TRST, nedelja 5. februarja 1956 Leto XII. - Št. 31 (3269) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceiOletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • izclaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst UREDNIŠTVO i i '* *' ' 11 1 * " _ St. 37-338 - Podruž GORICA-0 m ‘č> 1!' 3E,LE,EON 93-®°® IN 94’638 ~ PoStal Pre>' Na tei osnovi 5Voi° sno: ,v*ada še poglobiti Eriefti pa a|n° usmeritev, ob- med potrebo po proporcionalnem sistemu in med potrebo učinkovitosti občinske uprave v manjših občinah«. Ne glede na to, po kakšnem volilnem zakonu bodo izvedene upravne volitve, pa se mora socialdemokratska stranka na njih pojaviti sama, ne povezana z drugimi listami. V občinah z manj kot 25.000 prebivalci, kjer bo veljal večinski sistem, naj se stranka predstavi «kjer je to mogoče, vsekakor pa v čimveč-jem številu občin« z lastno listo in z lastnim volilnim znakom. Na pokrajinskih volitvah bo stranka povsod nastopila sama in z lastnim simbolom. Odobrena je bila tudi sredinska sindikalna resolucija, ki so jo poleg Matteottija in Tanassija podpisali še nekateri sindikalist kot Bacci in Cariglia. Resolucija pravi, da v sedanjem položaju «ne CGIL ne CISL ne moreta ustrezati upravičenim avtonomističnim zahtevam delavskega razreda«, ker obe organizaciji «nimata ničesar skupnega s socialističnimi tradicijami italijanskega sindikalizma«. Zaradi tega izključuje resolucija možnost, da bi bili člani FSDI včlanjeni v CGIL ali CISL, temveč se morajo vključiti v «en sam razredni demokratični sindikat«. Štetje članov za izvolitev j novega vodstva se je začelo dokaj pozno popoldne in do ure, ko poročamo, še ni končano. V Rimu pa se je sestalo prvo vsedržavno zborovanje je v četrtek otvoril 12. konferenco Ekonomske komisije OZN za Azijo in Paljni vzhod. V svojem govoru je zahteval, naj sprejmejo v organizacijo Kitajsko in Mongolijo. Izjavil je, da se mu zdi čudno, kako nameravajo na tej konferenci najti rešitev za gospodarske in so- šc valute. Ce bi se razvrednotenje nadaljevalo, bi močno škodovalo našemu kreditu v tujini in povzročilo polom v notranjosti«. Minister je nato izjavil, da bo «vlada seveda dala zgled«, Pakt ne oviro sodelovanja med Bolgarijo in članicami pakta Bela hiša in državno tajništvo proučujeta besedilo druge Bulganinove poslanice LONDON. 4. — V intervjuju dopisniku «Timesa» je bolgarski ministrski predsednik Cervenkov izrazil prepričanje, da obstajajo dejanski pogoji za nadaljnje popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom in za sodelovanje med državami z večjimi družbenimi sistemi. Na vprašanje o stališču in je zaključil, da bo uspeh borbe proti inflaciji odvisen j Bolgarije do balkanskega od prispevka vseh drfavlja-. pakta je cervenkov izjavil, nov. Neki londonski list pi- I hniimnciH w cialne probleme azijske ce- še danes, da je hotel Mac | vanj, pa skrbeti za ohranje- fadlkalne atranke. * Pzak' cluktivKaPne moai in za pro- j t‘?n0 enakovradn° kongresu. Neso^nvesticije ..................... to, Glavno poročilo je podal Ni- haj govori tudi o re I co16 Carandlnb mod najvaž- »ek«! ter 0 Potrebi revi-1 nejsimi sklepi’ ki ph mora riž»im rih ustanov «z ar- i koBgres sprejeti, pa je, ali Prot; Ustrojem», o politi-! se naj. nova stranka udeleži . . * . ! nnrarnih trnlitair JJ>oi e m°n°Polom, o «po-°ngrec °PSkl Politiki« itd. j- obvezuje vodstvo j skUpin; o*36 parlamentar-*a r,« nai se zavzame-, taVne„ obritev načrta u-ot ga j- v°lilnega zakona, Sestavila vlada, ker upravnih volitev. Gospodarska vprašanja Azije BANGALORE, 4. — Predsednik indijske vlade Nehru line brez sodelovanja LR Kitajske. Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld, ki je tudi na zasedanju, je odgovoril na vprašanje, kaj misli o sprejemu Kitajske v Ekonomsko komisijo OZN za Azijo in Daljni vzhod, da sodi to vprašanje v pristojnost Glavne skupščine OZN. Poudaril je, da je delo Ekonomske komisije OZN za Azijo in Daljni vzhod velikega pomena ne le za Azijo, marveč za ves svet. Ustanovitev delovne skupine za gospodarski razvoj in planiranje je dober začetek. Ta delovna skupina bi upoštevala, da je gospodarski izolacioni-zem bolj kot politični stvar daljne minulosti. Na koncu je izrazil prepričanje, da delovna skupina ne bo samo pomagala k izmenjavi mednarodnih informacij o metodah in smotrih planiranja, pač pa bo močneje osvetlila razmerje med smotri raznih držav. Plenarna skupščina gospodarske komisije za Azijo in Daljni vzhod, je danes z 19 proti enemu glasu (Kambodže) sklenila ponovno priporočiti svetu komisije predlog o sprejemu LR Mongolije v Gospodarsko komisijo Predlog je včeraj stavila sovjetska delegacija. Inflacija v Angliji se zaostruje LONDON, 4. — Finančni minister Mac Millan je na seji posvetovalnega sveta za državno proizvodnjo in za industrijo poudarjal nujnost odločne borbe proti inflaciji-«Vsi se morajo združiti, je dejal minister, da zaustavijo postopno razvrednotenje na- ^Raz se ni popustil še vedno lerja žrlve le zaradi mraza v Evropi umrlo okoli 200 ljudi • Več sto vasi v Ita-v snegu - Donava porušila nasip v Wiisiiotenu v Zahodni Nemčiji ^kopanih t>iPaprav Vehi'1’ vendaJraz P°nekod no-»ttdi °. lavija ae drugod še ■»oJ^vilo sZ, Vs° »strino :n ŽI,tva£e že im .V narašča. Ni e btraza . Pregleda cije ?ih 1č'vorijn ’ ' -‘‘uar pa agen. bila Tudi v 7T?£0li 200 rart- v «lelika\nJ?A ao te dni *■ Br terih rfZPa neuria in ' ?r Novi MaYa,h.’ kakar Birm'., v rn ” Mehikj in Te- Pr0tn Predv^SU bilo 16 »elih tnih nesro^1 pa zaradi . Stlf^tah 6Srec na Polede- ‘auiji ‘o mrtvih na 23 v Veliki Bri-i ''ihbi‘° za?ad1r 2°- v“Ne‘mčij. Dansir- a mrt-?vici s^er^ 2 na Sv, ■m* v t, v Avstriji V a eift 1 gosiaviji 2, na Ni-5, v i . a **** i. na «oii]>Angiij, ^vodj 2^oljšaln stanje ne- pa nain’ ^^eoroloSki V «e zamenapovedujejo nove «WraUeih "»eaum* Poni tudi tem-droi^., ko se dvignila, “bčutj hh mraz na nesaterin Pravi ebko j ,veano zclo s“ai d med Je mraz v °koli n,-,obali- Skoda mdijardo fran- p°vP|,tataraAŠmrijl’ k)er se mi?1 dviga. na- p°Ven Prihodnfurološkl za' Raim??raz. J b dneh po- - S'Bj ,ee. k;laj bila VV6 Vce Wnj bee, ■ ce kizin‘OClloni£-0"'D aratura v Av- u-, • Zt;ll J® bilo 31 sto- i rnati (i plastjo iec Av^Mno0"^* ao mo- VlsokihP°,8asitl °ganj p4&vfai mra2aPeceh zarad' tSimra bila "ain|zia tem- k?‘*>j bila v Jo!ZJa t£ Bir- p°d niei (jlarisu: 3b Cl zm?Za doT-l0- ^ začel-es je v Svi- f»l Jinskem ljudl- H^ilne \led bloki- do dan 5 lj j« S «£ v>tZi in" ®vedske ie dvigJ dn °dni mraz e- zope J ob^oba:,2,/^,.traja, oi t le 0b Jf okoli 30 ia. NskS dandU- l°noviu) ^la°nds^m0Pt’; Ječ rrici --------- 80 še Ji rboljšalo. v ^HSsst toda napoveduje se prihod nadaljnjin gmot mrzlih vetrov in jutri bo po teh napovedovanjih v Berlinu okoli 18 stopinj pod ničlo. V Zahodni Nemčiji je Donava, po kateri plovejo debele ledene plošče, v bližini Vvilshoiena porušila nasipe in poplavila mesto. Zdi se, da je položaj se hujši kakor pri veliaih poplavah, ki so bile po letih 1954. V mestu je poplavljenih 150 hiš. 300 hiš so izpraznili in 1200 ljudi je urez strehe. Z Dunaja pa javljajo, da ničlo. V Sovjetski zvezi se položaj slabša. V Moskvi je preteklo noč bilo 42 stopinj pod ničlo. Nove provokacije Čangkajškovih sil ŽENEVA, 4. — Danes je bila nova seja na kitajsko-ameriški konferenci v Ženevi. Današnja seja med vele-DoslaniKoma Johnsonom in Van Ping Nanom je trajala je zaradi debele plasti ledu ] pet ur in je bila doslej naj- na Donavi, ki je dolga 15 , daljša. Po seji je bilo izda- km, nastala nevarnost, da se | no običajno poročilo, ki pra- porušijo nasipi hidroele^trič-1 vi, da se bost^ delegaciji ne centrale v jochensteinu. spet sestali v četrtek 9. fe- Donava je že 12 ur vsa po-|bruarja Krita z ledom v dolžini BU , , . _ . . km med Regensburgom in- . Pekinga in Tajpeha pa avstnjsko-neinsKo mejo. V pri- , Prmajajo vesti o novih spo- stanisce v Linzu se je zatek-, Padih med kitajskimi in lo 125 ladij. Cangkajskovimi oboroženimi V jugoslovanski prestolni- I silami. Pekinški radio poroči v ceogradu je bilo pre- ča, da so danes zgodaj zju- teklo noč 22 stopinj pod me- traj nacionalistične vojne lo. Od Kvarnerskega zaliva do Crne gore pa razsaja močna burja do 150 km na uro in na več kr., j ih močno sneži. Med Sinjem in Splitom ladje bombardirale vas Huanghi na obali Fukiena. Pri tem je bil ubit neki ribič, njegova žena in dvoje otrok pa je bilo ranjenih. 