PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JL dnevmk TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 183 (13.414) Trst, nedelja, 6. avgusta 1989 Je bila Hirošima potrebna? Razpleti nove afere, v katero so vpletli sodnika Falconeja Palermski kvestor trdi »Nihče ni prisluškoval« Odprli pveiskavo o telefonih v sodni palači - Z dviganjem novega prahu se okorišča le mafija - Nekateri že zapuščajo »palačo strupov« PALERMO — Že v prihodnjem tednu bi morali zaključiti preverjanje telefonskih zvez v palermskem bunkerju sodnika Falconeja, pa tudi v sodni palači. Palermski kvestor Ferdinando Masone je sicer tudi včeraj demantiral vest, da je nekdo, morda celo znotraj sodne palače, prisluškoval telefonskim pogovorom sodnika Falconeja. Dejstvo, da so našli »sumljiv kabel«, ki naj bi bil povezan s centralo, naj ne bi bil dovolj tehten dokaz, saj so v zadnjih letih nič kolikokrat zamenjali telefonske številke in se v centrali kar prepletajo raznobarvni kabli. Kvestor je demantiral tudi vest, da so našli miniregistrator v centrali SIP. Policija, ki je svojim tehnikom poverila nalogo, naj temeljito pregledajo vse telefonske zveze, je potrdila kvestor-jevo stališče, saj je ugotovila, da si lahko mafijske organizacije privoščijo zdaleč bolj natančne in diskretne prisluškovalne naprave. Policija trdi, da bi mafijci nikakor ne izpostavili svojega človeka nevarnosti, da ga zalotijo s slušalko v roki. Vest o sumljivem telefonu pa je vsekakor močno odjeknila v sodni palači, ki jo v zadnjih nekaj tednih globoko stresajo notranji viharji. Zaskrbljenost se izraža tudi v dejstvu, da so se na temo Falconejevega telefona sestali generalni državni pravdnik Vincenzo Pajno, njegov kolega Sal-vatore Curti Giardina, preiskovalni svetnik Antonino Melis, nekaj drugih vidnih sodnikov ter sam Giovanni Falcone. Po daljšem sestanku so sporočili novinarjem, da bodo sedaj počakali na rezultate policijske tehnične preiskave, šele nato pa bodo odločali, kako ukrepati. Predsednik palermskega sodišča Palmeri je ob tem ugotovil, da se je ponovno dvignil velik oblak prahu, v teh oblakih pa se dušijo kočljive preiskave, sodne razprave in skratka vse, kar bi lahko izkoristili kot učinkovito orožje proti mafijski hobotnici. Prvi rezultati tolikšne zgage, ki je še bolj zaostrila odnose med člani protimafijskega poola (sodnik Falcone in pro-timafijski komisar Sica sta popolnoma prekinila vsako sodelovanje in ne komunicirata več med sabo), sp že otipljivi. Včeraj je Giovanni Paparcuri, ki skrbi za računalnik protimafijskega poola, izročil sodniku Falconeju ključ elektronskega spomina desetletnega boja proti mafijskim organizacijam. Paparcuri je ogorčeno izjavil, da so tudi kabli njegovega terminala postali sumljivi, vzdušje pa je tako moreče, da se mu je sam odrekel. »Če in ko me bodo res rabili, me bodo poklicali nazaj,« je rekel, in odšel. Umor pri Palermu PALERMO — Sinoči so plačani morilci umorili 23-letnega policijskega agenta Antonina Agostina in njegovo prav tako mlado ženo. Agent je bil na počitnicah v kraju Villagrazia di Carini pri Palermu. Morilci so se pripeljali do stanovanja družine Agostino na dveh velikih motorjih, streljali so na par, nato pa zbežali. Policijski agent je umrl že v stanovanju, njegovo ženo pa so zaman prepeljali v bolnišnico. Antonino Agostino je bil že tri leta v službi na komisarjatu v palermski »mafijski« četrti San Lo-renzo, preiskovalci pa se nočejo prenagliti in ne bodo omejili preiskave le na mafijske organizacije. MARKO WALTRITSCH »Vse novice o velikih napadih na Japonsko, s katerimi skušajo čim-prej streti japonski odpor, niso nič v primeri s senzacionalnim poročilom o uporabi smrtonosnega orožja, kakršnega dosedaj še svet ni poznal. Učinek atomskih bomb je tak, da se skoraj ne more verjeti, da bi se Japonska še nadalje upirala predaji«. Tako je Primorski dnevnik 8. avgusta 1945 poročal o ameriškem letalskem napadu na Hirošimo dva dni prej, z vestjo, ki je prišla iz Washingtona, kjer je ameriški predsednik Harry Truman ameriški in svetovni javnosti sporočil, da so Američani uporabili novo smrtonosno orožje. Skope vesti o atomski bombi (10. avgusta je Primorski dnevnik vest o drugi atomski bombi vrženi na mesto Nagasaki dal pod enokolonski naslov na drugo stran) so sledile tistim, ki so v prejšnjih dneh prihajale z Daljnega vzhoda (820 letečih trdnjav je v enem samem dnevu vrglo na Japonsko 6.632 ton bom, drugega dne je 778 letal B 29 porušilo pet japonskih mest). Dan po bombi nad Hirošimo je Sovjetska zveza Japonski napovedala vojno, njene čete so pričele Prodirati čez meje Mandžurije, Američani so se pripravljali na izkrcanje na japonske otoke, potem ko jim je že uspelo popolnoma uničiti nekdaj mogočno japonsko vojno Ndjedje. 10. avgusta je Japonska ponudil Predajo, pogajanja — kot tudi ame riška bombardiranja ter sovjetsk Napredovanje — so se nadaljeval končno, 14. avgusta, je Japonski brezpogojno kapitulirala. V sporni no imamo fotografije japonsk Predaje na ameriški vojni ladji. Dolgo vrsto let so si ameriški te sovjetski politiki in zgodovinar) Pstili zaslugo zaradi predaje Ja P°riske. Američani so se več kot ti e,Q in pol, od usodnega japonske ?Q napada na Pearl Harbour v za Piku decembra 1941, borili z Ja P°nci na prostranem Pacifišken Jleanu, ter pri tem imeli, skupno Zvezniki Kitajci, Angleži, Avstral • Novozelandci, Nizozemci itc je ,° veliko izgub. Sovjetska zvezi naleta 1941 z Japonsko sklenila ne -.u z jupunsKo ssieruiu ni v Pndalno pogodbo. Ko se je vojn StnrroP* končala v maju 1945 j že/ 71 prepeljati po transibirsl ha eznjcj veliko svojih čet iz Evrop lo^rnandžursko mejo in hotel sodi Dar1 PD zaključnih operacijah n Mem vzhodu. Nadaljevanje na 2. strani Veleposlanik Hasnawi je že uspešno posredoval med zasedbo ameriške ambasade v Teheranu Alžirsko posredovanje na Bližnjem vzhodu premaknilo pogajanja iz ustaljenih tirov BEJRUT — Že kristalizirani vzorci odnosov na Bližnjem vzhodu so se v zadnjih dneh bistveno spremenili ob nenadni diplomatski pobudi cele vrste držav, da bi na neki način rešili krizo s talci, ki jih razne strani imajo v svojih rokah. Med državami, ki so zelo uspešno angažirane v teh pobudah, gre prav posebno mesto Alžiriji in njenemu veleposlaniku v Bejrutu. Za Haleda Has-navvija pa to ni prva tovrstna uspešna akcija. Prav njemu gre največja zasluga, če se je zaplet z iransko zasedbo ameriškega veleposlaništva v Tehera- Delegacija KPI bo obiskala Rab Rižarno in fojbo NA 4. STRANI nu srečno rešil z izpustitvijo 52 Američanov, ki so bili več mesecev zaprti v ambasadi ZDA. Hasnawi je včeraj potrdil, da na prošnjo ZDA vodi pogajanja s hezbo-lahi za izpustitev talcev. Povedal je tudi, da so že bili doseženi nekateri uspehi, vendar se pri tem ni spuščal v podrobnosti. Prav gotovo je imel v mislih odložitev usmrtitve Američana Josepha Cicippia, za katerega so hez-bolahi zagrozili, da ga bodo usmrtili že v četrtek pa so njegovo eksekucijo odložili za nedoločen čas. Alžirsko posredovanje zadeva vse talce, ki so v rokah skrajnežev v Bejrutu: Libanonce, Palestince, Američane, Izraelce, Evropejce. Ni izključeno da utegne priti v prihodnjih dneh do velike izmenjave jetnikov v južnem Libanonu. Izraelci imajo namreč v svojih rokah vsaj 60 šiitov, kakih 300 jih imajg filo-izraelske sile v južnem Libanonu. Hezbolahi imajo s svoje strani v rokah tri izraelske vojake in zahtevajo osvoboditev tudi nedoločenega števila Palestincev, ki so v izraelskih zaporih. V okviru prizadevanj za izpustitev talcev gre omeniti srečanje predsedvnika OZN Gouldinga (levo) z libanonskim predsednikom generalom Aounom (AP) Izredno gost promet iznenadil turiste in redarje RIM Še včeraj smo zapisali, da avgust preseneča tudi s prometom, ne samo z vremenom. Ta podatek moramo danes potrditi, vendar v obratnem smislu. Če je petek potekel mirno, brez prometnih zastojev, je včerajšnji dan povzročil nemalo preglavic prometni policiji, ki tolikšnega navala pločevine ni pričakovala. Na podlagi statistik je namreč napovedala, da se bo včeraj podal na ceste približno poldrugi milijon voznikov, v resnici pa so jih v poznih jutranjih urah našteli več kot 8 milijonov. Vse pomembnejše prometne žile so bile včeraj od zgodnjih jutranjih ur pošteno zamašene, pred cestninskimi po-stajamai so se ustvarile na desetine kilometrov dolge vrste (na sliki je cestninska postaja pri Benetkah), nič bolje ni bilo na mejnih prehodih v Tržaški pokrajini, o čemer poročamo na drugem mestu. Zastoje so povzročile tudi številne prometne nesreče, o hujših posledicah pa ni bilo vesti. Ob vstopu na avtocesto pri Bologni je neki voznik iz Palerma zapeljal na nasprotni cestni pas, skupil pa jo je le z lažjim trkom in veliko strahu. Z navalom letoviščarjev so se z daljšale tudi čakalne dobe za vkrcanje na trajekte, ki plovejo na otoke, gorska turistična središča pa so bila dobesedno oblegana. Kaže pa, da se je kanček upanja prižgal tudi turističnim delavcem jadranske riviere, saj je bilo morje (vsaj) včeraj precej čisto in ponekod celo prozorno. Naravovarstveniki kritični do izrednih posegov italijanske vlade Prandini in Forlani sta plula po Jadranu, ki ga dušijo alge PESARO — Združenje turističnih operaterjev občine Pesaro je povabilo v svojo sredo ministra za javna dela Giovannija Prandinija, tajnika KD Forlanija in še nekaj drugih zastopnikov italijanske in krajevnih vlad. Organizatorji »prijateljskega« srečanja so želeli predvsem razkazati politikom težave Jadranskega morja v času, ko je cvetenje alg tako globoko prizadel turistično sezono. Alge pa so se še zadnjič porogale domačinom in... izginile. Ko je motorni čoln Europa II. plul približno 600 metrov od obale vzdolž slovitih plaž, od Gabicceja do Fana pri Pesaru, je pihljal prijeten vetrček, voda pa je bila čista in brez sleherne sluzaste srage. Turističnim operaterjem ni preostalo drugega, kot da so z zadovoljstvom ugotovili, da so alge izginile, politikom pa so kljub temu predstavili položaj, kakršen je, ko se na morski gladini ali pod njo nabirajo debele plasti želatinastih alg. Minister Prandini je še najbolj vneto odgovarjal na »provokacije« turističnih delavcev, še posebno, ko se je lotil vprašanja izrednih finančnih sredstev, ki jih oškodovani operaterji terjajo od države. Alge so dejansko prizadele turistično življenje dežel ob Jadranu, državni denar pa bi morali nameniti prej iskanju in uresničevanju novih načrtov, ki bi bili kos problemu cvetočih alg, kot pa trositi milijarde v te ali one žepe. Špekulacija se lahko skriva tudi pod peščenim prodom, so ugotovili člani organizacije naravovarstvenikov Kronos 1991. Njihov zastopnik je včeraj ostro kritiziral ministrski svet, ki je sprejel zakonski osnutek, s katerim bodo namenili 275 milijard lir za preureditev turističnih ponudb ob Jadranu. »Jadranskega morja ne bomo rešili z ukrepi, s katerimi se bodo okoristili le hotelirji in kopališki mojstri,« so izjavili zastopniki Kronos 1991. Vlada je dejansko posvojila načrt, ki predvideva gradnjo velikanskih bazenov, »agualandov« in podobnih zabavišč na vodi. Umetna morja pa naj bi v kratkem nadomestila tisto pravo morje, ki mu primanjkuje kisika in v katerem se pretakajo sluzaste površine »ponorelih« alg. Strokovnjaki niso prav nič optimisti, saj so ugotovili, da je Jadransko morje dejansko v krizi, cvetenje alg pa je naravni pojav, ki ne bo izginil tako kmalu, saj nanj le v majhni meri vpliva človek. S temi ugotovitvami pa se le delno strinajajo kemiki, ki plujejo z Zelenim škunerjem. Ti so ugotovili, da je tudi v vodi pri Garganu preveč znakov človeških odpadkov, ob vsakem večjem mestu pa je morska voda prava kemikalija, v kateri so raztopljeni pesticidi in težke kovine, da omenimo le nekatere »prvine« tekočine, v kateri cvetejo tudi alge. Jaime Paz Zamora novi bolivijski predsednik LA PAZ — Bolivijski kongres je včeraj izvolil 60. predsednika republike. Po več kot treh mesecih neplodnih pogajanj in po zaključni razpravi, ki je trajala dobrih 15 ur, je bil za predsednika izvoljen Jaime Paz Zamora, ki bo nasledil Victorja Paza Zamoro. Slednji je stric in tudi politični mentor novoizvoljenega predsednika. Podobno kot v Grčiji se je tudi bolivijski kongres odločil za koalicijo dveh popolnoma nasprotujočih si političnih strank: levičarskega revolucionarnega gibanja (MIR), ki ga zastopa Paz Zamora in nacionalistične demokratične akcije (ADN), ki jo zastopa podpredsednik Luis Ossio Sanjines. Paz Zamora je dobil 97 glasov na 156. Skoraj polovico manj glasov pa je dobil voditelj ADN Antonio Aranbar. Na majskih predsedniških volitvah je bil Paz Zamora šele tretji, noben kandidat pa ni dosegel zadostnega števila gla- sov. Ob tisti priložnosti je dobil največ glasov predstavnik skrajne desnice (MNR) Sancez De Losada. Nasprotniki so Pazu Zamori večkrat očitali dejstvo, da je bil »desna roka« predsednika Hernana Siles Suaza, ki ima svojevrsten tragičen rekord: v državi je v predsedniškem triletju 1982-85 ustvaril 24 tisoč odstotno hiperinflacijo. Leta 1985 je bil Paz Zamora izvoljen za podpredsednika, vendar se je funkciji odrekel, da bi lahko letos kandidiral za predsednika. Jaime Paz Zamora je star 50 let, izhaja iz znane bolivijske družine, njegov oče je vojni heroj. Študiral je v Argentini, univerzitetni študij pa je opravil v Louvainu v Belgiji, kjer je doktoriral iz mednarodnih političnih ved. V Bolivijo se je vrnil leta 1971, kjer se je zaposlil na zunanjem ministrstvu, politično pa se je že takrat angažiral v opoziciji. Umrl je Paolo Baffi RIM — V petek ponoči je v 78. letu starosti umrl častni guverner Bance dTtalia in izvedenec za finančna vprašanja Paolo Baffi. Rodil se je leta 1911 v kraju Broni pri Pavii. Baffi je diplomiral iz ekonomije na milanski univerzi Bocconi leta 1932, štiri leta kasneje pa je dobil službo v Banci dTtalia. Že zelo mlad je pokazal veliko talenta na finančnem področju, tako da je takoj po vojni postal bančni direktor. Banco dTtalia je vodil do leta 1956. Sicer pa je bila njegova prisotnost v osrednjem bančnem zavodu stalna, saj je tudi potem, ko se je upokojil, ostal njen častni guvener. Najgrenkejše trenutke svoje kariere je Baffi okusil, ko so ga obtožili zlorabljanja položaja in nepravilnosti pri financiranju propadajoče družbe SIR leta 1978. Sodniki so ga pozneje oprostili vsake obtožbe. Poletna nasprotja Večina Italijanov skuša doseči v teh urah cilj svojih poletnih počitnic: tisti, ki so se odločili za Sardinijo, imajo preglavice z ukrcavanjem na trajekte (zgoraj), kdor pa se je odločil za Jugoslavijo, je čakal nekaj ur na mejah, zato pa so mesta skoraj prazna in v Milanu je bilo mogoče krožiti tudi z dokaj nenavadnimi sredstvi (spodaj) (Telefoto AP) tržno obvestilo ■ Biološke analize in znanstvene raziskave Bolezen morja »Sončni žarki naj bi povzročali porast števila pojavov kožnega raka Časopisne kronike so polne besed o bolezni morja, o obtožbah, da sonce škoduje koži, pa se govori samo med maloštevilnimi izvedenci. Danes je prav najbolj ugledna ustanova na svojem področju, newyorška Skin Cancer Foundation, tista, ki opozarja, da lahko pretirano izpostavljanje škodljivim sončnim žarkom UV povzroči porast števila primerov kožnegja raka. Res je sicer, da je ta oblika tumora skoraj vedno benigna in da je v primeru zgodnjega odkritja ozdravljiva v kar 95 odstotkih primerov, vendar je tudi res, da za njo oboli eden na vsakih sedem Američanov. Da bi bilo izpostavljanje soncu manj tvegano, je ustanova Cancer Skin Foundation zaprosila za pomoč multinaci-onalne kemijske družbe. Ena izmed njih, ki proizvaja kozmetična sredstva za lekarne, je tako pred kratkim predstavila rezultate svojih raziskav na tem področju. V svojih laboratorijih je izdelala originalno serijo zaščitnih sredstev za sončenje, ki s kombinacijo treh specialnih filtrov omogočajo sončenje brez tveganja in dosego zdrave zagorele barve. Ti novi proizvodi za sončenje so izdelki multinacionalne družbe Korff in so tako v Ameriki kot v Evropi na prodaj v lekarnah. Tudi v Italiji jih najdete v lekarni, in sicer v dveh verzijah: za otroke (ki so bolj izpostavljeni nevarnostim sončnega sevanja) in za odrasle. Tragedija grškega letala Čeprav je do nesreče prišlo že pred nekaj dnevi, so s Samosa komaj včeraj prispeli prvi posnetki grškega letala, ki je treščilo ob neko goro na tem grškem otoku (Telefoto AP) Krepitev pomiritvenega procesa v J. Ameriki SAN JOSE — Castrova ura stoji: ustavila se je pred približno 30 leti, medtem ko se je svet v tem času spremenil. Tako meni kostariški predsednik Oscar Arias nekaj ur pred svojim odhodom v Honduras, kjer se bo udeležil zasedanja latinskoameriških predsednikov. Hladna vojna je že zdavnaj končana, pravi še Arias, vendar jo Fidel Castro hoče ohraniti pri življenju. Grenke izjave kostariškega predsednika je povzel tamkajšnji radio, medtem ko v Teli v Hondurasu vlada dokaj-šen optimizem glede izida srečanja predsednikov, ki se ga bodo udeležili predsedniki Salvadora, Nikaragve, Gvatemale, Hondurasa in Kostarike. Nikaragovski predstavnik Talavera je osebno izročil honduraškemu predsedniku besedilo sporazumov, ki so jih podpisali včeraj v Managui predstavniki sandinistične vlade na eni strani ter približno 20 opozicijskih strank na drugi: dogovor predvideva razpis političnih volitev, ki bodo 25 februarja prihodnjega leta. Upati je, da bo sporazum prispeval k demobilizaciji približno 12 tisoč protisandinističnih gverilcev, ki imajo svoja oporišča v Hondurasu. Na latinskoameriškem vrhu bodo tudi razpravljali o pomiritvi v Salvadoru, kar bi pomenilo demobiliziranje pripadnikov fronte Farabundo Marti in začetek pogajanj z vlado predsednika Cristianija. Govorili bodo še o možnosti ustanovitve posebnih sil OZN, katerih naloga naj bi bila nadzor južnoameriških meja. Ne gre pozabiti niti na pereča vprašanja zadolžitve teh držav, gospodarske krize in prekupčevanja z mamili. Slavje v Tunisu • Je bila Hirošima potrebna? a '-f Predsednik PLO Jaser Arafat Je včeraj v Tunisu v krogu palestinske mladine praznoval svojo 60-letnico (AP) NADALJEVANJE S 1. STRANI Sovjeti so trdili, da se je Japonska predala zaradi sovjetske intervencije, Američani pa zato, ker so na Hirošimo in Nagasaki oni vrgli dve atomski bombi. Že več let so tudi nekateri ameriški zgodovinarji trdili, da Trumanu ne bi bilo treba dati ukaza o uporabi atomske bombe, saj je Japonska bila že na tleh. Ameriški predsednik je svojo odločitev velikokrat utemeljeval s tem, da hoče preprečiti nadaljnje prelivanje krvi. V uglednem ameriškem dnevniku New York Times je pred kakim dnem znani ameriški zgodovinar Gar Alperovitz objavil članek, v katerem trdi, da je predsednik Harry Truman dal ukaz o uporabi atomske bombe, ne da bi bilo to potrebno. Iz pred kratkim najdenih tajnih dokumentov ameriške vlade izhaja, da so Američani dobro vedeli, da se bo Japonska predala takoj, ko ji bo Sovjetska zveza napovedala vojno. Cesar Hirohito je že 20. junija sklenil zaključiti vojno in japonski veleposlanik v Moskvi je načel o tem pogajanja. Vmes je prišel uspel atomski poskus 16. julija 1945 v Alamogordu, v ameriški zvezni državi New Mežico. Na konferenci treh velikih v Potsdamu, ki je bila v drugi polovici julija, je Stalin Tru- mana in Churchilla obvestil, da bo v najkrajšem času Sovjetska zveza napovedala Japonski vojno. Truman se je zbal, da bodo sovjetske čete napredovale tudi na Kitajsko in da si bo na tak način Stalin pridobil tudi to državo. Zaradi tega ni čakal vojne napovedi SZ Japonski in ukazal vreči atomske bombe na Japonsko. Prva je padla na Hirošimo 6. avgusta 1945, torej točno pred 44 leti. Kakšno gorje je ta bomba povzročila, dobro vemo iz kasnejših poročil. Hoteli smo se spomniti tega dogodka, ne le zato, da bi se spomnili na nasilno smrt stotisočev nedolžnih ljudi žrtev atomskih bombardiranj, kot tudi milijonov ljudi, ki so umrli na frontah, v taboriščih ali pod bombami med drugo svetovno vojno. Hoteli smo povedati, da velikokrat cinični generali in politiki uporabljajo orožje tudi takrat, ko to ni potrebno. Od Hiro-šime do današnjih dni je bilo nešteto takih nesmiselnih navodil. Zadnja so kronika teh dni na Bližnjem vzhodu. Ali so sploh bili pO' trebni izraelska akcija v Južnem Libanonu ih umestitev ameriškega talca s strani islamskih integralistov? Ali je zares nujno potrebno, aa človek trati svoje energije s tako ubijalsko zagrizenostjo? Za razrešitev politične krize na Deželi Preverita stališč KD in PSI Zeleni z marjetico o pristopu k večini VIDEM — Z včerajšnjim sestankom med deželnima vodstvoma krščansko-demokratske in socialistične stranke, ki je bil v Vidmu, se je zaključil prvi krog posvetovanj za izhod iz politične krize, v katero je zabredla uprava Furlanije-Ju-lijske krajine. O srečanju KD-PSI ni bilo dano zvedeti nič drugega kot to, kar piše v tiskovnem sporočilu, ki sta ga delegaciji skupaj sestavili. Komunike navaja, da je srečanje omogočilo preverbo njunih stališč, ki naj bi - izhajajoč iz skupne ocene objektivnih odgovornosti, ki so jih volilci naložili eni in drugi stranki - privedla do izoblikovanja deželne večine in deželnega odbora. Vendar na sestanku ni bilo mogoče odstraniti razlik v pogledih na to, kako naj bi bila večinska koalicija sestavljena in kako naj bi se v okviru deželne vlade porazdelile odgovornosti enih in drugih. Predstavniki obeh strank so vsekakor potrdili obvezo in voljo, da se zdajšnje zapreke odpravijo. Pred tem so se Zeleni z marjetico sešli z delegacijama KD in LpT. Njihov deželni tajnik Renato Vivian je predočil demokristjanom vrsto naravovarstvenih problemov, o čemer tiskovno sporočilo piše: "Ko bi ti problemi našli plodna tla, bi to lahko omogočilo Zelenim z marjetico vstop v deželno večino." Deželni tajnik KD Bruno Longo je povoljno ocenil delovanje tega gibanja. Določeno soglasje glede "ekološkega boja in zaščite Krasa" je bilo doseženo tudi na srečanju z listarji, s katerimi se bodo Zeleni z marjetico spet sešli v prihodnjih dneh, da bi te točke poglobili. Spomenici deželne Slovenske skupnosti Cossigi in Drnovšku TRST — Na predsednika italijanske republike Cossigo in predsednika predsedstva SFRJ Drnovška se je pred torkovim srečanjem v Benetkah obrnilo s kratkima spomenicama deželno vodstvo Slovenske skupnosti. V pismih, ki sta ju podpisala deželna tajnik in predsednik SSk Jevnikar in Terpin, je izražena tudi želja, da bi se na teh razgovorih utrdilo sodelovanje in prijateljstvo med državama, kar je bistvenega pomena za slovensko narodnostno skupnost v Italiji in za vse prebivalstvo ob meji. V pismu je tudi izražena želja, da bi predsednik matične države opozoril sogovornika na nerešeno vprašanje pravičnega zaščitnega zakona za našo skupnost. Ta zahteva je izražena tudi v pismu predsedniku Cossigi. Uslužbenci grupe Cogolo so na trnih VIDEM — Uslužbenci furlanske industrijske grupe Cogolo so v skrbeh. Dan po sestanku komisarjev, ki upravljajo krizno podjetje, z ministrom za industrijo Adolfom Battaglio, ni bilo slišati iz Rima čisto nič novega. Izredni upravitelji so ministra pozvali, naj pospeši postopek za oddajo tovarn v Zuglianu in San Giorgiu di Nogaro v najem družbi Cogolo srl, ki sta jo nalašč za to ustanovila industrijec Gian-franco Zoppas in deželna finančna družba Friulia, kajti drugačne rešitve ni. Minister je obljubil posredovanje, očitno pa hoče vso zadevo globlje premisliti. Toda delavcem in njihovim sindikalnim predstavnikom se mudi; tudi zato, ker mora sklep o najemu tovarn odobriti še medministrski odbor za industrijsko načrtovanje (CIPI), a sovjetski dobavitelji surovih kož ne morejo čakati v nedogled. Usoda celovite Co-golove grupe pa je odvisna izključno od Sovjetske zveze. To so včeraj še enkrat odločno poudarili sindikati, ki so tudi napovedali za jutri skupščino v Zuglianu, da bi na njej podrobneje seznanili delavstvo z rimskim razgovorom med Battaglio in komisarji. Delavci že več mesecev niso prejeli niti pare, razne račune pa le morajo plačevati. V Centi ustrelili lastnika picerije VIDEM — V Čenti je neznanec predsinočnjim ustrelil 28-letnega Luigija Cleopazza in izginil. Zgodilo se je v piceriji Ciar-Mat, katere je umorjeni bil solastnik z goriškim družabnikom. Nesrečnik si je privoščil malce oddiha in sedel k bratu ter prijateljem, ko mu je z dvorišča -iz razdalje približno petnajstih metrov - morilec pognal kroglo v tilnik. Karabinjerji in policijski agenti so ugotovili, da je zločinec zbežal kakšnih sto metrov peš, potem pa verjetno skočil v avtomobil ali na motor. Čemu hladnokrven umor? Preisko-valci tipajo v vse smeri, zaslišali so Peščico strank, ki so bile v usodnih trenutkih v piceriji, še prej pa prečesali žrtvino preteklost. Cleopazzo le prejšnja leta delal v številnih picerijah v videmski pokrajini, pred Petimi meseci pa se je osamosvojil prevzel, kot rečeno, solastništvo Picerije v Čenti. Se je zameril konkurenci? Je videl ali slišal kaj, kar le podobno mafiji in česar ne bi jUiel? Ali pa je njegov uboj opozori-0 tako imenovanemu podzemlju? Smrt gornika v Dolomitih TRENTO — V vzhodnih Dolomitih Je včeraj smrtno ponesrečil 50-letni ja Svriislci planinec Peter Zajac z Duna-pr- 0 je skupaj s 66-letnim prijateljem .edrichom Moravcem, prav tako Du-dell nom' Plezal v steni gore Cimon kj la Rala v gorski skupini Pale di San k()vrt>n°, je iz še nepojasnjenih vzro-91 stopil v prazno in strmoglavil v p9 ln°. Moravec je po težkem sesto-sr6fP?hitel v dolino na pomoč in ne-poj^lka, ki je bil pri priči mrtev, so Tre T s helikopterjem prepeljali v Ntič . 