Poštnina plačan« * gotovini.
P«*»»«*«« ftrrUk* stane t dinar.
ttfjrdtaina listu: Celo leto 60 din., poi leu 4® di«., Mri Ina 20 din., mesečno 7 din. 1***® Jugoslavije: Celo IeU> 160 din. Incerati ali oznanila se vračunajo po dogovoru; pri vefkrittuem inserirauju primeren popust , , Upr*vniiivo sprejema naročnino, inserale in reklamacije.
13. številka.
Maša Str aia
Pirati nutre uti tiitera Hitf s e sluu tanke IjadstBO
MARIBOR, dne 3 februarja 1926.
.Naia Straža« izhaja v pondeljek, sredo 1» petek. Uredništvo in uprav® ištvo je v Mui" boru. Korošica cesia š! 5. Z uredništvom H more govoriti vsaki dan samo od II. is 12. ure.	Rokopisi se ne vračajot
Nezaprte reklamacije so poštnine prosta, Telefon interurban št. 113.
u S % Letnik II.
J. B. Šedivv.
Umrl Je apostol In svetnik.
V Pragi, na dan Mercierovega pogreba.
Mojzesu ni bilo dano, da bi pripeljal svoje ljudstvo v obljubljeno deželo. Slomšek ni doživel, da bi se njegova bratovščina sv. Cirila in Metoda izpolnila v Apo-stolstvo in razširila po vsem svetu, razen, v njegovi škofiji. Mahnič je odšel prej v večnost, preden se je pokazalo na Hrvatskom močno in živo katoliško gibanje. Ne Strossmayer, ne dr. Krek nista videla prihoda Jugoslavije. Tudi belgijskemu kardinalu in nadškofu dr. Mencieru Previdnost ni dopustila, da bi doživel to, kar je tako vneto želel: zedinjenje pravoslavnih krščanskih narodov s katoliško Cerkvijo. Dne 23. januarja je zatisnil svoje oči. Zdi se, da nobeden veliki mož v svetovni zgodovini me more doživeti zmage tiste velike in vzvišene misli (ideje), ki jo je vrgel v svet z vso svojo ljubeznijo in z vso silo svojega uma. Popolnoma se morajo žrtvovati prav do zadnjega dlihljaja, takrat se še le pokaže vzvišenost njihove ideje navadnim ljudem v pravem sijaju. Ko začno njihova telesa glodati črvi, tedaj šele nastopi zgodnja pomlad za njihovo življenjsko delo in šele takrat začne nebo rositi nanj svoj blagoslov. Nič trajno velikega se ne da namreč ustvariti brez težkih žrtev.
Umrl je kardinal Mercier. Smrt nobenega vladarja ni napravila še nikdar na svet takega vtisa, kakor lo žalostno poročilo, čeravno se je že več dni pričakovalo vstedi obupnih zdravniških izjav. Časopisi vseh narodov, vseh držav, vseh strank, tudi najbolj brezverskih, so poročali o njem toliko in v tako pohvalnem tonu, kakor še dosedaj o nobenem človeku. Ves svet se je zavedel: umrl je škof občne, vesoljne, katoliške Cerkve; umrl je apostoli, svetnik in asket. Dal je Bogu kar je božjega. Posvetil mu je svoj um in -ustvaril novo-shola,stično filozofsko šolo. Dal mu je svojo voljo, ker je v/se svoje delovanje podredili božji volji; dal mu je tudi svoje srce, svojo ljubezen. Tako velika je bila ta ljubezen do Boga, da je postal tako občeslveno krščanski, tako katoliški, kakor nikdo razen sv. Cirila in Metoda, sv. Frančiška Asiškega, Slomšeka, nadškofa Stojana in papeža Pija XI. Tako je bil katoliški, da ni mogel biti sebičen pri uveljavljanjju kat. načel. Ni se mogel omejiti samo na svojo škofijo in na svoj narod, temveč je hotel ves svet prešiniti z ljubeznijo do Boga. Kot veleum je -dobro vedel, da je to nemogoče, dokler se ne združijo pravoslavni narodi s katoliško Cerkvijo in ne prinesejo katolikom- v dar tiste požrtvovalnosti, ki jo katoliki tako pogrešajo in je lastna samo Vzhodu. Zato se je s posebno vnemo oprijel' dela za versko zedinjenje pravoslavnih-. V njegovi škofiji se je ustanovil poseben benediktinski samostan, kjer vsi francoski menihi znajo več slovanskih jezikov in so sprejeli vzhodni obred ter se pripravljajo za apostolsko delo med pravoslavnimi. Na svoje stroške pa je vzdrževal 100 ruskih vi-sokošolcev.
Ker je bil v dno duše katoliški, ker je dal: Bogu vse, kar je božjega, je dal tudi narodu in državi, kar jima pripada. Z vso vehemenco se je med vojno uprl' nemškemu nasilju, ko -so Nemci vdrli črez mirno belgijsko ozemlje. Tako je pač vedno: kdor ljubi Boga nad vse, ta tudi res in v dejanjih ljubi svoj narod in da vsakemu, kar mu gre. Kdor pa hoče svoj narod bolj ljubiti kakor Boga, ga ljubi le v besedah ali pa z lepimi besedami pokriva svojo sebičnost. Med slovenskim kat. laičnim dija-štvom v Ljubljani pa se je žal našlo nekaj ljudi, ki smatrajo, da katoličanstvo ovira narodnost in so zato razcepili enotnost katoliškega dijaškega pokreta v Jugoslaviji. Ne sebe in svoje, pa tudi hrvatsko in srbsko ljudstvo prešiniti s krščanstvom-, smatrajo za najvažnejše, temveč to, da lahko svoj narod samostojno zastopajo na mednarodnih kongresih.
Smrt Mercierova je povzročila zlasti v pravoslavnem sv-et-u dtuševni prevrat. Tisti milijoni pravoslavnih Slovanov, ki so doslej slišali in čitali o katoliški Cerkvi in katoličanih samo neresnico in so se že od nežne mladosti iz šolskih knjig in časopisov navzeli mržnje do katoliške Cerkve, jo bodo spoznali ob Mercierovi smrti v pravi luči. Spoznanje pa je zelo, zelo velik korak, k cerkvenemu zedinjenju. Vtis Mercierove smrti je bil tako velik, da so celo najbolj brezverni časopi-si prišli iz svojega lira. Celo beograjska »Politika« z -dne 26. jan. 1926, ki stoji zelo blizu framasonskim ložam,, piše med dlrugim v članku, kjer popisuje neki Srb utise Mercierovega predavanja leta 1921, sledeče: »Mercier je govoril: »Nobenega pobožnega dela, nobenega asketskega zatajevanja in nobenega najsvetejšega junaštva ne moremo in ne smemo izvršiti popolnoma na svojo roko in izven Cerkve, ker vsa najlepša in najboljša dela dobivajo svoj pravi smisel in svojo pravo vrednost še le v rimski Cerkvi. Z besedami: »Ničesar izven Cerkve!« je končal svoj govor.«
Pisec nadaljuje v »Politiki«: »Šel sem, da vidim junaškega belgijskega prvaka, a videl sem dostojanstvenika rimske Cerkve. Ko se danes spominjam) tega sivega
gospoda z inteligentnim', suhim obrazom in s toplim pogledom, ne mislim več ne na vojno, ne na Belgijo, temveč mi je neprestano pred očmi listi njegov nepričakovani zamah z levo roko z njegovim zadnjim stavkom: »Ničesar izven Cerkve!«
Katoliški Slovenci so lahko ponosni, da je kardinal Mercier tako velik samo zalo, ker se je stavil popolnoma v službo eirilometodijske ideje cerkvenega zedinjenja, ki jo je po smrti sv. Cirila in Metoda na pravi način prvi povdaril in začel oznanjati slovenski škof Slomšek. Seveda je malo čudno, če se je ob 125 letnem Slomškovem jubileju izmed vseh jugoslovanskih listov edino
so pa odločeni za ostri boj s Pašičevo stranko in te dni bodo začeli izdajati v Beogradu svoje glasilo »Radikal«. Na-Stas Petrovič je ž.e začel z agitacijo po južni Srbiji.
V skupščini
je pri volitvah odbora za vojne odškodnine opozicija zapustila dvorano v znak protesta proti teptanju principa proporcionalnosti. V odbor sta prišla dva radikala. —, Danes se začne proračunska razprava.
Radikali in radicevci.
Radikali upajo, da Radiča med proračunsko razpravo ne bo v Beograd. Željno pričakujejo njegov odhod v inozemstvo. S pomočjo radičevcev bi radi gladko sprejeli proračun, potem pa najbrž razpustili koalicijo. Zelo jih skrbi Radičeva grožnja, da bo nastopil proti notranjemu ministru pri proračunski debati. Pašič se je že ponovno posvetoval
»Straža« spomnila, da je bil Slomšek prvi apostol cerkvenega zedinjenja in. da je to najvažnejše v vsem njegovem delovanju. Če bi znali Slovenci dovolj, ceniti svoje velike može, bi že bilo lansko leto, zlasti pa sedaj ob Mercierovi smrti, zavoljo Slomška slovensko ime znano po vsem svetu.