1. je obtičal v snegu potniški; in 3. februarja pa je Cang- vlak z vsemi potniki. j kajškovo topništvo na otoku Tudi preteklo noč je bil | Kvemoj streljalo na nekate- mraz v Severni Italiji zelo; re vasi na kitajski celini, oster. V Meianu je bilo 15 pod ničlo, v goratih predetih predelih pa do 25 pod r.ičlo. Ob Lago Maggiore je bilo 21 pod ničlo. V Emiliji pa je najnižja temperatura Dila na gori Cimone z 22 stopinjami pod ničlo. Zelo nizke temperature beležijo tudi v Modem, Reggio, Milanu in na tamkajšnjih bližnjih področjih. O velikih snežnih neurjih pa javljajo zlasti iz Abrucov ne ovira Millan s svojimi izjavami j sodelovanja in prijateljskih napovedati stroge ukrepe za ' odnosov med Bolgarijo in pobijanje inflacije. članicami pakta, čeprav sicer Bolgarija ne goji nobenih simpatij do pakta- Cervenkov je dodal, da se odnosi z Ju- NEW YORK, 4. — Var- nostni svet se bo sestal v ponedeljek popoldne, da prouči , ... prošnjo Sudana za sprejem t Sos*avijo ugodno razvijajo in OZN. Predsedoval bo so-1da Bolgarija pripravljena odnosov. Po njegovem mnenju nadaljnje delovanje Kominforma ne ovira zboljšanja bolgarsko-jugoslovan-skih odnosov. Dejal je tudi, da bolgarska vlada želi dobre rosedske odnose z Grčijo in okrepitev in izboljšanje odnosov z zahodnimi državami. vjetski delegat Soboljev. Bebler pri Pineauju PARIZ, 4. — Novi francoski zunanji minister Pineau je v okviru razgovorov s tujimi diplomatskimi zastopniki ob prevzemu svoje funkcije sprejel tudi jugoslovanskega veleposlanika dr. Aleša Beblerja, poleg ameriškega, sovjetskega in angleške- | storiti vse za utrditev teh 1 ga veleposlanika. Francosko zunanje ministrstvo izraža zadovoljstvo, ker se dvogovor nadaljuje WASHINGTON, 4. — Danes so predsednik Eisenhower, državni tajnik Foster Dulles in izvedenci državnega tajništva proučevali drugo Bulganinovo poslanico. Medtem ko uradni krogi še vedno vztrajajo pri skrajni zadržanosti, je splošno mnenje dobro obveščenih krogov, da bo Eisenhowerjev drugi odgovor enak prvemu: odklonilen, toda sestavljen v prijateljskem tonu. Obenem trdijo v washingtonskih krogih, da gre sovjetski vladi predvsem za propagandistični učinek, pa tudi za nadaljevanje dvogovora, ki se je začel v Ženevi. Tudi ameriški listi sodijo, da bo Eisenhowerjev odgovor na sovjetsko poslanico odklo- Alžirski predstavniki pri Molletn tolmačijo zahteve domačega prebivalstva Jutri odide Mollet v Al žir, kjer francoski kolonisti demonstrirajo proti njemu in Catrouxu - Akcije upornikov se nadaljujejo Ku-Klux-Klan v Alabami TUSCALOOSA, 4. — Okoli tisoč študentov je sinoči organiziralo {lemonstracije proti črncem. V parku državne univerze za Alabamo so postavili lesen križ, ki so ga zažgali ter okoli njega vpi- in Molise ter iz pokrajine |jj ( i* ti n n Slovenska poročila: J4:!®' ijJ !t Italijanska nnročila: 6.15. „ Italijanska poročila: 6.1- „ 7.40. 22.30 _ . .-a* 6.00-7.15 Spored te Spoj^J 17 4,1 22 30 ljudi* R 7.15 Jutranja glasba; 8.00^| ti.jska ura; 8.15-10.10 p Ljubljane; 10.10 Nedelj®^ i fonični koncert- 11.00 t .. . .l.chl! P', Ji dom; 11.30 Lahka glasba; j 14.00 Spored iz Ljubtjan^t , p Zabavna glasba: 14.25 Zi željah; 15.00-16.30 Spored l*jG liane; 16.30 Operni 17.00 Novela; 17.10 Belo » L ■'« 17.30-19.30 Soored iz 1«. ll 19.30 Melodije, ki jih ra®7 p, slušate; 19.45 Primorski ,. 20.00-22.15 Spored iz 7 22.45 Stari dunajski motno,
  • < . rad,i poslušate: 20.00 " operni koncert; 21.00 kc.7)«» ■ r«, . razgledi: 21.15 V svetu r‘' th in melodij. n, I i r I V IV. M A , 12.00 Reportaža iz CfirtjfVjlO posebni skoki na olimpij5*”«! ,i kalnici; 16.00 G. Puccini: “ ni Schicch-i«. opera v 1. ft 17.00 Reportaža iz Cort®*;^ ključne slovesnosti: 20.30 *’ f tj ska revija in variete: 21-., ji- j sebno poročilo o olimoteOtp* Glasbeni variete; 22.15 iVrfjpfist ney: «Slike iz prerije^ s(t 22.35 Športna nedelja. t0, ir n.V l \JLVl\J 1 UUlC.3C.lj 1 1-1 PISTON, brušenje cili*"y 1 osi motorjev, glav M<*. mestni deli za motorje .J*« mntni-nu 4A«vA»i%ilra VP*/jf f ,. - AVTOMOTODIESEL "_f j.| -».»■ase —HSSR SS3& oSfR Trst, Ul. F. Severo 1*. • i» KOLESA, moška in žensk*;, f Ijtna, po 8.000 lir. ko ? 4 Pi prevoz blaga po 24.000 l*t: > lij Ia.-a i.„i en nnA IH' -I-. torna kolesa po 50.000 ■, obroke Marcon. Ul , uu>ui\C IVldlLUll. Ul 1 |, VISOKOSOLEC daje leKd V ‘t predmetov po zmerni ceni, ta fonirati na štv. 42-108 tl« «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od let? 1828 je v TRSTU. UL. GHEGA 8-1-tel. 27512 - 35939 R AVN' piramid». J. Havvkins. J. Col- lii uns. Azzurro. 14.00: «Beli zavojevalec)), O. Madisoo. J. Weldon. Belvedere. 13.30: «Neustrašni prat-je», R. Ta.vlor, S. Granger. Marconi. 14.00: «Edenska dolina», J. Dean. J Harris Massimo. 13.30: »Kraljica piramid«. J. Haivkins J. Co-llins Novo cine. 14,30: «P'amen in meso«. L. Turner. P. Angeli Thopmson. Odeon. 14.30: «Kraiievi jetnik«, P. Cressoy, A. Debar. Radio. 14.30: «Vera Cruz«, G. Cooper. B. Lancaster. Venezia. 14.00: «Am-erikanec», G. Ford Skedenj, 16.00: »Sombrero«. tl NEDELJA, 5. februarja 1956 llteil 1’ONiA.IA A 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Friedtnann: Slovanska rapsod'ja: 9.39 Zabavna glasba; 11.10 priljubljene lahke melodije; 11.45 Vesela glasba; 12.00 Oddaja za Pevski zbor prosvetnega društva «Igo Gruden« bo danes ob 17. uri nastop: 1 s pevskimi točkami v tržaškem radiu. najmlajše - Lea Pertot: »Dve Marički« nato,. Koncert pestre operne glasbe;.,73.30 Glasba po željah; 14.30 'farada lahkih orkestrov; 15.004 Glasba za naše malčke; 15.15 Leharjevi motivi: SREDO 8. fE®nl '«6 OB 21. URI FRlP® po L ' SLOVENSKO « BRODELNO DRUS^ »t V. VELIKI h DOBRODELNI Pl«ES 5 V HOTELU |7i a rt EXCELSIOR PA LA1* r Vstop izključno z V-pi- 'kf lom, ki ga lahko 0 ^ v te na sedežu od 1 'hja' Itn 18. ure v Ulici Ma Jt. velli 22/IL Sprejema se tudi. Prl,i*. Fe: tiranje-rezerviranje \ ^ Gotasn odilele! t H Ul. sv Fran-čtška 20/111 tel J7-JJ8 sprejema in-serate mat« oglase, osmrtnice *** ,« d*J’1*! - D- I »t0 od 8. do 12.3U in od 18. ure. delavnica MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani THST — IJL. CUKII 2 — l'KI- J61-4I specializirana za izdelavo motorjev Diesel, oprei"* podjetjih revizije, mehanične izdelke, obdelavo kov avtogeno in električno varjenje ,« Popravila na krovu: motoijev Diesel, parnin ‘fr,’ij|i in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pog<,n‘' strojih In napravah na krovu. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, “'jef valcem vencev in cvetja, godbi, pevskemu zbor vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na 6t> poslednji poti našo drago soprogo, mamo in mamo iHVITOUltKI BI1KAVHC se toplo zahvaljujemo. DRUŽINE BUKAVEC Prosek, 5. februarja 1956. N. Z kumorski dnevnik ZBOROV H R“130,Or « tajnikom SPZ o Ld ,m° tajnika Slo- m 1 nriia R tnc zveze to-''"»i t> zZlSa Raceta- d" bi to' '£ri>oiio «!?,* !eto*n)° Pre-or°i)nejSn at,° P°dal po- pr "a Pojasnila ‘»o/hrL n“’ ?e zanimalo, pomenu Prežerncuh proslav odfcod i„ nas ie zanimalo, irt !la%ninlr<1 taka oblika pro-% ifga naive/°1StneC,a dne na' pii ta. ]ji ; ■,Cfla Pesnika, dne-.*? “o»en,^e “PJaPieeno postat # doBenji-i , uPrav‘ieno postal tafcjj Sp7 urni praznik, in ftaslave s "Prireja prav take " Dosle'6- nefeai le{ sem. lil »Petna 2 J,Je Slovenska pro- *rtfejih pL Pnredila Pet °' $ B,Mu®ljiv0 ®rnoYlh Proslav, j f 8'avna t ž >e’ da je bila V Pn'ipro,, * Programa že na ‘‘ ^ nastopih pev- ‘i Ja{«k« : ' 6eprav ni bil v t) Prosiava en' da bi bila U» ?Waja »pretežno pevskega 5 t «1opili v,ali» uspešno na-j* Pevci ’in *?™?Volini so bili $ *«ke °Winstvo. Anali/a ^ c* in u ~ J U111 w m-irJi- nstvo- Analiza 33 da ie v nditVe je Pokazala. fj . * na«? i;____i \ ■ je v i . Je Pokazala, « še veHifS1 ^Ydsk' prosve-‘•'EBo jn 0 najbolj priljub-Zato tl!] incrioinaičn ID 0 in »ni p m ju D- peiie. pe ®:° najuspešnejše Ki ,to“tnim ,bS:‘ zb°ri SO kljub i > » !v men°m’ki s° * i* ' iiJT •’ bastopili radi, » rt^a a. Je s tem nudila '? kotanj nastopijo v veliki .i Na Trstu (Avditorij), i4 K !* te,» 'naserStU (Avdit°rij). f °j »sli s , pu so se med med ah>> in no tako reji čustvo i Sebo^ tekmovali. ^8tv0 i Se ^ tekmovali. I ' tpre«tetivt lme^° priložnost C*«rastPaeuSke ,2bore- pre- ^r-11 tast V- tioore, pre-f " in kvalitet;Padec V 'teV“ ?biIMaml3‘Vo da so nam J ti . Spoznania .1______________ '5, ta snr, J ' da so nam kf.»’ °rSani7 ana,?ta dragocena t/ 0slav 'ranje nadaljnjih li» ,‘^aijnj. 0 so imele vse orovski prosiave izrazito , Prvi DrPr?gram- Tako je t,, Sv, nP ?lavi nastopilo 5 drugi 9. na tretii 1 ‘UV, *s. -•*** nastopno o '/ A ietrt Ug* 9- raa tretji * *........ 1 9 in na peti 10 t s’. 0v in ^ 111 na petl 1U Postal/re5ernove pr0- 0 j» i' Priložnosti v letu, f l ■ ,si ,P .0^nosti v letu, ^ ih ptiredihri nast°Pii° na t lLhet?