9asilci, katerim so pomagali fi- cUi stražniki. Delegacija MO SKGZ pri RK ZSMS LJUBLJANA — Pred dnevi se je bil MO SKGZ mudil na obisku v Ljubljani pri RK ZSMS. Odbor, ki sta ga zastopala predsednik Boris Peric in tajnica Damjana Kralj, so na sedežu republiške konference sprejeli predsednik Jože Školč, odgovorni za mednarodne odnose Zoran Thaler in odgovorni za informiranje Dejan Verčič. Pogovor, ki sodi v redno poglabljanje stikov med mladinskima organizacijama, je stekel na osnovi prikaza sedanje gospodarske in politične situacije na obeh straneh meje. Širši del pogovora pa je zajel izmenjavo mnenj o nadaljnjem skupnem delovanju, kamor spada tudi srečanje, ki bo 21., 22. in 23. septembra v Celovcu ob priliki Mladinskega seminarja in Kulturnega mladinskega festivala. Velik del sodelovanja načrtujejo mladinci ob pripravah na kongres, ki ga RK ZSMS prireja 3., 4. in 5. novembra v Portorožu in na katerem naj bi bile zraven tudi zamejske mladinske organizacije. V Jugoslaviji vse manj Avstrijcev in Nemcev Osipa v tujskem turizmu res niso krive le alge PORTOROŽ — Skoraj iz vseh jugoslovanskih turističnih krajev poročajo o slabšem turističnem obisku. Resda so odstotki različni, resda so v nekaterih hotelih uspešnejši, v drugih krajih manj uspešni, toda položaj je povsod več ali manj podoben. Zdaj, ko smo na vrhuncu turistične sezone, imajo turistični kraji v povprečju 10 do 30 odstotkov manj turistov kot na vrhuncu lanske turistične sezone. Kako to? V Portorožu oziroma v obalno-kraš-ki turistični regiji celo opažajo, da se obisk gostov v primerjavi z lanskim letom postopoma slabša že vse od 10. julija, ko je bilo število gostov podobno kot leto poprej. Trenutno jih je 26 odstotkov manj, zmogljivosti pa so v povprečju le dvotretjinsko zasedene. V hotelih je 16 odstotkov manj gostov, v kampih 32 in v zasebnih sobah pa celo 35 odstotkov manj. Seveda so tudi izjeme. V Hotelih Bernardin imajo na primer celo nekaj več gostov kot lansko leto, a jim konkurenca z neprikrito zavistjo očita, da to dosegajo s prenizkimi cenami. Po drugi strani pa imajo v Piranu - kjer nikakor niso podražili prenočišč v zasebnih sobah, kot smo to lahko prebrali v nekaterih sredstvih javnega obveščanja - zasedenih manj kot četrtino zasebnih turističnih sob, za kar zagotovo niso krive samo alge in splošne jugoslovanske razmere, temveč povsem lokalna - občinska odločitev o omejitvi prometa in ureditvi parkiranja. Cvetenje morja, o katerem zdaj že več kot teden dni sploh ni več ne duha ne sluha, je prav gotovo v veliki meri vplivalo na slabši turistični obi- sk v Jugoslaviji. Pred dvema dnevoma na primer so si lahko zahodni Nemci ogledali enourno televizijsko oddajo, ki je med drugim poročala tudi o onesnaženosti jugoslovanskih kopališč z algami. V prodajni službi Turistične organizacije Portorož so te dni po teleksu že prejeli nove odpovedi že napovedanih turističnih skupin za drugo polovico avgusta in septembra. Nasploh je letos odpovedi več in zdaj prav na račun alg, kakor skoraj enoglasno zagotavljajo portoroški turistični delavci. Zatrjujejo tudi, da ustrezni zvezni organi in predstavništva Turistične zveze Jugoslavije niso dovolj energično nastopili v tujini proti dezinformacijam, ki še zmeraj odganjajo predvsem zahodnonemške in avstrijske goste. Bogomila Mitič, predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, pa nam je po telefonu povedala, da alge niso edini razlog za slabši turistični obisk. Zakaj bi sicer imeli manj turistov tudi na Bledu - kjer morskih alg seveda nimajo - in zakaj bi bil obisk slabši v Južni Dalmaciji, kjer prav tako ni alg! Gre torej še za celo vrsto drugih razlogov: neprimerne cene za takšno raven ponudbe in storitev (vse več je proizvodov in storitev, ki so celo dražji kot v Zvezni republiki Nemčiji), tečaj dinarja v juliju ni sledil inflaciji, deloma rsta še zmeraj kriva politična situacija in splošen vtis o jugoslovanski turistični ponudbi, tudi vreme letos ni naklonjeno dobri turistični žetvi, da o začetniških napakah na področju trženja niti ne govorimo. BORIS ŠULIGOJ NITI EN SAM BREZPOSELN 'T'X iplomiranci trilet-1 nih tečajev v šo-J—* lah za poklicne bolničarje so danes vsi zaposleni. Njihovo delo je resno, kvalificirano, humano in dobro plačano. Za nove vpisane bodo bodoče možnosti še bolj široke z ozirom na veliko povpraše- vanje po poklicnosti v bolniških oddelkih in službah, v centrih za specialistično zdravniško pomoč in v javnih ter zasebnih strukturah v Italiji in tujini. Če si že dopolnil šestnajst let, če si opravil vsaj prvo dveletje višje srednje šole in želiš izkoristiti študijsko štipendijo, ki ti bo preko teoretičnega pouka in pripravniške prakse omogočila kot profesionalcu stopiti v svet dela, potem ne izgubljaj časa: takoj se vpiši v eno izmed šol za poklicne bolničarje v Furlaniji-Julijski krajini. Kje se lahko šolaš: ČEDAD Via Cavalieri di V. Venelo, 6 tel. (0432) 73.07.91 GORICA «Suore della Prowidenza» Via V. Venelo, 185 tel. (0481) 53.16.59 LATISANA Via Sabbionera. 45 tel. (0431) 51.03.81 TRŽIČ Via Galvani, 1 tel. (0481) 79.00.23 PALMANOVA Piazza Grande, 1 l/a tel. (0432) 92.12.76 PORDENON «Don Luigi Maran» Via Grado, 7 tel. (0434) 3.11.17 SAN DANIELE DEL FRIULI Via Trento e Trieste tel. (0432) 95.79.47 SAN VITO AL TAGLIAMENTO Piazzale Linteris, 4 tel. (0434) 84.11 TOLMEČ Via Morgagni, 18 tel. (0433) 21.36 TRST «G. Ascoli» Via Stuparich, 1 tel. (040) 7.76.24.42 VIDEM Via Colugna, 50 tel. (0432) 49.96.92 Tržaško pokrajino je prepotovalo okrog 300 tisoč avtomobilov Od mejnih prehodov do vhoda na avtocesto je bila včeraj ena sama vrsta avtomobilov Ob obletnici Hirošime Delegacija KPI bo obiskala Rab Rižarno in fojbo Komur včeraj ni bilo treba sesti za volan, ta je bil res srečen, saj - v katerokoli smer je bil namenjen in iz katerekoli smeri je prihajal - je neizbežno naletel na avtomobilsko "reko", ki je -kot še nikoli poprej - preplavila tržaško pokrajino. Proti pričakovanjem je bil namreč včerajšnji dan najbolj "vroči" dan - vsaj s prometnega vidika -vsega poletja, saj je našo pokrajino prepotovalo okrog 300 tisoč avtomobilov. "Prometni" izvedenci, in sicer turistični delavci in organi javnega reda, so naval pričakovali prejšnji konec tedna. Tudi takrat je bil promet sicer res zelo gost, vendar v primerjavi z včerajšnjim je bil skoraj ničev. Uporabljati besedo ' promet" za prizore, ki so se včeraj nudili na kraški "hitri" cesti, pa pomeni hudo pretiravati, saj se je od mejnih prehodov vse do avtoceste vila ena sama polževa kolona avtomobilov in prikolic, v glavnem italijanskih, nemških in nizozemskih turistov, namenjenih na jugoslovanske obale. Pa tudi zato, da bi izstopili z avtoceste, so morali turisti potrpežljivo čakati v vrsti, ki je bila dopoldne dolga do 6 kilometrov. Če seštejemo vse vrste, v katerih je moral čakati včerajšnji potnik, bomo ugoto- V torek v miramarskem centru Priznanja znanstvenikom V miramarskem Centru za teoretsko fiziko bodo v torek podelili prestižna priznanja znanstvenikom zaradi njihovih raziskovalnih dosežkov. Nagrado Yukawa bo prejel indijski fizik Ashore Sen s Tata Institute v Bombaju zaradi svojih raziskav o atomih, ki jih je v svoji teoriji primerjal z nekakšnimi mikroskopskimi vrvicami, ki se vrtijo okoli svoje osi. Nagrado Dirac, ki nosi ime po Paulu A. M. Diracu, nobelovem nagrajencu za fiziko leta 1933, pa bodo prav tako v torek, ob obletnici znanstvenikovega rojstva, podelili Angležu Michaelu B. Greenu z londonskega Oueen Mary Collegea ter Američanu Johnu H. Schvvartzu s California Institute of Technology v Pasadeni. Center za teoretsko fiziko pri Miramaru, ki slavi letos 25-letnico ustanovitve, bo ob tej priložnosti podelil posebni priznanji tržaškemu demokrščanskemu poslancu Sergiu Coloniju in komunističnemu evropskemu poslancu Giorgiu Rossettiju za njuno delo v korist te tržaške znanstvene ustanove. vili, da so bile kolone dolge vsaj 20 kilometrov in da je bilo v njih treba čakati povprečno tri ure. Da bi prepotovali našo pokrajino - od Moščenic do jugoslovansko-italijanske meje - so nekateri turisti porabili na ta način več časa kot so ga porabili, da bi od svojega doma pripotovali v našo pokrajino. Včerajšnja vročina res ni bila velika - vremenoslovci pravijo, da je bil petek najhladnejši dan letošnjega poletja - vendar je bila temperatura (okrog 26 stopnij Celzija) vseeno dovolj visoka, da je bilo sedenje v avtomobilu prava mora. Razen voznikov, ki so morali potrpežljivo sedeti za volanom, so sopotniki v glavnem zapuščali avtomobile in poiskali osvežitve v bližnjem grmovju (kolikor ga je po večletnem izkopavanju Krasa še ostalo), tako da je bila vsa hitra cesta bolj podobna vaški šagri ali kampingu kot prometni osi. Prav zaradi počasnosti, s katero se je kolona premikala, pa k sreči ni bilo hujših prometnih nesreč. Organi javnega reda, ki se ukvarjajo s prometom, res niso mogli storiti veliko, da bi ublažili večurno čakanje, a so skušali vsaj koordinirati prometne tokove. Ko so okrog 14. ure na primer izvedeli, da na mejnemu prehodu pri Rabujezu ni vrst, so skušali preusmeriti turiste, ki so bili namenjeni v Istro ali Dalmacijo, proti Rabujezu. Tudi nadzorniki prometa na avtocestah so skušali prispevati svoje, tako da so z velikimi tablami opozorili na vrsto pri Moščenicah in svetovali turistom, ki so se pripeljali iz Avstrije ali iz Italije, naj izstopijo pri Vilešu ali v Sredipo-lju. Vse to pa ni veliko pomagalo, ker je bil naval avtomobilov prevelik. Prav pri Rabujezu so ves dan imeli najmanj dela, medtem ko je bila situacija na ostalih mejnih prehodih skorajda dramatična, tako da obmejni delavci od petka zvečer naprej sploh niso imeli prestanka. Najhuje je bilo v Lazaretu in na Pesku, kjer so avtomobilisti čakali v dveh oziroma treh kolonah in je bila vrsta dolga do pet kilometrov. Da bi dospeli v "vroče zaželeno" Jugoslavijo so turisti - po oceni obmejnih organov - morali čakati vsaj poldrugo uro. Na Fernetičih je bila vrsta dolga tri kilometre, vozila pa so čakala v treh kolonah. Vsem, ki so se v včerajšnjih vrstah pošteno prepotili, je torej zaželeti, da se bodo na cilju imeli bolje kot na poti in da jim "morilske" alge ne bodo pokvarile počitniškega veselja... Na sliki (foto Magajna) nepregledna vrsta ustavljenih vozil na odseku nove avtoceste v bližini Proseka. Do meje z Jugoslavijo, ki je oddaljena le nekaj kilometrov, so nekateri porabili tudi po več ur. Ob današnji obletnici tragedije v Hirošimi bo vsedržavni tajnik Zveze komunistične mladine Italije, Tržačan Gianni Cuperlo, obiskal nekatera prizorišča najbolj tragičnih dogodkov iz druge svetovne vojne na območju Severnega Jadrana. Cuperlo, ki ga bosta spremljala tajnik tržaške federacije KPI Nico Costa in senator Stojan Spetič, bo najprej obiskal fašistično taborišče na otoku Rab, kjer je bilo interniranih na tisoče in tisoče slovenskih in hrvaških civilistov, v tržaški pokrajini pa Rižarno pri Sv. Soboti, edino nacistično koncentracijsko taborišče v Italiji, in fojbo pri Bazovici, kraj, kot piše v tiskovnem poročilu tržaške partije, "kjer so bili pokopani nacisti in pobiti fašisti, a tudi nedolžni državljani". Vsedržavni tajnik ZKMI je ob tej priložnosti v daljši izjavi poudaril, da mora tragična obletnica Hirošime izzveneti kot oponim, da bi se podobne tragedije ne ponovile nikoli več, za komuniste pa tudi kot obveza za uveljavitev nove politične kulture, ki naj sloni na nenasilju v odnosih med narodi in državami. Obletnica Hirošime nas mora spomniti, pravi Cuperlo, koliko tragedij, koliko zločinov in grozot prinašajo s sabo vojne, še posebno v moderni dobi, in kolikšna so bila grozodejstva kulture prevlade in nasilja. Toda opomin pred barbarstvom ne velja samo za velike tragedije, velja tudi za majhne vsakdanje tragedije, za subtilni splet moralnega in fizičnega nasilja, za kratenje osnovnih pravic do življenja, do svobode, do demokracije, za vsakodnevno odrekanje človeških vrednot. Na tej severnojadranski zemlji - se nadaljuje izjava Giannija Cuperla - so bila storjena velika grozodejstva, veliki zločini proti človeštvu, odigrala so se pomembna poglavja evropske zgodovine. Fašistična zasedba je nevzdržno zaostrila konflikte med narodnostmi in vojna je zadobila najbolj grozne oblike, nasilje svoje najbolj krute aspekte. Cuperlo je tu poudaril prizadevanja italijanskih komunistov, da bi se take tragedije ne ponovile in da bi se uveljavile nove vrednote, novi modeli odnosov med ljudmi in narodi, ki naj slonijo na nenasilju, na prvenstvu politike, na spoštovanju in priznanju različnih. Na koncu svoje izjave je tajnik ZKMI še pozval zgodovinarje k delu, ki je še kako potrebno, da bi se lotili zgodovine teh krajev Evrope brez tabujev, in to ne zato, da bi podprli argumente enih na škodo drugih, ampak da bi bila zgodovina skupno bogastvo skupnosti, ki želi gledati v bodočnost z voljo, da brez vsakršnega odstranjevanja premosti rane in kontrapozicije preteklosti. V Trstu se je število ur dopolnilne blagajne v zadnjih letih znižalo Dopolnilna blagajna v številkah in občutkih Število ur dopolnilne blagajne v tržaški pokrajini DEJAVNOST januar februar marec april maj junij REDNA DOPOLNILNA BLAGAJNA Predelovalna ind. 128 72 0 158 262 15.360 Dejavnosti povezane z gradbeno ind. 101 738 0 720 1.300 1.266 Razne dejavnosti 85 57 0 40 240 24 Gradbena ind. 14.593 8.374 7.546 14.061 10.405 11.646 IZREDNA DOPOLNILNA BLAGAJNA DELAVCI 79.672 89.019 0 10.000 113.392 281.944 URADNIKI 23.320 50.520 0 7.920 18.240 127.072 Dopolnilna blagajna je v nekaterih sektorjih že običajen izhod iz začasne stiske, v drugih pa je le zadnja faza pred izgubo službe in je za prizadetega izredno hud udarec. Pri tem gre vsekakor poudariti, da jo poznamo le v Italiji, kjer so jo začeli uvajati okrog leta 1940, da bi vojakom na fronti vsaj delno nadomestili izgubljeni zaslužek. Z leti se je ta praksa utrdila in razširila do razsežnosti, ki jo poznamo danes, ko izplačajo v ta namen v državi letno okrog 5-6 tisoč milijard lir. Posebno izrazit je pojav v Piemontu, kjer sama Fiat beleži po 40-80 milijonov ur dopolnilne blagajne. V primerjavi z visoko industrializiranimi pokrajinami je tržaška veliko pod povprečjem, po opažanjih namestnika direktorja pokrajinskega sedeža INPS Gentilija pa se je število ur v zadnjih letih znatno znižalo. Podatek ni razveseljiv, kot bi spočetka lahko mislili. Gentili namreč opozarja, da je industrijska identiteta Trsta v globoki krizi in da tovarne ter delovišča enostavno izginjajo, po drugi strani pa je pri nas relativno precej poldržavnih industrijskih družb, ki si lahko »umetno« podaljšujejo življenje in odlašajo s proglasitvijo krize. Kot je razvidno iz razpredelnice, ki smo jo sestavili na osnovi podatkov zavoda INPS, je na Tržaškem bilo letos največ ur dopolnilne blagajne v gradbenem sektorju. Posebno zaskrbljujoči pa so podatki za izredno dopolnilno blagajno, torej za odsotnost z dela, ker je podjetje v krizi. Do prispevkov iz sklada za redno dopolnilno blagajno imajo namreč pravico le delavci industrijskega sektorja, ki sami nimajo nikakršnega vpliva na krčenje dejavnosti. Gre torej za primere, ko delavci ne morejo delati zaradi slabega vremena, zaradi stavke komitenta, zaradi pomanjkanja naročil ali začasnega zaprtja delovišča, ipd. Številke v razpredelnici pa zgovorno pričajo, da je takih primerov, ki so vseakor lažje narave, minimalno v primerjavi s kriznimi situacijami. Kako pa reagirajo na čisto osebni ravni prizadeti? Ljudje smo seveda različni in tudi ta izkušnja porodi različne občutke ali obnašanja, vendar je za vse ukrep neke vrste življenjska prelomnica. Giorgio Crevatin iz Milj je zaposlen v Tržaškem arzenalu sv. Marka od 1. julija 1964. Vseh teh 25 let je delal v oddelku za mehanska popravila, kjer so najtežji delovni pogoji. »Popravljamo notranje ladijske predele, zato delamo v zaprtih, umazanih, prašnih in hrupnih prostorih. Popravila namreč opravljamo ob vključenih strojih, saj drugače nimamo elektrike, vode in plina. Nadvse hudo je, ko s peskom gladimo kovinske stene in nam fin prah gre v poslednjo kožno poro. To naštevam, da bi povedal, kako hudo je delati v takih pogojih in magari tudi v nočni izmeni, po dva ali tri tedne, ko je ladja za jezom, pa ti rečejo, jutri ostani doma. Imaš občutek, da si cunja: ko te odrabijo, te vržejo v kot. Da ne govorim o denarju. Kako naj nekaj-članska družina preživi z 850.000 lirami na mesec? Zato se ne čudim, če se kdo odloči za pleskanje stanovanj ali podobna dela. So pa še drugi, ki jih dopolnilna blagajna zlomi, ker izgubijo življenjski ritem, delovni ponos in samozaupanje. Do neke mere velja to za vse, za nekatere pa so ti občutki posebno močni in taki se radi zatečejo k alkoholu. Res ni lahko prenašati občutka, da te dobesedno uporabljajo, da tvoje roke in tvoje izkušnje tri tedne služijo, dva meseca pa ne. K temu je treba dodati še frustracijo, da ne veš, kako se bo vse skupaj izteklo, kakšne so perspektive, ali te bodo predčasno upokojili. Dopolnilna blagajna ni samo oddaljenost od delovnega mesta, je dolga veriga sprememb. Tako se izgublja dobršen del izkušenih delavcev, odpravljajo pa se tudi delovne možnosti za mlade. Zadnje so vzeli v službo pred dvema letoma, potem nič več. Žal mi je, ko vidim mlade, kako "z odprtimi usti" iščejo delo, a ga ne dobijo. Arzenal je bil nekoč velik rezervoar dela za mlade, sedaj pa...« V tovarni IRET teče dopolnilna blagajna že tretje leto. In po besedah dolgoletnega člana tovarniškega sveta Vojka Grgiča (ki je bil že na prvem "dopolnilnem" seznamu), ni upanja, da bi ohranili delovna mesta. »Sam sem dopolnilno blagajno doživljal na poseben način, ker sem pač dogodkom stalno sledil in problem poznal iz različnih zornih kotov. Od vsega začetka sem se zavedel, da se ne bo dobro končalo, zato sem kot sindikalist delal za celoten kolektiv, treba je bilo pač čimbolj omiliti hude posledice. Zdelo se bo čudno, toda še do pred kratkim sem gledal na ta osebni problem nekako "profesionalno", čeprav sem že pred tremi leti vedel, da se je zame končala ena faza življenja in da si bom moral iskati novo službo, po vsej verjetnosti pa tudi menjati poklic. Pri 44 letih in po 20 letih dela pri IRET to seveda ni lahko. Še huje pa bo, kar se zaposlitve tiče, za en del žensk, ki so v tovarni opravljale splošna ali ozko specifična dela. V začetku jih dopolnilna blagajna ni skrbela, z meseci in leti pa sta pomanjkanje dela in nižji družinski standard spremenila njihovo mišljenje. Dopolnilna blagajna vsekakor odtuji od dela, saj začneš iskati nove poti. Kako bo z mano? Pomagal si bom, kot vem in znam. Zanimivo je, da so nekateri v sindikatu domnevali, da mi bo kot Slovencu lažje. Kje pa! Prav ker sem v določenih slovenskih krogih poznan po svoji sindikalni dejavnosti, imam še več težav. Tako je to.