moreta biti prvi. Najbolje bi bilo zapisati: "Avstralija in Kanada sta bili prvi čezmorski državi, ki sta priznali Slovenijo." STRASBOURG /STA/- Evropaje leto 2001 izbrala tudi za Evropsko leto j_ezikov (European Year of Languages -EYL). Odločitev o tem je Svet Evrope sprejel januarja leta 1999, Evropska unija pa se je akciji uradno priključilajunija leta 2000. Dejavno vlogo bo imela tudi specializirana organizacija UNESCO. Čilj je proslaviti evropsko jezikovno dediščino in spodbuditi učenje jezikov kot sredstva za soočenje z gospodarsko, socialno in kulturno izmenjavo v dobi glo-balizacije. Tako SE kot EU sta prepričana, daje dandanes za vsakogar priporočljivo, da poleg matemjega obvlada vsaj še dva tuja jezika. Year 1 / No 8 - January 2001 Slovenian TV 31 - Sydney also on Internet Satellite TV, Cable TV, Digital TV and the internet... is it all to confusing? But, this is the way of the future. The Australian-Slovenian home page has been in existence since 1998 and it contains lots of helpful and interesting information about Australian Slovenians and our Community. love nian Media House Sydney Their's LOVE in our name A Millenial Greeting To my Friends in Ozie land From these distant shores Entirely inhabited by IVogs I often quietly wonder How all my dearest friends Are faring now down under Where seasons are reversed And places so dispersed And so different the mores. Here winter chills again My really weary bones As I ponder in disdain that there is no billy tea And neither pumpkin scones, In these hyperborean places With mountains capped in snow, To warm my tummy aglow And elicit expatricitic graces. But the very best prosciutto Is very often on the plate, with golden or red local wine To sooth my connoisseur's palate and keep me in mood most fine. As foretold by new "aging" seers With Acquarius s looming over the Horizon just chasing fickle Fish into oblivion. The tidings are of peace and plenty And many creative endeavours To keep us all and sundry in expectant blessed suspension.. So too I wish you many favours: Prosperity, good health and fortune -All blessings from the heavens To kids, the aging and the bloomers To last you for a hundred summers Beside a surfeit of mundane things Like hampers, and the Scottish firewaters, Of the finest in the world, the Ozie beers To last you through all festive cheers. Your's Bert Pribac & Co. I 'S! siuwwtl hflwvHita SyUmry - MmjihuH IwWinirt Fn^oiwf E»t Edc Fov&n*« Icoi% CP Clot; fWiwih Moms I Sto/tfi To**«*» Hiitoiy Warf P«: »lip //w-w Ijioi com au/w«J<»i»/doinac .'■¿.'»iMva'jr £ t: y *. ya u'ti«.' ¡¿^SIsvB.tln i.lr.* With globalisation of media now upon us, distance is today becoming more and more irrelevant and the world a very much smaller place. From the 1st January 2001 the segments of the Slovenian Program 011 TV 31 Sydney would be shown not only on the Televison but also via Internet acros Australia, Slovenia and in other places of the World. And in the near future there will be on the entire program. So, if you have a computer at home and if you have access to the Internet, why don't you have o look. The address is www.glassloveniie.com.au Maybe you didn't know that Slovenn TV 31 - Sydney is broadcasting the program in Slovenian and English every Monday at 6.00 PM The Venetians - our early ancestors /Carantiia, Ivan KobaiV- History, unlike mathematics, is an imperfect science and can never be complete or totally impartial. Facts are denied, distorted, ignored, forgotten. History is often written long after the denials, the distortions, the memories of events and their consequences have disappeared. When the bare facts of the past resurface like fossilized plants or prehistoric animals, the expert historian is there to draw conclusions. Such conclusions are often incompatible with accepted traditions and beliefs, and it takes all the skill of the historian to convince the conservative scholars that their beliefs are being proved wrong. This process of buried truth being brought back to life after centuries of oblivion is mostly due to undemocratic systems of government in periods of dictatorships and nationalistic mass manias, during which history books are destroyed and replaced by new ones to suit the people in power. This is often followed by a complete reversal, back to former freedom and glory, but without much documentation, because it had been lost. At that stage people's national pride and imagination builds up stories and traditions on hearsay of veterans and the historian is confronted with the task of sorting out the evidence and reading between the lines what can be verified and confirmed. In these circumstances it is hard not to be partial in favour of available material and against the darker periods of doom and destruction of documents. Nevertheless, every now and then, especially in recent times with the help of modern technology, a bombshell is uncovered, a historical scandal of wide ranging consequences confuses every issue and condemns many history books to the scrapheap. Copernicus, Galileo, Darwin and others, have certainly given historians a lot to reconsider and scholars to chew. One such historical bombshell was uncovered some years aao by Slovenian historians and has "been mushrooming into the sky of the future ever since. Dr. Jozko Savli, Ivan Tomazic and Matej Bor formed a trio of experts on archeology and languages and came up with the discovery of documentation, which unveils a set of facts about European history and early Europeans totally different and opposed to the previously accepted theories. VENETI First Builders of European Community Tracing the History and Language of Earlv Ancestors of Slovenes Barbaric invasions which took place in Europe, moving from east to west in the dark ages and marking their path with misery and devastation, left the historians barehanded and triggered off a series of false theories, to suit megalomaniacs and self proclaimed superior races to the detriment of fine past civilizations. These had been almost destroyed, but left monuments of fine social institutions, which could be, and in fact were, taken later as a model of modern democratic forms of government. To uncover these facts took Savli, Tomazic and Bor many years of study and research, followed by arguments and controversy, but at the end, in 1989, ajewel of historical discovery was published in Ljubljana and the bombshell exploded. "Veneti - nasi davni predniki", (The Venetians - our Ancestors"), a book of 528 pages, was presented to European historians and appears to have become for history the challenge of the century. The book has enormous value and consequence, and it is no wonder, that the "Veneto - mania" is mushrooming beyond the borders of tiny Slovenia, which is demonstrated to have been much greater in the past than the traditional historians were up till now prepared to admit. The German version ofthe book, "Unsere Vorfahren die Veneter", caused a stir among German historians and history teachers, so did in Italv and elsewhere the Italian edition, "I VENETI, progenitor! dell'uomo Europeo". In Slovenia, the book was not welcome at first and the old school of scholars, who for centuries maintained that all the Southern Slavs, including the Slovenians, migrated in mass from the region of the Car- Carantania in the 7th century; its boundaries were almost the same as those of Inner Noricum pathian Mountains in the 6th century AD, tried to ignore it. But the bug didn't go away and the controversy is now raging unabated. To further expand, consolidate and make available to more people the knowledge of the new version of European history, Ivan Tomazic has spared no effort to prepare the English translation of the book. However, I should point out that there are enough Slovenians around the world reading English every day, who should be keen to see printed the history of their ancestors, encourage others to read it and should order the book in a number big enough to give Ivan Tomazic the sign to go ahead. For all our concerns, let it be known to everybody, the mask over the face of Slovenian history, conveniently used by German, Italian and Slavic interests to excuse their conquests, suppression of fine democratic systems and domination, has now been lifted and true history can and will restore the self confidence of a resurrected nation, the nation of the "SIov - Veneti", SLOVENIA. -us*"'? 