* b0-kot s'’*ali Let°s bo, kot ker ' nast<>Pilo 12 zbo-I r* SniL 'P** is Bazovice 5 >Srazlogov - - ir -p>ti, - ------- •Ive" leta je SPZ de~ V zn* nQProa pri-R.S' n P ‘“di_ na le- C^\Zi0hn^ A,i b“ <»^erno°Len Poteklim? *■ Cf.1 Pfeše^ en preteklim? ■ »ScS91! n,°Ve nagrade so »iSa ^va leta najbolj fjrnoit.z . _. "rnVa *eta najbolj i '0 0dseltiSrtna druitva «at^lki, D^m zaslužni po- — ‘•aaiufilll {JU- me:: gnotnibnek pa *° *e k-.1' v Bi‘h_ težav spre- v Di težav spre-tne]5*de j? ®*na priznanja, ta k Pairien Pr,lznanja so 1-ha fjie h , dajati pobudo ‘ :rsSov»°:.m vnesti du- "lear kmov.”. ln vnesti du- ^ društvi med P°Sa- «i ta^ci. p! “ Pr0SVet' f*i >. iavni V ln Prosvet-Pii>K Podel;j, ravidni krite-|vov,!ar'i je Janje nagrad in SNst in kraiiteta, požrt-jS Še izv -Seženi uspehi. J,ok *o t nie 50 poka-v , najrazličnejših Pon.° vedti0 S ki*1 priznanje . !«1 > Prvotni *to- bl ,e' i ,p»' s,at° sm„ .P?me.n odpa- «10 , ^azilen oapa-it, ' “VetisP0 sklenili, da le-ko a.a pr°svetna zve-nikakih pr'' Sl'‘Wa nikakih pri-H ,0Hi »k a dobi vsak *heJ1rigjnal^ °r ali posamez- :Vri«iaaln ali p< K1,n.Cd0n„g!.a,ik° s ^»UKO 8 trrtnl ' To bo pri- ne- K‘jesedii f^ati 0^rdiio •’ Ne) ^ m spomin, > njjd> lahko okras kSft društev- S,’,.da J'e Slo- t%l>0r,'tdiiaaJjudska pro’ frtje. tvezi j0ven»ki pro-/1 jl n°’Jo ' °j bi letoJnjo JbiicJJj; kol*'0”0 priTedi- e? »iico ie n n t/>m kupijo tovah^Lp nas je i3« L Proslavil' na5 Ietos . Proslav- naj letos “tiiti0nudbo J?° Prešerna, it. *• i* smo morali od- '■ n Ir> tn *m° m°rali od- tslet i je JZ dveh vzro-teje Povea azviden že iz 5 te>«« e!d*,n'8*- Naša “iv*!* P&“Pa j' neka-Sk>ke mJ!L*b8™v; za- • CensJ.ntere tud, praz- 1» t in bi K°,SVetne zve-“'Kt., M da]. b>lo res sko- ke anač.i lavi ,ami l -a if htoram posebno ie 0 j. vilo . ° upoštevati, T s,bi h« Tu3o4,h - b 'v Jati n nemogoče še bSk? 'm*5L"»!> « %ru' ua n . -• vzr0K Je »9t»Mk‘ v čist Z nismo J1'? p0nudkSt nBmenov ^ Vflala v dbl ki jih je Prvi vrstfn-'h mese' 3e preveč X *h*l*km29 be °mi. 0m,r M ° ZgPd-. Pah 4°0 Ur. ^icz: h"bric, ^ali vitez 11)50 lir**^' K°ren1ne ' fr- S L- ' ranje. ’• ulici ' i Sr'4a Pl 850 lir. K>. Sbeceda 15o lir. opazna razlika njihovega gledanja na iste ljudi; kot pro-svetarje jih upoštevajo in želijo z njimi sodelovati, kot politične ljudi jih pa bojkotirajo in jih skušajo izolirati. Je torej jasno, da ne more biti pravi vzrok težak narodni položaj Slovencev na Tržaškem, na kar se dosledno sklicujejo, in potreba, da se prosvetno delovanje Slovencev združi kbt! posledica tega težkega položhjli, temveč da gre tu za zelo jasno začrtane strankarsko-politič-nt cilje, ki jim pa res ne smemo in ne moremo služiti. Da je temu v resnici tako, nam dokazuje marsikak konkreten primer njihovih nelojalnih posegov v naše prosvetne organizacije (na pr. Sempolai;. Svoje stališče do sodelovanja smo imeli večkrat priliko pojasniti in to je: iskreno sodelovanje na vseh področjih, ne samo na prosvetnem, medsebojno spoštovanje in e-nakopravnost brez težnje po prevladanju. — Ali niso morda njihove ponudbe po sodelovanju na prosvetnem področju tudi znak iibkosti njihove prosvetne organizacije in preočitna težnja, da se ta šibkost odpravi s sodelovanjem in so zato pripravljeni na začasne kompromise? - No, saj je azačasni kompromise prav točna definicija naše ocene, ki jo vsebuje prejšnji odgovor. Začasni kompromis na prosvetnem področju naj bi se pozneje izplačal s političnim uspehom. Ocene o moči ali šibkosti njihovega prosvetnega delovanja ne dajemo, ker težnja po sodelovaniu ut izhaja vedno iz šibkosti. Dejstvo pa je, da bo na Tržaškem uspelo samo tako prosvetno delovanje, ki se "e bo izoliralo od kulturnega dogajanja v osrednjem delu slovenskega ozemlja in ki bo pregneteno z napredno mislijo, ki pa do sorodnih misli ne bo ekskluzivno. Kako bomo razgibali delo v naših prosvetnih društvih Iniciativnost in požrtvovalnost posameznika lahko razgiba vso dejavnost društva Kako bomo društvo pomladili s tem, da bomo vanj pritegnili mladino - Organiziranje tekmovanj med pevskimi zbori in knjižnicami * Pomen občnih zborov Alojz Gangl: France Prešern (Marmor, Ljubljana 1898) Kakor vsako delo, tako tudi ljudskoprosvetno zahteva predvsem iniciativnost. Zadostuje en sam človek pri kaki edinici, da bo razgibanost društva večja. Takih ljudi imamo prav povsod, samo neradi kaj predlagajo, ker vedo, da bo ob prvem trenutku lepa zamisel vse razveselila, a da bo za njeno uresničenje potrebno, da se sam loti stvari, in to popolnoma, ker bo sicer o-stalo vse le pri besedah. Prepotrebno je zato prepričati slehernega člana, da prispeva bodisi fizično, bodisi moralno za vsako potrebo, ki se nudi ob sprejetju kakega nasveta. Nenehoma je dolžnost predsednika društva ali pa tajnika, da delata v tej smeri pri vseh odsekih. Spominjam se, ko sem vežbal neki pevski zbor, da dolgo nisem vedel, kdo je predsednik, ker se nikoli pri pevskih vajah ni pokazal, da bi spregovoril vsaj nekaj besed. Bil sem prepričan, da je predsednik društva načelnik odseka, ker je ta vedno in vsepovsod sam pripomogel, da je šlo vse prav. V mnogih primerih šepa delo zaradi tega, ker so ponekod društveni odbori vse premalo delavni, neborbeni in neiniciativni. Pravila naših prosvetnih društev pravijo, naj se sklicujejo občni zbori vsako drugo leto. Ta doba je vsekakor nekoliko predolga, posebno še, če ima odbor hibe, ki *em jih prej omenil. Občni zbor pa ni samo zato, da izvoli novi odbor. Občni zbor ima pravico in T udi beneški Slovenci so začeli s prosvetnim delom Prosvetno društvo «lvan Trinko> v Vidmu ima lepo knjižnico in dva pevska zbora, ki sicer še ne nastopata, ki pa pridno vadita Pred dobrim pol letom so beneški Slovenci v Čedadu ustanovili svoje prvo prosvetno društvo. Bil je to prav gotovo velik dogodek, pri katerem je sodelovalo mnogo starejših Benečanov in mladine. Posebno starejši Benečani so desetletja hrepeneli po društvu, ki bi omogočilo širšo in popolnejšo vzgojo bodočega rodu in bi hkrati dajalo možnost u-dejstvovanja številnim dijakom, predvsem srednješolcem, ki se šolajo na slovenskih srednjih šolah v Gori- V društveni knjižnici P. D. «Ivan Cankam ci in v Trstu, in ki so se ie seznanili s kulturnim bogastvom in umskimi ustvarjalci svojega rodu in se pri tem zavedli, kako važno vlogo ima med ljudstvom, posebno pri takem, ki nima niti svojih osnovnih šol, obstoj in delovanje kulturnega društva. Društvo so imenovali po svojem največjem možu, msgr. Ivanu Trinku, k se je s svojim širokim znanjem in literarnimi stvaritvami povzpel na častno mesto ne le v svoji ožji domovini, ampak v slovenski kulturi na sploh. Ko se je društvo ustanovilo, je štelo 36 članov, danes pa je doseglo že lepo število 120 članov. Največ članov društva »Ivan Trinko* je iz Tajpane, Klodiča in Rezije. Društvo si je uredilo prijeten sedež v Vidmu, kjer se njegovi odborniki in člani sestajajo in • razpravljajo o delu, nalogah in načrtih. Na sedežu so si uredili zelo lepo in za tako kratko dobo delovanja celo bogato knjižnico, v kateri je doslej zbranih okoli 2000 leposlovnih, poučnih in drugih slovenskih knjig. Poleg slovenskega čtiva je v društveni knjižnici precej italijanskih knjig, predvsem strokovnega značaja. Zanimivo je, da ima knjižnica beneškega prosvetnega društva celotno zbirko »(Ljubljanskega Zvona« in »Doma in »veta«. Po knjigah najbolj segajo dijaki, kar je sicer povsem razumljivo, hkrati tudi zelo razveseljivo, saj bo pravzaprav od njih v precejšnji meri odvisen nadaljnji razvoj in delovanje prvega kulturnega društva beneških' Slovencev. V okviru društva delujeta doslej tudi dva pevska zbora, ki pa za sedaj še ne pripravljata javnih nasto- PRIMERNA UREDITEV DRUŠTVENE KNJIŽNICE Težnja po izobrazbi vzbuja med ljudmi željo po branju. Glad po branju je za l.aš čas tipičen in je izraz nekakšne nervoze in neurejene težnje po izpopolnitvi nezadostno pridobljenega znanja. Potreba po branju je torej danes precejšnja, celo taka, da preseda materialne možnosti v^čine^ ljudi, saj so knjige drage in zato ni lahko priti do njih. Zato je razumljivo, da so prav zadnje mesece preteklega leta zrasle in nastale pri nas na deželi pri nekaterih prosvetnih društvih društvene knjižnice. Naloga društvene knjižnice je, da z živo in zdravo knjigo oblikuje značaje, da vzgojno sodeluje pri izgradnji družbe ter dviga raven ljudske izobrazbe. Zaradi tega mora biti izbira knjig povcem skladna in smotrna. Društvena knjižnica bl morala imeti svoj prostor, da posluje nemoteno in da se po možnosti uredi v njej tudi čitalnica. Citalniško branje se da razširiti v bralne in diskusijske večere, pri katerih se razplete razgovor o vseh vprašanjih, ki naB zanimajo. To pride v poštev posebno v dolgih zimskih večerih, ko