« Ker se z dopolnilno blagajno nekaj mesecev spoznavamo tudi novinarji Primorskega dnevnika, smo za tretjo sogovornico izbrali 26-letno kolegico Barbaro Gruden, ki sicer sodeluje z dnevnikom že tri leta, kot pripravnik pa je redno vpisana šele devet mesecev. Bila je med prvimi tremi novinarji, ki so za dva meseca ostali doma. »V primerjavi z drugimi novinarji je morda moj položaj poseben. V redno službo sem bila namreč sprejeta šele novembra. Ravno sem si nekoliko oddahnila, recimo, da sem priplavala na suho, pa je kot strela z jasnega udarilo v redakcijo. Ni me toliko prizadelo dejstvo, da lahko izgubim zaposlitev, ker sem se zavedala, da sem mlada in da imam univerzitetno diplomo in da torej imam še druge zaposlitvene možnosti, toda hudo mi je bilo v eksistencialnem smislu. Psihološko sem se počutila razseljeno, negotovo, nekaj dni mi je zmanjkalo tal pod nogami. Sicer smo na prvih skupščinah, ko nismo vedeli, kakšne razsežnosti ima kriza, bili vsi novinarji razoroženi. Časnikarsko delo ni uradniško delo, ni ločeno od življenja, je poklic, ki te prevzame in zato ni vseeno, če boš še imel možnosti pisati za dnevnik. Poleg tega pa je vse nas tudi skrbelo, kaj bo s časopisom in z agencijo Alpe-Adria, saj sta bistvena medija za slovensko manjšino. Kot vemo, pa se je z agencijo zaenkrat res slabo končalo. Ko je vsekakor prišlo na dan, da grem dva meseca v dopolnilno blagajno, sem to sprejela skoraj z olajšanjem, saj je bilo konec negotovosti in nevzdržne napetosti. Ko sem se vrnila na delo, sem spoznala, da izkušnjo konec koncev lahko jemljem tudi pozitivno. Soočila sem se pač z realnostjo in spoznala, da se je za delovno mesto treba boriti. S tem pa nikakor ne trdim, da je dopolnilna blagajna dopustniška zadeva. Ne zato, ker bi prejemala le 900 tisoč lir, ampak zaradi neprijetnega občutka, da si na delu odveč. N. F. Občinski možje so včeraj razkazali gradbišče Gradnja novega stadiona s polno paro Uporaben bo baje že prihodnjo pomlad Nov polivaletni stadion ni več samo predmet želja tržaških športnih navdušencev, ampak resničnost, ki postaja iz dneva v dan bolj otipljiva. Na jugozahodni strani prostora, na katerem je bila še do nedavnega občinska klavnica, so že zrasle betonske tribune, pod njimi so prostori za vse potrebne službe (slačilnice s toaletnimi prostori, tiskovni center, zdravstvena ambulanta itd.), proti severovzhodu se dviga nasip za enega od dveh neposrednih cestnih dostopov k stadionu, skratka, obiskovalec si na gradbišču že lahko ustvari dokaj verno sliko o bodočem stadionu. Kot je znano, bo novi polivalentni (kar pomeni, da ne bo služil le za nogomet, ampak tudi drugim športnim panogam) stadion tik ob starem Gre-zarju, točneje na njegovi jugovzhodni strani. Sprejel bo lahko 34 tisoč gledalcev (medtem ko ima Grezar zmogljivost 27 tisoč obiskovalcev), od katerih jih bo precej več kot polovica našla mesta na pokritih tribunah. Ob Ul. dei Macelli bo parkirišče za 800 do 900 vozil, manjša parkirišča pa bodo seveda tudi v okoliških ulicah. Včeraj so tržaški občinski upravitelji oziroma odborniki Lucio Cernitz, Roberto De Gioia, Mario Berze, Sergio Trauner in Sergio Pacor povabili na ogled gradbišča predstavnike tiska in športnega združenja Triestina calcio, prisotni pa so bili tudi zastopniki izvajalcev del. Bila je to priložnost za ugotavljanje poteka del in še bolj za predstavitev načrtov o dograditvi objekta. Odbornik za javna dela Cernitz zagotavlja, da bo stadion uporaben že prihodnjo pomlad, dokončali pa naj bi ga v teku leta 1991. Dela se vsekakor ne bodo ustavila niti v avgustu (razen za velikošmarni poremor) in če ne bo zapletov, bodo njegova predvidevanja verjetno držala. Kaj pa finančna plat tega zahtevnega dela, ki ga ima v zakupu javna družba Italposte, izvaja pa ga konzorcij tržaških gradbenih podjetij? Odbornik za šport De Gioia nam je dejal, da se bo skupna investicija po predvidevanjih gibala pri okrog 62 milijardah lir, prva tranša del pa naj bi veljala kakih 35 milijard. Številke, s katerimi se je Občina Trst leta 1985 lotila tega projekta, so bile po dosedanjih računih za kakih osem milijard nižje. Medtem pa so minila skoraj štiri leta, v katerih se je marsikaj zgodilo. Poglejmo, kaj. Študija o izvedljivosti je bila odobrena novembra 1985, maja 1986 pa je bil sprejet generalni projekt, za katerega je bila potrebna posebna varianta (št. 44) k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu in ki jo je predsednik deželnega odbora z dekretom odobril junija 1987. Medtem pa so začeli veljati novi varnostni predpisi za športne objekte, katerim je bilo treba pri- lagoditi generalni projekt za stadion. Izvedbeni projekt je bil tako odobren komaj oktobra leta 1987. Takrat je bilo tudi predvideno, da bo skupna naložba za izgradnjo stadiona znašala 54 milijard lir (in se je torej do sedaj povečala za osem milijard). Dežela FJK je medtem za začetek del namenila prispevek v znesku 10 milijard, Občina pa je prostor prevzela 4. decembra 1987. Gradnja se je torej konkretno začela lani, še prej pa je bilo treba opraviti nekatere spremembe, ki jih je zahtevala nadzorna komisija (na primer podvojitev izhodnih stopnišč) in druge popravke, ki so seveda povečali predvidene stroške. Občina je aprila letos prejela posojilo iz Blagajne za pologe in posojila, s katerim si je zagotovila pokritje stroškov prve tranše del. Pri tem je treba povedati, da po zakonu krije 13,5 milijarde lir ministrstvo za turizem. Za drugo tranšo del pa je omenjena Blagajna že izrazila pripravljenost za dodelitev nadaljnjih 29 milijard lir, medtem ko bo Dežela FJK prispevala še nadaljnjih pet milijard. S tako finančno razpoložljivostjo in z dokončnim popravljenim projektom, predstavljenim pred nekaj tedni, je torej - če ne bo novih zapletov - res mogoče pričakovati, da bo lahko novi stadion gostil prve športne (in tudi ne) prireditve že prihodnjo pomlad. Na sliki (foto Magajna) tribune novega občinskega stadiona, ki ga gradijo tik ob stadionu Grezar. 40 milijard lir za čistilne naprave Tudi železarna bo »ekološka« Člani pete občinske svetovalske komisije, ki ji načeljuje odbornik Bettio, so si v petek ogledali škedenjsko železarno, da bi ugotovili, kakšen je položaj železarne pod novim lastnikom Pittinijem in ali ima železarna dovolj čistilnih naprav proti onesnaževanju. Med večletnim kriznim stanjem so bile namreč mnoge naprave železarne zanemarjene, tako da so postale zelo škodljive za okolje. Delegacijo je sprejel ravnatelj za operativne storitve Sergio Covi, ki je orisal skrb vodstva železarne za okolje in predvsem širokopotezne načrte, ki so jih izdelali za prihodnja leta in ki so jih že predstavili Tržaški krajevni zdravstveni enoti. Da bo železarna manj onesnažujoča, bo treba korenito preurediti vso tovarno, kar bo terjalo velike finančne stroške — okrog 40 milijard lir — dela pa bodo trajala verjetno več let. Novo lastništvo pa bo že v prvih dveh letih opravilo nekaj manjših, a pomembnih posegov, ki bodo omogočili "čistejše" predelovanje železa. Med te sodita namestitev elektronskega filtra, ki bo "sesal" kovinski prah, in korenito restrukturiranje plavžev, ki bo znatno zmanjšalo količino izpušnih plinov, prahu in vodnih hlapov. V bodočnosti pa bodo skušali uvesti tudi novo metodo za "reciklažo" vode. Samo za to prvo fazo bodo potrošili kar dvajset milijard lir. Odbornik Bettio je vodstvu železarne obljubil, da se bo sam pozanimal pri Deželi, ali ta lahko prispeva finančna sredstva za "ekološko sanacijo" železarne, saj — je dejal — je ta koristna za vse tržaške občane. Jabolko spora so radikalci Časopisna polemika med Costo in Bordonom Tržaški pokrajinski tajnik KP1 Nico Costa zavrača špektakularno politiko, takšno, ki se uprizarja na velikih odrih, želi si več odkrite in resne politike v vodstvenih organih stranke, v vodilnih strukturah strankine federacije, na katere marsikdo prevečkrat pozablja. Costov očitek, objavljen med Pismi bralcev v petkovi številki dnevnika LUnita (4. avgusta), je na račun tržaškega komunističnega poslanca Wil-lerja Bordona, ki se je v istem dnevniku oglasil s komentarjem v sredo, 2. avgusta. V svojem spisu je Bordon zagovarjal vsestransko sodelovanje med komunisti in radikalci (istega dne je rimski dnevnik La Repubblica poročal, da je Bordon dan prej v Rimu sodeloval na seji vsedržavnega vodstva radikalne stranke), kot tudi svoj Pristop v radikalno stranko in s tem v zvezi istočasno članstvo v dveh političnih strankah. Znano je, da je Bordon radikalno izkaznico plačal na kongresu te stranke letos spomladi v Riminiju (sam trdi, da izkaznice ni nikdar dvignil), in da je takrat deželni tajnik KPI Viezzi, v imenu deželnega vodstva stranke, ostro obsodil ta do-9odek. V svojem spisu pa posl. Bordon zavrača starokopitna in birokratska gledanja nekaterih, poudarja, da imajo radikalci in zeleni vrsto sorodnih gledanj s komunisti, da je treba sodelovanje na levici podpirati, upoštevajoč hova gledanja in novonastali položaj. . Nico Costa s svoje strani pa trdi, da ‘mata komunistična partija in radikal-na stranka danes različne identiteto, Politično kulturo, programe in vlogo. Pokrajinski tajnik KPI je sicer mnenja, da je veliko stičnih točk med strankama, da je prav, da ti sodelujeta, da pa oi bilo žalostno, če bi kdo mislil, da je sodelovanje med strankama možno le s simbolično zahtevo po dveh izkaznicah. Poslanec Willer Bordon je še pred svojo izvolitvijo v rimsko poslansko zbornico, in tudi potem, večkrat pokazal, da hodi po poteh, ki so marsikdaj drugačna od tistih, po katerih so običajno hodili prvaki tržaške komunistične partije. Tako je naredil tudi tokrat, in to je že nekajkrat, najbrž tudi upravičeno, vznejevojilo druge vodilne ljudi v komunistični partiji. Kar Costo najbolj žuli je to, da nekateri želijo delati politiko pod reflektorji na velikih odrih, ne pa v tradicionalnih forumih. To si lahko razlagamo tudi če preberemo sam naslov, ki so ga v dnevniku LVnita dali njegovemu spisu. Sicer pa si je Bordonovo početje treba razlagati tudi z dejstvom, da bodo najbrž še pred koncem leta v Miljah predčasne občinske volitve. VJiller Bordon je svojčas bil v Miljah župan. Jasno je, da hoče, da bi občinska uprava ostala v rokah svoje stranke in njenih zaveznikov. Nekateri znaki kažejo, da si tokrat želi spraviti pod streho levičarske Liste Frau-sin ne le komunistov in neodvisnih, marveč tudi zelene in radikalce. Napovedi so, da bo med kandidati sam radikalni vodja Marca Pannella. (mw) Jutri zaključek festivala Unita V ljudskem vrtu v Ul. Orlandini na Pončani se jutri zaključi pokrajinski festival Unita in Dela. Danes ob 18.30 bo na sporedu javna razprava ob obletnici atomske bombe nad Hirošimo, pri kateri bo sodeloval vsedržavni tajnik ZKMI Gianni Cuperlo. Ob 21. uri bo koncert moderne glasbe s skupino "Nočni skok". Drevi gledališče v starem mestu Tudi drevi bo krožek J. Maritain glasbeno in gledališko oživel staro mesto, in sicer Stari trg. Ob 21. uri bodo nastopili Silvio Donati, Giovan-na Famulari in Tullio Svetlini z blues glasbo, nato pa bo skupina Alchimia D. S. Sensi uprizorila igro Metti una sera d'estate. Tržaška občinska uprava sporoča, da bodo zaradi teh prireditev danes veljali tudi nekateri izredni prometni predpisi. Od 14. do 24. ure bo prepovedano parkirati in ustaviti avtomobile na Starem trgu. Tu bo od 19. do 24. ure sploh prepovedan promet, podobno kot na trgih Barbacan, Riccardo, v Ul. Riccardo in Pasaži Aldragi. Danes, 6. avgusta, bodo v Trstu odprte naslednje bencinske črpalke: AGIP: - Trg padlih zd svobodo (Milje) - Trg Piave - Drevored Čampi Flisi 59 - Sesljan - drž. cesta 133 (km 14) - Trg Sonnino 10 - Trg Sansovino 6 MONTESHELL: - Trg Bošket 1 - Ul. Baiamonti 1 - Nabrežje N. Sauro 6/1 - Miramarski drevored 233/1 - Istrska ulica 212 ESSO: - Rojanski trg 3/5 - Opčine - drž. cesta 202 (križišče) - Ul. Giulia 2 IP: - Nabrežje Ottaviano Augusto 2 - Trg Liberta 3 - Ul. F. Severo 2/8 ERG: - Ul. Piccardi 46 API: - Ul. Baiamonti 48 FINA: - Ul. F. Severo 2/3 Jutri zjutraj vpisovanje Dva tedna zabave v poletnem centru Sklada Mitja Čuk Čez približno teden dni se bo začel poletni center tudi na Opčinah: že peto leto zapovrstjo ga v prostorih Prosvetnega doma prireja Sklad Mitja Čuk, trajal bo od 16. do vključno 31. avgusta, vsak dan razen ob sobotah in nedeljah, vpisovanje oziroma potrditev predvpisa pa bo na vrsti jutri, od 8. do 14. ure, na sedežu Sklada, in sicer na Proseški ulici 133. Mimo golih podatkov pa je to poletno središče, ki ga organizatorji namenjajo predvsem otrokom iz vrtcev in šoloobvezne dobe, vredno posebne pozornosti. Ne nazadnje zaradi specifičnega delovanja, ki od vsega začetka označuje to opensko organizacijo. O tem, predvsem pa o načrtih za letošnji poletni center, smo se pogovarjali s predsednico Jelko Cvelbar, strokovno sodelavko Stanko Čuk in tajnico Eriko Cibic. Od lanskega septembra deluje v okviru sklada vzgojno zaposlitveno središče, namenjeno je predvsem najstnikom, ki se zaradi svoje prizadetosti po končanem obveznem šolanju ne uspejo vključiti v novo izobraževalno ali delovno okolje. V tem smislu predstavlja vzgojno zaposlitveno središče pomembno alternativo za vse, ki bi bili sicer obsojeni na obrobno vlogo v družbi. Med šolskim letom pa je poleg te strokovne službe še nekakšen popoldanski pouk, pri katerem se po šolskem pouku zbirajo tudi tisti dijaki, ki sicer niso podvrženi hujši telesni ali duševni prizadetosti, imajo pa težave pri pisanju domačih nalog in radi preživijo popoldan v družbi sovrstnikov. Med »obvezne« letne dejavnosti sodi tudi poletno središče, ki ga zaradi nerazpoložljivosti drugih prostorov prirejajo v Prosvetnem domu na Opčinah. Sklad Mitja Čuk ima sicer že približno leto dni nov sedež, ki ga je z ugodnim posojilom omogočila tudi openska Hranilnica in posojilnica. Za odkup poslopja pa je v teku nabiralna akcija, h kateri so poleg nekaterih posameznikov prispevali tudi uslužbenci ZTT. Poletno središče za šolske in predšolske otroke bo trajalo 12 dni, z razliko od ostalih let pa se je bilo letos treba odločiti za omejeno število vpisov. Večjih težav pa prav gotovo ne bo, saj je na razpolago dovolj prostora za sto otrok! Od teh je običajno le deset odstotkov prizadetih. V sodelovanju z vzgojitelji in spremljevalci, otrokom bo sledilo skoraj 20 oseb, so organizatorji že izoblikovali letošnje dejavnosti. Po prihodu, okrog 9. ure, se bodo otroci porazdelili po starostnih skupinah. S svojimi vzgojiteljicami se bodo lahko izmenoma udeležili glasbene ali gibalne vzgoje, ki ju bosta vodili strokovni pedagoginji prof. Ada Fabjan in prof. Dragica Hrovatin. Po kosilu v društveni gostilni in krajšem razvedrilu bodo v popoldanskih urah na vrsti interesne dejavnosti. Otroci bodo lahko izbirali med dramskim laboratorijem, ročnim delom, vzgojo k poslušanju glasbe in likovnim ustvarjanjem. Za otroke, ki jih morda tako delo ne veseli, pa bo poskrbela vzgojiteljica z družabnimi in kratkočasnimi igrami. Pri delu v poletnem centru bodo letos sodelovali tudi skavti in taborniki. Njim je zaupana naloga, da z alternativnimi dejavnostmi »zaposlijo« predvsem starejše prizadete otroke, ki se težje vključijo v skupine živahnih malčkov. Vzporedno z dejavnostmi v Prosvetnem domu se bodo tako zvrstili tudi sprehodi po Krasu, pikniki, posebne družabne igre in ogledi filmov. Če bo organizatorjem uspelo, pa bo za vse na vrsti tudi dan pri morju, (dam) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Silvestra Zobca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, darovalcem cvetja in tistim, ki so nam ob tem težkem trenutku pomagali. SVOJCI Boljunec, 6. avgusta 1989 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in prijateljem, ki so se v tolikem številu poslovili od našega dragega Milana Slokarja SVOJCI Trst, 6. avgusta 1989 (Občinsko pogrebno podjetje) t Zapustil nas je naš dragi Rafael Vatovec (ČEŽERAN) Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu naravnost na pokopališče v Miljah. Žalujoči žena, hčeri in brat z družinami ter vsi svojci. Vinjan, Plavje, 6. avgusta 1989 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja ob izgubi našega dragega Emila Škabarja Posebna zahvala gospodu župniku A. Bedenčiču, vsem sorodnikom, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Družine Škabar, Bertolino, Anto-nioli in Macarol. Repen, Ferrara, Sežana, 6. 8. 1989 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje ob boleči izgubi naše predrage Emilie Gori por. Grilanc Posebna zahvala g. župniku za cerkveni obred, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. SVOJCI Salež, 6. avgusta 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Danice Milič se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Zgonik, 6. avgusta 1989 ZAHVALA Ob težki izgubi naše predrage mame, none in pranone Marije Požre roj. Škorje se ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin, posebno pevcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Beka, Sežana, Divača, Prosek, 6. avgusta 1989 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage Marcele, Peric por. Šuc se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami so-čustovali. SVOJCI Vižo vij e, 6. avgusta 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) 4. 8. 1979 4. 8. 1989 Ob 10. obletnici smrti Valentina Jercoga se ga z ljubeznijo spominjata hči Meri in sin Darko z družinama. Dolina, Boljunec, 6. avgusta 1989 Bazovski župnik g. Marjan Živec sedemdesetletnik Danes praznuje svoj 70. rojstni dan g. župnik Marjan Živec. Prav gotovo ga praznuje med svojimi verniki v Bazovici, kamor je prišel v juliju leta 1948. Kdo ga ne pozna in kdo ga ni srečal na številnih prireditvah, ki jih je sam pomagal pripraviti, ali pa se jih udeležuje le kot gost - gledalec. Kdor ga sreča vedno tako aktivnega, vedno pripravljenega, da še kaj postori, da še kaj napravi za cerkev, vernike, pa tudi za kulturo, težko verjame, da so tu že leta, ki bi terjala sicer tudi nekaj počitka, nekaj premora. Tega pa župnik Živec do sedaj še ni poznal. Današnji slavljenec se je rodil pri Sv. Ivanu. Njegov oče je bil kamnosek. Po opravljenem učiteljišču je stopil v Kopru v semenišče, bogoslovje pa je študiral v Gorici. Za duhovnika je bil posvečen 30. maja 1942 v stolnici Sv. Justa v Trstu. Služboval je več let v Istri, ko pa se je vrnil v Trst, je nekaj časa hodil na Repentabor, pomagal na Opčinah in se nato ustavil v Bazovici. V vsem tem času si je veliko prizadeval, da bi obnovil in popravil bližnje cerkve. Tako je poskrbel za obnovo cerkve Sv. Cirila in Metoda v Pad-ričah, za popolno obnovo cerkve Sv. Roka v Gropadi, pa za cerkev v Gro-čani in na Pesku, kjer je tudi novi sedež župnije. Leta 1964 sta bila po njegovi zamisli dograjena v Bazovici dvorana in Slomškov dom, kjer pogosto potekajo razne kulturne in šolske prireditve. Župnik Živec je bil predsednik Duhovske zveze, dekan in častni kanonik stolnega kapitlja v Trstu. Veliko dela in svojih moči pa je posvetil organizaciji poletnih kolonij za otroke SLOKAD, ki se že vrsto let odvijajo v Dragi. Njegovi verniki, pa tudi vsi, ki cenijo njegovo delavnost in zavzetost, mu ob tem življenjskem jubileju želijo še veliko zdravja in delovnih uspehov. (N. L.) razstave Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 26. t. m. na ogled skupinska razstava MATERIA E LUČE NELLA BAIA. Sodelujejo umetniki: Silvano Cla-vora, Bogomila Doljak, Claudia Raza, Graziano Romio, Adriana Scarizza in Fulvio Sisto. Urnik: 9.00-12.00, 16.00-18.00, ob nedeljah zaprto. razna obvestila Ob letošnji Kraški ohceti prirejamo RAZSTAVO. Zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred drugo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (štev. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4 v Trstu. Patronat INCA-CGIL v Nabrežini sporoča, da bo posloval do 26. avgusta samo ob torkih od 9. do 12. ure in ob četrtkih od 15. do 18. ure. KD Kraški dom priredi poletni center od 17. avgusta do 1. septembra (izključno sobote) za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Center bo potekal od 9. do 13. ure v občinski telovadnici v Repnu. Vpisnina 20.000 lir. Vpisuje Vesna Guštin, tel. 327124. Odbor KD Primorsko - Mačkolje se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnje šagre. KD JOŽE RAPOTEC - Prebeneg priredi ŠAGRO V BOROVEM PARKU Danes, 6. t. m., ob 18.30 NASTOP GODBE IZ RICMANJ, zvečer ples z ansamblom POMLAD Jutri, 7. t. m., ples z ansamblom AGROPOP Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! včeraj - danes Danes, NEDELJA, 6. avgusta 1989 VLASTICA Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 14.33 - Luna vzide ob 10.51 in zatone ob 22.08. Jutri, PONEDELJEK, 7. avgusta 1989 KAJETAN PLIMOVANJE DANES: ob 0.01 naj višja 25 cm, ob 6.15 najnižja -43 cm, ob 12.56 najvišja 40 cm, ob 19.08 najnižja -20 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.28 najvišja 16 cm, ob 6.29 najnižja -34 cm, ob 13.17 najvišja 38 cm, ob 19.49 najnižja -18 cm.nižja -51 cm, ob 12.36 najvišja 42 cm, ob 18.35 najnižja -21 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,4 stopinje, zračni tlak 1013,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesca in Matteo Palermo, Francesca Icardi, Cassia Demic-hele. UMRLI SO: 80-letni Domenico Forna-saro, 63-letna Iolanda Bonfante vd. Petelin, 63-letni Giovanni Zotti, 82-letni Raf-faele Vatovec, 77-letni Germino Delise, 79-letni Giorgio Pagliaro, 67-letni Renato Robba. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 6. avgusta 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA, (tel. 200466) - Odprta od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za nujne primere. Od ponedeljka, 7. do sobote, 12. avgusta 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, MILJE, Lungomare Venezia 3. BAZOVICA, (tel. 226210) - samo po telefonu za nuj ne . primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. BAZOVICA, (tel. 226210), samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. BAZOVICA, (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 54 49 50 63 37 CAGLIARI 29 61 69 62 15 FIRENCE 49 83 37 62 12 GENOVA 69 7 36 79 66 MILAN 88 16 43 8 20 NEAPELJ 50 54 4 71 22 PALERMO 74 80 38 27 12 RIM 66 80 14 57 28 TURIN 37 84 57 38 61 BENETKE 27 43 ENALOTTO 52 68 3 XIX 2 KVOTE: 2 X 2 2 X 1 X 2 12 45.097.000.— 11 1.391.000,— 10 125.000.— čestitke Danes praznuje v Dolini MARIJA ŠTRANJ-FURLAN 85. rojstni dan. Vse najboljše, zdravja, veselja in sreče ji želijo bratje in sestre z družinami. Ob cesti v Bazovici hišica stoji, v nji ELENA 21 let slavi. Da bi se ji izpolnile vse želje ji želita Zora in Silko. koncerti GRAD SV. JUSTA V sredo, 9. t. m., ob 21. uri, bo na sporedu recital SERGIA ENDRIGA, ki ga organizira klub Tenco in deželni center za turistične pobude. TRG UNITA’ Jutri ob 20.30 bo na sporedu koncert mestne godbe G. VERDI. kino ARISTON - 21.15 Un pešce di nome VVanda, kom., i. J. Lee Curtis. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.00 Fantasmi da lega-re. Jutri Ho sposato un'aliena. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 II fluido che uccide, srh., □ NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Donne amazzoni sulla Luna, kom., r. John Landis, i. Susanna Arguette, Steve Guttemberg. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Pieno d’a-more, porn. □ □ NAZIONALE IV - 17.30, 22.10 Schiavi di New York, r. James Ivory. GRATTACIELO - 16.45, 22.15 II piccolo diavolo, i. W. Matthau, R. Benigni. MIGNON - 17.00, 21.00 II dittatore del Parador, in arte Jack, kom., i. Sonia Braga, Richard Dreyfuss, Sammy Davis jr. EDEN - 16.00, 22.00 La rossa, la bionda e 1'ingorda, pom., □□. Jutri Smania erotica. porn. VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 17.00, 22.10 Cimitero viven-te, srh, r. Stephen King. LUMIERE FIGE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 American bordello, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ D razne prireditve SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom TABOR 89. V torek, 8. t. m„ ob 20.30 odprtje razstave: umetne obrti, kamen, kovina, les, čipka (Bruno Kralj - Barbara Michelazzi - Elvio Sabadin), na večeru sodeluje ženska pevska skupina Stu ledi. V soboto, 12. t. m„ ob 20. uri ples z ansamblom Taims, v nedeljo, ob 18. uri koncert Godbe na pihala Ricmanje, dirigent Ennio Križanovsky, ob 20. uri ples z ansamblom Taims, v ponedeljek, ob 20. uri ples za ansamblom Happy day, v torek, 15. t. m., ob 18. uri nastop kotalkarjev ŠD Polet, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. Razstava izdelkov krožka "Ob pletenju še kaj..." Sejem novih in rabljenih knjig. gledališča VERDI V Mali dvorani Gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2, v sodelovanju s Cappello Underground, nadaljujejo s predvajanjem filmov, ki imajo kot skupno temo opereto. Koledar: danes ob 18.30 film IL FIORE DI HAWAI, jutri ob 18.30 film LA CITTA' CANORA in ob 21.00 film OUESTA NOTTE O MAI PIU'. Vstop prost. Zaključni koncert Festivala operete bodo predstavili tudi v drugih krajih dežele Furlanije-Julijske krajine in sicer jutri v Vidmu v Parku del Torso, v torek, 8. t. m., v Pordenonu na Trgu San Marco, v sredo, 9. t. m., v Lignanu v Areni Alpe Adria in v četrtek, 10. t. m., v Gradišču v gledališču na prostem. Začetek ob 21. Sekcija Repentabor priredi PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA Danes, 6. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri POLITIČNI GOVOR, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom LOJZE FURLAN. Nabrežinska krvodajalska sekcija priredi danes, 6. t. m., na igrišču Sokola v Nabrežini PRAZNIK KRVODAJALCA Zvečer bo igral ansambel HAP-PY DAV. Na sporedu bo tudi balinarski turnir in nastop PLESALSKE SKUPINE F. PREŠEREN iz Bo-ljunca. ŠD ZARJA priredi danes, 6. t.m., na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK Delovali bodo dobro založeni kioski,za zabavo pa bo poskrbel ' BIG BOLERO BAND. SKLAD MITJA ČUK Vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE se bo vršilo jutri, 7. avgusta, od 8. do 14. ure na Opčinah, Proseš-ka Ul. 131. SAMI IZDELAJTE POROČNE BOMBONIERE Ul. Manzoni 18 - TRST - Tel. 728096 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Obvestilo za javne razglase Furio Grimaldi navaja naslednje osebe: Maver (Mauer) Giuseppe (oče pok. Giovanni); Amalia-Liuba, Nada, Giuseppe, Milena, Boris, Oscarre in Neva, vsi Carli (oče pok. Giuseppe); Sancin Maria (oče pok. Lorenzo Žerial); Anna Maver (oče pok. Giovanni) vdova Carli (Kralic); Lampe Edoardo (oče pok. Pietro); Babuder Martino (oče pok. Michele); Seriau Giorgio (oče pok. Giuseppe); Mauri Maria roj. Tomasi (oče Carlo); Giovanni Sanzone; Gaetana Garofalo por. Sanzone; Sanzone Vito; Viller Giovanni (oče pok. Francesco); Pibernik Giuseppe (oče pok. Rodol-fo); Klun Giuseppe (oče pok. Lorenzo); Zeriau Giovanni (oče pok. Antonio); Seriau Michele (oče Giovanni); Seriau Giovanni (oče pok. Lorenzo); Delena Maria in Delena Giuseppina (oče obeh pok. Pietro Amadeo); Seriau Giuseppe (oče pok. Antonio); Seriau Michela (oče pok. Antonio); Seriau Michele (oče pok. Giuseppe); Sanzin Maria vdova po Giuseppeju (oče pok. Michele) roj. Seriau (oče pok. Giuseppe); Krailich Giuseppe (oče Giuseppe); Sanzin Giovanni (oče pok. Antonio); Cosina Giuseppe (oče Giovanni); Žerjal (Zerial) Edvard (Edoardo) od Josipa (pok. Giuseppeja) ali njihove dediče in naslednike in jih kliče pred tržaškega pretor-ja na avdienco, ki bo 2. aprila 1990 ob ustaljeni uri. Zadevala bo izjavo o nakupu v lastno korist, za priposestvovanje, posesti z oznako pp. cc. nn. 126, 1921/6 v CT T, ki sodijo pod PP.TT. 683 in 678 v Boljuncu. Sodni uradnik: Alfonso Carola izleti Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet na Koroško na jezero VVeisensee v soboto, 18. t. m. Za informacije tel. na št. 200036. mali oglasi V VIŽOVLJAH sem izgubil ročno uro seiko. Poštenega najditelja naprošam, naj tel. na št. 299285. DAJEM v najem trgovino jestvin na Proseku, Tab I, 6, 14/0. Tel. 225747. 29-LETNO dekle išče katerikoli zaposlitev, tudi začasno. Izkušnje na področju prevajanja, uradniškega dela in dela z otroki. Sprejme tudi ročno delo na odprtem. Klicati v zgodnjih jutranjih urah na št. 291270 ali 567876. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234 od 18. do 21. ure. PRODAM njivo z oljčnim nasadom po ugodni nizki ceni v Dolini. Tel. 228419. PRODAM vespo PX 125 E, bele barve, letnik 1984, prevoženih 24.000 km v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. (0481)882485. PRODAM moško dirkalno kolo, znamke Pinarello, skoraj novo, cena po dogovoru. Tel. (0481)882485. PRODAM nepotopljivi čoln, dolžina 3 m. Tel. 212823. PRODAM več letnikov tednika Panorama. Tel. 54026. PRODAM motor Mercury 4.5 k. s. v dobrem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 815824. TRGOVINA jestvin zaposli 18/20-letno vajenko/ca z opravljenim vojaškim rokom. Predstaviti se v trgovini Despar na Proseku št. 124 jutri, 7. t. m., ob 18. uri. KUPIM knjigo Fizika 1, avtor Rudi Kladnik DD.U Univerzum za tehnične šole. Tel. ob uri kosila na št. (0481)78271. KATALAN Spedizioni zaposli izkušenega voznika v upravljanju tovornjakov, največ 30 let, z vozniškim dovoljenjem "C", z opravljenim vojaškim rokom, za dnevno delo prevoza blaga v Jugoslavijo. Tel. 231153 ali 232339. SLAŠČIČARN A na Krasu zaposli slaščičarja ali pomožnega slaščičarja s prakso. Tel. (040) 213055 ob delavnikih. IŠČEM 4-konjski motor tomos za čoln, tudi pokvarjen. Tel. 412951. IŠČEM gospo za prenočitev pri starejši gospe. Tel. 212436 IŠČEM gospo za oskrbo starejše gospe in nekaj dela v stanovanju. Tel. 212436. NUDIMO 25/55-letnim ženskam službo čistilke. Tel. jutri zjutraj od 8.30 dalje na št. 69540. GOSTILNA - Pizzeria Pettirosso, Boršt št. 60, tel. 228151 obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta ves mesec avgust. &npwria vfiaKeatiaa • ŽENSKA OBLAČILA TRST Ul. San Maurizio 16 (vogal Trga Ospedale) © 775741 popusti popusti popusti sezonski popusti do 30. avgusta obv. občini 14/7/89 1 1 illilli llilili ■■■I nedeljski televizijski in radijski sporedi -■jr \ RAI 1_______________ 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik x 13.55 Kviz: Fortunissima 14.00 Film: Una domenica d'a-gosto (kom., It. 1950, r. Luciane Emmer, i. Ave Nin-chi) 15.20 Nan.: Sapore dl gloria 16.20 Dokumentarna oddaja: Viaggio in Italia 17.20 Glasbena oddaja: Canzo-nissima, la grande festa della mušica 18.20 TV film: Lo straniero mi- sterioso (po romanu Marka Twaina, r. Peter Hunt, i. Christopher Makepeace, Lance Kenvin) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Variete: Una festa per il cinema (vodi Pippo Bau-do, neposredni prenos iz Taormine) 23.00 Športna nedelja: motociklizem - VN VB (500 ccm) 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Nadaljevanka: Jenny (dram., NDR-Nor. 1981, r. Per Bronken, i. Liv Ullmann, 1. del) RAI 2______________ 10.00 Srečanja včeraj in danes 10.30 Video week-end: Filmi na domu 11.00 Film: Strada maestra (dram., ZDA 1940, r. Raoul Walsh, i. Humphrey Bo-gart, George Raft) 12.30 Odlomki iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 13.30 TV film: Con gli occhi dl Emma (dram., ZDA 1984, r. John Korty, i. Elizabeth Montgomery) 15.05 Atletika: finale evropskega pokala (iz Gatesheada) 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint -dogodki in osebnosti športne nedelje 20.30 Film: 11 conformista (dram., It. 1971, r. Bernardo Bertolucci, i. Jean-Lo-uis Trintignant, Stefania Sandrelli) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.30 Dok. oddaja: Mixer 23.30 Rubrika o protestantizmu 24.00 Glasbena oddaja: Umbria Jazz '89 - Dizzy Gillespie in Phil Woods AH Starš ^ RAI 3__________________ 11.55 Motociklizem: VN VB (125 ccm, iz Donningtona) 12.50 Dancemania 88 13.25 Motociklizem: VN VB (250 ccm) 14.30 Vodno smučanje - it.pr-venstvo 15.50 Drobci: Umberto Eco in-tervjuva Adorna (1966) 16.00 Opera: I Puritani (Vincen-zo Bellini, dunajski operni orkester dirigira Gian-franco Mašini, nastopajo Carlo del Bosco, Dimitri Kavrakos, Editha Grube-rova) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol - pregled rezultatov 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Videobox 20.30 Film: II conguistatore (pust., ZDA 1955, r. Dick PoweIl, i. John Wayne, Susan Hayward) 22.25 Variete: Fronti a tutto 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Film: Gli occhi degli altri (krim., ZDA 1965, r. Willi-am Castle, i. Andi Garrett, Sarah Lane) Ir RTV Ljubljana 1 8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja: Živ Žav, 9.45 nan. Nevami zaliv - Mlada vidra 10.15 Nad.: Boljše življenje 11.00 Po jezeru (prenos z Bleda) 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 Alpski večer '89 15.15 Glasbena oddaja: San Remo '89 16.00 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Jiri Sovak, 9. del) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Film: Deček na delfinu (krim., ZDA 1957, r. Jean Negulesco, i. Alan Ladd, Sophia Loren) 19.00 Video strani 19.05 Risanka 19.15 Oddaja za goste iz tujine 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (Miodrag Karadič, 7. del) 21.20 Zdravo, vmes dnevnik 22.50 Oddaja za goste iz tujine |~^P) TV Koper 11.00 Šport spektakel: Najzanimivejši in izredni športni dogodki (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 13.50 Tenis: finale Flushing Meadows 1984 (pon.) 18.00 Dogodek 20.30 Nogomet: Amsterdamski turnir (posentki tekme) 22.15 TVD Novice 22.25 Nogomet: Amsterdamski turnir (posnetki tekme) ~|f RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka Odpisani (10. del) 13.00 Rezerviran čas 14.55 EP v atletiki: finale (iz Gatesheada) 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarna oddaja: Organizirani kriminal 20.55 Poročila 21.00 Skica za portret 21.20 DP v kasaških disciplinah 21.40 Reportaža: Sinjska alka 22.40 Športni pregled CANALE 5________________ 8.30 Nanizanka: Fantasilandia 9.30 Film: Le donne (kom., ZDA 1939, r. George Cukor, i. Norma Shearer, Joan Crawford) 12.00 Nanizanka: Mac Gruder & Loud - Bersaglio umano 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.00 Nadaljevanka: Colorado -1 pascoli 15.45 Film: Giulietta e Romanoff (kom., ZDA 1961, r. Peter Ustinov, i. Sandra Dee, Akim Tamiroff) 18.00 Nanizanka: Love Boat -Chiamatemi nonna 19.45 Kviz: Čari genitori album estate 20.30 Film: II re di Hong Kong (dram., i. Pierce Brossnan, Deborah Raffin, 3. del) 22.30 Nanizanki: Časa Vianello -II pacco postale, 23.00 Ovi-dio - Ieri e un altro giorno 23.30 Film: Agguato nella savana (pust., ZDA 1964, r. Ivan Tors, i. Harry Guardino, Robert Culp) 1.15 Nanizanks: Mannix RETE 4___________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Pianeta Big Bang 10.00 Nanizanke: Due onesti fuorilegge, 10.50 Bonanza, 11.45 Harry 'O, 12.40 Mis-sissippi, 13.35 Giovani av-vocati, 14.30 Arabesgue, 15.30 Longstreet, 16.10 An-gie 16.35 Film: Assassinio premedi-tato (krim., ZDA 1953, r. Andrew Stone, i. Joseph Cotten, Jean Peters) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby M.D. - Una ragazza diffici-le, 19.30 Baretta - barney 20.30 Film: Amico stammi lonta-no almeno un palmo... (vestern, It. 1972, r. Michele Lupo, i. Giuliano G emma, George Eastman) 22.25 Film: L'inverno del nostro scontento (kom., ZDA 1983, r. Waris Hussein, i. Donald Sutherland, Teri Garr) 0.10 Nanizanki: Agente specia-le - Vogliono uccidere Ste-ed, 1.10 Ironside - Gioco d -azzardo ITALIA 1________________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.15 Nanizanke: Dimensione Alfa, 11.10 Chopper Sguad, 12.10 Master 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Bandito si... ma d'o-nore (kom., Fr. 1962, r. Jean Cherasse, i. Louis De Fu-nes) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Bal-liamo e cantiamo con Licia in risanke 18.00 Nanizanka: II falco della strada - Un prigioniero di troppo 19.00 Risanke: Foofur superstar, 19.30 Gli amici cercafa-miglia, 20.00 IPuffi 20.30 Film: Paolo Barca, maestro elementare, praticamente nudista (kom., It. 1975, r. Flavio Mogherini, i. Renato Pozzetto, Janet Agren) 22.20 Variete: Trisitors 23.30 Nanizanke: Brothers - Una cameriera nuova, 23.50 Se-arch - Un colpo da 24 čarati, 0.40 Star Trek ODEON__________________ 13.00 Variete: Sugar 13.30 Film: Canzoni nel mondo (glas., It. 1963, r. Vittorio Sala, i. Mina) 15.30 Film: Tradimento fatale (krim., ZDA 1987, r. R. Le-wis, i. M. Anderson) 17.30 Nanizanke: Sanford and Son, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo, 19.30 Misfits 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Nanizanka: Sul luogo del delitto 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Film: Ninja - licenza di sterminio (pust., Filip. 1987, i. Stuart Steen) TMC____________________ 10.00 Risanke: Snack 11.55 Motociklizem: VN VB (125 ccm, iz Donningtona) 12.50 Papežev blagoslov 13.25 Motociklizem (250 ccm) 14.20 Dokumentarec 14.55 Evropski pokal v atletiki 19.30 Motociklizem (500 ccm) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Geometria di un delitto (dram., ZDA 1969, r. Tito Davison, i. Lana Turner, George Chakiris) 22.20 Nogomet '89: najboljše iz sezone, Marseille-Monaco 24.00 Film: I figli della gloria TELEFRIULI______________ 10.30 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 11.30 Nanizanki: La guerra di Tom Grattan, 12.00 Nauf-raghi 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Film: Atsalut pader (biog., It. 1979, r. Paolo Cavara, i. Gianni Ca vina) 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Justice 19.00 Dnevnik - šport 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: Vagabondo a cavallo (vestern, ZDA 1950, r. Hugo Fregonese, i. Joel McCrea) 22.30 Nanizanka: Angoscia 23.00 Šport 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Matineja: Glasbeni listi, 10.15 Mladinski oder: Zaljubilo se je sonce; 11.45 Vera in naš čas, 12.00 Antologija humorja kabaretistov Borisa Kobala in Sergeja Verča: Prežganka ali Brodo brustola; 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Radijska igra: Kadar zapoje harfa (Jožko Lukeš); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.30 Prijetno nedeljsko popoldne; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 16.05 Disco scoop; 17.45 Sum-mer song; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Superpass; 20.00 Prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. Hi ■i rai 1______________ 9.00 Risanka: Ape Maia 9.25 Dokumentarec: Giramon-do - Nil 10.15 Film: Mata Hari (krim., ZDA 1931, r. George Fit-zmaurice, i. Greta Garbo) 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nad.: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Robin Hood 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: Rapporto confiden-ziale (pust., VB-Fr.-Šp. 1956, r.-i. Orson VVelles) 15.45 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.40 Mladinska oddaja: Big 17.40 Film: Scarface (krim., ZDA 1932, r. H. Hawks, i. Boris Karloff) 19.10 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Film: I guattro delVoca selvaggia (pust., VB 1985, r. Peter Hunt, i. Scott Glenn, Barbara Carrera), nato dnevnik 22.30 Koncert Uta Ughija 23.20 Aktualno: Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik 0-10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2________________ 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 Computron 22, 10.00 Monopoli 11.00 Rubrika o židovski kulturi 11.30 Odlomek iz International DOC Cluba: Gino Paoli 12.05 Nan.: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna odd.: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanke 16.40 Film: I deportati di Bota-ny Bay (pust., ZDA 1952, r. John Farrow, i. James Mason) 18.10 Videocomic, nato Šport 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, dnevnik 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Dnevnik - nocoj 21.45 Gledališče na RAI 2: La locandiera (Goldoni, i. Carla Gravina) 23.45 Nočni dnevnik 23.55 Film: Enrico IV (dram., It. 1984, r. Marco Bellocchio, i. Marcello Mastroianni, Claudia Cardinale) ^ RAI 3__________________ 13.40 Elastični balon (iz Vigna-la Monferrato) 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spetta-colo in confidenza - Fran-cesca Dellera 15.15 Film: Maria Walewska (dram., ZDA 1937, r. Cla-rence Brovvn, i. Greta Garbo) 17.10 Film: La donna del giorno (kom., ZDA 1936, r. Jack Conway, i. Spencer Tra-cy) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Šport: Tutto mondiali ieri & domani (vodi Aldo Bi- scardi) 22.30 Dnevnik nocoj 22.35 Zabavna oddaja: Fronti a tutto - Canini al guinza- glio (vodi Pinina Garava- glia) 23.05 Avtorska TV: Liliana Ca-vani - Hitler al potere 0.05 Nočni dnevnik 0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti Ir RTV Ljubljana 1 16.20 Video strani 16.30 Poletna noč (pon.): nad. Tanamera, singapurski lev, 17.30 nan. Samo bedaki in konji 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Zrcalo tedna, 18.25 Naš utrip 18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Kobilica, 18.50 lutke Zlatarjevo zlato (5. del) 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Ekran sneži (Marija Bedenek-Vesna Jezerkič, r. Miljenko De-reta, i. Alma Priča, Mira Banjac) 21.40 Mali koncert: Kvartet godal 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Tanamera (3. del) in nanizanka Alo, Alo (10. del) 1.15 Video strani ~jjjP) TV Koper______________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (pon.) 14.05 Nogomet: Amsterdamski turnir 16.00 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Peter-sona) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Mednarodni informativni tednik: Settegiorni 20.30 Košarka NBA: finale (ponovitev) 22.15 TVD Novice 22.25 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Peter-sona) RTV Ljubljana 2 17.30 Satelitski prenosi 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Informativna oddaja: Po sledeh napredka - Na pragu 21. stoletja (9. odd.) 20.30 Dokumentarna serija: Televizija 21.25 Satelitski prenosi r CANALE5 U.15 12.00 12.30 13.30 14.30 ®-30 Nanizanke: Fantasilandia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una famiglia americana Aktualno: Forum - La ragazza dagli stivali d'argen-to Mladinska oddaja: Doppio slalom Kviz: OK il prezzo e giusto Variete: Rivediamoli Nanizanka: Love Boat - Af-j, fare in alto mare '30 Film: Piangerd domani (dram., ZDA 1955, r. Daniel Mann, i. Susan Hayward, 1- Don Taylor) ■45 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mai dire si - Troppo bello Per essere vero, 18.45 Top Ig. Secret - La prima missione 2g J? Kviz; Čari genitori Mlm: Il re di Hong Kong 22m ,zadnii del) 22 er, ^V'Z: 11 gioco dei nove Variete: Maurizio Co-0 •)„ stanzo Show Estate Film: Tre per una rapina (krim., It. 1964, r. G. Bongi-°anni, i. Barbara Steele, Christian Doerner) RETE 4__________________ 8.00 Nanizanka: In časa Law-rence 8.50 Film: La vedova allegra (glas., ZDA 1952, r. Curtis Bernhardt, i. Lana Turner) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.30 Nanizanka: Storie di vita 15.20 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.10 Nanizanka: Storie di vita 16.30 Film: Golden G ate (dram., ZDA 1981, r. Paul Vendkos, i. Jean Simmons, Perry King) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Minuzzolo, il cavalli-no rosso (pust., ZDA 1949, r. Lewis Millestone, i. Myrna Loy, Robert Mitchum) 22.15 Film: L innocente (dram., It. 1976, r. Luchino Viscon-ti, i. Giancarlo Giannini) 0.40 Nanizanki: Agente specia-le, 1.15 Ironside - Il pittore scomparso ITALIA I_______________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I Gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Super-man, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Stre-ga per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvi- show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph Super-maxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla con-guista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Vacanze in Florida (kom., ZDA 1985, r. Carl Reiner, i. John Candy, Karen Austin) 22.05 Nanizanka: Starsky and Hutch 22.50 Dok. oddaja: Cingue anni diavventura 23.15 Nanizanke: Starman, 0.05 Taxi, 1.00 Giudice di notte ODEON___________________ 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nad.: Anche i ricchi pian-gono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Un dollaro di fifa (kom., It. 1960, r. Giorgio Simonelli, i. Ugo Tognazzi, Valter Chiari) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Nanizanka: I classici dell'-erotismo 23.30 TV film: Il nemico dei Ken-nedy (krim., ZDA, r. Michael 0’Herlihy) TMC_____________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini del-1'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Aspen 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nanizanka: I viaggiatori del tempo 16.00 Film: Una vera amicizia (kom., ZDA 1978, r. Jack Starret, i. Johnnv Čash) 18.00 Nan.: Flamingo Road, 19.00 Operazione ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Un pianto nella notte (dram., ZDA 1978, r. Richard Lang 22.20 Nanizanka: Ray Bradbury presenta 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Corsa contro la paura TELEFRIULI_____________ 11.30 Nanizanka: Naufraghi 12.00 Dokumentarec 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: L eredita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: Medusa 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Film: L abito da sposa (fant., r. Boris Ritsariov, i. Jelena Kondratieva) 22.00 Nan.: S.Francisco of limit 23.00 Dnevnik, News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.3C Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 9.15 Otroški kotiček: Dogodivščine barona Miinchhausna (zadnji del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 So-natina za glas in klavir (pon.); 12.40 Koroška poje: Vaščani pojo iz Zgornje vesce (vodi Jožko Kovačič); 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki; 16.00 In ti, kam poj deš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik, nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Popotovanje; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgod. utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.50 Razglednica; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.35 Mi in vi; 19.00 Mixa-ge; 20,00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. Pet in pol milijarde lir prispevkov Goriškega sklada za gospodarske pobude Nova tovarna družbe Aeritalia v Ronkah V soboto in nedeljo v Bohinju Na Skalci se bodo pomerili najboljši prosti plezalci Sponsorizirata Kmečka banka in trgovina K2 Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je te dni odobril za nad pet in pol milijarde lir finančnih prispevkov Goriškega sklada v korist novih gospodarskih pobud, oziroma za prestrukturiranje že obstoječih dejavnosti. V doglednem času, po zaključenih investicijah, naj bi se tako odprlo okrog tristo novih delovnih mest. Na daljši rok pa so perspektive zaposlovanja še ugodnejše. Tako naj bi samo v novi tovarni Aeritalia, seveda, če bo načrt izveden v celoti, v zaključni fazi nudilo zaposlitev okrog osemstotim osebam. Pri dodelitvi prispevka podjetju Aeritalia, ki sicer sodi v okvir podjetij z državno udeležbo, so tako v tehnič-no-posvetovalnem odboru, ki je predhodno in podrobneje razpravljal o prošnji, kakor v okviru razširjenega odbora Trgovinske zbornice upoštevali predvsem pozitivne posledice, ki bi jih prisotnost tovarne utegnila imeti za drobno gospodarstvo na Goriškem. V tem smislu je razumeti tudi pogoj, ki je naveden v sklepu o dodelitvi ene milijarde lir: polovico prispevka bo Trgovinska zbornica izplačala potem ko bo podjetje dejansko pričelo izvajati program strokovnega usposabljanja mladih delavcev in ko bo stekel program usposabljanja in prilagajanja proizvodnje v majhnih podjetjih potrebam specifične proizvodnje, ki jo nameravajo organizirati v novi tovarni Aeritalia. Poleg milijarde lir prispevka (celotna investicija družbe Aeritalia bo menda veljala okrog 23 milijard lir) za novo tovarno v Ronkah, je razširjeni odbor odobril še nekaj zajetnih posegov. Tako bo posebna ustanova za tr-žiško pristanišče lahko koristila približno eno in pol milijarde lir za dokončanje upravne zgradbe in gradnjo terminala RO-RO. Finančni prispevek iz Goriškega sklada so nadalje odobrili podjetju Safog, podjetju Orion v Kr-minu, podjetju BTA Risorse iz Vileša, ki se ukvarja z raziskavami in proizvodnjo tehnologije na področju predelave in uničevanja odpadkov, podjetju Kemica iz Sovodenj. Poleg omenjenih podjetij, je razširjeni odbor odobril predlog glede vrste manjših prispevkov številnim drugim podjetjem, ki delujejo na področju predelovanja lesa, elektronike, kemije, tiskarstva. V pripravah na sejo razširjenega odbora Trgovinske zbornice, se je sestal tudi odbor zbornice ter, poleg drugih ukrepov, potrdil uradno prisotnost na nekaterih pomembnih mednarodnih sejemskih prireditvah, tako v Budimpešti, Zagrebu in Varšavi. Interpelacija KPI Razvojne možnosti podjetja INSIEL Deželni svetovalci Bratina, Padovan in Poli (KPI) so te dni predložili interpelacijo v zvezi z načrtom za odprtje pola informatike v Gorici. Komunistični deželni svetovalci vprašaj ujej o za podatek, kakšna je opremeljenost družbe Insiel (ustanovili so jo lani v Gorici) danes, s