Sloveniji in Jugoslaviji treba izobražeustva, a ne ozkosrčnega, brezverskega in versko mlačnega ali samo katoliško pobarvanega,, temveč nekaj1 globoko naobra-ženih mož, prešinjenib s ciril ome t od i jiski m Merciero-vim in Slomškovim diuhom. Ali bo kat. dijaštvo to razumelo?
Ministrski svet.
Pašič je v pondeljek sklical po daljšem odmoru sejo ministrskega sveta. Trgovinski minister dr. Krajač je poročal o mednarodni razstavi v Filadelfiji. Razstava bo ot-vorjena 1. junija. Ker sta Anglija in Francija sklenili, da se razstave oficielno ne udeležita, je naša vlada začasno Ustavila vsa pripravljalna dela za to razstavo.
Prometni minister Krsta Miletič je poročal ò stanju prometa, zlasti o stanju državnega plovbnega parka.
Na Semmeringu se sestane danes posebna konferenca interesiranih držav, ki bo razpravljala o tarifih s posebnim ozirom na jadranska pristanišča. Te konference se udeleže Jugoslavija, Cchoslovaška, Avstrija in Italija. Na tej tarifni konferenci in nje razultatih je življenjsko interesiram! Italija. Nemčija je namreč svoje železniške tarife tako znižala, da so tarifi za Čehoslovaško in Avstrijo cenejši za Hamburg, kakor pa za Trst in Reko.
politične beležke.
Pred i/azčiščc\junjcm sp^hv mied! RR /{.«vezniki. — Politični položaj je še trenutno miren, akoravno se je vrnil Pašič. Zadnja nedelja je bila dan raznih zborovanj in je imela vlada samo eno sejo. Akoravno je politični položaj v nespremenjeni obliki, vendar se zamore spremeniti vsak trenutek in se lahko pojavijo novi momenti v razčiščevanju spora med radičevici in radikali. Posebno ne bodo radikali pozabili Radiču, kako se je držal in nastopal proti radikalnim, ministrom v času Pašičeve odsotnosti. V BeogradSu še vedno smatrajo za nekako čudo, ker jo je popihali iz prestoli-ce Radič baš v času, ko se je vrnil Pašič. Na nedeljski seji je vlada razmišljala ravno o Radičevem pobegu* 'Radič je zboroval zadnje dni v Sarajevu ter Dubrovniku in se bo vrnil iz Dalmacije v Zagreb. V času Radičeve odsotnosti se bo Pašič odločil, ali se naj1 osvobodi Radiča začasno, ali za vedno. Ravno v tem liči ključ sedanjega političnega položaja;. Radičevei in radikali so vodili nekaj mesečevi zakulisno borbo, kako bi, se eni kakor diruigi dokopali do volitev. Ko so pa uvideli, da se noče izročiti z merodajnega mesta nobe-nemlu volilni mandat, začeli so zopet z polževim delom
V	narodni skupščini. Kot pogoj za nadaljevanje par-lamentarneiga dela so stavili radikali zahtevo: Radič ne sme biti še nadalje minister,. Z ministrskega fotelja bi se napodilo Radiča na ta način, dia se ga odpošlje kam
V	inozemstvo, medi tem časom bi se izvršila rekonstrukcija kabineta in Stipico bi se postavilo pred iz-i vršeno dejstvo. Vladna koalicija se sicer trudi na vso moč) kako bi predstavila na zunaj' odnošaje med RR kot lojalne ter solidne, a kljub temu opazuje vrvenje in vretje v RR vladinih vrstah vsa javnost. Sicer je tuidi res, da se razdor RR koalicije po Pašičevem povratku ne kaže tako zelo javno,, kakor v dobi njegove odsotnosti, a je to trenutno zatišje tem nevarnejše, ker Radio ne zna in noče molčati.
Zripčilen gjovojr Daividoviča; v Nišu. Dne 3. t. m. se je vršilo v Nišu veliko zborovanje Davidovičeve de mokratiske stranice, na katerem so govorili Davidovič, Voja Veljkovič in poslanec iz Niša Aigatanovič. Značilen je bil za sedanji položaj, ko so radikalski listi prej pisali o željah demokratov po vstopu v vlado, Da-vidovičev govor, ki oznanja ostro opozicijo njegove stranke in najostrejše kritizira sedanji režim. Davidovič je med drugim govoril: »Imamo vlado, sestavljeno iz dveh strank. Nazivamo jo koalicijam duugi pa vlado narodnega sporazuma; opozarjam pa samo na zadržanje prosvetnega ministra napraru finančnemu in notranjem! kolegu, iz česar se vidi, da stoji sporazum) na
! v
slabih nogah ter se vlada lahko imenuje vlada nesporazuma. Politika sporazuma je politika, Srbov, Hrvatov in Slovencev; to idejo je naša stranka prva sprejela inj radii nje smo bili tolikokrat oklevetani. Toda mi smo šli naprej!, trdno prepričani, da se ta ideja obvaruje samo s sporazumom. Ta sporazum smo želeli in uverjenii smo, da delamo dobro tako. — Danes nas v imenu sporazuma upravljajo dve stranki. In naši najogorčenejši protivniki hodijo danes med narodom ter hvalijo ono, kar smo hoteli mi in radi česar so nas klevetali. Politika sedanje vlade je delitev velikih in uglednih službenih mest. V teklu osmih mesecev sporazumaške vlade so se samo v tem sporazumeli. Šefa obeh stranki drugih obljub nista držala. Demokratska stranka do danes še nobene obljube ni pogazila. Zato bi hoteli naši! nasprotniki naše sodelovanje, verujoč, da bi držali našo besedo. Današnji čas zahteval od »sporazuma«, da pokaže rezultate svojega osem mesečnega delovanja. Ni jih nikjer. Tiskovni zakon je sramota za današnji čas — slabšega ni na celem svetu. Tiskovna svoboda ja na najbrutalnejši način zadušena. Zakon o invalidih je sramota iza nas. Na otrokifa mrtvih borcev se danes delajo v proračunu prihranki. Zakon o poljedelskih kreditih j,e slab v znamenju brezmiselne politike. Notranji minister je lahko edini zadovoljen. Iz njegovih zaporov pridejo ljudje ali v bolnico ali pa na pokopališče. Korupcija in obogatitev najvišjih uradnikov je obiležje današnjega režima. Dokler bo vladal, ta režim v državi, ne bo v njej miru in reda. Ne govorim iz za-, visti, da bi čimiprej prišel na upravo države, govorim» iz občutka. Ne vemo danes, kaj bo jhtri. Pustili srna vlado sem mesecev mirno delati, da vidimo rezultate. Ker se je pa režim odlikoval: z najgršimi podlostmi, ne jmoremo več' ostati mirni,, Demokratska stranka ba pričela najljutejši boj proti vsem, ki ne spoštujejo edlinstva države, naroda in obširne samouprave in pozvala bo na odgovornost krivce sedanjih obupnih razmer.«
Radič v Sarajevu. Ze zadnjič smo poročali, da se je pripeljal Radič iz Beograd v Sarajevo, kjer je bil sprejet na kolodvoru, on sam je tamkaj govoril, nato pa pregledal sarajevske šole in razne kulturne ustanove. V nedeljo j'e bilo politično zborovanje, na katerem je govoril Radič kot predsednik HSS. Radičev »Jutarnji list« beleži, da se je udeležilo sarajevskega shoda 15 tisoč oseb, »Hrvat« pravi 1500, »Zagreber Tagblatt« jih je naštel 2000. Kakor v Ljubljani in Mariboru so poslušali v Sarajevu Radiča največ radovedneži vseh strank. Radič je govoril dolgo — — —
dolgo---------a povedal ni nič novega. Same stare fraze
o važnosti sporazuma, o nedostatkih uprave pod vlado, v kateri sedi on sam. Govoril je nadalje o vojakih in študentih, katerim ni nikdar dovolj denarja, o svojem sestanku z,
Napovedovanje volitev.
Mnoga znamenja kažejo, da ni daleč do novih volitev. Radič že dolgo časa napoveduje volitve, a to še ne bi bilo posebnega pomena, ker jo jasno, da on volitve v veliki zadregi želi. Bolj pomembno je to, da je tudi radikalski veteran Aca Stanojevič prišel do zaključka, da so volitve edini izhod iz vseh zagat. Skušal je Nastasa Petroviča spraviti s Pašičem, da ne bi neodvisni radikali pri volitvah Pašičevi stranki delali preglavic.