človek nima kaj drugega početi, kot da se stisne za zapeček in s čtivom v roki »prejema vase duha in vsebino umskih proizvodov naših velikanov. Najenostavneje in najbolj izrabimo prostor v omari a-li na policah, če postavljamo knjige po velikosti. Upoštevali bomo štiri velikosti: do 18 cm, do 23 cm, do 25 cm in nad 25 cm. Časopise in revije postavljamo posebej. V Inventarno knjigo vpisujemo knjige po vrsti, kakor so jih knjižničarji nabavljali, in to brez prekinitve Vsaka knjiga nosi dve številki, zaporedno inventarno ir. signaturo, to je znak, ki pove, kje knjiga na polici ali omari stoji. Preden pa knjigo postavimo na mesto na polico, vložimo vanjo knjižni1 listek. Kakor ima bralec člansko izkaznico — legitimacijo —Hano ima tudi vsaka knjiga svojo legitimacijo — knjižni listek. Ko so knjige urejene po signaturah v omarah ali policah, je knjižničarjeva naloga, da ne hrani knjig v omarah, pač pa da jih izposoja. Da gre izposojanje knjižničarju izpod rok. so mu potrebni še nekateri pripomočki. Takim izposojevalnim nalogam slpžijo seznami, kat.alo-• gi in kartoteke. Seznami knjig služijo izposojevalcem, da pogledajo, katere knjige ima društvena knjižnica, ker ni vedno mogoče, da bi knjižničar poznal vsako knjigo v svoji knjižnici in vedel, kje je. Seznam ali kartoteko pišemo po abecednem redu pisateljev. Za manjše knjižnice pa je primernejša na- slednja razdelitev: Mladinsko čtivo, zabavno čtivo, poučno ln politično čtivo. Ali pa; pesmi, romani, povesti, novele, drame, poučna dela pa po znanstvenih strokah. Ureditev knjižnice je pravzaprav knjižničarjeva iznajdljivost in je čisto individualnega značaja. Mora pa biti po nekem določenem ključu urejena. Knjižnična pravila povedo članstvu, kako je ravnati z izposojeno knjigo, koliko časa jo smeš imeti doma, o poškodbah na knjigi, o plačani izposoje-valnini in podobno. Knjige imajo svojo usodo — in čestokrat žalostno. Knjižničar s težkim srcem izposodi novo, lepo vezano knjigo, ker ne ve, ali se bo še zdrava vrnila v knjižnico. To je pač «poklic» teh knjig. Knjige ne smejo ostati vedno čiste in nove v o-mari, knjige morajo med ljudi, da zapuste v njih vsaj nekaj svoje vsebine, lepote in fantazije. Razume se. da morajo bralci najskrbneje varovati izposojene in zaupane jim knjige. Dragi bralec, pomni; «Ni si mogoče zamisliti kulture brez knjige, kljub radiu, filmu in drugim poskusom, da bi našli modernejše zunanje sredstvo notranjega oblikovanja in duševne rast i.» A. P. pov, ampak od časa do časa obiskujeta bližnje vasi, v katerih nastopata in tako širita lepo slovensko pesem, ki je v Beneški Sloveniji še posebno lepa in svojstvena. Beneški Slovenci zelo ljubijo pesem, zaradi tega so se odločili, da na pomlad povabijo v Videm in tudi drugam kak pevski zbor iz Slovenije. V kolikor ne bo prišlo do kakih večjih ovir. bo v bližnji prihodnosti nastopil v Vidmu pevski zbor primorskih študentov «V. Vodopivec«, ki je zaradi svojih uspelih nastopov po vsej Sloveniji že dobro znan. To bo prvo kulturno srečanje beneških Slovencev z brati z onstran meje. Zbor «V. Vodopivec« ima na ptogra-mu tudi nekaj furlanskih pesmi. Poleg že omenjenih načrtov ima društvo »Ivan Trin-ko» za cilj zbliževanje in medsebojno kulturno spoznavanje med slovenskim in furlanskim ljudstvom, ki živita skupno na istem ozemlju in v isti državi. Zgledna dejavnost «Svobode» v Senožečah V Senožečah imajo precej razgibano prosvetno življenje. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« šteje 113 članov iz Senožeč in bližnjih vasi. Društvo ima tam-buraški zbor, ki šteje 17 članov in je začel delovati lani jeseni .letos ob novem letu pa je bila ustanovljena tudi godba na pihala, ki šte je že 18 članov. Godba na pihala je bo še izpopolnila, za 1. maj pa bo prvič javna nastopila. Glasbila je nabavilo društvo in jih bo še nekaj kupilo. Društvena knjižnica ima več kot 1000 knjig, čitalnica je v poslopju osnovne šole, kjer je tudi sedež društva. Imajo tudi šahovsko sekcijo; dramska družina pa je že večkrat nastopila na domačem odru v vaški kinodvorani, ki Jo upravlja društvo. Kino-predstave imajo dvakrat tedensko. Člani dramske družine pripravljajo za pust veselo igro, da bodo nudili domačinom malo razvedrila. V vseh panogah prosvetnega življenja se aktivno u-deležuje predvsem mladina, razen v godbi na pihala, kjer prevladujejo odrasli člani. Društvu seveda pomaga domače učiteljstvo, zelo delavni pa so tudi nekateri domačini, ki jim je pri srcu kulturno življenje in napredek svojega kraja. Slovenska prosvetna zveza v Trstu je okrog novega leta razdelila 15 delujočim knjižnicam na Tržaškem skupno nad 1100 leposlovnih knjig za mladino in odrasle Iz tega kratkega in čeprav suhoparnega poročila pa je vendarle razvidno, da prosvetno življenje v Senožečah lepo napreduje in da se delokrog prosvetnega društva širi. Res je, da imajo tam za to boljše pogoje, vsekakor pa so lahko Senožeče za zgled našim vasem in prosvetnim društvom, ki se omejujejo ;e na pevske zbore. In naši vaški učitelji in učiteljice bi pa tudi lahko vsaj nekoliko posnemali svoje kolege z onstran meje. Naše ljudstvo to tudi od njih pričakuje. A. B. tudi dolžnost, da daje smer bodočemu delu, da pretehta prav dobro, kar je bilo v pretekli dobi dobro opravljeno in oceni s tem ljudi, ki jim je to delo zaupal- Navadno so občni zbori slabo obiskani, kar priča, da so bili slabo organizirani. Sama notica v časopisu ne zadostuje, da bodo člani kar privreli v društvene prostore in poslušali poročila, ki so premnogokrat preskopa in nezanimiva. Navadno se sklicujejo občni zbori enkrat pozimi, kar je slabo Občni zbori naj bi bili začetku poslovne dobe, to je po poletnih počitnicah prav zaradi tega, da se kar v začetku določi smer bodočega dela in se izberejo odborniki, ki bodo v vsakem pogledu kos nalogam, ki jih smer nice zahtevajo. Predvs»m je važno, kdo vodi društvo. Velikokrat se namreč spodi, da pride na površje član, ki nima v sebi one gonilne sile, ki je potrebna, da vrti kolesje društvenega voza na vkreber. Tega mesta st kaj redi otepajo vsi, ker vel i že vnaprej, kaj jih čaka, to je, da bo na njihovih ramenih slonela vsa dejavnost društva. Ravno zaradi tega so potrebni pogostejši občni zhori, da se oseoe večkrat menjajo in da »e potrdijo za nadaljnjo dobo le oni, ki so se izkazali. Tajnik mora biti vesten beležnik društvenega delovanja in zapisovali vse važne dogodke tudi izven odborovega dela, to je sej kajti društvena kronika, ki naj bi jo vodila vsa prosvetna društva, naj bi b.la zrcalo vseh važnih dc god-kov v kraju. Lepo je. če društveno premoženje rasle, a še lepše je, če iroa društvo takega blagajnika, ki bi ;mel vedno odprte ro»- a hi obenem imel tudi blagajno lepo založeno. Seveda je to velika umetnost, ki ji je le dober blagajnik lahko kos. Društvena članarina je nehvaležna stvar. Ce je pa blagajnik iniciativen, si bo znal pridobiti druge sodelavce, ki bodo z lahkoto opravili tudi to, sicer nehvaležno delo. Vprašanje drugih odbornikov je najmanj toliko vatno kot vprašanje predsednika ali tajnika. Njihova sveta dolžnost je, da se redno u-deležujejo odborovih sej, da stavljajo predloge in se tudi sami lotijo dela Potrebno je, da se društveni odbori sestajajo čim pogosteje, najmanj pa enkrat mesečno. Za vsako sejo je potreben dnevni red, ki ga sestavita predsednik in tajnik. Problemov za dnevni led ne manjka, potrebno pa je, da se vse lepo porazdeli. Stalno odprto vprašanje je sodelovanje, odnosno vodenje naših prosvetnih društev po izobraženstvu. To je posebno na deželi popolnoma pasivno. Pa poglejmo, koliko učiteljev, profesorjev in drugih razumnikov štejemo v članstvu naših prosvetnih društev? V nekem kraju naše okolice je nad 10 učiteljev in poleg tega še nekaj profesorjev, da ne govorim še o drugih intelektualcih. In niti eden ni član tamoš-njega prosvetnega društva. Nič bolje ni drugod in tako nosijo vso pezo ljudskopro-svetnega dela naši preprosti ljudje, katerim naj gre vse priznanje. Jedro našega ljudskopro-svetnega delovanja so še vedno pevski zbori. Ti bodo ostali zelo verjetno še dolgo dobo kot osredje. In ker so pevski zbori za sedaj jedro našega dela, je potrebno, da za te pevske zbore tudi primerno skrbimo. Glejmo pred vsem, da se število pevcev ne krči in da obdržimo pevce v pevskem zboru čim dlje. Za lepo petje je potrebno, da imamo ne samo dosti pevcev, temveč mnogo stalnih pevcev. Prepotrebno je vključevanje mladine v pevske zbore, ki jih osvežijo z licem, srcem in glasom. Vsi pa vemo, kako je z mladino. Ona prihaja v ono družbo, v ona društva, kjer je veselo in zabavno. Zato je potrebno, da se mladini