1 mm Reminding us of the Venetic belief in trinity is the ritual stone^excavated at the top of Mt. Stolen (Magdalensberg) Carinthia History of Slovenes in Europe /A Review by Anton Skerbinc/ The recently published book Veneti: First Builders of European Community, Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes is the most comprehensive study of the early history of Slovenes, and is one of the few works to challenge the heavily flawed history writing of Central Europe. The three authors, Dr. Jozko Savli, an economics professor; Matej Bor, a linguist, poet, dramatist; and Ivan Tomazic a Catholic priest, all natives of Slovenia, worked separately researching the history and language of their nation. Later they joined forces and in 1988 published their findings first in the German language, in 1989 in Slovene, in 1991 in Italian, and finally in 1996 in English. In the course of their research they discovered that the origin of Slovenes or Slovenians was shrouded in a number of improvised theories which had essentially no documentar}' or historical foundation, that these theories have been disseminated for nationalistic reasons by the dominant history schools of Central Europe since the middle of the last century, and have been accepted as the true account of the history of Slovenes. The strongly held assumption that Slovenes were South Slavs and that they came to their present homeland in the 6th century A.D. was found to be no more than a well disguised device to "prove" that Slovenes had no indigenous rights of domicile in Central Europe, that they were intruders who had to be controlled, assimilated, and denationalized. The process of forced assimilation has been vigorously imposed for centuries and continúes to be carried out by the dominant powers of Central Europe. The young Brass Band Orchestra S YEA Zagorje Paxtours International Travel Presents email: EDDYK@BIGPOND.COM AVOID BLOOD CLOTS The Pyramid route to Europe Thre stops on the way SINGAPORE / CAIRO / ISTANBUL FROM: AUDS 2128 RETURN PER PERSON TO EUROPE PLUS TAX not seasonable INCLUDES: * Return economy airfare VALID ALL YEAR ROUND * Valid ex SYDNEY, MELBOURNE, BRISBANE, COOLANGATTA, CANBERRA * The Pyramid Route includes stop-overs at no extra charge in : Singapore, Cairo, Istanbul, Ljubljana, and on to Europe with a choice of 8 destinations like Frankfurt, London, Paris, Copenhagen, Amsterdam, Zurich flying with ADRIA AIRWAYS OF SLOVENIA * The Anzac Route includes stop-overs at no extra cost in Kuala-Lumpur, Istanbul, Ljubljana, and on to Europe with a choice of 8 destinations as above also flying with ADRIA AIRWAYS OF SLOVENIA * Business Class supplement available between Australia and Turkey * Valid for twelve months * Offers of good value for money accommodation in Singapore, Kuala Lumpur, Cairo, Istanbul, Slovenia * CONDITIONS APPLY More information and brochures can be obtained from Eddy at the email address or phone 0408547138./Fax 02 93 28 16 08 Toll Free 1800 231 001 email: EDDYK@BIGPOND.COM 1 lie picturesque Tablelands area abounds with tilings to do and places to fjo. We will happily direct you to all of the Tableland and Kuranda's many attractions. Movia Wine also in Sydney Phone 04142 75657 Dimbulah Ret. via Marooba FNQ, Australia PO Box 623. Maroobn FNQ 48G0 Ph: (07) 4093 2114 Fax: (07) 4093 2114 Only 1 hour from Cairns 70 minutes from Marftnna FARM STAY Bookings essential RACQ ★★★★ In 1996 the Brass Band Orchestra SVEA Zagorje celebrated its 135th birthday. Yet it doesn't mean that the orchestra consists of 135 year old musicians. On the contrary! The Brass Band SVEA Zagorje unites friends of good music which never gets old. The orchestra successfully toured different countries - from Czeckia, Germany, Norway and Italy to republics of ex-Yugoslavia. An extreme success was a gold medal at the world championship in Kerkade, Netherlands in 1981, and the absolute first position at the competition in Bemberg, Germany in 1992. In the year of 135th anniversary they were the guests of the Pope John Paul II. in his place in Vatican. A year later, in September 1997, they represented Slovenia in Moscow at its 850th anniversary. Despite of the eminent concerts abroad they have never forgotten their audiences all over Slovenia. The concerts in Slovenia are always beautiful experiences. Their CD, which was released at their 135th anniversary, was very successful. They made a video spot for Bohemian Rhapsody in which their community Zagorje was presented. They also made a videospot in Savinjski Gaj for a composition Pivski rag. They were twice nominated for a Golden Cock for film, scenery and instrumental music. The nominations were for the best album and the best performer. And their new CD? Mr. Edvard Eberl is the artistic conductor of the Brass Band SVEA Zagorje. Under his conduct they achieved the greatest success. At the beginning of 1999 it was 25 years since he arrived in Brass Band Orchestra. At this jubilee he received the Gallus's award for his life-work and the award of CISM (International Music Association). The CD which is called Film, Blues, Pop-Rock characterizes the 25 years of their common production. They also made video spot for A Tribut to Elvis (Elvis Presley's evergreens), and for this album they received a Golden Cock for the best performer of film, scenery and instrumental music. Contact: Manager Mitja Tori, Farcnikova 21 1410 Zaaorje. Slovenia Tel:: + 386 601 66229 Fax:+ 386 601 27250 E mail: jure.tori@amis.net Internet: http://svea-zagorje.com NEWS From STTA and Slovenia Weekly Ljubljana - Ten years ago to the day, official results of Slovenia's independence plebiscite, which took place on 23 December 1990, were made public. Over 93 percent of Slovenes registered to vote took part in the plebiscite, with 88.2 percent of them opting for the independence of Slovenia. Slovenia had six months after the plebiscite to conduct talks with the other Yugoslav republics and persuade foreign countries to give their recognition of the new state. The Slovene Parliament adopted the constitutional law on independence of Slovenia on 25 June 1991. With this law the Slovene nation became completely independent for the first time in over one thousand years. In response to the resolution of the Slovene Parliament the Yugoslav Armed Forces and Federal Militia invaded Slovenia on the night between 26 and 27 June on the formal grounds of securing the Yugoslav borders on the Slovene territory. The Yugoslav Armed Forces were defeated in the ten-day war for the independence of Slovenia. On the mediation of the European Community Slovenia and Yugoslavia signed a common declaration on 7 July 1991, in which Slovenia agreed to a three-month moratorium on further actions of independence, the return of the Yugoslav Armed Forces to army bases in Slovenia and the release of all prisoners of war. In return, the Yugoslav Armed Forces ceased all hostilities and the Slovene militia gained control over the state borders. Yugoslavia withdrew all its armed forces and weapons from Slovenia by 25 October. A new Slovene currency was also introduced in October, while the new Slovene Constitution was adopted on 23 December 1991 by the Slovene Parliament. The adoption of the Constitution was a formal completion of the independence process and Slovenia entered a period of transition from socialism to parliamentary democracy and market economy. After also being recognised by the U.S.A in April"! 992, Slovenia became member of the Council of Europe and the United Nations Organisation in May of the same year. Ljubljana - The conclusion of Slovenia's EU accession negotiations by 2001 and preparations for membership by 2002 are the two main goals of the Ministry of European Affairs in this term, Minister Igor Bavcar said in an interview for STA. According to him, the ministry's key assignments are to be carried out in the first half of his term, in the next two years. Ljubljana - The EU and the NATO are the best possible choice for Slovenia's future, has said Slovene President Milan Kucan in an interview for STA before New Year's. According to the President, Slovenia's foreign affairs should rise above artificial incidents, while the political change in Serbia could help quicker solving of open issues in the Balkans.. Ljubljana - The head of the Roman Catholic Church, Ljubljana Archbishop and Slovene Metropolitan Franc Rode, and the head of the Protestant Church Geza Ernisa on Sunday separately addressed the Slovene public on the occassion of Christmas and New Year. The Christmas messages were broadcast on national television and radio. Ljubljana - Marija Zakusek, an 80-year old woman who has fostered 43 children, has been chosen the Slovene women of the year 2000 by readers of the women's