Neodvisni radikali
z ministrom Gjuričičem glede notranjega ministra in njegovega spora z Radičem.
Finančni minister.
V političnih krogih se govori, da bo fin. minister Slo-jadinovič po svojem prihodu iz Amerike odšel v London, kjer bo stopil v razgovore o medsebojni ureditvi sodišč.
O njegovih uspehih v Ameriki so mnenja prav različna. Pozitivno je doslej samo to, da je zvedel, koliko smo sploh dolžni. Dolgovi znašajo v naši valuti okroglo 35 milijard.
po svetu.
Kolnfemenqa Miajie |ant)a«te. Končno je določen sestanek Male antante po dolgem oklevanju na 10. februar' Vršil se bo v Temešvaru v rum umskem Banatu. Programi sestanka še ni določen, razpravljalo se bo pa najbrž samo o madžarskih falsifikatorjih ter o stališču, kojega bodo zavzele države Male antante pri postopanju: proti falisifikatprjem. Rusko vprašanje se všled! odpora Rumunije 'še ne bo načelo.. Prihodnja 'konferenca Mala antante se pa vrši na ozemljili Jugoslavije in sicer še tekom tekočega leta.
Odgoditev razorožitve« konference. Dne 15. it. m. bi se morala otvoriti razorožitvena konferenca v Ženevi. Države Francija, Italija, Japonska, Čeihoslovaška in Urugvaj •so poslale tajništvu Lige narodov skupno noto, v kateri zahtevajo odgoditev konference za dobo treh mesecev. Ta korak omenjenih držav je tolmačiti tako> da želijo sodelovanje Rusije na konferenci. Dosed a j še ni rešeno držanje Anglije in nekaterih drugih držav naprarn prisotnosti ruskih delegatov in tudi med Švico, kjer se bo vršila konferenca, in Rusijo je spor, ki datira še k časov atentata na V orovskega.
Obtožim madžarskih ponjatrlejtevjalcev. Dne 31. janu-arj'a je višje državno pravdništvo vi Budimpešti dvignilo obtožnico zoper osebe, zapletene vi ponarejevalski (škandal. Vseh obtožencev je 26, in sicer 21 zaprtih, 5 pa na svobodi. Kot glavnega storilca označuje obtožnica princa. Windisichgirätza, majorja Gerö-ja, policijskega sela Nadossy-ja, zasebnega tajnika Rabo, vodije kartografičnega instituta Heitza ini Kurza ter deset nameščencev omenjenega 'instituta pa kot pomočnike. — Princu Windisidhjgrätzu očita obtožnica, da se je pričel baviti s ponarejevanjem bankovteev že leta 1923 ter je do leta 1925 bilo izgotovljenih pod njegovim nadzorstvom 29—30 tisoč komadov 1000 frankovskih francoskih novčanic. Stroje je naročil v Nemčiji v Kölnu in v Avstriji na Dunaju, kupil pa mu jih je izvedenec in strokovnjaki, major Gero, kateremu je v ta namen po-dleliil vodja kartografskega instituta, polkovnik Kurz, dopust. Bankovci so bili izgotovljeni v septembru 1925 ; spravili so jih najprej v stanovanje vojaškega škofa Zadravca, potem v zasebno stanovanje princa Win-dischgrätza in od tu v prostore »Ogrske narodne zveze«. Tu so bankovce isortirali ter jih izročili agentom Jankoviesu, Marzovskemu, Olhvaryju, Andorju; in iSchìwetzu, da jih razpečajo v inozemstvu. Policijski išef Nadossy je za celo ponarejevalsko afero vedel ter jo odobravali Oni je preskrbel: potne liste in diplomatske vizume za razpečevanje falsifikatov. Nadossy je nadalje pri odkritju afere skušal rešiti, kar se je dialo, ter je med drugim izposloval kredit od poštne hranilnice vi znesku 4 mil, madlžarsKib kron,, da je zamoigel Marzov*-sky dvigniti 150 komadov lombardiranih 1000 frankovskih bankovcev. (Zasebni tajnik' princa Windich-(grätza, 'Rabo, je bil neke vr;ste posredovalec med princem in ostalimi ponarejevalci. On je poiskal primerne osebe, ki so ponarejevanje izvršile. Vojaški škof Zadravec je vse ponarejevalce zaprisegel, da bodo nesebično delali za narodno stvar ter ne bodo ničesar izdali. — Obtožnici je priključeno tudi poročilo, katerega so izdelali francoski detektivi. Ker je radi francoske intervencije preiskava prišla y popolnoma nov tir, omenja državni pravdnik, da bo po zaključku preiskave sedanjo obtožnico še izpopolnil z novo. — Celokupen komplot je bil znan tudi vladi, kar dokazuje pismo mittistrske-
ga predsednika Bethlena poslancu Perenv-ju, v katerem ga prosi, da odloži akcijo za toliko časa, dokler se on — Bethlen — še nahaja v Ženevi na zborovanj,« Zveze narodov. Jasno je torej, da je vlada vedela za načrt in ga je odobravala ter nudila posredno po svojih višjih uradnikih ponarejevalcem vsako pomoč.
Bojna j«Hj«»ved ruiuunskc opozicije. V Romuniji se »vrše v najkrajšem času občinske volitve, na katere se pripravljajo mrzlično vladne stranke in opozicija. — Splošno ismatrajo, da bodo občinske volitve odločevale tudi na spremembo v vladi in da: bo morali sedanji re-'žim pasti,, če pri volitvah opozicija zmaga. Za občinske volitve sta se združili obe opozicijonal,ni skupini — nacionalisti in agrarna stranka v skupen blok, kojem« je pri normalnem potek« volitev večina že zasigurana. Ker pa bo vlada vodila (volilni boj tudi z nedovoljenimi' sredstvi in nasiljem, je opozicija izdala neke vrste bojno, napoved vladini večini, ki je Vzbudila v celi državi' veliko razburjenje. Komunike opozicije,, ki potrjuje združitev opozicijskih isltrank v enoten blok, se zaključuje s točkami: Opozicijski blok si je nadel v slučaj« zmage nalogo: 1. sedianje nemogoče upravne zakone ukiniti, 2. zaključke teh občinskih volitev,, ki značijo izzivanje cele države, uničiti in 3. vse potipostavne čine» kil se bodo vršili tekem volitev, najstrožje kaznovati. Opozicija je :s tem izzivalno naglasila, da bo sprejela pri volitvah tudi nasilne metode ter se jih posluževala tako, kot vladna stranka. — V opozicijonalnem bloku se po doseženem sporazumu za občinske volitve Wrše pogajanja za skupen nastop, v slučaju padca sedanje vlade. V razdelitvi ministrskih mest pa, se je tudi opozicija med seboji sprla radi zahtevi nacionalne stranke, ki zahteva za sebe več mest1, kolt ji gre * po števil« parlamentarnih zastopnikov.
Dnevne novice.
Pribičeviču v album. »Hrvat« beleži: Sedaj, se Pribičevič zgraža v zagrebški »Riječi« in beograjski »Reči«), ker je prosvetni minister Radič upokojil devet zagrebških vseučiliškijh profesorjev. A kako je postopat on (Pribičevič), ko je bil minister? On je preganjal! (hrvatske učitelje in profesorje samo iz političnih nagibov. Tokrat hočemo omeniti Pribičevičevo prvo žrtev: profesorja dr. Rudolfa Horvata.. Horvata je upokojil »Pribičevič protizakonito leta 1919, in sicer samo radi tega, ker mu je sporočil tedanji poverjenik za notranje zadeve dr. Srdojan Budisavljevič, da je govoril na zborovanju Radičeve stranke v Streljani tudi prof. Horvat). Kot Radičev pristaš je trpel Horvat tudi materijel-no, ker mui je vlada krivično odmerila pokojnino. Za 22 letno profesorovanje je dobil Horvat na mesec 375 kron pokojnine. Ko so se izmenjale krone v dinarje, tedaj; so znižali Horvatovo pokojnino na mesečnih 93 D 75 para. Pribičevič«, ki je vlekel ministrsko plačo, niti najmanj ni morila skrbi, kako se bo preživljal profesor Horvat z borimi 93 din. 75 para. Pribičevič je upal; da bo prisilil z materijelinim korobačem Horvata na vstop v demokratsko stranko. Za vstop med' policaj-demokrate mu je pustil odprta vrata s tem, da ga je upokojil samo »začasno«. Dr. Horvat se ni izneveril hrvatski nacionalni misli in njegova upokojitev se je zavlekla do danes, torej: več nego 7 let. Seda ji je prosvetni minister Radič in ne več Pribičevič in se mnogi vprašujejo, zakaj ni sprejel Radič zopet nazaj v službo dir. Horvata, ki je baš radi njega moral v predčasni po-
maharadžom v Ženevi itd. Posebno je povdaril. da ni prišel v Sarajevo radi muslimanskih krogljic, ampak njemu so pri srcu samo koristi muslimanov. O radikalni stranki je rekel, da je naravna zaveznica HSS, da je trtna uš uničila hercegovinske vinograde itd. Svoje dolgovezno, nelogično besedičenje je končal Radič s temi besedami:	»Jaz sem
mislil, da je bolje, ako ostanem v Beogradu. Zakaj pa je dal Bog dva Radiča, ki sedita v vladi? Enega zato, da je vedno med narodom, drugega, da sedi v vladi. A vam vsem, vašim divnim muslimankam, katerih nisem videl, o katerih pa vem, da so divne, vašim materam, vašim otrokom, vsem onim, ki so ostali doma, izročite brzojavko brez žice od srca, pozdrav od mene, eden — radio od Radiča.«
Kje vse še bo zboroval Radlič? V zgornji notici «smo beležili Radičev politični nastop v Sarajevu. Iz Sarajeva •se je odpeljal Radič v Dubrovniku »Jutranji listi« poroča, dia je bila Radičeva vožnja iz Sarajeva proti Dubrovniku manifestacija vseh hrvatskih slojev za HSS politiko. Radič je izstopil na nekaterih postajah In govoril množicam. V Čapljini in' Metkoviću so prišli pozdravit seljaki Radiča celo z godbami (če niso bile mačje?). Dne 1. t. m. ob 11. uri predpoldne se je pripeljal Radič v Gpuž, kjer je govoril o važnosti Dubrovnika za celo hrvatsko zgodovino. Po Dubrovniškem shodu se bo odpeljal gospod minister v avtomobilu v čapljino, Imotski in Ljubuški, kjer bo zboroval.