kolikšnimi napravami razpolaga in koliko osebja zaposluje. Od deželnega odbora želijo nadalje vedeti, če obstajajo možnosti, da se v goriškem sedežu družbe lahko razvijejo tudi raziskovalne dejavnosti in proizvodnja. Z ozirom, da smo v polnem počitniškem obdobju in ob upoštevanju krize, bo na odgovor najbrž treba počakati še nekaj časa. Športno plezanje dobiva iz dneva v dan vedno več privržencev, ki se posvetijo tej mlajši inačici tradicionalnega plezanja. Vse več je tudi urejenih primernih stez, kjer se lahko vadi in tekmuje. Povedati je še treba, da so se za ta šport v zadnjem obdobju začela zanimati tudi sredstva javnega obveščanja in vse več je specializiranih revij in posebnih televizijskih oddaj. Tako je pri nas, tako je tudi v Sloveniji, kjer je v teku prvenstvo, na katerem sodelujejo najboljši športni plezalci, ki si po seriji tekmovanj v raznih krajih potegujejo za naslov državnega prvaka. Ena od teh preizkušenj za državno prvenstvo bo 12. in 13. avgusta v Bohinju, na Skalci. Prireditev prireja Turistično podjetje Alpinum iz Bohinja, sponsorizirata pa Kmečka banka in goriška športna trgovina K2. Za številne goste v Bohinju, med katerimi je v tem času tudi precej Goričanov in Tržačanov, pa bo zanimivo slediti tekmovanju, saj bodo udeleženci morali v najkrajšem času splezati dokaj zahtevno skalnato pobočje. Sobotni del prireditve je namenjem treningom, medtem ko bo pravo tekmovanje na sporedu v nedeljo s pričet- kom ob 9. uri. Vodja tekmovanja bo Janko Humar, sodelovala pa bosta tudi najboljša slovenska plezalca Srečo Rehberger in Nuša Romih. Daljši povzetek s tekmovanja bo v nedeljo zvečer prenašala tudi ljubljanska televizija med oddajo Zdravo, (ik) Od 13. do 20. avgusta Spored osmih filmov za nagrado S. Amidei Doslej sicer bolj skromno ponudbo poletnih kulturnih prireditev v Gorici bo nekoliko poživilo predvajanje filmov za nagrado Sergio Amidei. Od 13. do 20. avgusta si bomo na gradu lahko ogledali osem filmov, ki jih je izbrala sedemčlanska žirija, ki je filme ocenjevala predvsem z vidika scenografije. Filme bodo predvajali v prireditvenem šotoru, oziroma na notranjem dvorišču. Prvi bo na sporedu film Mery per sempre režiserja Marca Risi-ja v scenski zasnovi Sandra Petraglie in Stefana Rullija. Vse predstave bodo ob 21. uri. Dejavnosti kamnoloma pri Ronkah bo nadzoroval paritetni odbor V njem so predstavniki Občine in naravovarstveniki Plesna prireditev v Gradišču Brazil Tropical pričaral karneval v Riu Prizadevanja za zaprtje kamnoloma med Ronkami in Foljanom bo odslej vodil odbor, v katerem so predstavniki občinske uprave in naravovarstvenikov. Tak sklep so sprejeli na včerajšnjem sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikatov, ki je bil sklican z namenom, da se v doglednem času najde rešitev za postopno zaprtje kamnoloma in sanacijo celotnega območja. Na sestanku so ugotovili, da so prve zahteve po zaprtju obrata bile postavljene že pred dobrimi trinajstimi leti, a jih nihče ni upošteval. Podjetje Tac-chino je začelo kamnolom izkoriščati kmalu po vojni. Najprej so tu žgali apno, postopoma pa je postala prevladujoča dejavnost asfaltna baza in menda je prav to povzročilo zaostritev protestov prebivalstva in naravovarstvenikov. Predstavniki sindikatov so opozorili, da bi takojšnja prekinitev dejavnosti imela hujše posledice, kakor če bi do zaprtja prišlo postopoma. Menda je bila proti upraviteljem in lastnikom naprav v kamnolomu pred časom vložena tudi ovadba, medtem ko so predstavniki Občine Ronke včeraj opravili na kraju ogled s ciljem, da se ugotovijo morebitne odgovornosti, kako naj bi se kamnolom razširil tudi na parcele, ki so last občine. Naravovarstveniki opozarjajo, da podjetje Tacchino doslej ni predstavilo nobenega načrta za sanacijo območja. Zdi se tudi, da je podjetje v vseh teh letih precej po svoje izkoriščalo omenjeni kamnolom. V prihodnjih dneh je pričakovati nadaljnji razplet. Ob tem velja omeniti, da se ronška občinska uprava prav te dni ubada z drugim vprašanjem, ki prav tako sega na področje okolja. V Romjanu urejujejo odlagališče za odpadke, na podlagi dovoljenja, ki ga je izdala dežela, medtem ko imajo menda na občini vrsto pomislekov. V Gradišču se nadaljujejo manifestacije, ki jih v okviru poletne sezone prirejata občinska uprava in Avtonomna turistična ustanova za Gradišče in Redipuglio. V petek zvečer je pod šotorom, pod nekdanjim mestnim obzidjem, nastopil priznani brazilski orkester s plesno skupino Brazil Tropical. Ne preveč številnemu občinstvu so gostje ponudili delček tega, kar več dni traja ob karnevalu v Riu de Janei-ro. Samba, macumba in bossanova to so plesi, s katerimi so se predstavile brazilske plesalke in plesalci, ki so ob- Turistični delavci v Gradežu se trudijo, da bi čimprej nadoknadili škodo, ki so jo utrpeli zaradi cvetenja morja in tudi zaradi precej izkrivljenega poročanja o tem pojavu. Morje v laguni je razmeroma cisto (to je pred dnevi potrdil tudi Institut graške univerze), alge pa niso prizadele gradeške plaže. Predvsem z namenom, da bi gostom nudili dodatno jamstvo, so se odločili za namestitev plavajočih ograj, pravi predsednik letoviščarske ustanove Vio. S polaganjem pregrade so začeli včeraj, do 11. t. m., to je do konca prihodnjega tedna, jo bodo pred gradeš-kimi plažami zasidrali približno dva činstvo očarali tudi zaradi dokaj »vabljivih« noš. Sezona poletnih prireditev v Gradišču se bo nadaljevala 8. avgusta s koncertom skupine Shipyard Town Jazz Orchestra. Desetega avgusta bo pod šotorom nastopil tržaški orkester gledališča Verdi, ki bo izvajal skladbe Johana Straussa. Tradicionalna, tokrat že 23. razstava ptičev pa bo na vrsti 15. avgusta in sicer v občinskem parku; konjsko tekmovanje v preskakovanju ovir pa bo 19. in 20., avgusta. Zadnja prireditev na sporedu bo 31. avgusta in 1. se- kilometra. Nameščanje plavajoče pregrade, ki naj bi plažo obvarovala pred morebitnim, sicer pa maloverjetnim, valom navlake opravlja podjetje Cris-mani iz Trsta. Po besedah predsednika letoviščarske ustanove Via bodo, če se bo pokazalo za potrebno, sprejeli še dodatne ukrepe, med temi tudi čiščenje morja s posebnimi plovili. Istočasno s temi, praktičnimi ukrepi, so zlasti v nemško govorečih deželah, od koder je večina tujih gostov, začeli kapilarno akcijo informiranja o dejanskem stanju morja na tem koncu Jadrana. ptembra, ko bodo organizirali mednarodno folkorno parado. Na sliki (foto Pavšič) plesna skupina Brazil Tropical. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 30. 7. do 5. 8. 1989. RODILI SO SE: Gessica Gori, Domenico Scervo, Sebastian Valentinčič, Giulia Chiapparin, Michele Lescovez, Lorenzo Benedetti. UMRLI SO: 82-letna upokojenka Emi-lia Cester vdova Bruschina, 92-letna upokojenka Maria Morettin, 66-letna upokojenka Albina Milic, 84-letni upokojenec Cesare Franco, 74-letni upokojenec Bruno Paron, 82-letna upokojenka Giuseppi-na Canetti vdova Nardin, 83-letni upokojenec Alberto Russolillo, 64-letna upokojenka Violetta Pin, 69-letni upokojenec Giovanni Petterin, 77-letni upokojenec Pietro Luchitta, 67-letna upokojenka Io-landa Fontanini, 88-letna upokojenka Io-landa Zanin, 68-letna upokojenka Gina Balutto, 87-letna upokojenka Čarobna Cibic vdova Sansa, 50-letna trgovka Va-leria Marangon, 86-letni upokojenec Gi-acomo Poldrugo, 57-letni upokojenec Mario Comar, 71-letni upokojenka Mar-gherita Pontil, 77-letna redovnica Raffae-la Raffael, 75-letni upokojenec Giuseppe Scarel. OKLICI: podčastnik vojske Gino Nata-le in gospodinja Cinzia Corazza, variles Fabio Baldini in uradnica Daniela Sni-dersig, policist Mario Lovo in gospodinja Roberta De Leonardis, uradnik Sergio Papo in farmacistka Monica Pellegrino, bolničar Sandro Bucciol in bolničarka Mariarosa Moimas, trgovski vajenec Marco Blasco in uradnica Loredana Bressan. POROKE: zavarovalni agent Marco Cicuta in uradnica Elena Klavcic, agronom Graziano Corsi in uradnica Silvia Kucler. izleti SPD Gorica priredi 12. in 13. avgusta izlet v Avstrijo, z obiskom vrha v okviru Poti prijateljstva. Prevoz z lastnim sredstvi. Izlet vodi Ivo Berdon. Interesenti naj se obvezno javijo pri vodji izleta, kjer bodo dobili vsa podrobna pojasnila. SPD GORICA priredi v nedeljo, 27. avgusta, avtobusni izlet v Gornjesavsko dolino z udeležbo na slovesnosti ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovju. Ob tej priložnosti bodo planinci obiskali še katero zanimivost kraja. Prijave na sedežu društva ob sredah med 10.30 in 12.30 ter v trgovini Bauzon. kino Gorica CORSO 16.00-22.00 »Cimitero vivente«-Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Zaprto do 19. avgusta. VITTORIA Zaprto do 17. avgusta. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Arizona junior«. Ob 22.30 »Opojnost«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Zakon m0*' ka«. DESKLE 19.30 »Igraj ali umri«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine - Trg sv. Frančiška 4 - te' 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna (Comunale) - Ul-Manlio 14 - tel. 480405. Iz ženske torbice izginil denar in čeki - za okrog 15 milijonov Težko je presoditi, če so v množici klientov tudi taki z nepoštenimi nameni. Sicer pa je po toči zvoniti prepozno. To je na lastni koži, pravzaprav na lastni denarnici, ugotovila upraviteljica bara Torino na Korzu Italia, nasproti Pokrajine. Spreten zmikavt ji je iz torbice ukradel pet milijonov lir v gotovini in za deset milijonov lir čekov. Serenella Bagoni je torbico pustila v prostoru, kjer se preoblačijo natakarice in kamor po navadi gosti nimajo vstopa. Bar Torino jo v času, ko je denar izginil - med 18. in 20. uro - navadno zelo dobro obiskan, med gosti pa prevladujejo mladi. Prav te okoliščine otežujejo preiskavo, ki jo vodijo karabinjerji. •FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r.l. Tel. (040) 365424 Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 TreSorelle MOŠKO IN ŽENSKO PERILO POPUSTI OD KONCU SEZONE OD 20% DO 50% oblačilo ARMANI po polovični ceni TRŽIČ Ul. F.lli Rosselli I6 - Tel. (0481) 4II463 Pred Gradežem že nameščajo plavajočo pregrado proti algam V juliju je mejo prestopilo rekordno število oseb Promet skozi mejne prehode na Goriškem je tudi v juliju presegel milijon potnikov v obe smeri. Nadaljuje se tako trend, ki se je začel nekje spomladi in ki se, kakor govore številčni podatki, nadaljuje in stopnjuje. Še lani so mesečni obračuni presegli milijon prehodov le med poletnimi meseci, z letošnjim letom pa se je promet preko goriških mejnih prehodov znatno povečal. Goriška mejna policija nam je včeraj posredovala statistične podatke za mesec julij. Tokrat je prestopilo mejne prehode prve in druge kategorije rekordnih milijon 195 tisoč 67 potnikov. Za primerjavo lahko omenimo, da je lani v istem obdobju prestopilo mejo 932 tisoč 118 potnikov, torej slabih 300 tisoč oseb manj. V primerjavi z junijem je bil porast prehodov približno 10-odstotni, temu pa je nedvomno botrovalo počitniško vzdušje, ko se je večje število oseb odločilo za krajši izlet ali dopust v bližnjo Slovenijo. V mesecu juliju je 351 tisoč 519 italijanskih državljanov prestopilo s potnim listom mejna prehoda na Rdeči hiši ali na Vrtojbi, tujcev pa je bilo nekaj več kot 170 tisoč. V primerjavi z junijem sta se obe števili povečali za približno 20-25 odstotkov. Maloobmejni promet je bil tudi v prejšnjem mesecu precej gost, kljub temu pa ni dosegel rekordnih števil. S prepustnico je prestopilo mejo 391 tisoč 637 italijanskih državljanov in 281 tisoč jugoslovanskih. Spričo dosedanjih ugotovitev, bo avgust nedvomno letos rekorden mesec kar zadeva prestope mejnih prehodov in prometa nasploh. Val turistov, ki se pomika proti jugoslovanski obali in morda še dlje, kjer nadležne alge niso skvarile morske sinjine, je v tem mesecu dosegel višek. Včeraj je bil promet na avtocesti, ki pelje iz Benetk proti Trstu, res kaotičen. Pri Moščenicah so imeli avtocestni uslužbenci polne roke dela. Dolga pločevinasta kolona se je vila skoraj do Redi-puglie že v noči na soboto, včeraj zjutraj je ta še dodatno narasla. Pri Moščenicah je bilo odrtih vseh osem izstopnih postaj, v dve vhodni postaji pa se je vlivala prav tako dober kilometer dolga kolona. Italijanske državne radijske postaje so že navsezgodaj opozarjale voznike, ki so bili namenjeni proti Trstu, naj izstopijo že pri avtocestnem izhodu pri Redipug-lii. Teh napotokov se je večje število avtomobilistov tudi držalo, saj smo pri Re-dipuglii opazili več sto metrov dolgo vrsto. Tudi na mejnih prehodih pri Vrtojbi in pri Rdeči hiši je bilo včeraj dokaj živo. Vrsta sicer ni nikdar presegala kakih 300-400 metrov dolžine, kljub temu pa so vozniki morali čakati na prestop meje približno pol ure. Prometna policija je v teh dneh premočno zaposlena. Urejanje tako gostega prometa ni lahka stvar, saj se morajo policisti tudi večkrat spoprijeti z vozniki, ki jim je zmanjkalo potrpljenja zaradi predolgega čakanja in vročine. Kaže sicer, da so vozniki precej disciplinirani, saj nismo zabeležili nobene hujše prometne nesreče. Kakšne so napovedi za današnji dan? Promet bo verjetno nekoliko upadel okrog poldneva, proti večeru in v noči na ponedeljek pa bo ponovno po pokrajinskih cestah in po avtocesti promet na-rastel, saj se bodo mimoidočim turistom pridružili še nedeljski izletniki. Zato ne bo odveč, če svetujemo ob tej priložnosti vsem voznikom čimvečjo pazljivost med vožnjo. Na sliki (foto Čubej): pločevinasti vrvež pri Moščenicah. Po sklepu pokrajinskega odbora za lov Na Goriškem bodo »ptičaiji« lahko ujeli samo 34.180 ptic Na Goriškem bodo tisti, ki se ukvarjajo z lovom na ptice v letošnji sezoni ujeli največ 34.180 ptic šestih različnih vrst. Število vrst ptic, katerih je dovoljen ulov se v primerjavi z lanskim letom zmanjša za dve. Poleg drugih, naj bi bili pred ptičarji varni odslej tudi ščinkavci. Tako informacijo je pred dnevi v pokrajinskem svetu posredoval predsednik Pokrajine, Gianfranco Crisci, ki je med drugim tudi predsednik pokrajinskega odbora za lov. Očitno je odprava stare prakse (lova na ptice) zelo težavna zadeva, kljub protestom naravovarstvenih združenj in kljub spodrsljaju, ki ga je v pokrajinskem svetu doživela večina, ko njen predlog dokumenta o problematiki lova na ptice ni prodrl. Predsednik Crisci je pojasnil, da je Dežela "priporočila" ulov 40.543 ptic in vztrajala, naj bi se to število ne znižalo. "Odločili smo se za nižje število ob upoštevanju podatkov, ki so jih v lanski sezoni na posebnih registrih zabeležili ptičarji glede dejanskega ulova", je pojasnil Crisci. V razpravi, kjer je bil najbolj glasen misovec Cosma, je bilo slišati tudi priporočila o strožjem nadzorstvu nad tovrstno dejavnostjo, ki pomeni sramoto za našo deželo in državo. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo in kolikšni interesi se skrivajo za lovom na ptice, da njihova beseda zaleže tudi na Deželi, po drugi strani pa se ne upošteva mnenje velike večine prebivalstva, ki je za odpravo lova. Ob vsem tem ni mogoče spregledati cinizma, v številkah, ki jih je zapisal deželni birokrat. Dovoljeno je ujeti natančno 40.543 komadov ptic. Niti ene več! Gmotne izboljšave veljajo od 1. julija Soglasje glede dopolnilne pogodbe za zaposlene v sektorju gradbeništva Predstavniki gradbenih podjetij, včlanjenih v združenje industrij cev in predstavniki sindikalnih zvez delavcev v gradbeništvu CGIL-CISL-UIL so te dni dosegli sporazum glede podpisa posebne dopolnilne pogodbe, ki velja v pokrajinskem merilu. Sporazum zadeva približno sto podjetij, ki zaposlujejo okrog dva tisoč delavcev. Gre za podjetja, ki izvajajo svojo dejavnost tako na področju javnih del in zasebnih gradenj in ki imajo gradbišča tudi izven Goriške. Dopolnilna pogodba predvideva precejšnje gmotne izboljšave, ki veljajo od 1. julija letos. Tako bodo delavci v gradbeništvu prejemali za okrog 100 tisoč lir mesečno višjo plačo (bruto), ustanovili bodo poseben odbor, v katerem bodo predstavniki delodajalcev, delavcev in sindikata in ki naj bi se ukvarjal z nezgodno problematiko, še večjo pozornost bodo namenjali vprašanjem strokovnega usposabljanja, novosti napovedujejo tudi glede uravnavanja izplačevanja odškodnin ob odsotnosti zaradi bolezni itd. Zadovoljstvo nad uspešnim zaključkom pogajanj je izrazil načelnik sektorja gradbincev Luigi Visentin, ki je posebej podčrtal pomen stalnih in korektnih odnosov med delodajalci in sindikati. Tako predstavniki delodajalcev, kakor predstavniki sindikalnih zvez so ob zaključku pogajanj izrazili prepričanje, da bodo odgovorni pri krajevnih upravah in drugih javnih ustanovah znali pravilno vrednotiti vlogo in prizadevanja gradbincev v preteklem obdobju, kar zadeva izvajanje javnih del. Sindikalne zveze so na pogovorih predstavljali Albano Vidoli, Alfredo Battistel in Lucio Šanson. Kmečka banka^ Gorica ~ Kmečka banka Sorica -■ izmečka banka Gorica ~ krneclca banica Dorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banke mečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Sorica » Kmečka banka Sorica » Kmečka banka Sorica » Kmečka banka C seka banka Gorica - Kmečka banka Sorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Sorica » Kmečka banka Gc pica banka Gorica - Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Sorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Go ka banka Gorica » Kmečka banica Gorica » Kmečka banka Sorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Gorica « Kmečka banica Gor banica Sorica » Kmečka banka Sorica ~ Kmečka banka Gorica » K mečica banica Gorica » Kmečka banica Gorica - Kmečka banka Gorh banka Gorica » Kmečka banka Sorica « Kmečka banica Gorica ~ Kmečka banka Gorica » Kmečka banica Gorica « Kmečka banica Gorica Kmečka banka Gorica * Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica mečka banka Sorica - Kmečka banka Gorica « KmečkaJbankaJGorica « ečka banka Gorica » Kmečka banka Sorica ~ K• :!anka Gorica - Kmečka bank Kmečka banka Gorica orica banica Gorica bani banica anka ečka tka banica Gorica lica banica Gorica Kmečka bankil Gorica » Kmečka banka Go Kmečka banica Gor; mečica banka Goril ečka banica Gorica __ ^ < Kmečka banka mečica banica Irnrica « Kmečka banica Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Gc Kinka Gorica » Kmečka banka Kmečka banka Gorica » Kmecle pečica banica Sorica » Kmečka ^žka banica Sorica - Kmečka ‘ka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica banica Sorica ». Kmečka banka Gorica ■ banka Gorica » Kmečka banka Gorica » krilca Gorica - Kmečka banka Sorica - K kmečka banka Gorica » Km' orica Sta « ” Kmečka banica Gorica Kmečka banka Gorica Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Gorica « Kmečka banka Got Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gori " Kmečka banica Gorica "JCrnečJca banka Gorica - Kmečka banka Goric orica - Kmečka banica Gorici sr$€*-4Wi*jB banica Gorica » Kmečka banice ca^miri^člUfbanka Gorica « Kmečka banica € anka Gorica - Kmečka banka Gc Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Goi Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Sorica - Kmečka banka Gor Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Goric mečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorici niča Gorica - Kmečka bani« pečica banka Gorica - Krneče HEflica - V k:I4:ri-HrBčkBbsBca-Goriča » Kmečka banka eclca banka Gorica - - Km*a baKmrieGorica - Kmečka banka Gej banka Gorica - Krnečka^m^Bw!^r~ KmečleP6w#«5 wmm -ekillPCiorica « Kmečka banka So. a banka Sorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Gorica » Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Sorica * Kmečka banka Gor banka Gorica » Kmečka banica Gorica ~ Kmečka banica Gorica - Kmečka banka Sorica - Kmečka banka Sorica « Kmečka banka Goric Janka Sorica - Kmečka banica Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica s mečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Goric a - Kmečka banka Gorica » Kmečka banke Jiecka banka Sorica - Kmečka banka Gorica ~ Kmečka banka Gorica ™ Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka C banka Gorica » Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banica Gorica ~ Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gc *"mt banka Gorica » Kmečka banka Sorica * Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka. Soi i banka Sorica * Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Sorica - Kmečka banka Sorica • Kmečka banka Gori >» barska ~ Kmrflo «« h^nkA GnrltA *> h;mksa Gm-itA Ha n k a DOVOLJ VELIKI ZA SODOBEN IN STROKOVEN PRISTOP DOVOLJ MAJHNI ZA OKRETNO PRILAGAJANJE RAZVOJU ČASA IN POTREB RIMORSKI DNEVNIK Dnevno zrcalo življenja Slovencev v Italiji in dogajanja v svetu. Uredništvo v Trstu tel. (040) 7796600 Uredništvu v Gorici tel. (0481) 533382 i primorski ••• v-si'..siszr-iSi' ____...™ >' ,*« I foUrtj*! stpoh Tre Tkmxm Mafijski denar V Pekingu demonstriraj že »okužil« preko pol milijona Ijud številne banke GENCIJA ALPE ADRIA Televizijske vesti in samostojne oddaje za televizijske hiše v italijanskem in jugoslovanskem prostoru ter v skupnosti dežel Alpe Adria. Tel. (040) 7796600 ERIODIKA — NOVI MATAJUR — GOSPODARSTVO — BOLLETTINO D1NFORMAZIONE DEGLI SLOVENI IN ITALIA GALEB JADRANSKI KOLEDAR ffiatajur I ***.'