magazine Jana. The ceremony at Sources: The Guardian, Xinhua and BBC Monitoring of Die Presse (Austria) and Corriere delta Sera (Italy)) After the cancer deaths of 13 soldiers who served in the Balkans, NATO armies have begun testing their troops for the disease, allegedly linked to the use^of depleted uranium shells by US planes in Kosovo, news sources reported. So far, soldiers from Spain, Portugal, Italy and Belgium have been affected by the so-called Balkans Syndrome, including five Italian Balkan veterans who have died of cancer and-more than 30 others who have fallen seriously ill, according to reports. Ljubljana - Shares of Lek, Slovenia's leading pharmaceutical company, made it on to the list of ten most promising shares of Central and Eastern Europe. Ljubljana - The Slovene Red Cross this year carried our a number of programmes, winning 100,000 blood donors that gave 45,000 litres of blood. Some 260 tonnes of food and over 300 tonnes of other humanitarian aid were distributed, helping over 70,000 families and individuals. Medical treatments and holidays for 12,000 children were organised. which Zakusek was declared the winner of this traditional competition - the 13 th in a row - was held at the Ljubljana Opera House. This title was won last year by MilenaMocivnik for her dedicated looking after stray dogs. St. Moritz - Slovene skijumper Peter Zonta won the Continental Cup in the Swiss ski-resort of St. Moritz. Zonta got 219 points (90.5m/ 95.0m) in the traditional ski-jumping competition, beating the second-placed German Cristoph Gollhoesl by six points Brnik- Carrier Most air from Banja Luka besan to operate flights on the route 6elgrade-Banj~a Luka-Ljubljana as of Wednesday 27 December. There will be four weekly flights, while a ticket will be priced around US$219 Ljubljana - Slovene gas company Geoplin will have sola over one bif-lion cubic metres of natural gas for the first time in 22 years in 2000, was reported from Geoplin. According to the company, natural gas is one of the least environmentally controversial energy sources available. Ljubljana - Fruit beverages producer Fructal is expected to turnover SIT 15.6 billion (74.3 million euros) in the year 2001. The company thus expects to make some 2.5 million euros profit in the upcoming year, it was reported. Ljubljana - The Slovene Red Cross this year carried our a number of programmes, winning 100,000 blood donors that gave 45,000 litres of blood. Some 260 tonnes of food and over 300 tonnes of other humanitarian aid were distributed, helping over 70,000 families and individuals. Medical treatments and holidays for 12,000 children were organised. Ljubljana - Fruit beverages producer Fructal is expected to turnover SIT 15.6 billion (74.3 million euros) in the year 2001. The company thus expects to make some 2.5 million euros profit in the upcoming year, it was reported. Slovenia Weekly - STA Ljubljana - The late gymnast Leon Stukelj has been chosen Slovenia's best athlete of the century. The athlete of 2000 has become Olympic gold medal winning shooter Rajmond Debevec ahead of football player Zlatko Zahovic and skier Matjaz Vrhovnik. The woman athlete of the year is the Slalom World Cup Winner Spela Pretnar ahead of runner Brigita Langerholc and parachutist Irena Avbelj. The Slovene Olympic Committee presented Olympic Torches to Sydney Olympic gold winners IztokCop, Luka Spik and Rajmond Debevc and golden plaques to their coaches Lojze Mikolic and Milos Jansa. New York - The Nick Upper Global Theatre, an ensemble from the Slovene city of Ljubljana, played a production based on a witty novel by a Slovene writer, at the New york Poets Cafe on Manhattan. Four performances of "Kill, I don V Love You" were delivered. The appearance of the Nick Upper Global Theatre is only the second guest appearance of a Slovene theatre group in New York after Betontanc, a Matjaz Pograjc-led ensemble of dancers and performers, has played there. "Kill, I don't Love You" is based on the idea of a "marked body" which is devoid of shame and painfully stripped, representing the man's boundaries of the universe, exposing sexual identity and taking into account changes to the reality of theatre which has resulted in a new attitude towards time and history. Kranjska Gora - This year, Slovenian cableway operators have prepared several new features to improve the range of skiing services. Investments in new devices and upgrading of the existing ones, additional artificial snow, new accommodation capacities, ski grounds and night skiing are being prepared at 16 ski resorts, with the value of total investments coming in at SIT 4.6 billion. Concerning safety, Slovenian ski lifts meet all national regulations which are some of the toughest compared to other Alpine countries and EU member-states. Slovenia also has legislation that regulates safety on ski slopes and is based on FIS rules and judicial practice. Ljubljana - A total of 89 cases of AIDS has been registered in Slovenia since 1986, with the annual AIDS incidence rate jumping from 0.5 to 7.0 per million inhabitants. There are 28 AIDS patients known to be living in Slovenia today. 'SLO VENUE im.\oKf nrsinvLMi Januar 2001 'Potočnikovo temeljno delo Problemi osvajanja vesolja je prevedeno tudi v ruščino, angleščino in slovenščino. Fotografija Hermana Potočnika Noordunga visi v avli NASE v ZDA, zapis o njem je tudi v ruski enciklopediji osvajanja vesolja. Njegove zamisli so uporabili tudi filmski ustvarjalci v odiseji 2001, pa tudi slovenski umetnik Dragan Živadinov v svoji najnovejši predstavi, ki se odvija v brezteznostnem prostoru v Zvezdnem mestu.' Herman Potočnik - Noordung inženir - pionir raketne tehnike in geostaeionarnega satelita (1892-1929) Življenjska pot Herman Potočnik seje rodil v Puli leta 1892, v vojaški družini. Njegov oče je bil mornariški sanitetni oficir, zdravnik iz Slovenj Gradca, mama Marija pa je bila Mariborčanka. Po očetovi smrti seje mama Marija preselila z otroki v Maribor, kjer je Herman končal_ osnovno šolanje v nemški šoli. Šolanje je nadaljeval na Dunaju, kjer je postal leta 1913 inženirski poročnik. Zaposlil seje v avstroogrski vojski kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje. Delal je v Galiciji, Srbiji, Bosni in tudi na soški fronti ter ob Piavi. Vojna leta so mu prinesla jetiko, zato se je že leta 1919 upokojil s stotniškim činom. Po vojni se je vrnil na Dunaj, kjer je živel pri bratu Adolfu, saj mu je mama leta 1918 umrla. Nadaljeval je študij in postal inženir, specialist za raketno tehniko. Vsa leta do smrti je živel v revščini, a se je posvetil za tiste čase še "futu-rističnemu" načrtovanju prodora v vesolje. Njegova edina knjiga "Problemi osvajanja vesolja" ga uvršča med pionirje raketne tehnike in geostaeionarnega satelita. Kljub številnim, ki so že razmišljali na prelomu stoletja podobno kot on, je bil Herman Potočnik samotar, ki je živel le med knjigami. Njegovo zdravje je bilo še iz vojnih časov zelo načeto, in najbrž se mu je podzavestno mudilo, da bi izdal knjigo še pred smrtjo. To mu je tudi uspelo. Umrl je 27. avgusta 1929. Po skopih opisih njegovega življenja bi človek menil, daje bil to zaprt, nedostopen človek, vendar je lise Jasper, kije skrbela za njegov grob na osrednjem dunajskem pokopališču, zapisala v svojih pismih, da je bil vesel človek. Slovenskega rodu? Po rodu je bil Herman Potočnik, ki je uporabljal psevdonim Noordung, Slovenec, čeprav seje šolal v nemškem jeziku in je tudi njegovo največje delo nastalo v tem jeziku. Glede na to, daje živel v obdobju avstroogrske države, je to seveda razumljivo. Zato smo ga Slovenci morda kar prehitro odpi- sali in ga "podarili" Avstrijcem, kot številne strokovnjake slovenskega rodu iz tega obdobja. Pri tem mislimo na kemika Pregla dobitnika Nobelove nagrade, ki je bil rojen v Ljubljani očetu Slovencu in mami Avstrijki. Podobno velja tudi za Janeza Puha, ki je slovenskega rodu, vendar je delal in ustvarjal v Gradcu, kjer je imel kasneje tudi tovarno motornih koles in avto-obilov. Seveda je bilo takrat mogoče delati in poslovati le v nemškem jeziku. Glede na to, da je bil Herman Potočnik-Noordung velik sanjač in da se očitno ni preveč ukvarjal z vsakdanjimi problemi, je imel srečo, da mu je stala ob strani družina, ki je bila dovolj premožna, da je lahko svoje sanje uresničeval v izvirnih zamislih. Gustav Kokoschinegg, mamin brat, je bil, na primer, član deželnega zbora in kasneje državni poslanec. Heinracih, drugi mamin bratje bi general-major avstrijske vojske. Tretji mamin brat Josefje bil mestni svetnik in trgovec in si je zaradi zaslug pri nastajanju