Naš neuspeh v Washington«. Beograjski časopisi so dobili iz Washipgtona brzojavke, da so pogajanja med naso delegacija in- ameriškimi pooblaščenci v svrho ureditve vojnih dolgov prekinjena radi prevelikih ameriških zahtev. Bati se je, da se bo morala naša delegacija vrniti brez pozitivnih uspehov. Na povratku iz Amerike se namerava Stojadinovič ustaviti tudi v Londonu, da uredi vprašanje dolgov, katere dolgujemo Angliji.
Belgija nam ponuja posojilo. Beograjsko > Vreme« poroča, da ponuja neka belgijska bančna skupina naši državi posojilo v iznosu poldruge milijarde, ki se naj porabi za zgraditev proge čačak—Kragujevac, za postavitev tovarne vagonov in za gradnjo mostu Beograd—-Pančevo.
Dalmatinski radikali proti Radičevim zahtevam. Kakor je znano, zahteva Radič od radikalov že dolgo časa glavo splitskega velikega župana Peroviča, ki je kot eksponent radikalov delal velike težave radičevskemu pokretu. Zdi se, da je Radič radi Peroviča provociral spor z notranjim ministrom; radikali bi žrtvovali radi miru tudi Peroviča, toda med njihovimi pristaši v Dalmaciji je vzbudila Radičeva zahteva pravi vihar. Dalmatinski radikali enoglasno protestirajo proti odstranitvi Peroviča ter naglaša-jo, da je postopal samo korektno po navodilih vlade.
Koketiranje Radičevcev z Nemci. Na nedeljskem shodu je Pribičevič Radiču najbolj zameril, da je pričel z agitacijo za svojo stranko v nemških in madžarskih vrstah. Radič v resnici smatra, da je prišel sedaj ugoden trenutek, da si zasigura nemške in madžarske glasove. Dva radičevska poslanca sta imela te dni v Zemunu shod za nemške vo-lilce; imela sta okrog 500 poslušalcev. Prihodnje dni prične Radičeva stranka s splošno agitacijo po vojvodinskih in sremskih nemških vaseh. Nemška stranka s strahom gleda na to agitacijo, ker ji radičevci vseeno lahko odgri-zejo kak mandat pri bodočih volitvah. Njeno glasilo »Deutsches Volksblatt« napada pod naslovom »lov na kaline« Radiča ter opozarja Nemce na razočaranja, katera so sledila Radičevim obljubam, osobito v vprašanju agrarne reforme.
»Rjadik«]« bjo zpjpet izhjajial. Nezavisni radikali sa «Menili, zopet pričeti z izdanajeml odi (Pratica ustanovljenega lista »Radikali«. Pr vai številka Izide 6. februarja.
Preganjanje katoličanov v
Mehiki«
Moč katoliške Cerkve je tako nar astia in kat. življenje se vsepovsodi tako razvija, dia niti mogočne države kakor je Francija in Čehoslovaška ne morejo izhajati brez dobrih odnošajev s sv,. Stolico in s katoličani, čeravno jih vodijo ljudlje, ki so strastni nasprotniki katoličanstva. Celo v ogromni večini pravoslavna Ruimuin-ska smatra za potrebno, da sklene konkordat s sv. stolico. Niti nasilni Mussolini, niti krvoločni Cankov v ‘Bolgariji se nista upala spustiti v boj proti katoličanstvu:. Zato je tem bolj čudno, da se slišijo vedno huj|še pritožbe o strahovitem! preganjanju katoličanov v Mehiki v Ameriki.
Če pa se ozremo na izobrazbo sedanjih mehikam-skih ministrov, potem nami je razumljivo» zakaj ti ljudje ne razumejo, kako velika sila je katoličanstvo in da sicer katoliški Cerkvi preganjanje odnese vse suhe veje in polomi nekaj zelenih, da pa zato tenu bolj bujno razraste.
(Predsednik ministrskega sveta, Calles je navadni ljiudskošolski učitelj, Morones, minister za socialno politiko je navaden delavec, brez vsake višje izobrazbe. Poljedelski minister Leon se je prej v cirkusu borili z biki. Zunanji minister Saenc je protestantovski pastor. Niti enega ni v ministrstvu), ki bi imel višjo izobrazbo. Zato pač pri najboljši volji ne bi bilo mogoče od njih prčakovati, da hi znali upoštevati vse tiste sile in pogoje yki določajo usodo narodov in držav.
Kmalu po nastopu svoje vlade, so začeli strahovito preganjati katoličane. Vse šole, ki so jih vodili katoliški redovniki, so zaprli. Katoliškimi duhovnikom so zabranili vstop v šole. Iz večine cerkevl so napravili magaci-ne. Redovnike so izgnali iz samostanov in jim odvzeli ,vse imetje. Duhovnika, ki bi se drznil samo v navadnem razgovoru izraziti nezadovoljstvo z vladnim postopanjem, takoj zaprejo, škofom je najstrožje zabranjeno pošiljati svojimi vernikom pastirske liste in stati v pismenem stiku s sv. očetom. Katoličani so brez vsake pra-
vice. Nobeden zakon ni za nje v veljavi, kadar bi jih bilo treba ščititi. Katoličana lahko kdo ubije ali mu za-žjge hišo» ne da bi se mu treba bati kazni.
Nad 20.000 Mehikancev se je izselilo tekom lanskega leta samo zavoljo verskega preganjanja. Ostali pa so se dvignili na obrambo. Spoznali so, kako veliko napako iso naredili v preteklosti, db se niso organizirali v prosvetnih in političnih društvih. Zato skušajo sedaj to popraviti. Kakor so se češki katoličani po prevratu zbrali celo v svobodomiselni Pragi v tisočih, da obvarujejo svoje cerkve pred pristaši češke narodne cerkve, ki so jim jih hoteli nasilno vzeti, tako se tudi v Mehiki seda ji vrši boj za vsako cerkev in kapelo, ki jo hoče odu vzeti vlada katoličanom. »Zveza katoliških mož za obrambo katoliške vere« šteje 70.000 mož; med njimi je 25.000 delavcev. Ti so pripravljeni vsak' trenutek dati življenje za svojo vero. V vseh 25 škofijah pa so se ustanovile zveze Kolumbovih vitezov, ki tajno skrbe za verski pouk in podpirajo katoličane. Ker se zavedajo-, da ho mogoče zmagati samo takrat, če bodo katoličani imeli globoko verne in vsestransko izobražene voditelje, zato obračajo posebno pozornost vzgoji svoje visokošolske mladine na inozemskih univerzah.
iSvobodomiselni voditelji pa so se morali prepričati, da so s preganjanjem dosegli ravno nasprotno, kar so pričakovali. Res jih je sicer nekaj odpadlo, toda pri večini se je Išele sedaj vzbudila verska zavest. Preganjanje je združilo vse mehikanske katoličane v eno samo družino. Besede evangelija še niso nikdar padale na tako rodovitna tla, kakor sedaj. Versko življenje je sedaj vsled preganjanja naravnosti vzgledno. Zato so si brezverci izmislili drugo sredstvo. Ustanovili so mehi-kanisiko narodno krščansko cerkev. S pomočje te narodne cerkve nameravajo doseči večje uspehe v boju proti katoliški Cerkvi.