poleg lesnega dela nudi tudi nekaj zabave. Dobro organizirani izleti so izvrstno sredstvo za to. Svoj čas so bili možni nastopi preko meje, kar je posebno veselilo staro in mlado. Danes so te možnosti, čeravno v omejeni obliki, zopet dane. Nadalje je potrebno, da gojimo družabnost. Navadno se po pevski vaji ali po vaji dramskega odseka vse razbeži. Ce bi pa bilo na razpolago nekaj miz. sem prepričan, da bi se nekaj njih ustavilo recimo pri kozarcu vina, pri kartah, šahu in podobno. Za take prilike je dobro izrabiti godovanja ali rojstne dneve. Nekaj besed slavljencu in zdravica so vedno na mestu. Počasi pride to kar v navado in člani kar sami javljajo, kdo ima, odnosno kdo bo imel v teh dneh god ali rojstni dan. Ob takih prilikah pridejo do izraza posebno šaljivci in teh ne manjka nikjer. Naši srednješolci se med seboj radi družijo. Pa zakaj bi se ne družili v društvenih prostorih? Igranje ping-ponga je zanje zelo vabljivo. So še kake druge oblike za njihovo izživljanje in če smo jih naučili obiskovati društvene prostore, smo dosegli že lep uspeh. Pred časom so bile ustanovljene že v vej krajih taborniške družine in kje naj bi imele te svoj krov, če ne v društvenih prostorih? Vsekakor pa mora biti skrb, da so prostori, čeravno majhni, čisti in prijetni. Slike naših pesnikov in pisateljev naj poleg drugih društvenih spominov krasijo stene. Ze prej sem omenil, da na- V hžaskem radiu so nastopali: 22. januarja — Pevski zbor P. D. »Zarja v svobodi« iz Sempolaja pod vodstvom Stanka Zidariča 25. januarja — Pevski zbor P.D. »Škamperle« od Sv. Ivana pod vodstvom Ubalda Vrabca 28. januarja — »Tržaška tamburica« pod vodstvom Janka Gerdola 29. januarja — Pevski zbor P.D. »Barkovlje« pod vodstvom Milana Pertota Šim pevcem vse premalo nudimo in da so vsi nastopi precej skromni. Skoraj noben pevski zbor ne nastopa s celovečernim sporedom in društva rada vabijo druge pevske zbore na svoje prireditve, najbrž zaradi zadrege. Pa kaj se ob takih prilikah dogaja? Recimo, da i-ma neko društvo prireditev na prostem. Predvsem pripravijo prireditelji velik br-jar za ples in poleg tega še majhen odrček za nastopajoče. V ozadju mala zavesa, ki komaj sega do ramen pevcem ali drugim nastopajočim. Za pevce ni urejeno stopnišče na ddru, da bi pevci v drugi ali tretji vrsti ne peli v glave v prvi vrsti. Mogoče je še na vsem prostoru še kaka polomljena miza, za katero naj sedejo nastopajoči gostje in drugi. Ze oder sam je nemogoč in prazen brjar še bolj. Ali si je res težko iz-MILAN PERTOT (Nadaljevanje na 5. strani) Naš tede pregled Kot smo lahko le zadnj-.č nakazali, je Bulganin predlagal Eisenhowerju sklenitev pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med ZDA in ZSSR Svojo ponudbo je utemeljil z zelo točno pripombo, da je od odnosov med obema največjima velesilama v veliki meri odvisen celotni svetovni položaj. Eisenhoiver je ponudbo zavrnil z dvema glavnima argumentoma: načela, ki bi jih vsebovala sovje t-sko-ameriška pogodba, so le uzakonjena v Listini OZN in pogodba bi torej bila samo zoženi duplikat Listine, drugič pa bi podpis pogodbe «u-stvaril nevarno utvaro, da je mir mogoče rešiti s potezo peresa». Eisenhoiver jev odgovor daje poudarek na konkretna svetovna vpraša, nja, ki jih je treba rešiti in katerih rešitev bi mnogo več prispevala k pomiritvi kot vse pogodbe. Bulganin odgovor ja, da Listina OZN ne izključuje, temveč nasprotno olajšuje sklepanje posameznih pogodb, ki slone na njenih načelih, in dodaja, da bi sklenitev prijateljske pogodbe med ZDA in ZSSR, ki bi se lahko razširila tudi na druge države, zlasti na Anglijo in Francijo, dala svetu zgled medsebojnega razumevanja in olajšala reševanje vseh še nerešenih vprašanj. Kar se tiče nekaterih konkretnih vprašanj, pa navaja Bulganin glede Nemčije mnenja sovjetske vlade, da bi se o tem morali predvsem sporazumeti Nemci sami, ko že obstajate dve nemški državi, glede razorožitve pa, da bi se najprej kazalo sporazumeti j znižanju oborožitve na določen o mero, nato pa o sistemu nadzorstvu v raznih oblikah. Približno ob istem času je zaključno poročilo z razgovorov med Eisenhoiver jem in Edenom še enkrat poudarilo zahodno stališče, da je bonn-ska vlada edina zakonita zastopnica Nemčije, kar pomeni že indirekten odgovor na Bulganinovo mnenje o sporazumu med Nemci samimi: po zahodnem mnenju bi torej do združitve Nemčije moralo priti z likvidacijo vzhodnonemškega režima in vključitvijo vzhodnonemškega o-zemlja v bonnsko republiko. Kot nam vse to kaže, Vzhod in Zahod še vedno govorita drug mimo drugega. Po delni odjugi na julijski ženevski konferenci štirih velikih so fronte ponovno zamrznile. Velikih posledic torej tudi od korespondence med Bulganinom in Eisenhc-tVerjem ne kaže pričakovati. Toda končno tudi ne gre za to, saj nihče na svetu ne pričakuje, da bi se dela svetovna vprašanja rešiti «z eno KRAUK RAZGOVOR S 10V. JAMOM GhRDOLOM «Tržaška tamburica» ima obsežen program Tako mladina, kakor odrasli radi poslušamo naše mlade tamburaše, ki nastopajo na raznih prireditvah. Se ko imajo vaje radi prisluhnemo. Zdaj pa, posluh, da slišimo, kaj nam bo na kratko povedal njihov vodja. Saj ga poznate. Tov. Janka Gerdola ni treba prea-stavljati. Pred dnevi, ravno ko je začela razsajati burja, smo uporabili ugodno priliko m ga obsuli z vprašanji. Podpisoval je neka vabila ali potrdila in nam vmes odgovarjal. »Pravijo, da ste nastopili pred dnevi v tržaškem radiu«. »Da. Nastopil je tržaški tamburaški zbor «Tržaška tamburica« in ne tamburaški zbor PD šivan Cankar», kakor je nekdo pomotoma objavil». »Tržaška tamburica«! Lepo ime. Kdo pa je v tej tamburici?« «V Tržaški tamburici« so mladinci iz Rojana, iz Skorklje in iz Rocola v starosti od II do 20 let«. »Koliko članov pa šteje?« »Zdaj šteje 17 članov, med temi so vajenci, dijaki, dijakinje in učiteljice«. »Kdaj je bila »Tamburica« ustanovljena?« »To je novo ime, nastopali pa smo že več časa Prej je bil pionirski tambu-rr.šk i zbor Skorklja-Rojan, potem pa se je združil s tamburaškim mladinskim zborom iz Rocola.» »V radiu ste že nastopali?« «Seveda, ie dvakrat. Poleg tega pa smo nastopili na proslavi 1. maja m na prireditvah ob mednarodnem prazniku žena«. »Kako je pa z vajami?« »Vaje imamo redno, dvakrat tedensko na sedežu SPZ in dvakrat tedensko Rocolu«. »Tov. Gerdol, zdaj vodite »Tržaško tamburico«, od kdaj pa se sploh ukvarjate s tamburaši?« »Z« dolgo let se ukvar- jam z njimi in jih vodim. Začel sem leta 1934 v Begunjah pri Cerknici; potem pa povsod, kjer sem služboval kot učitelj, na Tržaškem pa od leta 1946 daljen. #Bi lahko povedali, kaj imate še v načrtih?« eNaši načrti so obsežni. Predvsem, da bi nastope tamburašev združili tudi s petjem in folkloro (folklornimi plesi). »To bi bilo zelo lepo. Se že na to pripravljate?« «Seveda»! Po razgovoru pa smo »izvohali«, da se bo v kratkem formirala posebna folklorna skupina, ki bo nastopala s tamburaškim zborom. Zamisel je lepa, in vest bo vse razveselila. Mladini se nudi zlata prilika. In še nekaj. Ob vzgledu tov. Gerdola, ki je po poklicu učitelj, bi se moral marsikateri učitelj in učiteljica potrkati na prsi, zavihati rokave in prijeti za delo. A. BUBNIČ samo potezo peresa». Kar j€ pri vsem važno, je predvsem to, da se dvogovor med Vzhodom in Zahodom, predvsem pa med dvema glavnima velesilama ni prekinil. Tudi Eisenhoioerjev odgovor na Bulganinovo pismo je bil, čeprav v bistvu odklonjen, vendarle takšen, čda jb omogočil nadaljevanje dopisovanja. Vrata ostajajo, če že ne odprta, pa vsaj priprta. Več pa je v sedanjem trenutku res težko pričakovati. Pravzaprav v vsem sedanjem letu, kajti novembra bodo v ZDA predsedniške volitve. Skoraj ves stroj za obdelovanje javnega mnenja — tisk, radio — je v ZDA v rokah krogov, ki jim resnična pomiritev očitno ne gre preveč v račun in ki z mogočnir.t orožjem, ki ga »majo na rez-polago, dejansko lahko izsiljujejo vladno politiko. Spomnimo se le žolčnih napadov na Achesonovo spravljivost, ki pa za evropske pojme ni bila ravno kdovekaj pomirljiva. Spomnimo se nedavnega primera s člankom v reviji «Li/e», ki gotovo pomeni — z večjo ali manjšo Dullesovo sokrivdo — poskus vsiljevanja določene politike. Ce pri vsem tem kak ameriški list verfdarle z zadovoljstvom zapiše, da je vsaj v prijateljskem tonu Bulganinovih »n čJiseuhcivzr-jevih pisem «ženevski duh se živ«, je pravzaprav to dober znak. z vsemi okoliščinami volilnega leta je . moral računati tudi Eden, ko se je odpravljal na razgovore v Washing-ton. Zdi se, da je s tem računal tudi v smeri, ki ni preveč ugodna za pozitiven razvoj položaja v svetu. Pripisovali so mu namreč