*: NJIŽNE IZDAJE Leposlovje, družboslovne znanosti, vprašanja narodnostnih manjšin, monografije, jezikovni učbeniki, likovne in otroške izdaje, kasete in plošče. V slovenščini in italijanščini. Tel. (040) 7796644 RAFICENTER Grafično oblikovanje in načrtovanje. Tel. (040) 7796633 M PO RT - EXPORT uvozno-izvozni oddelek s sedežem v Trstu in filialo v Gorici je specializiran predvsem za področje grafičnega in papirniškega materiala, kemičnih izdelkov, metalov in ostalih repromaterialov. Sedež v Trstu tel. (040) 7796677. Podružnica v Gorici tel. (0481) 530532. Predstavništvo v Milanu tel. (02) 6081613, 6081748. ISTRIBUCIJA tujih listov — distribucija jugoslovanskega tiska v Italiji — izvoz italijanskega tiska v Jugoslavijo in v države Vzhodne Evrope — distribucija mednarodnega dnevnega in revialnega tiska v Jugoslaviji — abonmajska služba za strokovno literaturo Tel. (040) 7796666 UBLIEST zbira objave ekonomskopropagandnih sporočil za Primorski dnevnik in periodiko ZTT; posreduje reklamne oglase za dnevni tisk, periodiko in strokovne revije v Italiji, Jugoslaviji in za Kitajsko; sprejema oglase po deželi Furlaniji-Julijski krajini za slovenski program Radia in RTV Koper. Tel. (040) 7796688 IDEOEST Produkcija televizijskih in filmskih dokumentarcev in reklamnih sporočil. Tel. (040) 7796622 OTO OFFSET TISKARNA Sodobna offset tiskarna s fotostavkom in z elektronsko obdelavo tekstov. Tel. (040) 7796600 RŽAŠKA KNJIGARNA Knjižne novosti, knjižni klub, šolske knjige in potrebščine, periodika iz jugoslovanskega prostora in zamejstva, folklorni predmeti, plošče, kasete. Tel. (040) 732487 ALERIJA TRŽAŠKE KNJIGARNE Razstavlja in prodaja dela domačih likovnikov in umetnikov iz širšega srednjeevropskega prostora. Tel. (04) 732487 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Ulica dei Montecchi 6 — 34137 TRST — Tel. (040) 7796699 Telex 460270 EST I — Telefax (040) 773715 Podružnica v Gorici — Tel. (0481) 530532 — Fax (0481) 31009 Predstavništvo v Milanu — Tel. (02) 608161-6081748 Letos je vključena v program kulturnega sodelovanja Alpe-Jadran Poletna klavirska šola na Zemonu Slike Jasne Kozar v Novi Gorici Dvorec Zemono bo že tretjič gostil mlade pianiste iz dežel Alpe-Jadran. Zveza kulturnih organizacij Ajdovščina in ljubljanska Akademija za glasbo (strokovni selektor) sta organizatorja tretje mednarodne poletne klavirske šole na Zemonu pri Vipavi, ki se je začela včeraj in bo potekala do 12. avgusta. Zgradba, ki so jo v 17. stoletju dali zgraditi tedanji lastniki grofje Lanthieriji za svoj letni dvorec, daje s svojim naravnim okoljem in baročno arhitekturo vse možnosti za umetniško delo in snovanje. Letos se je v šolo prijavilo nekaj več kot 25 mladih pianistov in študentov iz ljubljanske in zagrebške Akademije za glasbo, iz Italije in Avstrije, ki bodo delali pod vodstvom profesorja Leonide Brumber-ga iz Dunaja. Sola bo mladim omogočila poglabljanje in izpopolnjevanje svojega glasbenega znanja s področja klavirske igre in interpretacije, drugačno videnje temeljnih del svetovne literature in sprotno preverjanje umetniške moči. Poleg aktivnih udeležencev šole bo lahko metode dela, hitrejše postopke umetniškega oblikovanja klavirske literature spremljalo približno enako število pasivnih udeležencev. Organizatorja in sponzorji - glavni pokrovitelj je delovna organizacija Lipa iz Ajdovščine - jim bodo v pro-strem času predstavili okolico in njeno bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Pianisti bodo ves čas šole bivali v dijaškem domu v Ajdovščini, vsakodnevno vadbo pa jim bo v svojih prostorih omogočila ajdovska nižja glasbena šola Vinko Vodopivec. Letos je v organizaciji mednarodne poletne klavirske šole prišlo do bistvenega premika, saj so se predstavniki dežel iz skupnosti Alpe-Jadran marca na sestanku v Novi Gorici dogovorili, da šolo vključijo v program kulturnega sodelovanja med deželami. To pomeni posebno priznanje dosedanjima dvema izvedbama mednarodne klavirske šole na Zemonu, pravi tajnik ajdovske ZKO Klavdij Koloini, saj je poleg šole festival gledališč Alpe-Jadran v Novi Gorici edina oblika povezovanja, ki poteka vsako leto in je postala tradicionalna. Pomembna je tudi izmenjava izkušenj in načrtovanje skupne glasbene akcije v prostoru Alpe-Jadran. Sinoči se je na Zemonu predstavil profesor, mednarodno uveljavljeni pianist Leonid Brumberg, ki je od 1982. leta redni profesor na dunajskem konservatoriju. Izjaval je dela Hydna, Chopina in Listza. Nek dunajski kritik je napisal, da Brumberg izvaja najtežje od težkega. Pianista, ki je šolo uspešno vodil že lani, sta organizatorja povabila tudi letos prav zaradi njegove umetniške moči in znanja. Njegovi učenci bodo ob zaključku šole pripravili samostpjni koncert. ALEKSANDRA SAKSIDA Literarna zgodovina na Gadafijev način Šejk Splr Biti ali ne biti Arabec? To vprašanje si zastavljajo vsi izvedenci za angleško literaturo, odkar je v četrtek iz Teherana kot strela z jasnega treščila vest, da veliki angleški dramatik VJilliam Shakespe- are ni bil v resnici Anglež, pač pa nihče drug kot šejk Spir, sin šejka Zubayra, ki je bil seveda arabskega porekla. Radio Teheran je povzel vest po študiji, ki bo v temeljih stresla vsa dosedanja spoznanja svetovne književnosti. Njen avtor je sloviti literarni zgodovinar, libijski polkovnik Muhammar el Gadafi, znan sicer tudi po tem, da se v prostem času bolj ali manj uspešno ukvarja tudi s političnimi zadevami. Gadafi je »odkril« resnično poreklo šejka Spira v svojem s knjigami natrpanem šotoru sredi Tripolisa, potem ko je primerjal Shakespearje-ve tekste z nekaterimi arabskimi pravljicami in pri tem ugotovil »neverjetne podobnosti«. Šejk Spir naj bi med drugim napisal nesmrtna dela, kot so: Romeo in Muhare-ma, Bengaški trgovec, Vesele žene tripolske, Muhammar in Kleopatra, ki pa so jih angleški kolonialisti popačili in priredili za svojo rabo. Po zaslugi Gadafija je sedaj resnici končno zadoščeno! HjjE 1 Ufe, \ ' "t* aRlažfc j | k !r KSK | ■ /-i#? ‘S ijPBLA . Jjip M mi krikJP m : Jože Plečnik »osvaja« washingtonsko javnost Gatkries: At Osuna, five voung artists ABCs Arkdge slams critics of nem simiitatkm Gtyxvpe Plečnik's Ionic Parameters ^ VVashingtonu so pred dnevi odprli razstavo Jože Plečnik - Architect 1872-1957, ki ji je VVashington Post odmeril veliko pozornost. Nagrado Donizetti bodo podelili sopranistki Kadi Ricciarelli V Bergamu mednarodni festival o Donizettiju in njegovem času V Bergamu bo od 8. septembra do 12. oktobra osmi mednarodni glasbeni festival z naslovom Donizetti in njegov čas, ki ga prireja Občina Bergamo, da bi ovrednotila delo velikega italijanskega glasbenika. Na otvoritveni svečanosti bo zaigral simfonični orkester milanskega sedeža RAI, ki bo pod vodstvom Vladimira Delmana izvajal dela Berlioza, Rossinija in seveda Donizettija. Ob tej priložnosti bodo sopranistki Katii Ricciarelli podelili nagrado Donizetti za njene zasluge pri uveljavljanju Donizettijeve glasbe po svetu. Osrednji prireditvi v okviru festivala bosta gotovo operni predstavi Maria Stuart in Kraljica Elizabeta na Ke-nilworthskem gradu, ki spadata v Donizettijev ciklus Tudorjev. Premiera Marie Stuart bo 21. septembra, premiera Kraljice Elizabete pa 8. oktobra. Na sliki: portret-karikatura, ki ga je Donizetti poslal materi Izšel Dnevnik Klausa Manna Zahodnonemška založniška hiša Spangenberg je pred kratkim izdala prvi zvezek Dnevnika Klausa Manna, sina velikega nemškega pisca Thomasa Manna in brata Gola Manna, ki se je leta 1949 odrekel življenju. Dnevniški zapisi avtorja Mefista bodo obsegali vsega šest zvezkov, to je od leta 1931 do pisateljeve smrti. Po tistem, kar je založnik najavil, bo dnevnik omogočil vpogled v družinsko življenje Mannovih, osvetlil bo izredno kompleksne odnose, ki so vladali med posameznimi člani družine, obenem pa bo zanimiv tudi zaradi zapisov in mnenj, ki jih je Klaus Mann namenil takratni politični in družbeni situaciji v Hitlerjevi Nemčiji. Posebej zanimiv naj bi bil odnos Klausa Manna do slovitega očeta, njegove izkušnje z mamili, njegov odnos z najbolj pomembnimi osebnostmi prve polovice tega stoletja, njegova novinarska, radijska in gledališka dejavnost. Zanimivo je tudi, kako je Klaus Mann »gledal« na nacizem. Nasprotoval mu je že od vsega začetka; zato je tudi očital očetu začetno zadržanost do Hitlerja in njegovih. V Likovni vitrini Zavarovalne skupnosti Triglav v Novi Gorici bodo v torek odprli razstavo del slikarke Jasne Kozar Hutheesing. Slikarka je diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in na Specialki za slikarstvo. Študirala je na Inštitutu za obikovanje v Ahmedabadu v Indiji, razstavljala pa je samostojno že v številnih krajih doma in v tujini ter je prejela že več nagrad za slikarstvo. V novejšem ciklusu slikarka postopoma zapušča figuralno-realistična izhodišča in postaja vse bolj »slikarska«. Zaposluje jo problematika čistega likovnega fenomena, čeravno v svet popolne abstrakcije zaide le mestoma. Slikarski svet Kozarjeve živi med abstraktnostjo in poenostavljeno, največkrat komaj sluteno pred-metostjo. Slikarkina poglavitna preokupacija je barva, le ta postane v najnovejših delih tudi nosilka likovne vsebine. Fenomenu barve je posvetila svoje praktično in teoretično delo že v času študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je študij zaključila z diplomsko nalogo o značilnosti barve. Kasnejše študijsko bivanje v Indiji, deželi barv in kontrastov, je s svojevrstno paleto okarakteriziralo njen slikarski opus. »Indijske barve so močne, neukročene,« pravi Kozarjeva, »ni jih zmedla evropska kultiviranost, ki so mi jo vcepili v glavo na ljubljanski akademiji...« Pa vendar ostajajo, kljub obilici novega, njene barve še zmeraj kultivirane, tako v lokalni uporabi kakor tudi v niansiranju in kontrastiranju. Njen barvni spekter je raznovrsten, zamolklo vijoličastim in zelenim tonom se pridružujejo škrlatni, ciklamnim ažurni, žareče barve se dopolnjujejo ali kontrastirajo z gašenimi. Zlasti v novejših delih je opazna uporaba čistih osnovnih barv: rdeče, bele, črne in modre, v sproščenem zamahu čopiča, ki ga vodi evidentna ustvarjalna radost. Slika nastaja tako rekoč »iz polnih pljuč«, v eni sapi, je v predstavitvi razstave zapisala Edita Mileta. POOBLAŠČENI IZVOZNIK IVECO aa^B LANCIA Iirelli EOfllETTO IS 34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. 040/68802 - telex 460231 ADEXI - Fax (040) 68227 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. 0481 /33576 KONFEKCIJE OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 V TEKU JE POPOLNA SEZONSKA RAZPRODAJA obv. občini 22/7/89 Z jadrnico Melody-Portorož na poti okoli sveta Jože Mušič V kratkem bo leto dni, odkar je odplula na dolgo pot okoli sveta slovenska jadrnica MELODY-PORTOROŽ. Zdaj smo na otočju Tonga - VVavau, za nami je pol poti. Prejadrali smo Sredozemsko morje, Atlantski ocean, Karibsko morje in večji del Tihega oceana. Mnogokrat je bilo zelo hudo in včasih tudi zelo lepo - tako, kot je vedno in povsod. Upam, da bo tudi drugi del jadranja potekal v redu in srečno in da se čez leto dni spet vidimo na slovenski obali. Zadnje priprave so potekale v Marini Portorož, kjer so nam tudi priredili slovesen odhod. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem obalnim podjetjem, ki so pomagala pri uspešni splovitvi, tako: Marini Portorož, tovarni Tomos, igralnici Casino in Splošni plovbi Piran. Jadranje okrog sveta ni nikakršen šport in uživanje ampak nenehno, trdo delo. Tihi ocean je ogromna vodna puščava, ki obsega kar tretjino zemeljske površine; razdalje med posameznimi otoki so povprečno od 500 do 1000 morskih milj, kar je za nas, ki smo vajeni jadranja od Piranske Punte do Savudrijskega svetilnika, nepojmljiva razdalja. Dneve in noči se jadrnica poigrava z vetrom in valovi. V zapad-nem delu Pacifika tovariš-bog vetrov Eol z jadravci ni posebno prijazen. Pošilja hude vetrove iz vseh smeri, burka morsko plan in grozi s čestimi nevihtami. Včasih, kadar dolgi valovi visoko dvignejo zeleno-bele grebene, pa se celo zgodi, da gre veter, povsem nepričakovano, na dopust. Kako to iz-gleda, si težko predstavlja vsak, ki tega ni doživel: jadrnica nemočno obstoji na mestu, jadra plahutajo v prazno, spiš lahko samo privezan na posteljo, na jedilnem listu je prazna stran ali kvečjemu suha hrana, kajti kuhanje v takih pogojih ni mogoče, sicer pa - gorje tistemu, ki ima občutljiv želodec! To zibanje, to "mučenje kristjanov" pa traja in traja, noben motor ne pomaga, treba je potrpežljivo čakati, da se spet prikaže kakšen prepih okoli vogala. Po desetih dneh jadranja je pred nami atol: majčken, nizek, nenaseljen koralni otoček, ki je tako majhen, da so ga označili na zemljevidu samo s črno piko. Težko ga je najti sredi teh širjav, prav lahko se pelješ mimo, ne da bi ga opazil, prav tako zlahka pa tudi pristaneš za vedno na nevarnem grebenu, ki sega komaj nekaj centimetrov nad vodno gladino in ga opaziš šele ko si tik pred njim. Mnogo nasedlih ladij je videti na takih grebenih... Ali jih je vrglo tja neurje, noč ali neprevidni navigatorji? Kdo ve? Največkrat so to japonske tunolovke, ki pa so tudi edine večje ladje, ki križarijo po tem delu Pacifika. Nevarnost tiči v tem, da se je treba atolom približati ponoči, kajti, sredi dneva, ko je vidljivost dobra, mora biti jadrnica že pred vhodom v koralni prstan, da lahko varno zapluje v notranjost in se varno izogne vsem plitvinam in čerem. Približevanje atolom ponoči pa je nevarna igra, pravi poker - da ne rečem: ruska ruleta, kajti karte v tej vznemirljivi igri: zvezde, sonce in planeti, sekstant, natančna ura in elektronsko računalo, lahko tudi varajo! Samo drobna napaka v zapletenem računu prestavi jadrnico za nekaj deset milj drugam kot je v resnici. Tu so tudi močni morski tokovi, ki jih ni mogoče meriti. Snemanje višine zvezd z nizkega, zibajočega se krova, je huda naloga za še tako izvežbano roko, ostro oko in mirne živce. Po mnogih nočeh jadranja, zvezde niso več neznanke; postanejo prijateljice, zveste spremljevalke in potokazi, na dolgi, osamljeni poti. Brž ko gre sonce spat, ko si še niti dobro ne potegne odeje preko nosa, nastopi čas za "pogovor" z zvezdami. Visoko s severnega neba že mežika Arctu-rus: - Hej, jadrnička, lepo se spet vidiva. Kako si kaj preživela dan...? Na_ drugi strani neba, v ozvezdju Škorpijona, se šopirita Antares in Shaula. Visoko na južnem nebu pa zasije, najlepši od vseh, Južni križ, ki ga sestavljajo štiri blesteče zvezde. V naglici jih zrcalo sekstanta spušča na obzorje. Nov, točen položaj jadrnice je zarisan na zemljevidu. In predno se zavrti noč do jutra, se zvrste preko neba še nešteta druga ozvezdja... Toda, vrnimo se k atolu. Zdaj je pred nami na obzorju kot drobna, temno zelena črtica, edina stvar v tem, zibajočem se vesolju, ki se ne Tihi ocean je veliko morje - tudi na blinker lahko uloviš samo velike ribe. Tole je rumenoplavuti tun. Ribiče bo morda zanimalo, da je blinker narejen »home-made« iz stare vileda krpe, iz rdečega ostanka neke zastave, iz koščka pločevinke »gotova jela« in seveda iz trnka. Kakšen dan imam srečo in ujamem kar dve takile ribi. Odrežem navadno samo »pljučno pečenko« - lep kos z boka, vse ostalo pa vrnem morskim prebivalcem. Meso tune je odlično surovo v solati z malo limone ali pa v ribjem golažu. premika. Vhod v koralni prstan je nevaren, piše v navigacijskih navodilih. Posut s klečmi, ozek, voda dere v laguno ali iz nje, prava "peklenska kuhinja". Pred vstopom je treba na pamet poznati vse pasti in smeri, kajti ko te enkrat pograbi tok in zanese v notranjost, je prepozno brati navodila. V teh trenutkih sedim na deblu glavnega jadra: ščitnik za sonce na čelu, polaroidna očala na nosu, krmilo obračam preko električnega daljinskega upravljača. Pol ure napete slalom vožnje, morje grmi in se peni na grebenih levo in desno, počasi se prebijamo v mirnejšo vodo. In končno smo v laguni. Sidrna veriga drsi skozi dlani, železo se pogreza v kristalno vodo. Po mnogih dneh neprestanega zibanja leži jadrnica spet v mirni vodi, pohlevno kot ovčka. Na drugi strani grebena besni in se peni Pacifik, tu zadaj pa je tiho in mirno, da komaj verjameš, da je kaj takega sploh mogoče. Nekaj deset metrov pred nami se razprostira bela peščena plaža, nad njo se sklanjajo vitka stebla kokosovih palm, spodaj in med debli je goščava s tropskim zelenilom in ptičjim žvrgolenjem. Pod oblaki jadrajo redke ptice, krošnje palm se zibljejo v pasatnem vetru, listje šelesti in šepeta... Žarki tropskega sonca božajo vso to krasoto, ki je ni mogoče opisati, kajti - to je enkratna čarovnija južnega morja v kristalni krogli lagune. To je treba doživeti z vsemi čutili. Mogoče je to TISTO, zaradi česar je vredno jadrati okoli sveta...? Koralni atol se imenuje Suwa-row in pripada Cookovomu otočju. Njegova lepota in osamljenost je očarala novozelandskega pustolovca Toma Neala, da se je naselil na otoku in kot sodobni Robinzon preživel 25 let. (Umrl je pred dvanajstimi leti za rakom.) V palmovem gaju sredi otoka si je Tom Neal zgradil majhno kočo. Stesal je čoln, da je lahko plul po laguni in pred grebeni lovil ribe in nabiral rake. Obdelal je majhen vrtiček, kjer je gojil taro gomolje in yam, nasadil pa je tudi bananovo drevo in papaya. Vsepovsod po otočku leži na tisoče kokosovih orehov, od katerih se tudi da živeti. Kokosov oreh je živ čudež narave. Vsebina je okusna, hranljiva in raznovrstna, odvisno od zrelosti oreha. Hladno mleko še zelenih orehov pa je tako odličen napitek, da mu pivo in kokakola skupaj ne sežeta do gležnjev. O svojem življenju v tem samotnem raju je Tom Neal napisal kji-go. Bržkone bi bilo zanimivo izvedeti, kaj je napotilo človeka, da je zamenjal udobje civilizacije za samoto na koncu sveta. Nad njegovim grobom na robu gaja stoji preprost štirioglat kamen z vklesanim imenom in letnicami. Mnogo kokosovih orehov leži okrog njegove stare koče, ki že razpada. Otoček je proglašen za nacionalni park in bo ostal nenaseljen za vedno. Žal mi je, da nisem prišel nekaj let poprej in srečal človeka, ki je bil posebnež našega veka. Sicer pa imajo jadravci kaj podobno življenje in usodo. V mnogočem so še na slabšem, pa jih kljub temu na stotine plove po svetovnih oceanih. Spominjam se besed prijatelja Bennyja, Angleža, ki z ženo in hčerko že drugič plove okoli sveta: - Potolkel bom vse rekorde! - je rekel. - Poznam človeka, ki je deset let jadral okoli zemlje, jaz pa bom to pot opravil v petnajstih letih! Prav nič me ne vleče domov, na kopno! Mene že ne... - Kaj pa je tisto, kar te vleče na morje? - pobaram. - Kopno, - pribije - KOPNO je tisto, ki me odbija! Kar poglej, tu živim kot ptičica pod nebom, kot riba v vodi. Sem pa tja kaj delam, samo toliko, da imamo dovolj za hrano. To je vse! Na kopnem pa vedno delaš za druge. Na tvoj denar prežijo vsi mogoči birokrati, davkarji in inkasanti. Tam so policaji in zapori, vojska in kasarne in bombe in smrdljiv zrak in strupe- Jadrnica MELODY-PORTOROŽ je dolga 10 metrov. Je tipska enojambornica in v ničemer specialno opremljena za dolga potovanja. Električni avtopilot je narejen doma iz starega motorčka za brisalce stekel pri avtomobilu zastava 101. Tudi z navigacijskimi pripomočki je opremljena zelo špartansko: sekstant, globinomer in ročna radijska postajica VHP znamke iskra. Za tako dolgo potovanje potrebuje vsaka jadrnica komplet novih, zelo močnih in posebno krojenih jader - ki pa jih na žalost tudi nimam. ni izpušni plini, tam je nešteto od vsega tega bolnih ljudi. In bloody-televizija in bloody-avtomobili poneumljajo ljudi in uničujejo generacije! No, kaj praviš? Sem pa že raje na morju...! Benny plove na štirinajst metrov dolgi železni jadrnici, ki jo je sam zvaril in opremil v dveh letih. Za vse skupaj je porabil samo štiri tisoč dolarjev, ko pa je hotel jadrnico zavarovati, so zahtevali od njega samo za enoletno zavarovalnino, kar šest tisoč dolarjev. - Mislim, da ste malo prismojeni, - jim je zabrusil posebnež, kakršen je. - Za ta denar naredim še eno jadrnico, pa boljšo od tele! - Plovem, - je še pristavil, - da vidim svet, kakršen je danes in ne bo nikoli več, kajti presenetljivo hitro se spreminja! Morje je velikokrat nevarno - s tem moraš računati - zelo nevarno! Tvoja ladja mora biti zanesljiva. Zaupati ji moraš! Potem mi je povedal svojo najbolj "grozljivo" zgodbo, ki se je spominja s prvega potovanja. - Lepega dne smo pripluli v Durban, Južno Afriko. Ogledovali smo si vse mogoče turistične znamenitosti, nekega večera pa smo si ogledali še bojni ples Zulujev. Predstavljaj si: noč, na planoti sredi džungle gore ognji in v njih trepetajočem žaru se približuje nekaj sto zulu-bojevnikov s kopji in sulicami v rokah, v divjih maskah, poslikani po vsem telesu. Skačejo v zrak in topotajo z nogami v ritmu bobnov, da se zemlja trese. Kar dih ti zastaja in kri ledeni v žilah, ko gledaš te divjake iz pragozda. Črna magija stare Afrike te prevzema, v mislih tavaš po puščavah in pragozdovih, med levi in divjaki... švigajo zastrupljene puščice in vaški čarodeji vare strupe- ne rastline... Tam-tam nabija. Stotina divjakov zložno topota: ta-amm... taamm... taamm..., da se kar zemlja trese. Potem utihnejo bobni, čarovnije je konec, kot bi odrezal. Gledalci se zadovoljni razidejo. Slučajno stojim za grmovjem, kamor po končanem plesu pridrve zuluji. Pomečejo s sebe divje maske, odvržejo sulice in kopja, potegnejo nase kavbojke in majice, poskačejo na motorna kolesa in v avtomobile in... brrrumm... brrrumm... dodajo plin ter oddrve domov v svoje kolibe, da ne bi zamudili zanimive televizijske serije...! Tak je danes svet! Hitro se spreminja. Kdor se počasi odpravlja na pot, morda še tega ne bo več videl...! Midva z MELODY se ne moreva pritoževati. Velikokrat jadrava po izredno lepih in zanimivih krajih in še večkrat srečamo prijazne, zelo nenavadne ljudi. Tak, kakršen je bil Tom Neal. Tak, kakor je Benny. Tomosov motorček v družbi polinezijskih deklet, ki brenkajo na ukulele. Motorček je moj zvesti spremljevalec na vsej poti, omogoča plovbo po pristaniščih in lagunah, ribolov, nabavo hrane, itd. Kot pomožni čolniček in reševalni splav uporabljam Risov maestral 2. Prijazna postrežba v francoskih hotelčkih V Logis et Auberges de France 4.548 hotelov s 77.000 sobami Da bi zadostili željam številnih turistov Tudi v avgustu na Dunaju vse polno razstav in koncertov Velike finančne družbe so v Franciji v zadnjih letih zgradile več mrež sodobno urejenih hotelov, od tistih, v katerih lahko prenočiš za majhen denar, pa do tistih, v katerih moraš globoko seči v denarnico. Hoteli z naslovi Urbis, Ibis, Campanile, Relais Blues, Mercure, Novotel, Sofitel, in še z vrsto drugih imen, so zgrajeni v vseh najpomembnejših francoskih mestih. Z vsakim teh imen je v Franciji naslovljenih približno 200 hotelov. Tiste z več zvezdicami običajno upravlja osrednja družba, tiste z manj zvezdicami, pa čeprav z istim imenom v vsej državi, upravljajo zasebni gostinci, ki so tudi nekaj svojega denarja investirali v ta objekt. Hoteli z istim imenom pa so povezani s centralo v Parizu in turist si lahko izdela načrt potovanja po Franciji. S precejšnjo lahkoto bo v centrali za vse svoje potovanje rezerviral sobo v hotelih v raznih krajih Francije. Poleg teh hotelov, ki potnika privabijo s kričečo reklamo, vzorno ureditvijo in zelo jasnimi smerokazi, pa je tudi v Franciji široko razpredena mreža malih hotelčkov, običajno le z nekaj sobami, običajno tudi z dobro restavracijo, ki jih upravljajo njihovi lastniki. Gre za majhne objekte v katerih imajo v restavraciji veliko opravka z domačimi gosti, v hotelskem delu pa z gosti, ki nimajo velikih pretenzij in tudi ne predebelih denarnic. Tudi taka zasebna gostišča so se povezala v nekako veliko zadrugo. Najbolj znana je tista z naslovom Fe-deration Nationale des Logis et Auberges de France. V njej je povezanih kar 4.548 hotelčkov, ki razpolagajo s skoro 77.000 sobami, kar pomeni, da posteljo lahko nudijo 150.000 potnikom. Gostinci so povezani v vsedržavno zvezo predvsem zaradi tega, da je njihovo ime vključeno v knjižico z zeleno platnico. Na stavbi takega hotela je poleg domačega imena tudi zelena tablica s hišico in napisom Logis de France ali Auberges de France. Take hotelčke dobimo, kot že omenjeno, v vsej Franciji. Običajno so to hoteli z eno ali največ dvema zvezdi-dama. V najbolj cenenih za 240 frankov dobiš prenočišče, večerjo in jutranji zajtrk. V našem denarju to pomeni približno 50.000 lir. Za francoske razmere je to dokaj poceni. Še zlasti če pomislimo, da nam bodo za večerjo ponudili domače in za tisto deželo tipične jedi. Na francoskem podeželju pa je še vedno ohranjenih toliko različnih in pristnih jedač. ■ V začetku oktobra bo v Frankfurtu, na površini 90 hektarjev, velika nemška razstava cvetočih vrtov. Najboljši zahodnonemški vrtnarji bodo tu pokazali svoje sposobnosti. Na razstavo so povabili tudi vrtnarje iz drugih držav. V Hermesvilla na Lainzer Tiergar-tenu na Dunaju je v tem času odprta razstava o življenju in usodi avstrijskega nadvojvode Rudolfa. Zanimanje za člane habsburške dinastije je v Avstriji še vedno veliko, življenje cesarja Franca Jožefa in njegovih družinskih članov pa zanima tudi turiste iz tujine. Dunaj sodi v tista velika mesta na evropski celini, kjer je tudi v poletnih mesecev vse polno najrazličnejših prireditev. Tudi publike ne manjka, pa naj so to domačini ali pa turisti. Iz mesečnega programa dunajskih prireditev, ki ga izdaja Turistična zveza na Dunaju, izhaja, da je v letošnjem avgustu v avstrijskem glavnem mestu odprtih vse polno muzejev in