mariborskega parka zaslužil celo svojo ulico v Mariboru v času Avstroogrske. Medtem ko sta bili družini po mamini in očetovi strani slovenski, pa sta se postopoma ponemčili, kar je vidno iz družinskih pisem. Mamin oče Franz Kokoschinegg je bil na primer pravnik in je bil nekaj časa v Vitanju sodnik, torej že pravi avstrijski uradnik. Znanstveni prispevek Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so se sanje o osvajanju vesolja pričele uresničevati v fazo inženirskega načrtovanja in_prvih eksperimentalnih začetkov. Ze kot študent je Herman Potočnik deloval v fakultetni interesni skupini, ki se je ukvarjala z letalstvom in raketarstvom. V tem času so že delali pomembni avtorji s tega področja kot so bili Herman Oberth in Goddard in Guido Pirquet, ki je prav tako razvijal zamisli za umetni satelit. V svojem delu Problemi osvajanja vesolja j e Herman Potočnik opredelil naslednje probleme pri osvajanju vesolja: raketni motor, predlogi za vzlet in pristanek vesoljske rakete, manevriranje po vesolju, vesoljska postaja, analiza človekovega preživetja in koristnega dela na vesoljskih postajah, možnosti poletov proti Luni in do sosednjih planetov ter osvajanje vesolja in uporaba v vojaške namene. Zanimivo je, da je že predvidel jedrski in fo-tonski pogon raket. Poleg tehnoloških rešitev se je veliko ukvarjal tudi s psihološkimi posledicami bivanja ljudi, ki bi dalj časa prebivali na vesoljskih postajah ali raketah. Potočnikovo temeljno delo "Problemi osvajanja vesolja "je prevedeno tudi v ruščino, angleščino in slovenščino. Fotografija Hermana Potoč-nika-Noordunga visi tudi v avli NASE v ZDA, zapis o njem je tudi v ruski enciklopediji osva-janja vesolja. Njegove zamisli so uporabili tudi filmski ustvar-jalci v odiseji 2001, ga tudi slovenski umetnik Dragan Ziva-dinov v svoji najnovejši pred-stavi, ki se odvija v breztež-nostnem prostoru v Zvezdnem mestu. Ob 70-letnici njegove smrti je Univerza v Mariboru pripravila mednarodni simpozij o njegovem življenju in delu. Simpozija so se udeležili vidni strokovnjaki iz Zvezdnega mesta in NASE. Poleg ruskih vesoljcev, Jurija Gidzenka in Jurija Baturina, sta vzbudila veliko zanimanja tudi slovenska strokovnjaka, ki delujeta v ZDA, prof. dr. Dušan Petrač, strokovnjak za nizke temperature, in prof. dr. Anton Mavretič, mikroelektronik, ki je sodeloval pri programu Voyager. Hermanu Potočniku- Noordungu se je Univerza v Mariboru na pobudo rektorja prof. dr. Ludvika Toplaka oddolžila z doprsnim kipom, ki bo stal v novi univerzitetni stavbi na Slomškovem trgu med znamenitimi Slovenci, ki so osvajali svetovno znanost. Dosežki V svojem delu Problemi osvajanja vesolja je Herman Potočnik-Noordung opredelil naslednje probleme osvajanja vesolja: - raketni motor - predlogi za vzlet in pristanek vesoljske rakete - manevriranje po vesolju - vesoljska postaja - analiza človekovega preživetja in koristnega dela na vesoljskih postajah - možnosti poletov proti Luni in do sosednjih planetov - osvajanje vesolja in uporaba v vojaške namene. 'SLOVENIJE Januar 2001 neznani Žiga von Herberstein zgodovinar, literat - odkril Kneževino Rusijo (1486- 1566) www. n i a ga ra. c o m/~j ezovn i k Žiga von Herberstein seje rodil v slovenski Vipavi, ki je bilo važno mesto v tedanji Vojvodini Kranjski. Herberstein je bil zgodovinar, literat in avtor znanega dela Zapiski o Moskoviji. V času, ko je živel in deloval Žiga Herberstein je bil višek fevdalne družbene ureditve že mimo. Še vedno pa je med ljudmi prevladoval občutek deželne in stanovske pripadnosti, zavezanost deželnemu pravu, jeziku in kulturi. Svet državnih poglavarjev, knezov in vojvod je bil svet Avguštinovske "božje države", zemeljska uresničitev božjega reda z vsemi "nebeškimi" atributi in predvsem latinščino kot občevalnim, "uradnim" jezikom. Latinščina je obvladovala tudi šolo in urade. Deželni, "ljudski" jezik je služil vsakdanji rabi "na terenu", in so ga znali in uporabljali vsi stanovi. Prav v času Žige Herbersteina pa se je s protestantizmom pojavila nova, "nacionalna identiteta", temelječa predvsem na kulturi in državnem jeziku, v katerega so najprej v "nemških" deželah z ukazom povzdignili dotedanjo lokalno govorico in omejili uporabo latinščine. Hkrati z globokimi družbenimi premiki, temelječimi predvsem na odkritjih in iznajdbah, se je pričel razcvet nacionalizmov, ki so dosegli svoj farsični tragični vrh v naci-fašistični zastranitvi. Esej A. Lenarčiča opisuje delo in dejavnosti Herbersteina v zgodovinskem kontekstu njegove domovine Karantanije. Ta slovenski publicist, bivši član slovenskega parlamenta, na po-■ dlagi toponimov, arheoloških in pisanih virov, obnavlja zgodovinsko usodo krajev in dežel, iz katerih je leta 1991 nastala Republika Slovenija. Njeno auto-htono slovensko prebivalstvo je uspelo ohraniti svoj jezik, kulturno tradicijo in mentaliteto na razvalinah Rimskega imperija, znotraj cesarstva Karla Velikega in Svetega Rimskega cesarstva. Pogumno seje z drugimi narodi cesarstva borilo proti agresivnim težnjam Osmanskega cesarstva, ki je v XV. stoletju hotelo osvojiti slovanske dežele in 1. 1529 oblegalo celo sam Dunaj. V teh krajih seje ohranila prastara tradicija usto-ličevanja knezov, ki sojo potem prevzeli cesarji Svetega Rimskega Imperija, in ki je - dovolj paradoksalno - vplivala tudi na rojstvo prve ustave Združenih držav Amerike, ki jo je napisal Thomas Jefferson. Koroška in sosednja Štajerska sta dali cesarstvu veliko pomembnih ljudi, ki so pripomogli h kulturnemu razvoju svoje domovine. Predvsem duhovniki so bili zaslužni za ohranitev slovenskega jezika in med njimi je bilo kar nekaj članov številne rodbine Herbersteinov. A svetovno slavo je družini prinesel diplomat Žiga Herberstein, vodja 69 diplomatskih misij v razne države. Proslavil se je predvsem kot pisatelj in zgodovinar, ki je Evropi odkril kneževino Rusijo. Zapiski o Moskoviji Ž. Herbersteina, ki so bili objavljeni 1. 1549, so bili prvo temeljito poročilo o tej novi ogromni evropski deželi, njenih prebivalcih in njenih sosedih. Uspeh njegovega dela je treba pripisati, kot to utemeljuje A. Lenarčič, predvsem njegovi domovini. Zahvaljujoč predvsem znanju slovenskega jezika, se je lahko zlahka sporazumeval z Rusi in Poljaki. Uvod prof. Bučarja, prvega predsednika parlamenta samostojne Slovenije je samosvoj komentar k eseju A. Lenarčiča. Prof. Bučarja, soavtorja prve slovenske ustave, vznemirjata problem integracije Slovenije v Evropo in vprašanje narodne mentalitete. Zaslugo Herbersteina vidi tudi v tem, da je njegova osebnost pomagala krepiti narodno zavest Slovencev. Znani ruski zgodovinar in arheolog, član Ruske akademi je znanosti, V.L. Janin vidi v delu Z. Herbersteina Zapiski o Mosko- viji primer mojstrskega dela. V Herbersteinu Janin vidi prvega znanilca ideje združene Evrope. Primerjavo geografskih predstav o Evropi na osnovi zemljevidov še iz časa antike in opisa Herbersteina olajšujejo številni zemljevidi Ptolomeja in Antona Vida (narisana na osnovi I.V. Ljackega) in samega avtorja Zapiskov. Posebno zanimanje Evropejcev, ki so tedaj preživljali burni proces Reformacije in Protireformacije, pa je vzbudilo tudi pisanje Herbersteina o ruskih, bizantinskih cerkvenih običajih, predvsem svadbenih. Drugi del študije A. Horoškevič je posvečen trenutnemu stanju "herbersteinologije". Avtorica piše, da danes rezultati mnogostranskih raziskovanj končno omogočajo, da pride do nove, popolne akademske izdaje Zapiskov, ki bo zamenjala edino tovrstno izdajo s komentarji, kije izšla v Moskvi 1. 