namen, da sklene nekako politično mešetarsko kupčijo: angleška podpora ameriški politiki na Daljnem vzhodu v zameno za ameriško podporo angleški politiki na Srednjem vzhodu. Ni nobena skrivnost, da angleška politika vsaj deloma zavira n-meriško zaletavost v Vzhodni Aziji, zlasti glede Kitajske, in da na drugi strani ZDA zaradi svojih posebnih računov ne gledajo prijazno na angleško prizadevanje za razširitev bagdadskega pakta Toda ta načrt je imel nekaj šibkih točk, tako da se je lahko samo v majhni meri uresničil. Predvsem je Aw-glija zaradi' znanih zunanjetrgovinskih težav le preveč trgovine s Kitajsko (kjer se zainteresirana r.a razširitvi poleg tega začenja pojavljati nevarnost japonske konkurence), da bi mogla povsem podpreti ameriško politiko, na drugi strani pa -e na Srednjem vzhodu preveč petroleja, da bi ZDA kar tako prepustile Angliji proste roke. Poleg tega se je vmešala še Francija, ki ima na tem področju še stare interese ih ki tudi ne želi, da bi jo Angleži povsem izrinili. Tako je moral Eden odpotovati iz Washingtona s precej pičlimi uspehi. Kar se tiče njegovega meset arskega načrta, smo lahko samo zadovoljni, kajti mednarodni položaj se od njegovega uresničevanja gotovo ne bi obrnil na bolje. Obenem se je še bolj pokazalo, kje so dejanske korenine odkritih in prikritih nesoglasij med o-bema največjima zahodnima velesilama; te korenine so takšne narave, da jih ne bo mogoče zlepa odpravili. Pač pa sta se Eden zn Eisenhoiver dogovorila o skupni izjavi, katere težišče je r onem delu, ki b> se na prvi pogled zdel samo ostanek slovarja hladne vojne, na očitkih ZSSR, da ima v svojih mejah vrsto narodnosti in da je zasužnjila še mnoge druge narode Če so Amz-i-čani na to K.rmulacirn zlahka pristali sr radi svoje splošne misiionarske vneme, ima ta poudarek za Angleže povsem drugp.C.-n pomen• iz W ashmgtona potrjeni odgovor na sovjetske očitke kolonializma in kolonialne prakse. Na narode, ki tež« po samostojnosti, pa tudi na tiste. ki so še do nedavnega okušali kolonialni jarem pa ta polemika ne bo imela posebnega vpliva. r. c. JUGOSLOVANSKA ENCIKLOPEDIJA V «Tržaški knjigarnn v Ulici sv, Frančiška 20 si lahko nabavite ali naročite posamezne zvezke ali celotne zbir ke JUGOSLOVANSKE ENCIKLOPEDIJE. Vsak prvi zvezek zbirke stane 3250 lir, vsak nadaljnji zvezek j>a 2600 lir. Vsi zvezki so v polusnju. Prvi zvezki prvih treh zbirk so že v prodaji, pivi zvezki ostalih zbirk pa bodo izšli v teku letošnjega leta. JUGOSLOVANSKA deče zbirke; ENCIKLOPEDIJA bo obsegala sle- Enciklopedija Jugoslavije Pomorska Enciklopedija Opča Enciklopedija Enciklopedija likovnih umjetnosti Muzička Enciklopedija Sumarska Enciklopedija Medicinska Enciklopedija Poljoprivredna Enciklopedija Tehnička Enciklopedija Bibliografija zvezkov » 25 1RŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. Nv. Frančiška 20 Telefon 87-838 PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — B. 1'bruJt!' ’ ŠE 0 KONGRESU 1 mili pomična nasproila Cepi irav so „stari“ tesno zmagali, so morali popustiti v skoraj vseh najvažnejših vprašanjih . Prihodnji kongres bo že letos septembra Osmi kongres Italijanske zveze akademikov (UGI) se je v Modeni, kot smo že poročali končal s tesno zmago «sta-re garde« proti «mladim» silam, katere je vodil Paolo Ungari. Vendar pa na kongresu ni šlo samo za enostavno bitko med «mfcidimi» in »starimi« temveč tudi za pomembna politična nasprotja. UGI predstavlja zanimivo organizacijo, ki je po vojni z večinskih pozicij v italijanskih univerzah branila laici-zem in demokracijo. Naraščajoči uspeh organizacije na volitvah je tudi pripomogel do notranje utrditve UGI, saj je bil tradicionalni program zabav zamenjan z resnimi napori kulturnega značaja :n političnimi akcijami v duhu odporniškega gibanja. Vendar se je v zadnjih dveh letih ta proces ustavil in je nastopila ostra kriza tako v organizaciji kot v vodstvu. To krizo jč povzročila zahteva «starih» (ki imajo zasluge v preteklosti), da lahko ostanejo v vodstvu tudi oni, ki so že dokončali univerzo; na političnem področju pa je povzročila stagnacijo. Ze na kongresu UNURI (nekakem parlamentu vseh italijanskih akademikov) si je nova naprednejša skupina UGI v preteklem letu v Gradežu priborila ugled z bitko proti katoliškim organizacijam. Takratna zmaga je opozorila italijansko kulturno javnost, da predstavlja šolska reforma c-no izmed najvažnejših nacionalnih vprašanj. Na ta način pa je tudi pr ‘-a na dan •-^snovna programska zahteva progresivno in laično usmerjenih študentov. Nedavni kongres v Modeni je bil torej sklican prav v času. ko prihajajo na dan razlogi za krizo in ko se opredeljujejo sile, ki jo bodo lahko rešile. Na eni strani imamo skupine, ki so sicer nezadovoljne, vendar predstavljajo pasivno kritiko, ne da bi znale ali hotele započeti konkretne akcije. Na drugi pa se vedno jasneje o-predeljujejo skupine, ki so si postavile določen cilj: reforma šole, kot osnovno vprašanje, okrog katerega se prepletajo ostala; vprašanje predstavništva, vprašanje odno. .v s katoliškimi krogi itd. V Modeni niso bila ta vprašanja jasno postavljena, -tj oddaljenejše organizacije niso imele možnosti, da se o tem podrobneje seznanijo, ker ni bilo predhodnih diskusij. Zaradi tega je stari gardi uspelo dobiti večino, pri čemer ji je znatno pripomogla podpora akademikov Juga, kjer obravnavana vprašanja šele pr’ hajajo na dnevni red. Vendar pa gre za Pirovo zmago, kar so priznali tudi predstavniki «stare garde«, saj so morali popustiti glede sko-ro vseh važnejših vprašanj. Tako so umaknili stališče, da lahko tudi diplomirani univer-zitejci vodijo organizacijo m so sprejeli zahtevo, da se skliče prihodnji kongres v septembru. (a NAS filatelistični kotiček Sedma zimska olimpiada y Cortifl upodobljena na znamkah ital. poštne npra^ Dne 26. januarja, na dan ona za 60 lir pa za pisma v Predpustni čas ... loto Mario Magajna otvoritve sedme zimske olim-piade, so pričeli na vseh italijanskih poštah prodajati serijo znamk v proslavitev svetovne prireditve. Znamke so bile sicer napovedane že pred meseci, da bi tako že prej delale propagando po svetu za to prireditev, kot so napravili Norvežani pred Štirimi leti, ko so dali v promet tri spominske znamke že tri mesece pred pričetkom tekmovanj. Italijanske znamke so zelo posrečene, prikazujejo nam razne športne objekte v Cortini. Tudi njihova nominalna vrednost je natanko pre. študirana. Znamka za 10 lir služi za razglednice s samimi pozdravi za notranji promet, znamka za 12 lir za isto razglednico a za inozemski promet, znamka za 25 lir za pisma v notranjem prometu, NA OBISKU PRI ESKIMIH OB BREGOVIH Ali veste kako V* • Z1V1 severni Na/hujši sovražnik severnega medveda je človek, drugače pa zlepa ne najde tekmeca, ki bi mu bil kos - Različni načini lova - Medved se dobro znajde tudi v vodi m hitro ulovi kako ribo Obiščimo severnega medveda in poglejmo kako živi! Mahnimo jo tja gor do bregov Severnega Ledenega morja. O, tam bo snega in ledu na pretek, več kot pri nas! Tudi burja neusmiljeno zavija in mraz sili prav do kosti. Zato vzemimo s seboj tople kožuhe, ki nas bodo varovali v tej divji prirodi. Tamkajšnji prebivalci Eskimi vas ne bedo mogli vzeti pod streho, ker so njihova bivališča v snegu premajhna. Zato ne pozabimo še na nu.ino orodje, da si bomo pod debelo in zaledenelo snežno odejo lahko sami napravili zasilno bivališče. Tam, v tej beli severni no-krajini bomo srečali severnega medveda. Prav takšen je kot sneg in težko ga je opaziti. Toda — postojmo malo! Tamle na ledeni vzpetini se je zganilo nekaj belega. Medved bo, kL,,BXCgiedAlje okolico in čaka. da bo uzrl -kaj živega. Lačen je in njegovi ostri zobje si -žele., pleru. “Aha, poglejte, je že uzrl tjulenja in že si je obliznil gobec. Previdno se približuje žrtvi. Na srečo brije burja od strani za-sledovanke in tako tjulenj ne cpazi pravočasno nevarnosti. Medved stopa s svojimi šapami nenavadno tiho, tiho... Tu in tam so tla poledenela in spolzka, toda njemu ne spo- drsne. Stopala ima obrasla z dlako in zato se mu ni bati, da bi padel. Se majhen ovinek —; in že je skočil na u-bcgega tjulenja: ki je morda po dolgem lovu malce zadremal. Žrtev je zgrabil z močnim zobovjem za tilnik, jo nekajkrat stresel in počaka!, da pogine. No, in šele zdaj se loti plena, da si uteši .a-koto. Vidite, tam je beli medved. Žalostni so takšni prizori, kadar napade kako žival, a Kaj hočemo: vsaka žival mora jesti. Zdajle je medved že sit in zato ni več nevarnosti, da bi napadel nas. Stisnimo se pod kožuhe in potisnimo kučme čez ušesa, pa se pomaknimo nekoliko bliže. Glejte, tamle je nekaj