galerij ter knjižnic, da so urniki v njih v glavnem enaki tistim v zimskih mesecih. Tačas je tam odprtih veliko posebnih razstav. Prej omenjena Rudolfova je ena takih. V Zgodovinskem muzeju mesta Dunaj so priredili razstavo z naslovom Freiheit, Gleichkeit, Bruderlichket, auch in Oesterreich? (Svoboda, Enakost, Bratstvo, tudi v Avstriji?). V dvorcu Belvedere je na ogled razstava slikarjev ekspresionistov. Razstava z naslovom Phantasie und Industrie je na ogled v Tehničnem muzeju na Mariahilfer Strasse. V številnih drugih muzejih in galerijah so seveda na ogled stalne razstave. Glasba je na Dunaju doma. Zaradi tega ni nič čudnega, da so koncertne dvorane odprte tudi v avgustu. Če podrobneje pogledamo seznam koncertov bomo lahko ugotovili, da so vsak večer v različnih dvoranah na voljo najmanj trije koncerti, kak večer celo štirje ali pet. Vojaške godbe in godbe v ljudskih nošah pa imajo na programu promenadne koncerte. Prav tako so odprte gledališke dvorane. Na Dunaju je torej prireditev veliko. Prav tako jih je veliko v njegovi neposredni okolici. V Avstriji pa v tem času kar mrgoli prireditev, še zlasti v tistih krajih, kjer se tačas nahaja veliko turistov. V Salzburgu kraljuje glasba, na Koroškem pa so programi prepolni najrazličnejših prireditev, še zlasti na prostem. Avstrija je ena evropskih dežel, kjer imajo, sorazmerno s številom domačega prebivalstva, največ turistov v Evropi. Tu imajo veliko hotelov, od tistih, ki jih upravljajo velike mednarodne družbe, pa do tistih v družinski režiji, ki jih je veliko še zlasti na podeželju. Zelo razvit je kmečki turizem. Kot prehodna dežela med evropskim Severom in Jugom ter Vzhodom in Zahodom je Avstrija privlačna tudi za prehodne turiste. Se zlasti odkar je prišla v modo Madžarska. Zaradi tega je tudi zelo razumljivo, da skušajo Avstrijici gostom čimbolj ustreči tudi s tem, da imajo skozi vse leto odprte muzeje, da v njih pripravljajo poseb- ne razstave, da so koncertne dvorane in gledališča odprta tudi v najbolj vročih poletnih mesecih. Stari tiski v Palmanovi Tudi letos poleti je v nekdanji Na-polenovi smodnišnici v Palmanovi odprta prodajna razstava starih tiskov. Domiselni trgovec iz Padove prihaja že več let zapovrstjo v Palmanovo in s seboj prinese veliko vsakovrstnih starih tiskov. To je seveda znak, da mu tak posel dobro nese. V Gradežu je tačas precej turistov. V Palmanovo pa pridejo nalašč, da si ogledajo to prodajno razstavo tudi ljudje iz Trsta, Gorice in Vidma. Prepričani so, da bodo tu našli marsikaj, kar jih bo zanimalo. Nekdanja smodnišnica je precej velika, zaradi tega je v njej na ogled precej stvari. Tu bomo lahko našli drage slike svetovno znanih mojstrov (letos so tu na voljo nekatere slike Diirerja, Goye, Canaletta), kot tudi cenene tiske iz prejšnjega in tudj tega stoletja. Čeprav je največ starih tiskov iz Veneta, najdemo tu tudi take, ki zanimajo nase kraje. V glavnem so to uradni dokumenti ter stare knjige, ki so jih zbiralci našli v kaki zasebni zbirki, ter jih potem odstopili trgovcu. Pred leti smo tam videli tudi nekatere originalne Valvasorjeve knjige kot tudi boli sodobne lepake in dokumente italijanske in nemške okupacije v Ljubljanski pokrajini ter marsikatero veduto Istre in Dalmacije ter seveda Trsta in drugih krajev v naši deželi. Ta razstava bo odprta do konca avgusta. V utrdbi ob Videmskih vratih pa je v v teh dneh odprta razstava dragih antikvaričnih predmetov. Ta bo odprta do polovice meseca. Mladinski hotel v Frankfurtu Mladinski hotel v Frankfurtu je s svojimi 500 ležišči največji v Zvezni republiki Nemčiji. Prenočitev in obilna malica staneta 15,50 zahodno-nemške marke za mlade do dvajsetih let, za starejše pa 19 mark. Kot v vseh drugih mladinskih hotelih (v Nemčiji jim pravijo Jugend-herberge) je treba imeti izkaznico Mednarodne zveze mladinskih hotelov. V Trstu si jo je mogoče nabaviti v obnovljenem mladinskem hotelu pri Miramaru. Vedno večje zanimanje za deželo fjordov V 1.118 hotelih na Norveškem, kjer imajo nekaj nad 50.000 sob, so v lanskem letu imeli nad 12 milijonov nočitev tujih turistov. Tu niso všteti kampi, v katerih prespi še ena dobra tretjina števila ljudi, ki želi prenočiti v hotelu. V primerjavi z letom 1986 je lanski rezultat porasel za 5 odstotkov. Največji odstotni porast je treba pripisati turistom iz Japonske, ki so zabeležili kar 61—odstotni porast. Na Norveško prihaja največ turistov iz Danske, Francije, Nizozemske in ZDA. V turistično—hotelskem sektorju je zaposlenih nad 90.000 ljudi, t.j. 5 odstotkov aktivnega prebivalstva. Vrednost denarnega prihodka s strani tujcev znaša 6.000 milijard lir. Tujci gredo na Norveško največ v poletnih mesecih, da si lahko ogledajo slikovito deželo fjordov. Veliko ladij jih popelje ob več tisoč kilometrov dolgi zahodni obali v mesteca, ki so zelo oddaljena eno od drugega. Kar precej turistov pa gre tudi v prestolnico Oslo in v mesta na jugu države. To so v glavnem tisti, ki potujejo tudi v sosedno Švedsko. Kar precej ljudi pa želi letovati tudi v gozdovih Norveške. Vse to v poletnem času. Pozimi pa so zelo številni tisti, ki gredo na Norveško na smučanje, saj ima ta dežela veliko svetovno znanih smučišč, kjer snega zares ne primanjkuje kot marsikdaj v zadnjih letih v Alpah. Na otočku sredi jezera še nimajo električne napeljave Življenje po starem na jezeru Titicaca Titicaca je največje plovno jezero na svetu, saj je globoko tudi do 300 metrov. Jezero je v višini 3.812 metrov nad morjem. Voda tega jezera je temnomodre barve in se zliva s kristalno čistim nebom. Okoli jezera ni zelenih gozdov, kakršnih smo vajeni videti v takih višinah pri nas. Tu je prava pustinja pokrita z nizko travo. Tik pod 4.000 metri je namreč narava silno skopa. Jezero Titicaca je dolgo približno 193 kilometrov. Dve tretjini jezera sta v Peruju, ostala tretjina pa v Boliviji. Čisto višinsko nebo ti omogoča, da vidiš vrhove 9or, ki so v Boliviji v daljavi več sto kilometrov. Ob tem jezeru sta na perujski strani dve mesti, Juliaca in Puno. Slednje izgublja na Pomembnosti, ker je pred kratkim 40 km pddaljena Juliaca dobila letališče. Od tedaj ima Juliaca tudi boljše avtobusne zveze. Iz enega v drugo mesto pa lahko prideš s lakajem, microbusom, avtobusom in takoime-hovanimi »colectivosi«, t.j. skupinskimi taksiji. V mrzlem jutru smo iz avtobusa izstopili v luliaci. Mraz na tej višini je bil tako re-^ek. da je bil puhast jopič preskopa obram-°a pred njim. Ko smo se v jutranji zarji v°zili v smeri Puna smo opazili, da so bile ^lake ob obali jezera zmrznjene. V Punu se msrno ustavili, v luki tega kraja smo se kar krcali na prvi čoln, ki je bil namenjen na °t°k Taguile. . P° približno enourni vožnji smo se usta-m pri plavajočih otokih plemena Uroš. Na _j seveda čudnih plavajočih otočkih živi ven16 ribičev- Uroše so preganjali že pred so ••v.0 stoletij Aymara iz Tihuanaca, Inki pa trs' na te otoke iz trsja. Totora je le, ki raste v nizkih vodah Titicace in iz ^rosi naredijo pod svojim otočkom. Za a ie veliko, ker trsje kmalu segnije in je ba adl tega treba poskrbeti, da se tudi koli-tot12 *rs^a ne potopi. Poleg tega iz snopov ore izdelujejo tudi plovila s katerimi ri- barijo in se prevažajo. V zadnjih letih je kmetijska univerza iz Puna na teh plavajočih otokih zgradila celo šolo in cerkev. Nadaljevali smo s plovbo do otoka Taguile. Čeprav je ta od Puna oddaljen le 24 kilometrov, smo z »lancio« do tja rabili kar tri ure. Majhen in prijazen portič na otoku nas je sprejel z množico krajanov, ki so bili oblečeni v narodne noše, ki jih še vedno nosijo kot vsakdanje oblačilo. Od portiča je bilo treba po starih stopnicah priti čez naj-višje sedlo, ki je bilo visoko nad sto metrov. Ni treba posebej poudarjati, da z nahrbtnikom na 4.000 metrih višine so strme stopnice vse prej kot dobrodošle. Zanimivo je bilo tudi to, da stopnice peljejo skozi tri kamnite oboke, ki so ovenčeni z dokaj čudnimi kipci. Na obokih je bil vklesan napis INTI, kar po našem pomeni Sonce. Noše, pokrajina, kameni oboki, itd, so me spominjali na Grčijo. Takoj sem opazil nekaj podobnosti in sem se spraševal, če je možna kaka povezava s sredozemsko kulturo. Pred vasico so nas vpisali v spominsko knjigo, plačali smo prispevek skupnosti, in dali so nam naslov kolibe v kateri bomo prenočili. Ženska oblečena v črno, prav kot Grkinje iz goratih predelov, nas je pospremila do hiše. Otok je ostal še pristen. Nima elektrike, vodovoda, telefona, tu ni hotelskih uslug. Prebivalci hočejo, da Taguile ostane takšen kakršen je in tudi zaradi tega oddajajo tujcem sobe v najem. Tudi na obedu ostaneš pri njih, čeprav smo odkrili, da so na otočku posejane majhne restavracije. Tu je bil pravi kraj za resnični počitek. Kristalno nebo na višini skoro 4.000 metrov, modra gladina jezera Titicaca, beli »nevadosi« na bolivijski strani so bili okvir vsemu temu. Hišice na otoku Taguile so iz blata in iz kamna. Poti so speljane po vsem otoku. Ob njih so visoki zidki iz kamnja, ki so ga v čimvečjem številu odstranili s terasastih njiv. Pravi klanci kot na našem Krasu. Gospodarju kolibe je bilo ime Sebastian Marca Incra in je bil tudi član otoške fok-lorne skupine. Nastopal je že tudi v Srednji Evropi in ima lepe spomine na staro celino. Prav prijeten in prijazen je bil ta nevsiljivi možakar. Mnogo smo se od njega naučili, predvsem pa smo občudovali njegovo gradbeno tehniko, ker je širil in večal svoj dom. Prebivalci otoka Taguile živijo od ribolova ter živinoreje in vsi možje in žene predejo volno. Volnene izdelke pa zadružno prodajajo turistom. Sebastian nas je pogostil s pristno domačo hrano. Spominjam se posebno odlično pripravljene postrvi, posebne zvrsti zelenjadne juhe, ki ji pravijo »caldo de Taguile«, in njihovih tortillas. Poleg tega je naše prebavne motnje zdravil s travami in čaji, za kar smo mu bili prav posebno hvaležni. Po tem kamnitem otoku sem se dolgo sprehajal, ker me je pokrajina res spominjala na Grčijo, v marsičem pa tudi na rodni Kras. Z visokega griča sem si pozorno ogledal ta otok, ki je dolg tri kilometre in na katerem živi 1.700 ljudi. Domačini in njihova neprisiljena vljudnost so me zares-spravili v dobro voljo. Za nekaj trenutkov sem pozabil, da sem sploh v Peruju, saj je na bregovih jezera Titicaca realnost precej drugačna. Dodam naj še nekaj drugih podatkov. Za hrano in prenočišče sem na tem ootku dnevno porabil dva do tri dolarje, za prevoz s čolnom s kopnega na toko pa še dva dolarja in pol. MARKO JARC Po prvem dnevu atletskega ekipnega evropskega prvenstva Presenetljivo vodstvo VB, Italija četrta GATESHEAD — Po prvem dnevu tekmovanja skupine A evropskega pokala v atletiki je prišlo v angleškem mestecu Gateshead do precejšnjega presenečenja. V moški konkurenci presenetljivo vodijo domačini Velike Britanije, Italija pa se nahaja na odličnem četrtem mestu le tri točke za odličnimi Vzhodnimi Nemci. Italijani so na četrto mesto računali in ga bodo po vsej verjetnosti tudi ohranili, saj bi bilo težko, da bi jih Francija, ki ima slabši atletski potencial od "azzurrov", prehitela. Edini, ki je od Italijanov sicer osvojil prvo mesto, je bil Frances-co Panetta v teku na 10.000 metrov, medtem ko so nekoliko razočarali Til-li v teku na 100 m in Evangelisti v skoku v daljino. Po prvem dnevu povsem zasluženo vodijo domačini Velike Britanije, ki so včeraj dosegli kar pet zmag in imajo kar 11 točk prednosti pred SZ. Edin podvig je včeraj opravil Anglež Kriss Akabusi, ki je na nizkih zaprekah pre- Francesco Panetta magal Haralda Schmida. Najbolj navdušujočo zmago pa je dosegel domačin Christie v teku na 100 m, poleg tega pa še angleška štafeta 4x100 m, katero so sestavljali le temnopolti atleti. Slednji so naravnost "zmleli" nasprotnike. Danes se bo evropski pokal zaključil, Angleži pa še niso izstrelili vseh svojih nabojev. Italija pa ima svoje največje adute v Antibu (tek na 5000 m), Tilliju (200 m) in Lambruschi-niju (3000 m zapreke). VČERAJŠNJI ZMAGOVALCI Moški — KROGLA: 1. Timmermann (ZRN) 21,72 m. 400 M: 1. Itt (ZRN) 45"43. VIŠINA: 1. Grant (VB) 2,32 m. DALJINA: 1. Ratuškov (SZ) 8,09 m. 100 M: 1. Christie (VB) 10"33. KOPJE: 1. Backley (VB) 82,92 m. 1500 M: 1. Thie-baut (Fr.) 3'48"05. 10.000 M: 1. Panetta (It.) 28'27"02. 400 M OVIRE: 1. Akabusi (VB) 48"95. ŠTAFETA 4x100 M: 1. VB 38"39. Ženske — DISK: 1. Wyludda (NDR) 73,04 m. 3000 M: 1. Ivan (Rom.) 8'38"48. 400 M OVIRE: 1. Krug (NDR) 54"72. 800 M: Melinte (Rom.) 1'58"04. 400 M: 1. Bresuer (NDR) 50"52. 100 M: 1. Kra- be (NDR) IT’14. ŠTAFETA 4X100 M: 1. NDR 41"87. LESTVICA PO PRVEM DNEVU Moški: 1. VB 63 točk; 2. SZ 52; 3. NDR 50; 4. Italija 46; 5. Francija 45; 6. ZRN 47; 7. ČSSR 36; 8. Španija 29. Ženske: 1. NDR 52; 2. SZ 41; 3. VB 38; 4. ZRN 36; 5. Romunija 29; 6. Bolgarija 22; 7. Poljska 22; 8. ČSSR 11. Italijanke četrte, Jugoslovanke pa zadnje v B skupini STRASBOURG — V B finalu ženskega evropskega atletskega pokala so Italijanke osvojile četrto mesto, Jugoslovanke pa so bile zadnje. Slobo-danka Čolovič je osvojila tek na 800 m s časom 2'01"09, Italijanka Tuzzi pa je bila druga v teku na 100 m z zaprekami, s časom 13"40. LESTVICA: 1. Francija 95 točk; 2. Madžarska 89; 3. Finska 85; 4. Italija 81; 5. Švica 65,5; 6. Španija 58,5; 7. Švedska 53; 8. Jugoslavija 49. Motociklistična Vfi Anglije DONINGTON — Na včerajšnjih poskusnih vožnjah velike motociklistične nagrade Anglije so favoriti dosegli "pole position". V pollitrskem razredu je bil, kot že večkrat doslej, naj hitrejši Američan Schwantz, v četr-tlitrskem pa Italijan Cadalora. IZIDI - DO 500 CCM: 1. Schwantz (ZDA, suzuki) 1'34"05; 2. Lawson (ZDA, honda) 1'34"30; 3. Rainey (ZDA, yama-ha) 1'34"84. DO 250 CCM: 1. Cadalora (It., yamaha) 1'38"31; 2. Garriga (Špa., yamaha) 1’38"55; 3. Reggiani (It., honda) 1'38"62. DO 125 CCM: 1. Spaan (Niz., honda) 1'43"75. Danes na Grobniku Prvič Alpe-Adria Danes bo na Grobniku v organizaciji Primotor kluba Trst-Gorica 1. trofeja Alpe-Adria, katere se bo udeležilo 300 tekmovalcev iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Jadralno SP v razredu europa Staje Calpove Jugoslovansko prvoligaško nogometno prvenstvo Olimpija v Skopju Včeraj uradno sporočilo naše združene košarkarske ekipe Vatovec novi trener Jadrana OKELOSUND (Švedska) — Osem-njastletna dijakinja iz Tržiča Claudia Calligaris je svetovna prvakinja v jadranju v razredu evropa. Uspeh Trži-čanke je toliko večji, saj je prišel dokaj nepričakovano. Na švedskem svetovnem prvenstvu Calligarisova namreč ni sodila med glavne favoritinje, tako da je njen uspeh presenetil tudi marsikaterega poznavalca. Kot smo izvedeli, je za novopečeno svetovno prvakinjo bila odločilna tretja regiata, ki jo je povsem dobro izpeljala in se povzpela do samega vrha razpredelnice. V preostalih treh regatah pa je tržiška tekmovalka ohranila visoko uvrstitev in s tem si zagotovila naslov svetovne prvakinje. Povejmo še, da Claudia Calligaris tri leta že tekmuje v tej kategoriji, prej pa je sodelovala v razredu optimist. V isti kategoriji je tekmovala tudi Sirenina jadralka Arianna Bogateč, ki je zasedla sredino lestvice. Sicer točne Bogatčeve uvrstitve še nimamo, zato pa bomo podrobneje o njeni svetovni preizkušnji napisali kaj več ob povratku, ki je predviden za danes. Bron Podunavcu KOPER — Koprski jadralec, 14-letni Peter Podunavac, ki je nedavno zmagal na prvenstvu Mediterana, je na evropskem prvenstvu, ki se je za razred optimist končal včeraj v Nynasha-mu na Švedskem, osvojil bronasto medaljo, s čemer si je zelo povečal možnosti, da se udeleži tudi svetovnega prvenstva na Japonskem. Podunavac je bil v prvi regati disva-lificiran, ko je prijadral šesti na cilj in če bi mu regato priznali, bi bil najmanj drugi, ob smelejšem jadranju v preostalih regatah, ko se je bal morebitne nove diskvalifikacija, pa bi po besedah zveznega mladinskega selektorja Viljema Orla bil blizu zlate medalje. (Kreft) LJUBLJANA — Jugoslovanski nogometni prvoligaši igrajo danes drugo kolo, v katerem bo najvažnejša tekma Vojvodina-Crvena zvezda. Olimpija, ki je gladko zmagala v uvodni tekmi prav s prvakom Vojvodine pa bo danes igrala v Skopju proti tamkajšnjemu Vardarju. Tekmovalna komisija Nogometne zveze Jugoslavije sicer še ni registrirala tekme Olimpija-Vojvo-dina, ker so se Novosadčani pritožili, da je za Ljubljančane igral tudi Zeče-vič, ki je prestopil iz Kikinde k Olimpiji, in po njihovem mnenju ni imel pravice nastopa v prvem kolu. Komisija za pritožbe bo zasedala v sredo, 9. t. m., v ljubljanskem taboru pa so optimisti, saj menijo, da so regularno registrirali igralca. Ljubljančani so pred današnjo tekmo mirni in samozavestni in trdijo, da lahko iz gostovanja v Skopju odnesejo najmanj točko. Olimpija je zelo mlada in poletavna ekipa, njihov glavni adut pa je požrtvovalnost in navdušenje. Vrsta rekordov na plavalnem prvenstvu ZDA LOS ANGELES — Včeraj so na plavalnem prvenstvu ZDA dosegli en svetovni rekord (Mike Barrowmana na 200 m prsno s 2'i2"90) ter štiri najboljše svetovne sezonske znamke. Zabeležili so jih Matt Biondi (50 m prosto -22"36), Geoff Cronin (100 m hrbtno -56"14), Dave VVharton (200 m mešano -2’0T’48) in Janet Evans (800 m prosto -8'22"11). Fiorentlni memorial Baretti AOSTA — Fiorentina si je sinoči zagotovila nogometni memorial Baretti. V finalu za prvo mesto je namreč po enaj stmetrovkah premagala Samp-dorio s 5:3, medtem ko se je regularen čas zaključil pri 0:0. V finalu za tretje mesto je reprezentanca ZDA povsem nepričakovano premagala Romo s 4:3. Žal se NK Olimpija kljub spodbudnemu štartu še vedno ubada s hudimi finančnimi težavami, ki jih še vedno rešujejo amaterski delavci in nepristojni profesionalci, kajti šele septembra naj bi se klub kadrovsko in organizacijsko okrepil. Olimpija bo verjetno igrala v sledeči postavi: Marič, Židan, Novak, Zečevič, Perica, Tesič, Še-parovič, Djukič, Di. Vrabac, Pate, Da. Vrabac. Od ostalih tekem bi omenili poleg tekme v Novem Sadu še srečanje v Tuzli, kjer se bo drugi favorit Dinamo srečal s Slobodo, Hajduk pa ne bi smel imeti prevelikih težav z Buduč-nostjo. Še večji favorit pa je Partizan z Rijeko. DANAŠNJI SPORED: Velež - Spar-tak, Sloboda - Dinamo, Vojvodina - C. zvezda, Vardar - Olimpija, Željezničar - Rad, Osijek - Sarajevo, Hajduk - Bu-dučnost, Partizan - Rijeka, Radnički -Borac. Od včerajšnjih prijateljskih tekem italijanskih prvoligašev bi omenili prvo ekipo Juventusa, ki je premagala svojo drugo s 5:0 (1:0), Atalanto, ki je odpravila Trento z 1:0 (0:0), Lecce, ki je z enakim izidom obračunala z Vas-tesejem, in Bologno, ki je premagala Sestolo s 4:0 (2:0). Cane in Orešar v finalu BAASTAD — Italijan Paolo Cane in Jugoslovan Bruno Orešar sta se uvrstila v finale teniškega turnirja Nabisco Grand Prix, ki se odvija v švicarskem mestu Baastad. Cane je v polfinalu premagal Šveda Kultija s 6:4, 6:2, Orešar pa Avstralca Andersona s 7:6, 6:2. Dirka Tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 1-3-10, 154 zmagovalcev pa bo prejelo po 7.007.000 lir. Od ŠZ Jadran smo dobili naslednje tiskovno sporočilo: ŠZ Jadran sporoča, da je novi trener članske ekipe Jadrana, ki bo tudi letos nastopala v italijanski B-2 košarkarski ligi, Valter Vatovec, ki je že uspešno treniral pri Boru. Vatovec bo tudi trener Jadranove mladinske ekipe, ki bo nastopala v državnem prvenstvu. ŠZ Jadran se obenem zahvaljuje dosedanjemu trenerju Petru Brumnu, ki je v zadnjih treh letih zelo uspešno vodil člansko ekipo, in upa, da bo ljubljanski strokovnjak še naprej pomagal naši košarki. * * * To je torej kratko Jadranovo uradno sporočilo, ki pa je glede zamejskega trenerskega košarkarskega kadra skoraj "zgodovinsko". Če izvzamemo namreč prve zametke Jadranove poti, so bili na Jadranovi trenerski klopi izključno strokovnjaki iz matične Slovenije (Brumen, Valič, Splichal, Žagar, Brumen). V vseh teh letih pa smo v zamejstvu nekaj ustvarili tudi glede trenerskega kadra. Massimo Raseni, Jure Krečič, Valter Vatovec, Luka Furlan, David Čok, Livio Semolič itd. so le nekatera imena naših mladih in pridnih trenerjev. Zaupanje v enega le-teh je tudi pravilna nagrada za ves napor, ki so ga vložili naši trenerji. Jadran je v tej sezoni precej obnovil in pomladil svojo ekipo in nov je tako tudi trener. Vatovca gotovo ne čaka lahka naloga. Že zamenjati strokovnjaka takega kova, kot je Peter Brumen, ki je zelo uspešno vodil moštvo zadnja tri leta, ne bo lahko. Sedaj pa, ko je Jadran ostal brez dveh svojih najboljših košarkarjev Marka Bana in Klavdija Starca, bo Vatovčeva izkušnja še težja, obenem pa bo to zanj gotovo velik izziv in seveda edina življenjska izkušnja na, upajmo, zelo uspešni trenerski poti. Kdo je Valter Vatovec Valter Vatovec se je rodil 30. 6. 