1988. Znanstveni in poljudnoznanstveni del knjige zaključuje opis grba družine Herbersteinov izpod peresa priznanega slovenskega zgodovinarja Joška Šavlija. V prilogi knjige je tudi bibligrafija osnovnih del o Žigi Herbersteinu A.L. Horoškevič. Ni pa nepomembna tudi zbirka ilustracij, ki po svoji bogatosti presegajo vse dosedanje izdaje o Herbersteinu. Tu so vsi lesorezi A. Hirschvogla iz originalne prve izdaje Zapiskov in mnogoštevilni materiali tako iz slovenskih kot tudi ruskih arhivov. Knjiga, ki jo je po lastni zamisli in iniciativi izdalo Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. F. Prešeren"v Moskvi, ni namenjena samo strokovnjakom zgodovinarjem -predavateljem in študentom, ampak vsem tistim, kijih zanima zgodovina in usoda Evrope dandanes. Slovenija in Rusija /Milan. V. Smole j/ -Dandanes žal slovenski javni mediji mislijo, da morajo zaradi Bruslja o Rusiji poročati le negativno. S svoj im nekritičnim in tendencioznim prikazovanjem Rusije delajo Sloveniji ogromno škodo. V slepem oboževanju zahoda in enostranskem podrejanju zahtevam Evropske unije, Slovenci porabljamo na naše krvne vezi s slovanskim svetom. Panslavizem, ki so si ga izmislili nemški prepotentneži kot protiutež svojemu velenemštvu, in ki je bil v carski Rusiji celo zakonsko prepovedan, zamenjujemo z ruskim imperializmom in boljševističnim internacionalizmom. Ne vemo ali pa nočemo vedeti, da nas z Rusijo že od nekdaj vežejo tesni stiki. Danes imamo Slovenci možnost delati z Rusijo neposredno. Ne samo na gospodarskem, ampak tudi na kulturnem in znanstvenem področju. Menda ne bomo mislili tako kot zapadnjaki, da Rusije preprosto ni? Rusija pa ni le dežela Lenina, Stalina in Gulaga. ampak tudi domovina Puškina, Tolstoja, Čajkovskega, Bolšoj Teatra intd. Zapisali so še v. TV nadaljevanjka o dr. Francetu Prešernu v petih delih razdelila Slovence - nekaj razmišljan rojakov iz Slovenije, Finske in Rusije /Objavljeno v Delu, J ust Rogel iz Moskve/ -Pod naslovom "Krščendušpaprešeren" V funkciji predsednika Društva za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Prešeren", ki je ob 200-letnici rojstva vihravemu geniju odkrilo prvi in edinstveni spomenik izven meja RS (v Moskvi, 8.II.2000) se "zahvaljujem" vodji projekta akademiku Kmeclu in drugim ejakulatorjem (če uporabim akademikov pogost izraz) nadaljevanke Prešeren. Doživeli smo, dafdma nacionalne televizije o nacionalnem poetu ne moremo gledati v prisotnosti otrok, mi sami pa ne brez doze. Moja devetletna hčerka pa tudi moja najstnika nikakor ne morejo razumeti, da film ni za otroke. Cenjeni akademik je očitno popolnoma nasprotnega mnenja, - še več, naravnost posiljuje otroke z pokazom kavsa in pirevanja na ekranu v čvrsti asociativni navezavi na Prešerna. Zato tudi ponovitev sredi belega dneva. Če se abstrahiram od dejstva, da je to film o Prešernu, samo žalostno ugot ovijam, da je naša država neplodno ejakulirala kup sredstev - iz tega ne bo zarodka, nič ne ba vzklilo, nič razen zlovoljnosti (pa želita bo). Prva serija dolgočasna, dialogi izumetničeni in didaktični, igralci nenaravni, z gledišča filmske obrti nedvomen flop, kramarija. Celo pod ravnjo vsakoletne zehavščine v CD. Očitno je, da so za kulisami teh in takšnih naših nacionalnih kulturnih prireditev eni in isti ideologi Moja ruska žena je tako povzela svoje občutke: "Upam, da film o Puškinu ne bo takšen kot o Prešernu." Puškinova dvestoletnica rojstva se je praznovala lani, pa vendar ni tukaj nobeden za vsako ceno, zaradi okrogle številke na vrat in nos posnel filma o njem. Preveč ga spoštujejo in ljubijo, da bi se spustili v kakšno lahkomiselno akcijo, kot so se očitno pri nas. . Ker se bo na našega vrhovnega kurentnega kulturnika nedvomno vsul plaz kritike, naj nas v pričakovanem odgovoru.... prosim ne zdravi s "svojskim gledanjem na zadevo". Namesto da so Čehi delali (odlične) kustume in makijažo za ta 5-serijski zmazek, bi nam rajši posneli dostojen film, za kar so nedvomno vrhunsko usposobljeni. Upam, da bodo vsaj film o Plečniku naredili oni. Preprečimo našim zakulisarjem poskus devalvacije še enega našega velikega rojaka. A. L. - Pomembno je, česa v filmu Nil, ne kaj JE! Tisto, kar je, je pač razstava dosežkov kmecloidnega..., projekcija tistega, kar ti.... pač so in kakor so sposobni dojemati svet skozi svoje lastne danke in semenovode. Tisto, česar NI, je pa rezultat hudičeve zarote, zarote tistih, ki jim je Slovenec, slovenstvo, trn v peti. Fes cesarski nadzorni aparat, sam cesarski cenzor in vsa ljubljanska potujčena sodrga da se je spravila nad enega "pijanega klobasača??????"....... ... Iz največjega Slovenca vseh časov, največjega slovenskega nacionalista, kije dobesedno sam - saj so mu sproti likvidirali sodruge -spodnesel ilirsko zaroto velikonemškega Drang nach Adria prav na točki, kjer so si domišljali, da bo šlo najlažje: tam med podalpskimi vindišarskimi revčki, iz tega heroja ti umazanci načrtnodelajo klovna. Klovna ti MKjevci hočejo narediti iz slovenskega naroda!!! A pri tem razkrinkavajo sami sebe! *** Toki-at le drobec, ki govori o strokovnosti in verodostojnosti genijalnih scenaristov: v soboto sveto... Trnovo... Gospoda scenarista določita ZVONJENJE za glasbeno podlago - a na veliko soboto v cerkvah NE ZVONIJO!!! Od petka do GLOR1E med sobotno vigilijo (nočnim bogoslužjem) zvonovi molčijo! Potem pa prizor v cerkvi: Po Prešernu naj bi bila velika sobota, scena pa prikazuje ČEŠČENJE KRIŽA, kar je obred VELIKEGA PETKA (Kristus pa mora biti ZAKRIT!!! tukaj NI!!) *** Pa še klavir!! Scenarist je pozabil, da je bil takrat tak klavir NAJNOVEJŠA ZADEVA, NAJMODERNEJŠA, torej mora biti v prizoru BLEŠČEČE NOV, ne pa z zlizanimi tipkami, kar se zgodi šele po nekaj desetletni rabi... tisti čas so bili nekaj deset let stari kvečjemu spineti ali čembali... Tudi to se je dogajalo v Sloveniji v sklopu praznovanja Prešeren 2000 - Res? Ni! Pa je... /Tednik Mladina 8.1.2001/ JULIJO RAZDEVIČIL TUJEC (Galerija Kapelica na Kersnikovi) Tam je Niko Goršič uprizoril dogodek Neizljubljena Julija, ki je tudi spadal v sklop praznovanja Prešeren 2000 in ga je tudi podprlo ministrstvo. Zgodbaje bila popolnoma preprosta: narisano povečano Julijo bomo onečastili. Kar ni nič novega: kip pod veronskim balkonom one druge literarno slavne Julije je najbolj obrabljen v coni njenega oprsja, ki se ga želi dotakniti vsak japonski turist. Torej: Julije seksualno niso nedotakljive. V Kapelici so najprej igrali memori in odkrivali njeno golo lepoto. Potem so v Julijine erogene cone metali pikado in največje štel sramni trikotnik. Vsa stvar, ki je bila sicer razvlečena in še kar duhamorna, pa naj bi kulminirala z razdevičenjem sloveče muze. Moški prostovoljci se naj bi zaprli v kabino za sliko, si stimulirali organ in od zadaj napičili papirnato deklico, tako da bi njihovo orodje videla publika. Dolgo je trajalo, da so našli prostovoljce. Še dlje, da so bili ti pripravljeni za akcijo. In potem seje zgodil drugi slovenski paradoks: Julijo je razdevičil tujec! Ni bil sicer črn zamorc, ki je mitično odpeljal lepo Vido (anonimni Anglež jo je), ampak vseeno dovolj za razmislek o tem, zakaj se Janezi pred Julijo pomehkužijo. Ah, večna slovenska travma. -Janja Prešern (sic!) KULTURNI ŠKANDAL ALI PA NE O nadaljevanki o Prešernu /Napisal in posiai. pesnik Bert Priilac, (ne)avstralski Slovenec/ V pismih bralcem (Sobotno Delo, 5.januarja letos), se je gospod Campa iz Kranja spravil nad scenarista Matjaža Kmecla in Branka Šoemna, češ da je njiju nadaljevanka o Prešernu "sramotenje nesrečnega pesnika" in da bi se moralo "...prepovedati vsakršno ponavljanje nadaljevanke oz. zahtevati preprosto njeno uničenje ". Ja, moj Bog! Kam smo prišli na tej slovenski zemlji: ne le v čas povojnega komunizma, ampak v srednji vek, v sam čas požiga Trubarjevih knjig! Ob teh grdih zimskih prehladih sem gledal komaj tri pa pol nadaljevanke, vključno s ta peto. Moja dobra žena je gledala vseh pet in navzlic nekaterim res grdim, odnos no grobim prizorom, kot je sama rekla, sem ji videl rosne oči. Prizori so bili težki, a besede lepe, je rekla. Obema, njej in meni so bili dialogi in monologi lepi, polni vsebine, polni dobrote in brige za slovenski narod, za njegovo bližnje družinsko in celo slovensko okolje. Tisto razmetavanje kozarcev je bilo takrat v navadi. Komaj sem se vrnil iz 42 letnega begunstva ali izseljenstva in sem se spomnil, da tam v daljni Avstraliji, imajo še zdaj po nekaterih gostilnah to navado iz romantične dobe, posebno v gostilnah alipapih irskega izvora; steno in korito na levi ali desni strani šanka, kjer nezadovoljni ali jezni pivci, lahko zalučajo svoje frustracije ali igrivost. Kaj sem jaz pričakoval od nadaljevanke? Vsekakor ne TV recital Prešernovih poezij, ki sem jih verjetno že sam prebral najmanj desetkrat, vsaj večino od njih (in samo par umazanih mi je prišlo v roke v študenstik letih). Upal sem in želel sem spoznati slikovno podobo v živo človeka, kije pisal take bisere in njegovo takratno družbeno okolje seveda. Za mene Prešeren izpade iz nadaljevanke kot jezen svetnik in nežen oče in občudovalec žensk v dobi, ko so bile ženske blago ta bogatih. Par prizorov, tistega ko se tisti husar ali kaj že je bil avstrijski žandar, spravi javno v spolno občevanje s tisto "razuzdano " lepotico in seveda spolni intermezzo v Hrobathovipisarni, bi bi bili lahko nakazani z večjo mero občutljivosti za naše slovensko lažnivo puritanstvo. In otroci ne bi bili pohujšani, kot je omenil eden od komentatorjev. Seveda, Kmeclov cinizem o stvareh narodnjaških in klerikalnih pade ven sem pa tja, ampak obrzdano, ne tako grobo kot v "Polnočnem preklinjanju".... Ne bi bilo pa slabo napraviti še ene nadaljevanke o Prešernu, za osnovnošolce in gimnazijce, čeprav moj osemletni Ivan je skozi prihajal gledat