Pri tem svojem delu se je mehikanska vlada skrila za nekega J. Pereca, ki je izdal marca preteklega leta v Časopisju oklic, da se naji ustanovi narodna cerkev. Za svoje načrte je pridobil odpadla katoliška meniha Mott j e-a in Gomeca. Na pustni pondeljek 'so začeli uresničevati svoje načrte. S 50 stražniki so po noči napadli katoliško cerkev! ini župnišče. Župnika in kaplana so |
izgnali. Dr-ulgi dan pa je pristopil: k oltarju odpadli menih, da bi »maševali« po narodno krščanskem obredu. Stražniki so prisilili ljudi v cerkev. Toda vse orožje stražnikov je bilo brez moči pred ljudsko nevoljo. Te nove narodne cerkve so se oprijeli samo tisti učitelji in uradniki, ki slepo služijo vsakokratnemu režimu. Nele po deželi, temiveč tudi po mestih, katoličani vneto branijo svoje cerkve. V Aguascalentes, glavnem mestu istoimene države (Mehika je zveza 27 držav) je bila celo policija brez moči. Borba se je vršila ves dan. šele ko se je ognjegasicem posrečilo napolniti cerkev do kolen z vodo, so vsled ostre novemberske zime katoličani zapustili cerkev ter se je je lahko polastila vladna »narodna cerkev«. Po deželi pa v boju za cerkve teče kri dan za dnem.
iZdi se, da je tudi- slovensko svobodomiselno časopisje spremenilo način boja proti katoliški Cerkvi. Naravnost namreč več ne napada •katoliške Cerkve same, temiveč sam-o poedine katoliške ustanove in duhovščino. Z. gnusnimi podlistki širi nemoralo, ker ve, da kdor je •globoko padel v blato življenja, da se ta ne more navduševati za katoličanstvo. Še bol ji pa si prizadeva delati prikrito propagando za pravoslavje, ki sedaj: doživlja strahovito krizo ini nima več moči, da bi lahko kršč. načela uveljavljalo v javnem in privatnem življenju. Gotovo pa bodo pravoslavni cerkveni krogi dovolj previdni, da ne bodo s slovenskimi odpadniki od katoliške Cerkve, ki so popolni verski mlačneži, če že ne brezverci, krize svoje cerkve še povečali. Ali je pričakovati, da bi tisti človek, ki se ni mogel prej; udeleževati katoliške nedeljske službe božje, ki traja samo 20—30 minut, vztrajal dve uri pri pravoslavni? če mu je bilo 60 posilnih dni V katoliški Cerkvi preveč; ali mu1 bo 150 mnogo •strožjih postov v letu manj? A tudi pravoslavna cerkev ima deset božjih zapovedi in tudi tisto tako osovražerfo šesto: Ne prešestuj!
'Iz mehikanskega preganjanja katoličanov pa je jasno, da se še sv ob odomi se 1 c ini s o odrekli svojega starega namena, da uničijo katoliško Cerkev in da se borba proti krščanstvu vrši premišljeno in z vsemi mogočimi sredstvi. Zato pa skupaj vsi resno krščansko I misleči ljudje Jugoslavije!
koj. Radič mrzi di'. Horvata od! jeseni 1924 radi tega, iker se je Horvat protivit vstop» BRSiS v boljševičko internacionalo. Znano je, da se je odrekel Horvat politiki, se posvetil: kulturnemu delu in to predvsem študiju hrvatske zgodovine.
Značilno za nas. Na zborovanju skupščine v Beogradu dne 1. t. m. je prišla med drugim tale značilna zgodba na (vrsto: Naša država je kupila v Franciji plemenskega žrebca, za katerega je plačala 350 tisoč dinarjev. Za nakup omenjenega žrebca je potovala v Francijo posebna komisija, ki je porabila pri tem 100 tisoč dinarjev. Žrebec pride tako na 450 tisoč dinarjev, pa je povrhu nesposoben za razplod. Poslanec Moskovljevič je radi tega vložil na poljedelskega ministra- interpelacijo; o dragem žrebcu se je razpravljalo na dolgo in široko v zabavo poslancev in minister je seveda v svojem odgovoru vse slabe lastnosti žrebca zanikal. In v bodoče še bomo vedno pošiljali komisije v inozemstvo za nakup vsakega repa, samo da bo nekaj dnevnic.
Usjdclen udjajrjec .sln^oMttoiliškeinu pfakrjetu. V začetku meseca januarja je na Hrvatskem vzbudil! sitno pozornost proces medi zagrebški, kanonikom Koreničem ini škofom sitar oikatbliške cerkve,, Kalogjero. Proces je (bil! znamenit zlasti radi tega, ker je is' Kalogjero obsojen predstavnik in najvnetejši pobornik! starokatoli-cizimai na Hrvatskem. Korenič je bili obtožen po tiskovnem zakonu, kjer je v svojem listu, ikojega urejuje, odgovarjal ina napade starokalolikov na katoliško Cerkev) tier v enem teh od|govorov orisal življenje in delovanje ,'stackatoliškega Škofa Kalogjere. Ta človek je (bil kot katoliški duhovnik visledl nemoralnega im nepoštenega življenja odstavljen. Priključit se j« nato iz korislo-ilovslva starokatoliški sekti, ki iga je izvolila za škofa. Tu je Kalogjera lažje nadaljeval svoje običajno življenje. ženil se je kar povprek, isto dovoljeval svojim ivernikom ter v tem oziru napravil tako zmedo, da je nedavno ministrstvo pravde razveljavilo vse staro-' katoliške zakone. Bil j;e do skrajnosti: podkupljivi, kot režimski človek je preskrbel za dobro plačo službe itd, Proces je bil izredbo zanimiv ter se je stvar tako ne-zgođ'no zasuka-la za Kalogjero, da je izgledalo-, kot da ioni sedli na zatožni klopi, ne pa stari, pošteni Korenič, Sodišče je tega tudi oprostilo, ko je nastopil za, vse iznesene slučaje dokaz resnice, Kalogjera pa je bil obsojen na plaćanje vseh stroškovl v iiznosu 4000 D. Proti razsodbi ise je pritožil na stol sedmorice, ki pa je pritožbo zavrnil ter potrdil prvotno razsodbo. S tem je zadan starokatoliškemiu pokretu na Hrvatskem odločilen •udarec. Star okat oličani so s svojim škofom vred žigosani pred celokupno javnostjo s sramoto.
Slivnica pri Mariboru. Hranilnica in posojilnica je jje dine 31. januarja t. 1. naklonila tukajšnji osnovni šoli BOO -dinarjev v svrh-o nabave knjig za šolsko knjižnico. Iskrena hvala!
Beograjske liferacijc za naše kaznilnice. V slovenske kaznilnice vedno bolj pogosto prihajajo gostje iz Srbije in Makedonije ter ostanejo po navadi pri nas več let. Zlasti dobro je zatožena ženska kaznilnica v Begunjah na Kranjskem. Te dni je dospelo 35 prostitutk iz Beograda, katere je policija dobila v roke ter jih bo skušala poboljšati z večletnim zaporom v Begunjah. Iz Beograda dospejo v Begunje često take liferacije, ker v Srbiji nimajo ženske kaznilnice.
Skrivnostna lavtornobilna nesreča. V okolici Zagreba so V: pondeljek zjutraj našli na cesti v Rakitje prevrnjen in razbit avto, poleg njega pa je ležala meščansko oblečena mrtva žena; črepinja ji je bila popolnoma razbita, šoferja odi avtomobila ni -bilo nikjer in tako ni nihče mogel povedati, ali je žena sama vozila ter se ponesrečila, ali pa jo je povozil kak’ šofer, ki je nato pobegnil. '-Skrivnostnega' slučaja policija še ni dosedaj' pojasnila.
Ptožftr v državni prfedWci svile. V nedeljo je nastal v novosadski državni .predilnici za svilo požar, ki je napravili 'precejšnjo škodo. Požar bi bil kmalu za-< dušen-, če bi bil dobil ravnatelji predilnice takoj, tele— fonično izvezo s požarno brambo. Tako pa se je ogenj še razširil,, predno se je pričelo gasiti, škoda znaša pot milijona dinarjev.