1957 v Trstu. Prve košarkarske korake je opravil pri Boru kot mini-košarkar in je nato nastopal pri tem društvu v vseh mladinskih kategorijah. S člani pa je (vedno pri Boru) igral v promocijskem prvenstvu. V Ljubljani je uspešno dokončal Fakulteto za telesno kulturo (usmeritev košarka), štiri leta pa je kot profesionalni trener pri Slovanu vadil mlade košarkarje in to v obdobju, ko je vodil člansko moštvo Janez Drvarič, pomočnik Dušana Jukoviča jugoslovanske košarkarske reprezentance. Nakar se je Vatovec vrnil v Trst, kjer je tri leta vodil člansko vrsto Bora v promocijskem prvenstvu. Tretje leto pa mu je uspel veliki met, da je popeljal moštvo v D ligo, katerega je potem še eno sezono vodil v četrtoligaški konkurenci. V lanski sezoni je bil prost. Bil pa je načelnik košarkarske komisije pri ZSŠDI. Včeraj pa uradna vest, da je Valter Vatovec novi trener članske Jadranove ekipe, ki nastopa v B-2 ligi. (jan) Battini pri Jadranu? Vse kaže, da bo nova Jadranova okrepitev dosedanji Stefanelov košarkar Andrea Battini, letnik 1970, visok 202 cm, krilo. Battini naj bi bil pri Jadranu na posodo za eno leto. mdoawa in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 TRST - Tel. 768667 - 772002 START šport Sezonski popusti Narodna ul. 160 OPČI N E Tel. 213193 Nov alpinistični veter z Zahoda Think Pink Že nekaj let se v alpinističnih krogih uporablja izraz free climb, kar je slovensko "prosto plezanje". Nekateri si radi polnijo usta z angleškimi besedami, ne da bi sploh vedeli za njihov pomen. Tako je med ljudmi, ki se ne ukvarjajo s plezanjem, free climb sinonim za vse, kar je v zvezi s skalami, s plezanjem in z alpinizmom nasploh. Le malo ljudi pa ve kaj več o tem načinu plezanja in o filozofiji, če jo smemo tako imenovati, iz katere izha- ja. Žal je med temi nevedneži tudi nekaj aktivnih plezalcev, ki v svoji naivnosti mislijo, da pripadajo kategoriji free climberjev samo zato, ker nosijo pisana oblačila ali pa najnovejši tip plezalnih copat in raznih drugih pripomočkov. Free climb kot samostojna disciplina je nastal v Združenih državah Amerike bolj iz političnega in socialnega nezadovoljstva mladih Američanov kot pa iz želje po novem pojmovanju alpinizma. Proti koncu šestdesetih let se je v narodnem parku Yose-mite v Kaliforniji zbirala ameriška mladina, ki je v marsičem še vedno sledila izročilu Jacka Kerouaca in nadaljevala po poti znane "Beat generacije". Ta mladina je še bolj odklanjala moderno družbo in skušala v čedalje večji meri živeti v skladu z naravo. Nova filozofija se je imenovala Think Pink, kar bi se dalo prevesti z izrazom "Roza mišljenje". Toda v dolini Vosemite se dvigajo prekrasne granitne stene, ki so kaj kmalu vzbudile pozornost mladih naturalistov. Začeli so plezati in tudi pri tem tesno sledili sporočilu lastne filozofije. Odklanjali so zapletene tehnične pripomočke in se posvetili izključno prostemu plezanju, se pravi premikanju v steni samo s pomočjo rok in nog. Pri varovanju so namesto klinov uporabljali, in seveda še danes uporabljajo, zatiče, to so kovinske kocke, ki jih zagozdimo v razpoke, nato pa vanje preko vponke vtaknemo vrv. Tovrstno plezanje se je na začetku osemdesetih let "preselilo" k nam v Evropo. Pri tem pa ne moramo mimo nekaterih pomislekov, ki si jih verjetno ne postavljajo bradati in dolgolasi free climberji, ali pa vsi tisti, ki nosijo zdaj tako modne majice z napisom Think Pink. V Evropi obstaja alpinizem že od osemnajstega stoletja in bolj prostega plezanja, kot so ga gojili v tisti dobi, si res ne moremo predstavljati. Slovita stena El Capitana v kalifornijski dolini Vosemite z vrisano klasičn0 smerjo Salathe Sola in telesna kultura Mnogi mislijo, da nima smisla govoriti o šoli tudi v poletnih mesecih; taki pogovori naj bi spadali v zgodnjo jesen, ko se dijaki razvrščajo po razredih ali pa ko se bližajo ocenjevalne konference. Po drugi strani ministrstvo in ostali organi nam že več let govorijo o reformi šole, ki naj bi popolnoma spremenila podobo in vsebino tega važnega in nujnega vzgojnega prijema. Logično je, da se zaradi tega govori tudi o reformi poučevanja telesne kulture: sedaj naj ne bi prišlo več do ločitve med fanti in dekleti do zaključka obveznega šolstva. Vsi bodo morali opravljati istočasno enako telovadbo pod vodstvom enega samega profesorja. No ja, napovedi reform smo že večkrat slišali, a bore malo smo jih doživeli. Prav ta prijem nas sili k razmišljanju, če ni to le način, da država prihrani nekaj stroškov, to pomeni osebnih dohodkov profesorjev telovadbe. Mislimo, da to ne bo rešilo državne blagajne! Po drugi strani se dobro spominjam, kako je dežela Furlanija-Julijska krajina (prva v Italiji, seveda) uvedla posebne tečaje za učitelje, kar naj bi omogočilo tako imenovano telovadbo v razredu. Po TV programih in poročilih smo slišali kako je to pozitiven in napreden ukrep, ki bo pripomogel k premostitvi pomanjkanja telovadnic in drugih vadbenih prostorov. Tečaji so bili uspešno zaključeni, na odru so bile pogašene luči - a lepi načrti so ostali le načrti; premnoge šole ne bi prenesle tudi najskromnejše telovadbe, ker so stavbe zastarele in njihova statična varnost je dvomljiva. Vse je ostalo pri starem in tako se vrti naprej kolo zgodovine. Pri vsem tem ostane zasenčena vloga tistih, ki bi morali poskrbeti, da bi bile strukture pravočasno nared. Še bi lahko navajal taka ali slična razhajanja med teorijo in prakso, med dejanskimi potrebami doraščajoče mladine in možnosti, ki ji jih nudi obvezno šolstvo,- učno osebje ni krivo za tako stanje, pomanjkljive so strukture, ki so zastarele in ne odgovarjajo več sodobni koncepciji zdravega življenja. In vendar zdravniki govorijo vedno pogostejše o preventivnem zdravljenju, ki je ceneje kot zdravljenje obolelega človeka. To vlogo preventivnih posrednikov so v zadnjem času prevzela združenja staršev in športna društva, ki mnogokrat tesno sodelujejo. Eni in drugi se zavedajo potrebe po gibanju, ki zadobiva danes - tudi v teoriji - vedno večji prostor. Omenil sem sodelovanje med starši in društvi, saj prav starši morajo mnogokrat poskrbeti, da bo otroku omogo- čena telovadba. A včasih opazimo tudi različna gledanja. Tudi delni šolski neuspeh postane razlog, da se otroku prepove za daljšo ali krajšo dobo sodelovanje pri krožku ali društvu. Vprašanje je, če je tako ravnanje pravilno in če je prav telesna kultura kriva za šolske neuspehe. Smatram, da je tako gledanje zgrešeno in da ne smemo ocenjevati kar pavšalno tako ali drugačno delovanje. Ni nujno, da bo otrok ali dijak, ki je "kaznovan s prepovedjo športnega udejstvovanja", popravil svoje ocene; ravno tako ni rečeno, da so prav ure prebite v telovadnici usodne za "pomanjkanje" časa za učenje. Morda bi bilo umes-tneje, če bi preverjali, koliko časa zgubi otrok prej ali kasneje, koliko časa se pripravlja, ali če niso morda priprave za tekmo ali trening le izgovor za prikrivanje dejanske odtujenosti od študija. Kdor sledi podatkom o šolskih uspehih, lahko ugotovi, da je tudi med odličnjaki in dobrimi dijaki mnogo atletov. Torej telesna kultura ne vpliva negativno na šolske uspehe: na te vpliva le volja in vztrajnost dijaka. Važno je, kako organiziramo otroku njegov razpoložljivi čas, ravno tako je važno, da športno udejstvovanje ne sme postati prvenstvena zaposlitev otroka. Prikazati mu moramo koristnost gibanja, ravno tako tudi potrebo po izobrazbi. Z njim moramo sodelovati pri iskanju pravega ravnotežja, med različnimi udejstvovanji. Ravno tako bi bilo zgrešeno misliti, da je šport - še posebno tekmovalni - le gibanje: kdor ne misli, kdor se ne zna pravočasno koncentrirati, ne bo mogel nikoli postati dober športnik, bo vedno ostal poprečnež, ne glede na njegove telesne sposobnosti. Torej je tudi telesna kultura faktor, ki neposredno vpliva na duševne sposobnosti doraščajočega otroka. Paziti moramo pri takem gledanju, da ne bi šli v skrajnost. Včasih imam občutek, da poveličujejo starši uspehe svojih otrok in da jih silijo v neverjetne napore; človek dobi tudi vtis, da skušajo starši realizirati skozi svoje otroke svoje mladostne nerealizirane sanje ali ambicije. Tako ravnanje lahko nehote privede do zanemarjanja šole, do nepravilnega ravnanja in odnosa tako do vaditeljev kot do profesorjev, češ da ti ne razumejo ali nočejo upoštevati hotenj otrok. A tako gledanje se pojavlja tudi na drugih toriščih izven-šolskega udejstvovanja. Včasih bi si lahko nekoliko izprašali vest in bi ugotovili, da smo sami vsaj delno krivi šolskih neuspehov svojih otrok. ODO KALAN Razgovor z našim košarkarskim trenerjem Massimom Rasemjem »Tudi temne plati profesionalnega sveta« Masslmo Rasen! (na desni) skupno s slavnim ameriškim trenerjem Dickom Motto. Massimo Raseni, odgovoren za mladinski sektor pri ambicioznemu in, kar zapišimo, bogatemu društvu, kot je Glaxo Verona, se te dni mudi v Trstu. Massimo, kajpak, temeljito spremlja dogodke v naši košarki, med drugim je tudi naročnik našega dnevnika v Veroni. Odveč pa je, da poudarimo, da je do potankosti obveščen, kaj se dogaja tudi v italijanskem košarkarskem svetu. Z njim je zato "košarkarski razgovor" zanimiv, tekoč, poučen. Massimo, pred kratkim smo na posebni strani posvečeni košarki našega dnevnika zapisali, da nikdar ni bilo toliko naših košarjarjev v prvoligaškem prvenstvu. Kaj meniš o tem? »To je vsekakor velik uspeh za našo košarko. Trenutno še nismo v stanju, da bi direktno želi sadove glede tega fenomena. Vsi ti igralci nastopajo v raznih mestih po Italiji in trenutno se lahko le pohvalimo, da je tolikšno število naših košarkarjev v A-l, A-2, in B-l ligi. Sadove vsega tega bomo lahko želi čez nekaj let, ko se bodo tile igralci vrnili v našo sredo. Težko je, da bodo še igrali, če jih bomo pa znali vključiti v našo košarkarsko stvarnost, bodo lahko ti igralci naši bodoči trenerji, odborniki. V bistvu bodo to ljudje, ki bodo za sabo imeli prvoligaško izkušnjo in bodo zato lahko za našo košarko neprecenljive vrednosti. Naši košarki bi lahko dali nov elan in svežino ter bi bili za zgled mladim silam, tako igralcem kot odbornikom.« Tudi sam delaš v prvoligaškem klubu, to je pri Glaxu iz Verone, ki ima dokajšnje ambicije za takojšen prestop v A-l ligo. Kako pa izgleda ta profesionalni košarkarski svet v italiji. Baje, da krožijo ogromne vsote denarja... »Res je! Italijanski profesionalni košarkarski svet ima svoje svetle strani, veliko pa tudi temnih. Vzemimo primer mladih igralcev. Talentov je vedno manj. Društva pa jih v bistvu onesposobijo že pri mladih letih, s tem da jim nudijo ogromne vsote denarja. Štirinajstletnik velja sedaj že 200-300 milijonov lir. Jasno je, da s tem mladinec misli, da je že dober igralec. To pa kvarno vpliva na vso košarkarsko gibanje v Italiji. Če se povrnem na našo, domačo košarko, bi svetoval našim košarkarskim delavcem, da naj posnemajo pozitivne plati italijanskega profesionalnega sveta, to je da naj postane njihovo delo bolj profesionalno, in sicer, da vsak naj si prevzame le določeno delo, ki jo bo lahko strokovno, temeljito dobro in vestno opravljal. Le tako bo naša košarka zares napravila kakovostni skok.« Rekel si, da je v Italiji vedno manj talentov. Kako to? »Mislim, da je to iz dveh razlogov. Prvič zaradi življenjskega standarda v Italiji, ki je med naj višjimi na svetu. V Italiji ekonomskih težav ni. Možnosti zabave pa je na pretek. Čemu bi torej mladinec individualno treniral po več ur na dan. Drugič: ker igralec še kot mladinec dobi veliko denarja, misli, da je že postal košarkarski as. Tudi v prvi ligi, sicer z zelo redkimi izjemami, ni namreč mladega igralca, ki bi po treningu ostal še kake pol ure in bi sam vadil ali metal na koš. Možnosti za razvoj mladih talentov torej ni. Povsem drugače pa je v Jugoslaviji. To pa bi zahtevalo širšo razpravo...« Govorilo se je, da si bil tudi ti eden od kandidatov za trenersko mesto pri Jadranu. Še dalje pa si izbral Verono... »Najprej bi se tu zahvalil predsedniku in vsemu Jadranovemu odboru za laskavo priznanje in za zaupanje, ki so mi ga izkazali. Ponudba je bila zanimiva, mamljiva, spodbudna. Pa vendarle sem se odločil, da ostanem v Veroni, ker si želim nabrati še izkušenj, posebno sedaj, ko je v Verono dopotoval trener Bucci, ki je po splošnem mnenju eden najboljših, verjetno pa najboljši italijanski trener sploh. Gla-xo je verjetno tudi najbolje organiziran košarkarski klub v Italiji. Tudi glede organizacijskega dela se torej v Veroni lahko še veliko naučim. Da se nisem vrnil k Jadranu, je bilo verjetno odločilno to, ker so mi v Veroni z navdušenjem potrdili zaupanje, da naprej vodim mladinski sektor, od katerega društvo veliko pričakuje. Naj le navedem, da so ža šest mladih košarkarjev potrosili skoraj milijardo lir. To pa tudi kaže, da v tem klubu z mladinsko košarko mislijo temeljito in načrtno delati. Novemu Jadranovemu trenerju pa želim vse najboljše in uspešno delo.« Kdaj te bomo kot trenerja spet videli v naši sredi? »Letos je le malo manjkalo, da bi se vrnil. Upam, da bo sodelovanje med vsemi našimi društvi res popolno, saj bi tako vsak trener z veseljem delal v takem okolju. Vidim tudi, da se stanje tako organizacijsko kot kadrovsko naglo izboljšuje in prepričan sem, da me bo lahko eden od domačih trenerjev enakovredno zamenjal.« (jan) Planinske izkušnje v španskih Pirenejih, ki so razmeroma težko dostopni Pomanjkanje smerokazov te večkrat spravi v obup Pireneji se dvigajo vse do 3.404 m visokega vrha Pico Aneto, celotna ve-riga, ki loči Španijo od Francije pa ni ^a nedeljskega planinca posebno vab-Oiva. Za Španijo, ki vsebuje večino po-?.°rja, je v zadnjih letih značilen množičen beg ljudi iz podeželja v mesto. *0 prebivalstvo se sedaj komaj privaja na sladkobe" potroštništva in volja po Vračanju k naravi ni prisotna v meri, je značilna za druge dežele. Tudi Prgd tem pojavom so bili Pireneji le brnočje drobnega gorskega gospo-arstva in še nikoli predmet izletniš-,j??a izkoriščanja. Opremljenost v ob-, J jasno markiranih poti in gorskih °5 je zato redkost. re^e črede, največ goveda, str -lavljajo ec*ino življenje zelo pro-anih območij, ki preko skoraj po-k ein zapuščenih vasi izražajo nekoli-°tožno celotno sliko, o Zametki planinstva so prisotni le na rrročjih narodnih parkov Aigues Tortes v katalonskih Pirenejih in v Ordesi v Aragonu. Obiskovalcev je v teh dveh parkih razmeroma veliko, večina pa se po njih ne premika in svoj izlet omeji na domet avtomobila. Park Aigues Tortes ima svoje glavno izhodišče pri 1.900 metrih nadmorske višine in je izrazito visokogorski, s serijo vrhov, ki tvorijo zunanjo mejo dveh dolin. Glavnina vrhov se dviga med 2.800 in nekaj manj kot 3.000 metri. Posebnost parka so številna je-zerca, gladina nekaterih pa je umetno povečana z jezovi, ki združujejo vodo za poletne sušne mesece. Od enega teh jezer se razvijajo tri glavne smeri, žal pa manjka krožna pot, ki bi v celodnevni turi omogočila ogled skoraj celega parka. Izguba časa pri dvosmernem pohodu je velika, iskanje poti v popolni divjini pa je izjemno neprijetno, zamudno in tudi nevarno, ker se v glavno jezero iz vseh koncev stekajo številni potoki in hudourniki, ki nudijo skromne možnosti za prehod. Iz botaničnega vidika so najbolj značilna pobočja, porasla z rododendroni, med smrekami pa se belijo stebla brez. Zelo močno je zastopan encijan. Opisi parka obetajo tudi številne črede divjih koz, pomanjkanje njihovih odpadkov pa postavlja to trditev vsaj v dvom. Živalski svet večkrat popestri mogočno jadranje orla. Vzponi so vse do 2.600/2.800 metrov lahki in tudi sami vrhovi ne predstavljajo vidnih hudih zaprek, čeprav iz-hojenih poti nanje ni. Pri osojnih legah se na zaplate snega naleti pri 2.300/2.400 metrih. Negativna lastnost parka je tudi slaba voda, o čistoči katere ne more biti dvomov, ima pa neprijeten priokus. Kanjon Anisclo in Ordesa Bistveno različen je park Ordesa, nekaj desetin kilometrov proti zahodu. Razteza se od višine kakih 1.000 metrov do vrha Monte Perdido (3.355 m) njegova glavna točka pa je verjetno kanjon Anisclo, po strugi katerega se s prelepimi slapovi pretaka Rio Vellos. Iz Aniscla in iz drugih izhodišč se (vsaj na papirju) razvija gosta mreža poti, uresničitev celodnevne ture pa je več kot problematična. Hoja po pobočjih Aniscla je možna preko široke poti, ob iskanju variant za krožno turo pa se rado zatakne. Cilj podpisanega je bila koča Are-nas, dosegljiva (na karti) preko stranskega kanjona ob koncu Aniscla in nato hoja po planoti, iz katere bi se videla veličina kanjona samega. ”Hay piedras?" in ”Hay piedras!" Na mestu, kjer bi se morala ločiti pot za kočo Arenas preko stranskega kanjona Rio Pardina, je bila kakih 30 metrov više postavljena tabla, v gostem zelenju in z napisom na notranji strani. Skupina španskih planincev, ki je šla mimo, je pokazala izredno mero poguma ob neverjetnem pomanjkanju informacij. Do table si je bilo treba iskati pot preko velikih kamnov in v pravi džungli, rezultat pa je bilo popolno razočaranje, saj je namesto oznak za planinsko pot, na njej stal napis "Reserva nacional de caza" (lovski rezervat). Kamniti možiclji, ki so bili tu pa tam vidni med grmovjem, so obetali pot. Večkrat so tudi manjkali in iskati je bilo treba na več strani. Med vprašanji repa "Hay piedras?" (so kamni, možiclji?) in odgovori vodečih "Hay piedras!" (so!), smo se kaki dve uri trdo vzpenjali, predvsem pa iskali varne prehode na zelo strmem terenu. Čim više smo lezli, tem bolj je postajalo jasno, da pot ni pravilna. Kanjon Pardine se je namreč obračal na desno in mu ni bilo videti konca. Raziskovanje drugega brega pa je končno razkrilo, da se po zelo izpostavljenem melišču vije pot, ki je bila verjetno prava. Španci so vztrajali, ne da bi sploh vedeli, koliko ur hoje je pred njimi, za nas pa je bil sestop neizbežen, ker je bil čas dokaj odmerjen. Popravek naravnost na drugo stran kanjona zaradi prepadnih sten ni bil mogoč. Brez vodiča in številnih dni na razpolago so Pireneji, kljub pomanjkanju izrazitih težav, razmeroma težko do- stopni. BRUNO KRIŽMAN Na sliki: Circo de Salarons v Pirenejih ŠD ZARJA priredi danes, 6. t. m., tradicionalni Športni praznik na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Big Bolero Band. ŠZJADRAN sporoča, da se je poleg vadbe na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah (vsak dan od 17.30 do 19.00, razen sobote in nedelje) začela tudi vadba na odprtem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini. Vadba bo pod vodstvom Valterja Vatovca vsak dan od 19.00 do 20.30, razen ob sobotah in nedeljah. ŠZ JADRAN sporoča, da je nov sedež društva na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1 (v Prosvetnem domu). Delovni urnik: vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 (razen ob sobotah in nedeljah) tel. 213403. ZSŠDI obvešča, da bo do 20. avgusta urad ZSŠDI v Trstu deloval le v jutranjih urah od 8. do 14. ure. ŠZ SLOGA in ŠD BREG obveščata, da so odbojkarji in odbojkarice, ki so na pripravah v Kočevju, nastanjeni v Domu Dušana Ravnikarja, tel. štev. 003861/851-301 ali 851-263. CASA02/1 JO EKSKLUZIVNI PREDSTAVNIK 6r PINARELLO MOTOBECANE ČASA • dirkalna kolesa del • mountain bike za turizem in CICLO otroke S oprema in oblačila Capponi Marino Bianchi Atala TRST — Ul. Valdirivo 21 - Tel. 68009 Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/It. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch H Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 6. avgusta 1989 Točno število žrtev je še neznano V Indoneziji več kot sto mrtvih zaradi potresa DŽAKARTA Hribovito območje indonezijskega otoka Irian Java je že prejšnji torek prizadel močan potres, prve vesti o škodi in žrtvah pa so prišle v javnost šele včeraj. Reševalne ekipe, ki so po več dneh naporov končno dosegle tudi najbolj oddaljena naselja v hribih, so doslej naštele najmanj 111 mrtvih, približno toliko pa so jih odpeljali v bolnišnice. Reševalci se bojijo, da je žrtev veliko več, saj so nekateri manjši zaselki dobesedno izginili pod plazovi, ki so se utrgali s hribov. Potres je najbolj prizadel območje v notranjosti otoka, ki je tudi najtežje dosegljivo, saj ni cest, po katerih bi lahko vozili tovornjaki in druga težja vozila. Kaže, da je potres, ki je dosegel 6. stopnjo Richterjeve lestvice, prizadel več kot 400 kvadratnih kilometrov območja, na katerem živi 60 tisoč prebivalcev. Ta predel indonezijskega otočja spada med najbolj izpostavljena potresna področja, zato je geološka sestava tal zelo nestabilna. Prav to pa je vzrok zemeljskih usadov in plazov, ki si po torkovih potresnih sunkih kar sledijo. V potresih leta 1976 in 1985 je bilo na tem območju na tisoče mrtvih. V celici sta zažgala žimnico Tragičen konec protestne akcije dveh zapornikov ALESSANDRIA Protest dveh zapornikov se je v zaporu v Alessandrii spremenil v tragedijo, posledice pa bi lahko bile veliko hujše. 22-letni Riccardo Durante je umrl, 28-letni Giuseppe Incontrera, ki je z njim delil jetniško celico, pa se bori s smrtjo. V bolnišnici pa je tudi paznik Aniello Peluso, ki se je skoraj zadušil z dimom, medtem ko je nudil pomoč zapornikoma. Riccardo Durante se je sprl z direktorjem zapora, ker mu ni dovolil, da bi konec tedna preživel doma. Fant je zaprt zaradi ropa. Njegovemu tovarišu, Giuseppu, ki je v zaporu zaradi kraje in mamil, pa direktor menda ni dovolil, da bi telefoniral. Fanta sta se hotela maščevati, zato sta ponoči zažgala žimnico. Gost dim, ki je v hipu napolnil celico in se začel širiti po hodniku, je bil za enega od njiju usoden. Preiskava bo sedaj skušala ugotoviti, zakaj je žimnica povzročila tako gost dim. Ka'že pa, da sta jo zapornika prepojila s plinom, s kakršnim polnimo vžigalnike. Direktor zapora, paznik Peluso, ki je izven smrtne nevarnosti, in šef zaporniške stražarske službe, so že dobili sodni poziv. Mlada zapornika sta namreč že prejšnje dni v znak protesta splezala na streho in grozila s samomorom. Njune protestne akcije pa ni nihče jemal resno. Tudi ona rada plava V New Yorku je tako vroče, da je japonska snežna opica skočila v jezerce in zaplavala v prijetno hladni vodi (Telefoto AP) V Medved Klondike z zanimanjem sledi početju asistenta, ki meče led v njegov zasebni bazen, v katerem je bilo zanj očitno prevroče (Telefoto AP) Tudi v Makedoniji napadi na Srbe? SKOPJE Banalen gostilniški pretep med dvema skupinama nekoliko pijanih mladincev iz vasi Kučevište in Mirkovci pri Skopju, se bo najbrž prelevil v primer, ki bo imel hude posledice za že tako napete medetnične odnose med Makedonci in Srbi, ki živijo v Makedoniji. Do pretepa je prišlo že pred dobrim mesečim, vendar je vsa zadeva prišla v javnost le te dni. Skupina mladih ljudi iz vasi Kučevište, tako pravi skopski Večer, je dalj časa popivala v gostilni Pri štirih vodnjakih, nekaj pred polnočjo pa so začeli prepevati srbske nacionalistične popevke. Poleg tega so prepovedali ansamblu, ki je igral v gostilni, da bi igral makedonske narodne pesmi, češ da so bolgarske. To je bilo dovolj, da je prisotnim Makedoncem zavrela kri in pretep je bil tu: poleg mladincev iz Kučevišta, so se v njem posebno izkazali mladinci iz Mirkovcev, ki pa je makedonska vas. Posegla je tudi milica, ki je prenapeteže odpeljala na hladno, kjer so se lahko streznili in premislili o dogodku. Drugo jutro je policija priprte zaslišala, kot je v teh primerih normalno. Zadeva bi se lahko končala tu, če ne bi skupina iz Kučevišta vložila tožbo na sodišče, češ da je milica z njim grdo ravnala in da jih je žalila »na nacionalni ravni«. Zadeva je v sedanjih napetih mednacionalnih odnosih samoumevno dobila zelo široke okvire. V Skopju trdijo, da je šlo za organizirano provokacijo skupine Srbov iz Kučevišta, Srbi pa, ki trenutno v vsem vidijo napad na lasten narod, trdijo, da so tudi v Makedoniji predmet diskriminacije. Sestanki, ki; so jih imeli na najrazličnejših ravneh niso do sedaj obrodili nobenih sadov, razen tega, da se vsi strinjajo, da je treba čimprej reagirati, da tudi na tem območju ne bi prišlo do resne kalitve mednacionalnih odnosov. Štirje mrtvi v trčenju pri Tetovu TETOVO — Včeraj zjutraj ob 6.20 je na cesti Skopje-Tetovo, v višini vasi Grupčin, zasebni avtomobil iz nepojasnjenih razlogov zavil na levo in čelno trčil v avtobus, ki je vozil v nasprotno smer. V prometni nesreči so umrli vsi štirje potniki zastave 128, voznik Ferenc Guljaš, 35-letni strojni inženir iz Odžaka pri Do-boju v BiH, njegova žena Suada, ki je bila po poklicu sodnik, ter njuni hčerki Biljana (8 let) in Ena (1 leto). Avtomobil se je s tako silo zaletel v avtobus, ki ga je upravljal Abdulvahit Asipi, da se je dobesedno zaril pod prednji kolesi velikega vozila, nato pa skupaj z njim obtičal v bližnjem jarku. Med potniki na avtobusu ni bilo ranjenih. V Braziliji aretirali kamorista Toscanina »najuglednješega« šefa tihotapcev kokaina RIO DE JANEIRO Brazilska policija je pred dnevi aretirala 55-letnega Francesca Toscanina. Moški velja za najuglednejšega bossa kamoristične organizacije, ki je tihotapila mamila iz Brazilije, preko ZDA v Evropo. Poleg Toscanina so aretirali tudi njegovo družico Patrizio Paolo Trom-betto, 23-letno Italijanko s stalnim bivališčem v Braziliji. Toscanino se je sicer rodil na Dunaju, njegovi starši pa so bili iz Neaplja. Ko se je v mladih letih vrnil v Katnpani-jo, je navezal stike s krajevnimi kamoristi, ni pa imel velike možnosti »napredovanja«, zato je zapustil Italijo in se preselil v Brazilijo, kjer je utrdil svoj položaj na vrhu organizacije, ki je tihotapila mamila, predvsem kokain. Že pred leti so ga brazilske oblasti izročile ZDA, kjer je presedel 12 let zapora, pred sodnike pa je moral tudi v Italiji, kjer so mu sodili zaradi nekega umora, a so ga oprostili vseh obtožb. Brazilska policija trdi, da se je vrnil v državo 1986. leta pod lažnim imenom Francesco Trombetta. Priimek si je brez velike iznajdljivosti izposodil kar pri dekletu, ki mu je pred štirimi meseci rodila sinčka. (Njegov prvi sin Maxim, ki je redno pomagal očetu, je trenutno zaprt v Franciji). Par je z otrokom živel v izredno luksuzni vili v Jundiaiu, Toscanino-Trombetta pa ni skrival svojega neizmernega bogastva. V Braziliji aretiran kamorist Francesco Toscanino (AP)