nadaljevanko, ta zadnjo pa je jo gledal skoraj v celoti in me potem vprašal ali izjavil, če je šel (ali da bi moral) Prešeren v nebesa. Odgovoril sem mu: vsekakor paje ohranjen v božjem in našem spominu. Še enžvenketajoc VIVATtorej avtorjem in slovenski Televiziji za to pogumno in lepo dejanje. Mag. Bert Pribac 'SLO VEM JE Januar 2001 Ob 8. februarju Kulturnem prazniku Republike Slovenije Kip dr. Franceta Prešerna iz Slovenskega društva Sydney "Slovensko društvo Sydney je postavilo doprsni kip dr. Franceta Prešerna že v svoji stari stavbi marca leta 1978, v novo se je preselilo 1988. Doprsni kip v bronu stoji 22 let, izdelal ga je kipar Zdenko Kalin, o postavitvi pa so se dogovorili preko SIM. V kroniki SDS, ki jo je zapisal Lojze Košorok, najdemo stavek: 'Clan B. Marinic je n. pr. na svoje stroške dal urediti avlo, kjer je stalo doprsje F. Prešerna'. Tej avli so v stari stavbi društva rekli Prešernova avla. Ob 40-letnici Slovenskega društva Sydney (torej pred tremi leti) so odprli tudi Prešernov park s kozolcem in takrat si je tam lahko vsak posadil svoje drevo. V društvu tudi že nekaj let gojijo slovensko folkloro z najmlajšimi (tretja generacija), skupini so dali ime Mali Prešeren. Da je Prešeren res njihov zavetnik pa kaže tudi njegova slika v okvirju v pisarni in Prešernova knjižnica, ki šteje nekaj čez 300 knjig. V vhodni avli društva nad Prešernovim kipom je na zidu plakat Zdravljice - himne, s slovensko zastavo in grbom. ' SLOVENIJE Jamar 2001 t , \ Društvoma promocijo gospodarskih» kulturnih, znanstvenih V "'OGiucctro cm e/ic-rn h h pftl nj rri lio DK0ii0MiiHccihiX,Kym.TypHM'x,vH0yHiiux Dr.R , .;.......s in^portnih stikov med Slovenijo in Rusijo.-'v 1 i Tcridp-n i h 11 u x"ch9 :ic ii \i ciC iy *Qi q HS1111 ca ^r PoccnčiT, „ ~" " v.//' A Viharni R*tty, * ' .t večni utJietnUiliiri >. -», Prcierrn-H.lt.2000 ' ' ^upodvbljeti v Kvsijt ¡80^2000 V" • "/r"A\ ,... iyi>-«j Contract* ' ■ > ■iti \ "-Cailrircdpim I ¡t'Hos hkrajet" -j"- ""•' ■ŽJskratr.ling ' KpmjHitJourism ( _ / Kovirrtracfc ' 4 IV «XJfofo-• -V—••• • •• /.'rta Kuslfa : :J.ek:\ \ •" --'A't/Vii l/tibljmvtia.baiilui Plula! \ _ , \ .-.<• Slovita • ' , Trtglav, i A* « * * ** Jernej Sirmct ki V ' * '/V"*'' • ft^r Tttiar , „ , V -f/ V it. - i- /•/;■ V žiiži; \ , ll^JsSSffil A I'nÄ •■ H I»!..—.: .I, -.»...«MM «i . I —• ^ VlriW «iw»UiV\ ■ F.O/,Up£ RUSSIA^-ÜL;Ä7 Wi'20:-2724. FAX:»7 095 200.12- —_, \ /"• \'„ / . / ,1 I a Kip dr. Franceta Prešerna v Veleposlaništvu RS v Moskvi 8.februarja 2000 - Na ta praznični dan so v Moskvi uradno ustanovili Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Prešeren" (DFP). Slovenski kulturni praznik so tega leta počastili tudi z odkritjem Prešernovega spomenika. Kip stoji v prostorih VP RS v Moskvi, naredil pa gaje Vadim Kirillov, mlad in priznan moskovski umetnik. Kip je postavljen na steno (pravzaprav štrli iz stene)-je oreljef. Težak je ca. 80 kg, visok okrog 1 m, je iz brona, pod njim je na dveh jezikih zapisana ZdravIjica, na enem od listkov pa pesem Kam. Ker je okno v prostoru kjer se nahaja kip na levi zraven spomenika, je Prešeren "zazrt" skozi okno. S sliko ljubljanskega liceja na plakatu je poudarjena Prešernova izobrazba, saj je imel kar dve fakulteti. Uresničitev tega projekta je omogočilo 28 sponzorjev, tako posameznikov kot podjetij. V prostorih knjižnice Ruske akademije znanosti v St. Pe-tersburgu so 8. Decembra 2000, odprli razstavo Slovenska knjiga 1678 - 1930. Ob tej priložnosti katero je organiziralo društvo za promocijo gospodarskih, kulturnih, znansvenih in športnih stikov med Slovenijo in Rusijo se je •zgodilo nekaj nenavadnega: Člani so med gradivom odkrili doslej neznan in neevi-dentiran izvod Prešernovega Krsta pri Savici iz leta 1836. Posebnost tega dokumenta je pismeno posvetilo pesnika Franceta Prešerna svojemu prijatelju Ismailu Ivanovicu Sreznjenskemu (1812 -1880). Just Rugel predsednik DFP Kipar Vadim Ki rr Ulov NIX i L: DRPRHŠHREN^ 1)IČFOOT.t Q.V( _ Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Prešeren" (DFP) Just Rugel - predsednik Milan Smolej - podpredsednik Informacije o društvu: http://www. niagara. cotn/~jezovnik/ 16áS&MS - VdJSLOVEMJC Januar 2001 Pišejo nam iz Moskve Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo "Dr. France Prešeren " J ust Rugel -predsednik Iskrena voščila za Novo leto 2001 Sporočamo vam, da bomo v naslednjih treh letih v ruščini, slovenščini ali dvojezično izdali naslednje knjige: Predelan prevod slovenskih avtorjev Bora, Šavlija in Tomažiča «Veneti - začetniki evropske civilizacije« »Kratki zgodovini slovenskega in ruskega naroda« (A. Lenarčič, A.Markov) »Podoba slovenskega naroda«, prevod v ruščino slovenske izdaje (J.Šavli) Dvojezična knjiga «Slovenija v ruskih virih 19. stoletja» (M.Smolej) Monografija «Zgodovina slovenskega jezika» (O.S. Plotnikova, I LAV s slovenskim povzetkom) «Sodobna zgodovina Slovenije, 1987-2002« »Slovenščina za Ruse« (Intenzivni tečaj slovenskega jezika za ruskogovoreče s zgoščenko) - učbenik (O.S. Plotnikova) Slovensko-ruski slovar, 40.000 besed (O.S.Plotnikova in kolektiv) V letu 2002 bomo v Moskvi, ob stoletnici rojstva, odkrili spomenik in poimenovali cesto po pionirju kozmonavtike, našemu rojaku Hermanu Potočniku, avtorju v 1929 letu izdane knjige Problem vožnje po vesolju. V njej je selektivno sintetiziral v celovit sistem domala vse pomembne ideje in izkušnje na tem področju. Hermanu Potočniku gre posebej v svetovnem merilu, da je avtor geostacionarnega umetnega satelita in vesoljske postaje na breztežnostni krožnici okrog Zemlje. Njegova knjiga je bila prevedena v ruščino že leta 1935, Lahko zatrdimo, daje Herman Potočnik danes ob Juriju Vegi svetovno znani znanstvenik in pionir na svojem področja Njegova pomembnost za svetovno znanost je še danes premalo ocenjena, ker je zelo zgodaj umrl star komaj 37 let na Dunaju v veliki revščini leta 1929. Pripravljamo tudi presenečenje v letu 2001 v zvezi s 85-Ietnico izgradnje Ruske kapelice pod Vrščičem in obletnico tragičnega plazu. Nekaj podatkov o dosedanjem delovanju našega _Društva v letu 2000_ 8.februarja 2000 - Na ta praznični dan smo uradno ustanovili naše Društvo. Slovenski kulturni praznik smo v Moskvi počastili z odkritjem Prešernovega spomenika. Kip stoji v prostorih VP RS v Moskvi.Uresničitev tega projekta je omogočilo 28 sponzorjev, tako posameznikov kot podjetij. Maja 2000 - Društvoje izdalo dvojezično knjigo Veneti - predniki Slovanov, v kateri avtor P.Tulajev komentira slovensko knjigo Veneti -naši predniki in z obilico zanimivih novih podatkov iz ruskih virov potrjuje pravilnost tkim. venetske teorije o poreklu Slovanov. Knjiga je bila v Moskvi nekaj tednov na 3. mestu uspešnic v kategoriji Intelektualnaja knjiga. 31. oktobra 2000 - V atriju Vseruske knjižnice tuje literature smo svečano odkrili spomenik našemu znamenitemu rojaku Žigi Herbersteinu, ki je v 16. stoletju odkril Evropi Rusijo in ga mnogi imenujejo ruski Kolumb. Naj omenimo, daje to prvi spomenik Žigi Herbersteinu v svetu. Ob tej priliki smo o Herbersteinu izdali bogato ilustrirano dvojezično knjigo. Knjižnici tuje literature smo podarili miniaturni kipec spomenika Prešerna v Moskvi ter luksuzno izdajo Krsta pri Savici v ruščini. Istočasno so slovenske knjige, ki so bile v sklopu jugoslovanske literature, dobile svojo knjižno omaro. Na svečani prireditvi je zbor moskovske Glasbene akademije prisotnim predstavil nekaj del Jacoba Gallusa. Predstavili smo umetniško sliko Herberstein in njegova življenska pot in miniaturni kipec Žige Herbersteina. Sredstva za uresničitev tega projekta je prispevalo 60 sponzorjev. Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna je v Petrogradu po našemu naročilu in z našimi sredstvi izšel prvi bibliografski katalog slovenskih knjig, ki se nahajajo v Slovanskem knjižnem fondu ruske Akademije znanosti - SLOVENICA 1678-1930. Znanstveniki so ob evidentiranju našli doslej še nepoznan izvod izdaje Krsta pri Savici iz leta 1836 z Prešernovim osebnim posvetilom 1.1. Sreznjevskemu, prvemu ruskemu slavistu. Odkrita je. bila tudi razstava Slovenska knjiga. Med obiskom Sydneya v času 01 ie Milan Kučan, predsednik RS, med obiskom v slovenski skupnosti odkril prestavljeni spomenik Ivanu Cankarju. Ob spomeniku pa ie posadil še drevo. Klub Triglav se je dlje časa ukvarjal z idejo, da bi spomenik prestavili s parkirišča na drugo mesto. Zdaj ima klubsko zemljišče s Cankarjevim doprsnim kipom dosti lepšo podobo. Kip je izdelal kipar Zdenko Kalin iz Slovenije, postavili pa so ga leta 1976. V prisotnosti Milana Kučana ga je odkril takratni predsednik avstralske vlade, 'aburist Gough JVhitlam. Foto:EA. Nedelja, 18. februarja od 12.00 ure dalje PIKNIK Igrajo The M aster s 80 - 84 Brisbane Road - St. John's Park Telefon: (02) 96101627 Fax: (02) 9823 2522 E- mail: club@triglav.com.au ADRIATIC ADVEN-^ TURE poA-rmtht ad Sodelujemo z: ADRIA AIRWAYS Malaysia Airline Qantas LaudaAir Lufthansa in drugimi letalskimi prevozniki Telefon: (02)98230011 Fax(02)9823 0022 Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176 Email: adriatictours@bigpond.com.au Enrolment in Slovenian Language Course V O D U S E K MEATS CANBERRA COBRAM Phone: 02 - 6 295 1222 Phone: 03 - 58722115 Slovensko društvo Sydney Nedelja, 28. januarja - kuhinja odprta od 12.00 ure Ples od 14.00 ure igra Alpine Echoes *** Sobota, 10. februarja ob 19.30 Prešernova proslava Po kratkem programu igra za ples ansambel The Masters *** Nedelja, 25. februarja Pustni ples Kuhinja odprta od 12.00 ure, ples od 14.00 ure dalje igra Alpine Echoes 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: slodsyd@zeta.org.au Students may enrol in the course of Slovenian language in Melbourne from the first Saturday of the school year, 5 February 2000, and the following Saturdays. Prospective students may enquire and obtain enrolment details during class time. All classes are held from 9.00 am to 12.20 pm. Students may also enrol during the year. Slovenian is offered at Princes Hill Secondary College, Arnold Street North Carlton, VICTORIA 3054 tel 9416 0641 Students from primary level year 6 to year 12 VCE may enrol. Students who wish to undertake VCE, are required to have completed at least two years of formal study of Slovenian or have sufficient knowledge of the language. The course cost for students to Year 10 is S45, for VCE students S57, for adults $130. For enquiries please call tel 9416 0641. If you wish further details about the Slovenian course call tel 9544 0595 after 7 pm If you are interested in studying the Slovenian language and culture, we are pleased to provide any information about the study and the advantages of learning Slovenian. It is particularly important to realize that the study of Slovenian will add for the VCE students 5 points to the final tally of VCE scores. Aleksandra L. Ceferin Institute for Slovenian Studies of Victoria Radi se jih spominjamo... Janko in soproga Pamela _Foto: F.A._ _««am......_..... Tnmrr_ 27. decembra 1999 je umrl dr. Stanislav Frank iz Adelaide. V uredništvu Glasa Slovenije nam manjkajo njegovi nasveti Februarja 2001 bo minilo leto dni odkar je preminul naš zvesti naročnik in dober prijatelj Janko Majnik iz Coome. Neutolažljivi soprogi Pameli: "Dear Pamela, hold on! You have unforgettable memories! Goethe once said: "One ought every day at least to hear a little song, read a good poem, see a fine picture.... we are sending you documentary of you and Janko " Editorial - uredništvo Februarja bo minilo pet let odkar ni več Jožeta Senčarja, ljubega moža Marije Senčar in nekdanjega predsednika Avstralske slovenske konference Fotografija: Canberra, 1992, Jože na občnnem zboru ASK 1 - 'j 1SSH* 'SLOVENIJE Januar 2001 Iz foto-arhiva Glasa Slovenije Spodaj: Snowy Mountains - Primary School Berridale - V sklopu SOCOG-ovega olimpijskega projekta so si lahko avstralske šole izbrale po eno sodelujočo državo. Otroci so se tako seznanili s posebnostmi te države, s športniki, katere so tudi prišli pozdraviti v olimpijsko vas. Peter Česnik, Ivan Kobal in Florjan Auser so obiskali šolo v Snežnih gorah in otrokom ter učiteljicam podarili brošure in druga darila iz Slovenije. Na fotografiji Peter z učiteljico --' 1!1IHIIB'iiW Levo: nekoč : fc&Eggfl 6 .....Twwi odlični šahist, ,' pok. , E Charles Hren UjflSSB - v* ¿Efi For o: F.A. r^^KVh.i mrl Tako pa se je med otroke Berridala pomešal Florjan Auser s kamero... Sydney -ta večer res ni sijala luna, zato pa je blestela Opera in... Dragica Bošnjak, novinarka Dela Pod Jalovcem - Ivan Kobal z lanskoletnega obiska slovenskih Alp Ljubljana, Pediatrična klinika: Tone in pok. Ivanka Bulovec sta si pred leti ogledala avlo, kjer stoji plišasta koala Glasa Slovenije Slovensko društvo Sydney - ob proslavitvi 40-letnice pred tremi leti so odprli Prešernov park (na fotografiji z leve pater Valerijan in takratni predsednik Jože Lah) Desno: Sydney, ^^KKBSkSS^^'■ • ¿š^fl Š\Hlnev Uuli Alenko hi ^ - Paula Paddle iz [^^Bf ^¡^^M Melbourna (na sliki igrata na ff^-^J violino in violo). ■BgS Med povabljenimi gledalci sta bila Marija rfl^^^^^^^M^^HvfSK in Emil Grosman iz Neyvcastla, ki nam pišeta: "Srečanje z olimpijci, med njimi z Mirom Cerarjem in Dawne Fraserjevo nama bo vedno ostalo v najlepšem spominu. Avtogram Fraserjeve bo ostal za spomin na olimpijske igre Sydney 2000 tudi našim vnukom. Spoštovana Stanka, hvala za povabilo. Marija in Emil" V Slovenskem društvu Sydney so januarja 1998 Katarina Srebotnik in sydneyska mladina igrali teniški .A ^„^^H turnir za pokal Glasa Slovenije ,, ------jsgspsi^fl Blue Mountains, Mt. Milena, srečanje starih . . B||p|S';. | prijateljev: z leve Dušan Lajovic, Ljenko Will Urbančič in Emil Fretze Sl.OVENl.vN Mtni| Hoi it Slovenska medijska hiša - Glas Slovenije je imela na razstavi "Building blocks", odprti v Verskem in kulturnem središču Merrylands v času olimpijskih iger Sydney 2000, svoj kotiček Foto: Marija Košorok Za razvedrilo TOTI LIST SLOVO OD NOROSTI Po Prešernu /škrk/ Dni naših slabša četrtina, norosti leta, končno ste minule? Rodile ve ste nam težav neskončno, še skromne želje so se nam sesule, le redko je povsod bilo vse sončno, reforme čudne so pogosto rjule; norost, ob gospodarski novi zarji, občan bridko vzdihuje: "Bog me obvarji!" Čutili zgodaj smo tvoj meč, neznanje! Zanosa dokaj strup njegov je umoril: smo čuli, da premišljeno dejanje je diletant takoj na smrt obsodil, s poštenim delom kaj doseči, prazne sanje, saj le po zvezah ti je dan zazoril. Neumnost, nepoštenje, gospodarske krize, bile pogoste so, kot redke so devize. Si videl, da kdor bajne vsote vleče, rok drugih žulje v lastni žep obrača, kak tega, ki s strici nima sreče, bi vsak napravil za berača, da le denar da ime sloveče, da tud' poneveriti se mnogo splača. Le zabušante videl si med nami, redijo pa se s frazami, ležami. Te delat, hujše delati napake, je žepu luknje strgalo nezdrave; reforme jasnost vendar misli take iz srca skuša nam spodit in glave, tovarne rentabilne stavi nam na trate, za lase standard vleče pod oblake, povsod vesele lučice prižiga ji up vabljivi, vsem iz stisk nam miga. Ne zmisli, da nestrokovnost bode odnesla to, kar želje so stvarile, naj ne pozabi vse storjene škode in ran, ki se še niso zacelile; dokler, da z umom treba je polniti sode, zuče nas skoraj ekonomske sile. Ta čas, norost, ob tvoji temni zarji vzdihujemo, pred tabo: Bog nas varji! In memoriam Najbolj nori noči pogosto sledi še bolj noro leto. * * * Pred nami je tisočletje umetne inteligence. Očitno bodo le stroji lahko preživeli v onesnaženem okolju. * * * Ob prehodu v novo leto seje treba veseliti. Ob prehodu v novo tisočletje bi morali jokati, saj nam je zadnje. Fajferizmi Kar bode v oči, slepi pogled. Imamo se radi, ker skupaj gledamo TV. * * * Bližina prinaša mnoge razdalje. * * * Tisti, ki prvo polovico življenja preživi kot obesek, bo drugo kot privesek. * * * Skrite želje so kot nenaseljeni domovi. Srečni so tisti, katerih upanje je mlajše od njih. Smeh Silvestrovo pa tako ISKRICA Gregor Tome, sociolog: Temeljni načeli življenja na zemlji nista ljubezen in so-delovanje, ampak boj in tekmovanje. S tem se moramo sprijazniti. Gost, ki po telefonu naroča mizo v restavraciji, vpraša: "Ali imate v restavraciji tudi televizijo?" "Ne, vendar se pri nas vsakega večera mladeniči zares stepejo," odgovori lastnik restavracije. Trije starejši gospodje se pogovarjajo v parku. "Ali vesta, daje kralj Salamon imel 500 žena?" "Kaj poveš! Rad bi vedel, s čim jih je hranil." "Jaz pa bi rad vedel, s čim seje on hranil," reče tretji. Jezni gost pokliče nataklarja: "In vi pravite temu ožganemu mesu in kostem pečeni piščanec?" zavpije. "Saj človek bi počil od smeha!" "Prosim vas, kar smejte se! Drugi gosti so nam razbili krožnik!" Gost protestira: "Natakar, kdo je vmešal meso v te polpete?" "Ne vem, " odgovori natakar. "Verjetno kuhar." "A kdo gaje vzel ven?" zajedljivo vpraša gost. V dragoceno opremljeni, elitniin dragi restavraciji mladenič najprej prebere jedilnik in cene, nato se obrne k dekletu in vpraša: "Kaj pa naj danes naročiva, moja draga "debeluh i nj a?" Gost ves iz sebe zakriči: "Natakar, v moji juhi je muha!" "Prištedite živce za prikuho, " svetuje natakar. Osupli gost reče: "Natakar, v moji solati je v črv!" "Ne omenjajte tega na blagajni!" "Zakaj pa ne?" "Zato, ker