Pesnik J. S. Maehar. Eden od najstrastnejših čeških brezvercev je gotovo pesnik Maehar. V vseh svojih delih se bori proti katoličanstvu, zlasti v knjigah »Strup iz Judeje« in »Strup iz Rima«, kakor imenuje katoličanstvo. Ko sta pred 20 leti izšli ti deli, še katoliško gibanje na Češkem sploh ni obstojalo, on pa je bil na vrhuncu slave. Sedaj pa je on lep vzgled, kako si razbije glavo vsakdo, kdor se zaganja v Petrovo skalo. Katoliško gibanje slavi zmagoslavje in vedno narašča, dočim je on, ki je bil poleg Masaryka vodja češkega svobodomiselstva, pri zadnjih volitvah celo propadel. Da je njegovo ponižanje še večje, so prinesli listi o njem čudno vest. Ker je namreč preveč pogosto obiskoval ženo obrtnika Zdenkoviča in kljub Zdenkovičevim opominom ni prenehal s tajnimi obiski njegove žene, ga je Zdenkovič te dni napadel na ulici v Pragi in mu prisolil nekaj zaušnic. Pravijo, da bo Maehar napisal sedaj »Strup iz Prage«.	—My.
Bolet pìrfcka Atlantiku. Dvojica drznih španskih letalcev .se je predi par dinervi odločila 'za polet preko Atlantskega oceana V Južno Ameriko. V nedeljo sta letalca dospela v Pernambuco v južni Ameriki. Polet je bil izvršen od španske obale ob Afriki na, Kanarska otoke in od tu preko Oceana! s pristankom na otoku Fernando Norouha-.
Katoliško versko življenje v amerikanski mornarici. V akademiji vojne mornarice združenih severoameriških držav v Newyorku, kjer se vzgajajo pomorski častniki, se je pred kratkim osnovalo društvo presv. Imena Jezusovega. Vsi člani tega društva gredo vsako nedeljo skupno k sv. maši in nad 100 teh dijakov pristopi vsako nedeljo k sv. obhajilu. Na njihovo prošnjo so napravili na večjih ladjah kat. kapelice, da se tudi na odprtem morju lahko udeleže službe božje in prejemajo sv. zakramente. Posnemanja vreden vzgled našemu dijaštvu!	—nly.
Cela družina v samostanu. Kakor poročajo nemški listi (ikatoliškii), je stopil1 ob Božiču v kapucinski samostan v Zellu na Badenskeim v Nemčiji znameniti profesor dr. Bernard Barih. Om je bil eden izmed p-r-vobaritellijev katoliškega gibanja- na Nemškem. S posebno vnemo je -deloval kot organizator in govornik katoliške stranke Centrum v časih, ki so bili za katoliško gibanje -zelo težki im so zahtevali velikih žrtev. Nikdar pa pri delu ni iskal svojih kositi. čeravno so- ga hoteli večkrat skoraj priisiiMj, da kandidira za poslanca, je vendar vedno kandidaturo odbil. Vsak dan je bil skupaj s svojo ženo pri sv. obhajilu. Njegov sin Bernard je že pred 20 leb stopil v benediktinski samostan; starejša hči je oblekla redovniško obleko tik pred
svetovno vojno, najmilajša hči pa je po končanih študijah na univerzi stopila v začetku preteklega leta v samostan usmiljenk. Sedaj ob Božiču pa se je posvetil edino pobožnemu življenju v samostanu tudi oče te družine, profesor dr. Barth v 65. letu svoje starosti. Istočasno je postala redovnica v ahensfcem samostanu tudi- njegova žena. Koliko sinov slovenskih katoliških starešin bi pač našteli v -duhovskem stanu? —mly—
Zbirka slovenskih narodnih pesmi 1. IV. zvezek. Nabral in za moški, deloma mešani in ženski zbor harmonizi-ral Marko Bajuk. Cena 16 D. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala v drugem natisu te priljubljene pesmi, ki so nabrane večinoma iz cirkniške okolice. Zvezek obsega 24 pesmi, in sicer: 9 za moški, 12 za mešani in 3 za ženski zbor. Profesor Bajuk je eden najboljših naših harmoniza-torjev narodnih pesmi. Izdal jih je že več zvezkov, ki so pa skoraj vsi razprodani. Bajukova harmonizacija je sicer priprosta, a blagoglasna. Skrbno se ozira na slog in obliko, kakor poje slovenski narod. Vse -pesmi so torej lahke in ne bodo delale še tako šibkemu zboru, nikakorniš težav. Izdajo te zbirke prav toplo pozdravljamo-, zbirko pa priporočamo vsem našim pevskim zborom, najtopleje.
Iz Maribora.
Misijonska prireditev na Svečnico je nad vse pričakovanje lepo uspela. Splošna sodba je, da toliko ljudi še ni videla dvorana Zadružne banke. Dvorana, hodniki, stranske sobe, celo stopnice so bile nabito polne občinstva. Razveseljivo znamenje, da se naš narod zaveda velikega pomena misijonske ideje. Po misijonskem govoru, v katerem je govornik utemeljeval iz različnih vidikov nujnost misijonskega dela, je še prev. škof dr. Andrej Karlin povzel besedo in v toplih besedah navduševal za razširjenje misijonske misli. Dijaštvo se je — kakor vedno — tudi topot izkazalo. Mladostni idealizem je preveval vse točke. Pevci so s ponosom odpeli papeško himno, deklamatorja sta vzbujala nežna, topla čustva, zamorčki so izvabili iz ljudi cele salve smeha. Y prvi igri so člani zunanje kongregacije spretno pokazali prizor iz kitajskih misijonov, v drugi igri so pa semeniščani pričarali pred oči presenečenih gledalcev tri strahotne prizore iz afrikanskih pragozdov. S skrbnimi maskami, dobro premišljeno igro posameznikov in živahnimi skupinami (posebno plesi!) so napravili prav dober vtis. Zelo ginljiv in čaroben je bil prizor rajanja angelčkov — učenke čč. šol. sester — okoli misijonarja. Splošno mnenje je, da mora biti prihodnjič taka impozantna prireditev x Narodnem domu ali v gledališču.
Za Aljažev večer vlada med vsemi tur-i-stovskimi Jcrogj •izredno zanimanje. Napovedali so se že gostije iz Ptuja-, iz Središča in Poljčan. Mariborčanom priporočamo, da si še pravočasno -oskrbijo vstopnice (Prosvetna zveza, 1. nadstropje Zadružne gospodarske banke). Med pevskimi točkami bo gotovo najlepša Aljaževa: »Oj z Boigom, ti planinski svet.« Vsakega turista -in neturista bo tudi zanimala pot na Montblanc (4810), na največjo goro v Evropi, tura, ki jo j-e z velikimi težavami in nevarnostmi- v večnem ledu izvršil predavatelj g. Janko- Mlakar lansko leto.
G. svet. Aljaž je prispel danes popoldne v Maribor. Na kolodvoru so mu njegovi planinski prijatelji in častilci priredili prisrčen sprejem. Nocoj se udeleži v županovi loži predstave opere »Evangeljnik.«
Misijonsko predavanje. V nedeljo, dne 7. februarja ima Krščanska ženska zveza ob četrti uri popoldne misijonsko predavanje v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vabimo vse člane in članice, kakor tudi vse prijatelje misijonskega dela. Predavanje bode zelo pomenljivo, zato naj nihče ne izostane.
Srebrna poroka. Dne 5. februarja bosta praznovala v Mariboru zakonska Jože in Marija Berger srebrno poroko. Jože Berger je davčni izvrševalec. Jubilantu in njegovi soprogi obilo sreče!
V	ifkedpustu, v ča su smeha in zabave smo. Veselice, gostije, ženitve in možitve, so na dnevnem redu! Mati Srebrinova, bi pa tudi rada omožila svojo hčerkico Marico, zato si iztuhta, da naj se gre Marica v Ljubljano kuhat in šivat učit; tako da bo prišla med družbo, da se
ho marsikaj naučila. In v čitalnico bo šla-----drugo
p ride samo po sebi! Tako pregovorita obe očeta Gašperja iSreb-rina, bogatega kmeta in vinskega trgovca, da privoli v to. Šest tednov je minulo, odkar je Marica v
Ljubljani------in »Marička Srebrinova že ima fanta!«
Dr. Mirka Snoja. Oče Gašpar pa je izvedel, da se baje njegova nadebudna hčerka — 'tam po Ljubljani z »študenti« one — —! Oče ne mara učenega »dohtarja« zeta, amlpak samo bogatega; zato hajd v Ljubljano in Marica takoj -domov! Ko se je doma vse pomirilo — pričakuje oče Gašper svojega bodočega zeta »Vrednjaka« bogatega trgovca iz Ljubljane. Marica se ga ne veseli, ker ga ne mara. Po naključju pa -pride dr. Mirko Snoj — in oče misleč, da je Vrednj-ak, ga prav prijazno sprejme in «pogosti — pokliče notarja' in priče itdi. Marica — raz-, umljivo — se je »Vrednjaka« srčno veselila. Gospod notar naredi pismo za doto in stvar je takorekoč gotova —! Kako se je cela zadeva razjasnila' in kdo se je pri vsem lem najbolj veselil — boste videli in slišali, ako pridete vsi, ki ste to čitali v nedeljo, dne 7. februarja, ob poli 8. uri zvečer v Zadružno gospodarsko banko na Aleksandrovi cesti 6.