skočilo! Polarna lisica se je zganila, ko je opazila, da lomasti proti nji. be- la mrcina. Kako urna je in prebrisana! Pa kljub temu medved marsikatero preseneti in pospravi. Ne pomaga ji bela barva, saj ima medved poleg oči tudi dober nos »n lisico kaj kmalu zavoha. Domačini pa še kar radi vidijo, da jim medvedje redčijo lisice, ki so silno nadležne. Kradejo jim ne le hrano, ki si jo s težavo pripravijo, marveč celo take stvari, ki jih ne morejp pojesti. Te zmak- Mladinska dramska skupina iz Breq< Mladinska dramska skupina iz Brega je preteklo nedeljo z uspehom nastopila v petde Janki »Slaba vesta. Borštani so mlade in požrtvovalne igralce, ki jih vidimo na sliki, nagradili z zasluženim priznanjem nejo kar tako iz navade. Tu, kjer živi beli medved, je hud mraz. Mraz, kakršnega mi skoraj ne poznamo. Kje naj se malo odpočijemo -n ogrejemo? Na srečo je tamle nekakšna luknja. Stopimo vanjo. Glejte, kaj le je tole? Zdi se kot bi bilo zapuščeno človeško bivališče. Na pol polomljen štedilnik, na srečo še nekaj goriva, ki ga je mei poletjem naplavilo morje, 1--kaj cunj — in to je vse. Kakšno čudno človeško bivališče. Brž si zakurimo ogenj in se stisnemo k njemu, da ne zmrznemo na tej ostri bur-ji. Ravno ob pravem času smo se spravili na varno, kajti kmalu je začela zunaj zavi- jati burja, da je bilo strašno! Zadremati pa bomo morali kar čepe, kajti tu ni postelj. Tudi pi»-stora je tako malo, da smo kakor šibice stisnjeni v njem. Nič nas ne sme motiti dim, tu nismo doma. Toda tudi ta počitek dobro dev saj se že noči. in mi smo pošteno utrujeni, Cez noč se je burja neko- liko umirila. Kot krti zleze-mo zjutraj drug za drugim iz votline. Zdi se nam, da smo pravi jamski ljudje. Zunaj hrepenimo ža novimi doživetji. Ne hodimo dolgo, ko zagledamo na bregu mogočnega brkatega mroža. O-gromna žival leži zleknjena in dremuha. Najbrž se je do ši-tega najedla in sedaj bo nekaj dni počivala. Ne daleč uzremo dim, kli se dviga in vije iz odpttine. Vsi se razveselimo, ker upamo, da se bomo srečali z domačinom. In res se nekdo izmed nas urno spravi v bivališče. Po dolgem prigovarjanju prileze iz votline čuden moži-ček. Eskim je in ima za nas nenavadno odvraten duh. Mučno je zadelan s toplim kožuhom in s kučmo na glavi. Komaj je videti njegov rumenkasti obraz. GoVori na srečo tudi slabo ruščino in tako le razumemo kakšno besedo. Je pa dobrovoljen In nam z marsičem olajša trpko življenje. Nadvse smo zadovoljni, ker nam pokaže, kje se dobi kurivo. Pelje nas pod previs, od koder vodi širok rov. Na njegovem koncu vsi veseli opazimo slabši premog — lignit. Srečni smo, da smo rešeni skrbi. Odslej se bomo lahko pošteno greli, si mislimo! Eskim nam pripoveduje o njihovih belih medvedih. Čudimo se, ko nam pripoveduje, da beli medvedi ne gredo pozimi spat. Za daljšo dobo se odpravi spat le samica. Ta si že dosti prej pripravi. svoje prezimovališče ali v kaki votlini med skalami, ali pa si skoplje v debelem snegu rov, ki ga na koncu razširi v večjo kotanjo. Zanimivo je, da ta leži vedno višje od vhoda. Na ta način ne uhaja iz votline nadihani topli zrak. Tukaj skoti samica v najostrejši zimi 1—3 mladičke, ki niso niti po en kilogram težki in so komaj tako veliki kot naši domači zajčki. Proti koncu marca dosežejo v rasti komaj naše manjše psičke. Medvedka jim je izredno dobra in skrbna mati. Neizprosno jih brani pred vsako nevarnostjo. Ko trda zima nekoliko popusti, vodi mladičke na prosto, kjer se ljubko igrajo. Slede pa že kmalu materi, ko gre za plenom. Prav zgodaj jih prične uriti v pridobivanju hrane, a opozarja jih tudi na razne nevarnosti. Ko se prične na morski gladini tajati ledena površina, jih popelje v vedo, kjer znajo kmalu prav spretno plavati. Ce gredo na daljšo pot se marsikaterega raaa poloti lenoba. Tedaj se kratkomalo povzpne materi na hrbet, Ta kar zadovoljna sprejme nase breme. V vodi znajo urno uloviti ribo. Saj so opremljer ni z gostim in mastnim kožuščkom, ki jih varuje pred mrazom in mokroto. Na stopalih imajo med prsti plavalno mrenico, ki jim omogoča kak prebrisanec spretno reši ujetništva. Vabo namreč previdno spusti iz gobca, z drugo taco pa nekoliko zrah-ija zanko, ki ga je že stiskala nad šapo sosednje noge. Medveda usmrte še na tale čuden način. Nastavijo mu na različnih mestih posebno vabo. Prožno ribjo kost — vez iz gobca kita — zvijejo in tesno prevežejo. Nato jo obdajo že z osmojeno maščobo, kar spet močno draži medvedji smrček. Ko se približa vabi, jo ovohava, a nato pogoltne, ker spozna, da zalogaj ni prevelik in zastrupljen. 2elodčni sokovi načno tolščo in jo »ačno prebavlja ti. Hrustančasta kost se spro-sti in ker je velika predre prebavilo. Tako mora žival zaradi hude notranje poškodbe poginiti Prijazni Eskim nam pove, da se .mu je nekoč posrečilo ujeti dvoje je živih mladičkov. Pravi, da se dajo prav lahko udomačiti- in so prijetni kot kužki. Priučijo se marsičemu in zato jih radi odkupujejo E, dragi otroci, predaleč smo zašli na sever. Nič ni prijeten večni led in sneg uspešno veslanje. Celo smr- Tudl prostrano morje, ukle-ček lahko stisnejo da jim pri[r>Jel?0 v zroraal, ni privlačno. potapljanju ne zaide skozenj voda. Klinasto telo je zelo prikladno za rezanje vode, in zato ni čudno, da se v njej lahko hitro udomačijo. Kasneje prežive tu večji del svojega življenja: ker najdejo v mi ju poglavitno hrano. Čudno je, da jih očka prav nič ne mara. Mladički so mu docela tuji. Včasih se jih celo loti in jih enostavno požre. Vsa drugačna je mati, ki je za njihovo varnost vsak hip pripravljena žrtvovati življenje. Naj večji sovražnik medvedov je seveda človek, ki jih zalezuje z na pol divjimi volčjaki. Samica se zna kaj spretne izmikati. Mladiče priganja na različne načine. Ce ne gre drugače, ga pograbi za kožušček na hrbtu in ga naglo skrije. Ako .lovec pogodi s strelom mater in ostane mladič še živ, se celo on postavi po robu sovražniku in skuša braniti mrtvo roditeljico. Seveda doleti pri tem o-pravku tudi zasledovalca prav lahko smrt. Naš dobrosrčni Eskim nas seznani s posebnimi načini lova na severne medvede. Nekateri lovci si žele docela nepoškodovane kužuhe. Zato nastavljajo močne zanke, ki jih spretno pokrijejo s snego-m. Nanjo pa privežejo vabo iz nekoliko opečene kitove maščobe. Ta draži že na veliko razdaljo medvedji smrček in se ji podplatar zaradi tega hitro približa. Vabo nekoliko ovohava, a ko jo skuša odnesti, vidi, da mu je nogo zadrgnila pripravljena zanka. Nekateri si ne znajo pomagati iz zagate. Vendar se večkrat Votlina, kjer smo si poiskali zatočišče, je pusta in pretesna, da bi še dalje ostali tu. Zato oprtnike na ramena in nazaj v domače kraje, ki šo še zmerom najlepši, pa čeprav v njih ne moremo srečati belega medveda! mednarodnem prometu. Vsak.i znamka ima narisanih pet o-limpijskih krogov v zgornjem levem kotu, poleg tega pa še napis tVII giochi olimpici in-vernali» in v manjših črkah «Cortina 1956». Poleg označene vrednosti je na vsaki znamki še napis »Poste italianes in označba objekta, ki ga slika prikazuje. Znamka za 10 lir nam prikazuje skakalnico «1-talia* z vsemi ustreznimi tribunami, v ozadju pa »e bleščijo v soncu Dolomiti. Znamka je zelene barve, tribune so rjavkaste, hribi v ozadju pa opekasto-rdeče barve. Znamka za 12 lir pa prikazuje Snežni stadion (Stadio dello sci) in je tiskana v rumeni in sivi barvi. Znamka za 25 lir pa nam prikazuje največji objekt, ki ga je CONI zgradil v Cortini: ledeni stadion (Sta-dic del ghiaccio). Podlaga znamke je svetlo-sive barve, stadion pa je prikazan v o-pekastordeči barvi, v ozadju pa se bleščijo v sončni svetlobi vrhovi Tofane. Znamka za 60 lir pa nam prikazuje drsališče na Misurinskem jezeru, ki ga obkrožajo zastave nastopajočih držav. Podlaga znamke je v modri barvi, tribune za gledalce in vrhovi La-vareda pa v rumenkasto-rdeči barvi. Vse znamke imajo pod sliko še napise »I.P.S.