vam ga bodo vračunal," odgovori natakar. Gost zavpije: "Natakar, v rižoti ježebelj!" "Ali hočete še kladivo?" vpraša natakar. "Mi nismo nobena mizarska delavnica, temveč ugleden turistični lokal!" Gost protestira: "V tej fižolovi omaki ni več kot troje fižolov!" "Oprostite, najbrž seje kuhar zmotil. Takoj vam prenesem še četrtega." In še to V Ljubljani seminar slovenskega jezika za učiteljice Na seminarju tudi Draga Gelt in Lidija Lapuh iz Melbourna in kar 20 učiteljic iz Argentine Ljubljana /Delo, Dk-igica Bošnjak/- Seminar pripravljajo strokovni sodelavci dveh ministrstev, za šolstvo in šport in zunanje zadeve, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavoda za šolstvo in šport ter Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot že lani, bo od skupaj 23 udeležencev, tudi letos sodelovalo največ učiteljic in učiteljev slovenskegajezika z južnoameriške podceline, predvsem iz Buenos Airesa, kjer so, kotje znano, največje in tradicionalno dobro organizirane slovenske skupnosti s še vedno dobro organizirami domovi, slovenskimi šolami in drugimi oblikami ohranjanja slovenstva. Podobno, čeprav v manjši meri so v Argentini organizirane slovenske etnične skupnosti v Mendozi, Barilochah in Rosariu, zato so se prijavili na strokovno izpopolnjevanje tudi učitelji in učiteljice iz omenjenih krajev, iz Montevidea v sosednjem Urugvaju pa prihaja eden udeleženec. Iz Avstralije, kjer so se Slovenci včasih lahko ponašali s slovenskim lektoratom in s slovenskimi maturanti, prihajata tokrat dve slovenski učiteljici; slovenski jezik pa se poleg šol, revij in časopisov, na peti celini poskuša ohranjati tudi z nekaterim dodatnimi ponudbami prek interneta in, na primer v Sydneyju, z novimi slovenskimi oddajami TV31. Tako se bodo v slabih dveh tednih med drugim tudi z delavnicami na terenu seznanjali z elementi slovenske in drugih kultur, z bogastvom slovenskega izročila, seznanili se bodo z arhivskim delom, obiskali (in soustvarjali) bodo gledališke predstave, se ob strokovni pomoči pesmi in njihovo primernost za načrtovano učenje slovenskega je v tujini - prek petja v zboru. Poleg tega bodo imeli različne pra stopnjah v slovenskih vrtcih in šolah, srečali se bodo s slovenskimi publicisti, se seznanili s strokovnim delom v slovenskem zamejstvu v Trstu in na nekateri usposabljali za izbor besedil, zika kot drugega/tujega jezika vtične hospitacije na različnih i drugih inštitucijah. Na zdravje! Pred izidom Avstralija je zaradi bolezni norih krav iz samopostrežnih trgovin umaknila evropske goveje konzerve, jušne kocke, juhe in drugo hrano - tudi slovensko Sydney, Melbourne /The Sunday Telegraph/ - V'noči s sobote na nedeljo, 6. in 7. januarja 2001, so v avstralskih sampostrežnih in delikatesnih trgovinah delali s polno paro. S polic so umaknili evropske konzerve, kot so na,^ primer goveji golaž, ji^e, goveje jušne kocke, paštete, salame, mesni narezki, kunSme testenine v omaki in drugo. Avstralska zve«ia\vlada je izdala začašno^prepoved uvoza prehrambenih govejih izdelkov iz Avstrije, Belgije^Hrvaške, Danske, Francije, Nemčije, Madžarske,, Italije, Makedonije,.Nizozemske, Poljske, Portugalske, Rusije ¡i^eveda iz Slovence - skupaj iz trideset držav. Razlog za preplahje bolezer\norih krav (BSE), knpri čldveku povzroča Creutzfddt-Jakbbovo bolezen, o katerNsmo poročali že v prejšnji številki Glasa Sloveqjje. v\ avstralski časopisi so v nedeljo prepovedani hrani iz EW>pe namenili veliko prostora. Kako bo zade\ prizadela izvozne evropske države, bo pokazala prihodnost, vsb&akoi pa bo prepoved močno čutiteSlovenija. Ne Bo dolgo, ko^bo AvSti s polic umaknila tudi čokolado in druge slašck^e iz Belgije, Ans Francije, Danske, Švice, Italije/Nemčrič, Avst Izšla nova številka Biltena Olimpijski komiteja Sloveniji /GLas Slovenije/- Bilten št. je vsekakor posvečen športnim in drugim dogajanjem olimpijskih iger Sydney 2000. PosebeJ^qas je razveselilo, da smo v njem večkrat omenjeni tudi avstralski SlovencK Ena stran pa je posvečena prvi strani naše Paraolimpijske priloge, katere sponzor je bilo Slovensko društvo Sydney. Mali oglasi Glasu Slovenije Vesele Božične praznike in srečno novo leto Oktet Lesna Slovenj Gradec Uredništvu Glasa Slovenije Vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto vam želi Janez Komljanec Zupan Slovenj Gradca MESTA GLASNIKA MIRU Iščemo dober do za muco Mala, lepa in koketna belkasta muca, ki "razume" bolj slovensko kot angleško išče topel domek pri slovenski družini. Muca je deseksirana in "house trained", navajena je biti v stanovanju Za vse informacije telefon (02) 95441813 Lep pozdrav iz Slovenije! Nekje v Perthu ali okolici tega mesta živi moj bratranec Lončar Marjan, sin Rozalije Lončar, ki živi v Melbournu. Če mojega bratranca mogoče poznate, bi vas prosil, če je mogoče, da pošljete njegov naslov uredništvu G.S.. Lepo pozdravjeni Recnik Lojze. Vrhnika Za boljše zdravje: Plsg-FBŠEiIvanka Cirej, ostanite med nami še dolgo, dolgo vrsto let. Uredništvo in vsi vaši prijatelji ČESTITKA Dragi Idi Jež kličejo vsi njeni prijatelji in znanci vse najboljše ob njeni 80-letnici. Naj bo zdrava in srečna! Spoštovano uredništvo! Izvedela sem, da ste objavili moje pismo v vašem časopisu. Dodatni podatki... gospodZvezdan Žigante naj bi živel v Melbournu. Imel naj bi sina Zlatka, ki naj bi umrl v oboroženem ropu, kjer je bil zaposlen kot varnostnik. Zvezdan bi bil lahko preimenovan tudi v Steljo - poitaljančeno, priimek pa bi lahko spremenil v Gigante. Rojen je bil J929. leta. Rajčevič Ivančič Jasna /nadaljevanje/ Kako preživeti in uspeti v 21. stoletju Sydney /Marija Senčar/- V interesu vsakega dobrega zdravnika je, da nas ozdravi. Taki, ki pri vsakem bolnikovem obisku predpisujejo samo zdravilo za zdravilom, od teh je bolje, da bežimo in se več ne vrnemo, pa če so nam še tako simpatični in jih imamo po svoje zelo radi. V publikacijah kot New England Journal of Medicine ali pa Journal of American Medical Association vedno bolj opažamo, da razgledani zdravniki, zdravniki - specialisti, znanstveniki na medicinskem področju itd., priznavajo svojo nemoč in so mnogi proti masovnim rentgenskim posnetkom za zgodnjo ugotovitev raznih vrst raka. Po mnenju mnogih, je naše telo z velikokrat nepotrebnega rentgena (X-ray-a) še bolj izpostavljeno riziku nastanka oziroma razvitja raka. Mnogi so tudi proti programskemu cepljenju otrok. Vse te trditve, podkrepljene z dokazi, so zastrašujoče, čeprav niso nič novega. Primer: rak\ Že desetletja se razni specialisti za rakasta oboljenja borijo proti ustanovam kot so: United States Food and Drug Administration (FDA), Vi podpirajo predvsem farmacevtske kompamje. Zakaj? to, ker rak\je ozdravljiv! Trdijo, da ne samo, da ga lahko preprečimo, temveč ga lahko tudi ozdravimo. Dr. Virginia Livingston je že leta 1947 izolirala mikrob-bakterijo, ki povzroča raka. Naša renrana oziromaMcombinacija jedil, ki jih zaužijemo, nas lahko reši o-ed takastimi obpljenji, problemi z jetri, sladkorno boleznijo, previsokim slabim\holesteronom, previsokim krvnim pritiskom, oboljenjem srca in ožilja, artritisom, neprestano utrujenostjo, oboljenjem <či itd. Aizheimerjeva bolezen, multiskleroza ...so povezane s starimi ' plombami, kar ' ' '■•«<••• ec\ Posebno 'ejo^tare srebrr m h :rih vsaka vsebuje 50% srebra, kije bolj toksičen starejših ljudeh, zobozdravniki tako radi : plombe z novimi srebrnimi, kajti tako so bili t nap ate In\še tltf osebje i srebru ir možganski "srca, pl)yč, ionskega inxpol kr \plodnosti oz važn \odstrani: : ie delati\z njimi. Ve pa se tudi, da srebro iz zoba gre p^učžvdrobovje, jetra, ledvica, možgane, otroke nedonošenčke, v "' :o in nam celo imičuje odporni sistem našega telesa, zdravniki in njihovo ,ka" izpostavitve dvakrat več rjey, več obolenj ofesionalke pklicu patri nost rie-vov. Izredno bozd ravnik e i n j i h\ da pri lirik ne Glas Slovenije - sponzorji: The Voice of Slovenia -Sponsors: - ITU - tltil] Telefon: (02) 9629 5922 Morda niste vedeli da... V O D U S E K MEATS \ Tfelefon: (03) 587 22115 - morajo vozniki in ve, ijNmetr obvezno in no prižgane avtomobilske luči - je omejitev hitrosikv km, na ostalih cestah" 90 avtocestah pa 130 km - je dovoljen alkohol v krn^ promila - da stane liter super bencina 166,20 tolarja; dizel 157,50 tolarja m AM 33 ¡Š THE MOST BEAUTIFUl TUES IN THE WORID gforu (07) 3290 0879 I ZAHVALA Zahvaljujemo se našim novim sponzorjem (in seveda podjetju Rosewood Homes) za zaupanje in podporo Glasu Slovenije tinentu, WgeTTWffl&DA, Kanado, Švico, Avslrpjo, Italijo, Švedsko, na Japonsko in v Slovenijo /Arround Australia, Argentina, USA, CSnada. Switzerland, Austria, Italy, Sweden, Japan and Slovenia/