V	objemu vinskih duhov lahko postanejo največji in najiskrenejši prijatelji smrtni sovražniki. To se je zgodilo v pondeljek kočijažu Francu Jelovča-n in njegovemu prijatelju Jakobu Heiderabič. Oba sta skupaj složno popivala, dokler se v pijanosti nista začela prepirati. Kmalu so postale psovke premalo učinkovite, zgrabila sta se najprej s pestmi in končno še z noži. Oba sta dobila težke poškodbe na rokah, glavi in prsih. Razjarjena borca je policija komaj ukrotila, ju spravila na stražnico ter poklicala rešilni avto, ki ju je skupaj odpeljal v bolnico. V avtomobilu se
K misijonskemu prazniku.
Ne samo pri drugih evropskih narodih, tudi na na-8 e m jugu, posebno pa še pri nas Slovencih se je zadnja leta krepko razvilo misijonsko gibanje, že misijonski odsek V. katoliškega shoda je opozoril slovensko verno ljudstvo na dolžnost, da naj! za na prej še v večji meri pomaga katoliški Cerkvi pri izpolnjevanju njene naj-svetejše naloge, pri razširjanju Kristusovega kraljestva med pogani. Ravno današnji čas je za misijonsko delo majvečje važnosti, ker razne diruge verske ločine, posebno pa še protestanti, napenjajo vse sile, kako pridobiti milijone poganov v Afriki, Aziji, Avstraliji in Ameriki za svoj krivd -evangelij. Mogoče že bližnja desetletja, ali pa vsaj sedanje stoletje ho odločilo, bo li svet katoliški, ali pa bo zabredel! v krivoverstvo protestantizma ali mohamedanizma. Zavedajoč se važnosti položaja, je tudi osrednji odbor duhovniške misijonske zveze (Unio Cleri misionaria pro Jugoslavia) na svoji seji sklenil, da se naj na Svečnico, dine 2. februarja obhaja v vseh škofijah misijonski praznik, da se tako misijonska ideja katoliške Cerkve cimi bolj popularizira. Zato je Utrdi predpisano, da naji duhovniki ta dan posvetijo svoje pridige misijonski ideji.
Na siharski ravnini stoji Kristius — božji Misijonar. Ozira se po valujočem žilnem polju. V njem vidi podobo velike, svetovne božje njive. Mimo Jezusovega duhovnega očesa valovi človeštvo vseh narodov in ča-isov: nepregledno žitno polje, ki bo napolnilo žitnice nebes, ali žitnice pekla. Odrešenikovo srce zatrepeče ob fern pogledu: rešiti želi vse te dulše in reče svojimi žanji-icam!, apostolom: »Povzdignite svoje oči in poglejte polja, da so že bela za žetev). Žanjec prejema plačilo in spravlja sad za večno življenje, da se bosta skupno veselila sejavee in žanjec« (Jan 4, 35. 36).
»In Jezus je hodil po vseh mestih in vaseh: učil je iV njih shodnicah, oznanjal blagoslov kraljestva in ozdravljal vse bolezni in slabosti. Ko je pa videl množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene, kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev! je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev« (Mt 9, 35—38).
Ravnokar citirane Kristusove 'besede in pa njegova zadhja oporoka, ki jo je predi odhodom v nebesa dal
svojim apostolom^ rekoč: »Pojdite in učite vse narode in krščujte jih!«, vse to in pa ljubezen do bližnjega, do neumrjočih diuiš, je gnala žanjce-apostole med poganske narode, da tudi tem prinesejo veselo oznanilo o odrešenju.
Mi pa, ki nismo poklicani, ali nam sicer ni dano aktivno sodelovati pri razširjanju kraljestva Kristusovega na zemlji, dajmo iz ljubezni do bližnjega svoj obolus za misijone s tem, da naročamo slovenski1 misijonski list »Katoliški misijoni«, ki prinaša poročila iz vseh delov! poganskega in mohamedanskega sveta, in knjige »Misijonske knjižnice«.
Naše slovensko Misijonišee v Domžalah je začelo namreč pod naslovom »Misijonska knjižnica« izdajati razne misijonske knjige, ki1 bodo pridigarjem, katehetom in drugim društvenim delavcem pri njihovem delu v veliko pomoč. Potom: »Misijonske knjižnice» se bo ideja misijonov med narodom najlažje popularizirala. Naša dolžnost je, da segamo po teh1 knjigah. Dosedaji so izšli sledeči zvezki1:
1.	zvezek: Prvi misijonski tečaj v Ljubljani 1924. 64 strani. — 'Zbrani govori z misijonskega tečaja. V mjihi je mnogo tvarine, ki jo bodo misijonski delavci lahko uporabili pri misijonskih prireditvah,. — Eden izmed -govorov je: »Misijonska misel m-ed izobraženci« (dr. Iv. Grafenauer). Cena- 10 D.
2.	zvezek: Jezusova oporoka, spisal H. Fischer. iPrevedli bogoslovci Misijonišča. — Knjiga je čudovito prepričevalna in lahko umljiva; slog prijeten, vse polno govorniško izraženih misli. V Nemčiji je dosegla knjiga številne izdaje. Prevedena je tudi v francoščino, italijanščino, češčino itd. Kdor jo prebere, gleda misi-jonstvo v jasni in pravi luči. Cena 25 D.
3.	zvezek: Misijonska prireditev, Uredil Ante Kor-din. Vsebuje navodilo, načrte, pesmi, govore in igre za misijonske prireditve. To knjigo smo morda najbolj potrebovali. Cena 20 D.
Pripravljajo se še tudi nadaljni zvezki: Veliki misijonarji, Slovenski misijonarji, Slomšek in misijoni itd). Vse omenjene knjige se naročajo na naslov: »Katoliški misijoni«, Ljubljana, Tabor 12.
Storimo svojo dolžnost, katero nam nalaga ljubezen do bližnjega in do Cerkve.
še nista pomirila, gledala sta se kot dva razdražena purana in komaj' so ju. pred bolnico izložili, že sta sfocila pokonci ter si zopet segla v lase, obkladajoč s krepkimi priimki osobje in stražnike, ki so ju hoteli razdružiti. Z največjo težavo so ju spravili narazen in pomirila sta se še le pozneje, ko se jima je alkohol že iz glave izkadil.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo, sekcija Maribor, ima v četrtek, dne 4. t. m., ob 19.30 zvečer družabni sestanek svojih Slanov v posebni sobi gostilne »Vinski hram« v Vetrinjski ulici. Tovariš Priol, profesor sadjarstva, bo inveì velezanimivo predavanje o svojem poučnem potovanju na Holandsko. Pridite vsi!
Narodno gledališče. Sreda, 3. februarja, ob 20. uri »Evangeljnik« ab. D (kuponi). Četrtek, 4. februarja, ob 20. uri »Stambulska roža« ab C (kuponi). Povišane cene. (Gostovanje Mitrovičevih). Petek, 5. februarja, ob 20. uri »Stam-bulska roža« ab. B (kuponi). Povišane cene, (Gostovanje Mitrovičevih.
Poceni meso. V četrtek, dne 4. t. m. od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 140 kg svežega svinjskega mesa s slanino vred po ceni; Ii2 dinarjev za 1 kg. Prodaja samo na konsumemte po 1—2 kg.
Dobrodelna tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, podružnica Maribor, priredi dne 2. maja t. 1. na Glavnem trgu v Mariboru veliko dobrodelno tombolo. Čisti dobiček je namenjen podpiranju vdov, sirot in bolnih poštnih uslužbencev. Prosimo druga društva, da upoštevajo to humanitarno prireditev in opuste tega dine morebiti nameravane prireditve.
LISTEK.
Mali svat naših oč«tov.
Roman treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro. Prevod iz italijanščine.
103
XII.	poglavje.
Prikazni.
Na večer istega dine se je sesia prav izbrana družbica v markizinem; rdečem salonu. Pasotti je s silo pri-\ ekel s seboj svojo nesrečno ženo in skoraj' s silo Giacoma PuitLnija, M se je zaman upiral oblastnim! zahtevam cenjenega gospoda kontrolorja. Prišla sta tudi župnik iz Purie in Paolin, oba iz radovednosti, kaklšen vtis je napravil žalostni dogodek v Orli na stari, marmornati obraz. Paolin je privlekel s seboj dobrega Paolona, ki se je tudi rahlo upiral kakor kak velik kozel. Prišel je markizi vdani župniki s Cime, prišel! je upravitelj iz Caravine, ki je bil' z vsem srcem vdan Francu in Luizi, toda kot duhovnik v Cresogniu je moral imeti gotove obzire do svoje sovražnice.
Sprejela je vse z običajnim,, ravnodušnim obrazom, z običajnim,, brezbrižnimi pozdravom. Poleg sebe na zofo je posadila gospo Barbaro-, kateri je njen gospodar prepovedal, da bi se količkaj dotaknila dogodkov v Orii. Markiza je sprejela od drugih izraze spoštovanja ter stavila Paolinu in Paolonu dbičajna vprašanja o njlunih cenjenih ženah'. Veselilo jo je, ko je čula, da se počutita Paolin in Paolon dobro, prekrižala je roke na trebuhu ter častitljivo molčala nasproti polkrogu svojih dvorjanikov. Ko Pasotti ni videl Frienda, je takoj povprašal po njem s skrbnim zanimanjemi. »In Friend? Ubogi Friend!« če bi ga imel v krempljih solus eum solo,/ to renčavo pošast, ki jle raztrgala njemu hlače, njegovi ženi pa krilo, ki ga z velikim veseljem zadavil. Friend) je bil že diva dni bolan. Vsa skupščina je sočustvovala in obžalovala dogodeki, na tihem pa so vsi želeli, da bi preklicano scene poginilo. Ko je Pasotti-jeva videla, da je toliko ust govorilo, da so obrazi postali potrti, a ni slišala nobene besede, je mislila, da govorijo o Orii. Obrnila se je k svojemu sosedu Paolonu ter ga vprašala z očmi, med tem pa je odprla usta in pokazala z prstom proti Orii. Paolon je zanikal. »O psu govorijo«, je rekel. Gluha reva ni ničesar razumela, rekla je »oh!« in za vsak slučaj naredila potrt obraz.
Friend je preveč in predobro jedel, imel je ostudno bolezen. Paolin in župnik iz Purie sta dajala skrbne nasvete. Upravitelj; iz Caravine je izrazil nekje zmerno mnenje, da hi bilo najboljše, če bi ga vrgli vi jezero s svojo gospodarico na vratu. Med tem, ko so s takim zanimanjemi govorili o hišni živali, je mislil na spačeno, smrtnobledo Luizo, kakršno je videl zjutraj, ko je kot blazna hranila zabiti krsto in jo odnesti, in potem, ko je na pokopališču lastnoročno vrgla prst na svojo hčerkico ter rekla, naj jo pričakuje, da ho kmalu prišla in legla k njej., in ba bodo lo njuna nebesa.
Četudi so z zanimanjem govorili o garje vem Frien-du, so bili vendar v dvorani strahovi umrle deklice in obupane matere Ko ni nihče ničesar več vedel povedati o psu ter j:e nastala za trenutek tišina, so vsi slišali, da sta obe bledi prikazni zahtevali, naj govore o njih. In
gg}*;.*:; t ; : • ^ ; f ' ; r t • ; f : ; i«
H* 'a
Udobnost svcibbe v domu.
ijij Dovoljna in dobra razsvetljava poveča udobnost v stanovanju. Ali nikjer liji 'uč blišče'!. Zaradi trga morajo biti žarnice vedno obdane z odgova liji steklom.dii tkanino. Kjer po tega ni mogoče, naj se upotrebljavalo vsaj 5	i motnim ali še bolje t upalnim steklom.
OSRAM
vsakdo ju je videl! v očeh osebe, ki ju je ljubila, v očeh gluhe Pasottijeve. Njen mož je hotel1 stvar okreniti proč, zato je razvil: pred gospodom Giacomom neko vprašanje o taroku. Nekdo, ki: meče, ima tri karte, tri figure, damo in dva konja-ter poleg tega še škisa, kaj naj naredi? Ali naj vrže ven damo ali konja? Gospod Giacomo je začel težko sopihati, napenjal je debela lica in veliko belo ovratnico. »Ne, cenjeni gospod kontrolor, ne. Pustite me. O damah mi ne govorite in konjev sem se vedno gibal!« Ostali tarokisti so se vneto lotili problema. Prikazni so umolknile in vsi so se oddahnili.
Ura je bila devet. Običajno je vstopil ob devetih služabnik z dlvema prižganima svečama, ter pripravil mizico za tarok v kotu dvorane med veliko pečjo in zapadnim balkonom. Tedaj se je markiza d!vignila ter rekla s svojo zaspano ravnodušnostjo:
»Izvolite.«
. Dva ali trije navzočni so odgovorili: »prosimo«, ter so začeli igro v treh ali štirih.
Stari služabniki, zvesto vdan Franicu, je ta večer omahoval, ali naj, bi neisel luč, ali ne. Ni se miu zdelo mogoče, da bi gospodarica in gospodje imeli pogum igrati. Ko je bilo že pet1 minut čez devet in še ni vstopil, si je vsak po svoje razlagal to zakasnelost. Preden so vstopili v hišo, je Paolin branil: napram upravitelju mnenje, da nocoj] ne bodo igrali. Zmagoslavno je pogledal; svojega nasprotnika:, isto je storil tudi Paolon, ki se je iz solidarnosti veselil, da je imeli Paolin prav. Pasotti, ki je bil prepričan, da bodo igrali, je začeli kazati znake nemirnosti. Ko je bilo sedem minut čez devet, je prosila markiza upravitelja,, naj pozvoni. Ta je vrnil Paolinu zmagoslavni pogled ter mu dodal, kolikor je mogel, vse nemo zaničevanje do starke.
»Priravite«, je rekla služabniku:.
Kmalu nato je vstopil z d!vema svečama. Tudi na dnu njegovih jeznih oči je ležala prikazen mrtvega otroka. V tem ko je postavil na mizico svečnika, igralne karte in slonokoščene ploščice, je nastala v dvorani ona tišina pričakovanja, ki je navadno nastala, preden je markiza vstala. Toda markiza ni kazala, da hoče vstati. Obrnila še je k Pasottiju in mu rekla:
»Gospodi kontrolor, če želite igrati . . . .«
»Markiza«, je naglo odgovoril Pasotti, »navzočnost moje žene naj vas nikar ne zadržuje, da ne bi odigrali svoje igre. Barbara igra slabo, a se zelo zabava z gledanjem.«
»Nocoj] ne bom igrala«, je odgovorila markiza. Njen glas je bil mehek, toda »ne« je bil trd.
mnnmmainaxo oxoTmcxK
im» u rt
Tavžent rože, lipov cvet duhteč,
Ajbiš tudi mnogemu je všeč,
Vendar zdaj spoznal je svet:
»RUDDHA« čaj je cvetov cvet!
niunnnrrinrTTnnnnnnnDnnnnnnBntjaoDDUiJi .n a g l na
Priporoča se
Marat sf. Cirila ? lanom.
a.
.trassi
»t
lä]
13
1
|i
‘gl

1
3
S&m	tehtaš©
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse) Do ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 diru, 75 eni veliki po 600 din., 80 ona veliki po 7Ö0 m 800 din., 90 om veliki po 800 din., 100 em veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 ®m veliki po 1700 din.
Stne« ski l«ir»4 žì
t leseno podoba (korpusom). stanejo: Veliko»' 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 dim, 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din.
St»«e »»»#cl. ic*»i ž*
# kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din.
S % o i ed) .K r*f žil a kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. izpeljava je zelo okusna in solidna ter se topio prikoroča, da si vsak, kdor ksSe potrebuj», iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v AÌariboru,

n n. «Li ITtlžIi
A«VIII09(IaflHK
stanuje od I. februarja t I. dalje v Mariboru, Beograjska ulica 8 (tik artilerijske vojašnice).
Suha bukova drva v vagonih so na prodaji Naslov v uprav miištvu.	43-
Vino prodaste staro ali novo, ako pošljete takoj vzore« 1« zadnjo ceno postavno kolodvor na skladišče IjutcH merskih vin, Zagreb^ Prilaz 35.	6071
ĆA3f1\[A ROČKA
modlet Čaj xa dame
mita., cvetna, ne razburjajot a, Lakoimenovana
Rasl a čajna mešanica
posebno primerna za pripravo v sarn.opa.rjvL, kor tudi prt da/jSemu. vlečenju ne postane grenka.
Prodajam na drobno:
Jamlčeno pristno svinjsko mast I. vrste po 24 D, I. vrste Špeh od pitanih prašičev ter salo po najnižjih dnevnih
cenah.
Svinjske kareje brez priklade .po 20 D.
Prašiče-špeharje tudi pjo&amezme na zasebnike od 14.50 D naprej.
Zaklane prašiče-špeharje, cele ali polovice s kožo ali brez;, po želji 16 D1, 16.50 D.
Vse vrste prekajenega in svežega mesa, kakor tudi salame in vsakovrstne klobase, narezek^ klobasice, klobase za pečti, jetrne in krvave klobase lastnega, priznano izvrstnega izdelka po brezkonkurenčnih cenah.
RUDOLF WELLE, Maritor-foterà»
tovarna klobas in prekajenega mesa
podružnica: Gosposka ulica št, 23.