-OFF. CAR. VAL. — ROMA* leto iz-danja 1936 in ime umetnika, ki je znamke izdelal na podlagi fotografije: t. j. C. Man-cioli. Pričakujejo, da bodo tudi nekatere druge države izda. le nekaj znamk v počastitev te zimske olimpiade, kot je že nauravila republika San Marino. Kmalu pa bodo pričele izhaja- tudi znamke na čast poletnim olimpijskim i-gram, ki bodo v Melbourneu Tudi Jugoslavija je napovedala serijo znamk v ta namen Za one filateliste, ki zbira' jo znamke s športnimi motivi naj omenimo *u nekaj znamk, ki so bile izdane v ta namen v zadnjem Času. Bra zilija je izdala znamko z u-strezno vinjeto v počastitev telovadnega spomladanskega prvenstva. Južna Koreja pa je izdala dve znamki, ki nam prikazujeta tekače na dolge proge. Japonska pa se je izkazala v preteklosti z okusnimi športnimi znamkami. Sedaj pa je izdala dve znamki na čast X. državni lahkoatletski prireditvi. Ena znamka nam prikazuje tekače, druga pa telovadkinje. Tudi Perzi-ja Je izdala eno športno anam-ko in sicer na čast državnega prvenstva v rokoborbi. Znamka nam prikazuje dva rokoborca. V Kanadi pa je hokej na ledu zelo popularen. Igra ga več kot 40.000 tekmovalcev. Zaradi tega je Kanada izdala znamko za 5 centov, kjer je prikazan moment iz hokejske tekme. Pred časom smo prikazali države, ki so izdale spominske znamke na čast desete obletnice Organizacije združenih narodov. Naslednje države, ki so počastile jubilej te organizacije so Perzija, ki je 'zdala dve znamki in Sirija, ki je izdala štiri znamke, dve letalski in dve frankovni. V zadnjih tednih so časopi-mnogo pisali o odhodu sovjetskih čet iz Porkkale, o-porišča na finskem ozemlju, ki so ga imeli Sovjeti celih deset let. Za Fince pomeni to državni praznik, ker so morali Porkkalo odstopiti na podlagi mirovne pogodbe. Da bi ta praznik še bolje počastili so izdali celo znamko, ki prikazuje svetilnik v Porkkalu, v Nepremišljena človeka živela sta mož in žena —poštena človeka, toda nista nikoli pripovedovanja poslušala do konca, temveč sta vedno vzklikala: »Veva! Veva!» Pride nekega dne neki človek in prinese obleko. «Ce oblečeš to obleko in zapneš prvi gumb», reče ta človek, «se dvigneš nekoliko nad zemljo, če zapneš dva gumba, se dvigneš do polovice pod nebo, če pa zapneš vse tri, zletiš v samo nebo». Namesto da bi mož m žena vprašala, kako se potem vrneš na zemljo, sta oba hkrati zavpila: «Veva! Veva!» Obleče torej mož obleko in zapne vse tri gumbe. Takoj odleti pod nebo. žena je tekala sem in tja In vpila: »Glejte, glejte! Moj moz leti! > Tako je tekala,dokler ni padla v prepad, ki ga ni opazila, ker Je neprestano gledala v nebo. Na dnu prepada je tekla reka. Prepad Je bil globok in žena se ni mogla rešiti. Pravijo, da se je mož spremenil v orla, žena pa v ribo. In to je bilo še dobro za ta dva nepremišljena človeka. Uganki Po iimi planjavi čez dan se pasejo bele ovčice, zvečer na to ii mo ravan se vsujejo zlate mušice. (spzsAz '»oiitarn ‘oqsj4) Štirje rožički in dolgi repek, nosijo brasno v rdeči domek. (ejsn ut 33H1A) Manica Kaj sta doživela Marko in Metka 1 7 v letu 1954. Rastlinstvo ji gotovil ameriški zlianw' dr. Slipher, vodja odPra { cionalnega zemljepis11« . štva. ki je fotografi«1^ net Mars z določeni« P čij Južne Amerike. *» . , okoli tisoč fotografe snetkov in ugotovil« ^ vzema rastlinstvo na.. j okoli 500.000 kvadratni" metrov površine, in sic , vsem okoli »Velikega ga kanala«. . t Po tem spoznanju s stveniki proučili s sp L analizo te površine na ‘ Naj naštejemo nekaj ( j. PSStftTZU mmm» rr^.av"':: ... ^ mn sauatt ozadju pa je zamljevid tega dela Finske. In za zaključek naj povemo, da je Izrael izdal znamko z naslikano glavo Einstev na, ki je bil Žid. Na tak način so Izraelci počastili spomin tega velikega sina svojega naroda. Življenje na Marsu je V znanstvenem svetu se v glavnem že uveljavilo mnenje, da je na Marsu nekaj rastlinstva. Do tega zaključka so prišli znanstveniKi po fotografijah, ki so jih izdelali zanimivih ugotovitev- ■-y je znano, so rastline* IC zuauu, ou ‘ si z lji zelene zaradi k'° lji želene iaiaui pg . ima to lastnost, pušča infrardečih son\-, kov, zato pa nastane) ; kov, zaiu pa —- cem delu spektračr«« . O TO Q 1 17.3 ® ... Spektralna analiza^"]; ki se odbija od „ Marsu, je pokazala, « ;. getacija ne vsebuje L. »t i i — — — map m V spektru namreč menjenih črnih črt. ^ na Marsu sploh ne infrardečih žarkov, > jih sprejemajo, kar jj da delujejo nasprotn y ua ueiujeju ših rastlin, ki vsebuj^ fil. Iz tega sklepajo .-^ niki, da je rastlinski v, Marsu povsem drUS zemeljskega. $ Sovjetski znanstveni*., meni, da je rgstun- ^ na Marsu, kjer je P y| temperatura nekako kot pri nas na Dal)ne: XV W L jjll - veru ali na alpsk1” s^j • morda podoben rast'1« ■, ji v teh krajih. TiW\;- Ji v len M ajm. pravil raztopino T sjt barv, ki uspevajo , — . . . »h -j tundri in na planin« • , ofi skozi to raztopino "‘ji sončni spekter. M««« f presenečen, ko je do j podobo kot pri svetlo odbija od peg na M j, > zen tega je ugotovi« #i rastline, ki so naYaJv.j? vsrka'.,: hlad, prav tako vsrk ^ frardeče žarke, kot ^ jo o marsovskem ra t svetu. Profesor Ti« J ga, da gre tu za rastlin sorazmerno n* ^ peraturi. Ce bi nas ((l, v zmernem pasu a vsrf^ tropskem podnebju infrardeče žarke, Laji S tem, da jih od j; torej ščitijo, medte .J rastline visoko v nlaII' !' laatliuc v lounu » * pj1 v tundri prav kot su zavarujejo pred njem. s tem da VP frardeče žarke. .ji '• Podobno je amer1 ^ stvenik Queeper v t rastlinski svet, ki * j-i ljajo na polarnih J t predvsem lišaji. AU vgr? prišel do enakih za jj«1 — Vse torej kaže, p NJ stveniki razvoljah V(lI peg na Marsu. Ze..nS|i> je marsovska rasti111.j i ja močno podobna 1 f ših hladnih predel1 ji sin iiiauiiiii h1 .7_r* ^ kor pa ni in najbf ^ — • v vZ go ne bo znano,* f n v uu ii'n6 1 te marsovske rastli« liki in velikosti. Naročniki! KUPUJTE pri TVRDK^ ki oglašajo v našem listu! Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GOBj! TRST — UI-ICA F. CRISP1 14 - TEL gJ-SCi ULICA DELLE M1LIZ1E 19 - TEL 96-5'1 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST - Ul Telefon v vse k’1' tud‘ %: mozetn J Vodnik je poročal Nato je spregovoril mož, ki je bil najbrž poveljnik vse naselbine, v jeziku katerega sta razumela tudi otroka: kAU vesta, kdo sem?» »Ne«, je odvrnil Marko. iKer sta tujca me ne moreta poznati. Jaz sem Ras Omar, gospodar puščave. Vidva ostaneta tu, dokler vaju vaši prijatelji ne bodo odkupili, katere bom takoj dal obvestiti«. To otrokoma ni bilo nič kaj prav. Da bi dr. Grom kaj plačal? To ni bilo verjetno, saj sta ga poznala le malo. Za enkrat nista mogla nič ukreniti, ampak kot ujetnika sta morala čakati kaj bo. že nekaj dni sta Marko in Metka bivala v naselbini pod zemljo. Nista bila nezadovoljna, le sonca ni bilo. Gibati pa sta se smela samo v podzemskem mestu; pot ven na prosto jima je bila prepovedana. AVT06ARAŽA ..RoiaDt jjJ TRST-ROJAN — UL MOKEH1 ST. 7 - TEL- {( j! privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobu«* Prostori za parkiranje avtomobilov tn motornih koles — Odprto i udi ponoči — / S' Prevoz potnikov z osebnim) i bili na vs kraje, tudi v H>°‘ ZA TRST, UL C B ATT ISTI Tel. 44-208 Telegr. IMPEXPOR r-TRljJ/' UVAZAi Vsakovrstni les, drva sa kurjavo, gradbeni material tekstikbol0 a no blago * J novrstno fjf SPECIALIZIRANO PODJ® ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZ^ Poleti naj ce, pozimi varujemo ; Dopisi s podeželja Ljudska sodba Te dni sem moral po c-Pravkih v nekatere naše *t. Moj čas je bil odmer-n> d sem se, hočeš ali ne, zadržati skoro v vsa-1, ’ ^er sem imel opra- s6 £ za<^r*ati veliko več ča-a wt sem nameraval. Z na-'ttt človekom rad pokram- vorii■ er Se da z niim P°9°' ti o marsičem mnogo bolj ' me1no kot pa z meščani. dn>rePr^0^ sem se’ da so te 1 pod njihovimi krovi dol-«a«n ZC^° živahne razprave o etn šolskem vprašanju ali °skpSnU-^U zakona o sloven-m šolstvu na Tržaškem. ‘-1?®0 8em od njih slišal na „n! . tukajšnje in rimske korPu ' ki Se odločila za j ak; Takoj sem si mislil, ^ i bito zelo koristno, če k*0 gospoda prisluhnila, stv ° 2?la na8e Preprosto Ijud-flQ° zdravo reagirati na.nji-Poi>e s*Tupene naklepe, pre-. r>n 0”e z en°kim strupom in lZe,nom kot iu dve de- . ‘It gojil nasproti nam fašizem. Na j navedem le nekaj pr i-erou ‘e tjudslce sodbe. “Ati so tisti, ki nameravajo !*ot,eti takšen zakon, da bo-t morali za vpis svojih o-u slovensko šolo delati zum.n^e-’ ^r‘ zdravem ra-, ,u ir! imajo še kaj moia-s ’’ Ponosa in časti? Jaz a,.PJePričan, da ni naroda me.fr*ave’ bi nas imel na-tUr t0 .za narod s svojo kul-0 tn narodnimi p ravica-za blago», sem čul od res-n delavskega moža. Malone tna žena z naše obal-f,j »0a*i je rekla: “Mi naj karSC Prosdi milost v tem, p„r, 5° ttam tako sneto ob-.* '■ ^-oj so znoreli in ne jc kd° arno, koliko nas jo Z kod bivamo? Pa pravira- a de to po nekem spo-hal>nU-‘n Priiatelistvu tned tiasU-° JuP°slavij°. Temu ■ Ju se moramo vsi u-Pre ti». ot|n besede matere treh «ff 'z spodnjekraške vasi: ti*-3 ^e.Tes, kar pišejo na-ttj C08oPisi? Ce je to res, uti pjn.,° fašizem? Eden je potno j ' dru0i se je rodil, A f otroke sem jaz' (roatla. Plaš i • ^sili, da nas bo pre-betr* 'n “kloni,l se mbti. Za Taki rad Vride viham. tu.. “o je ljudska sodba 1 Po drugih vaseh. O. N. GABROVEC V nedeljskem dopisu smo rekli, da smo tudi Gabrovčani kmečke krvi. To smo dokazali na kmetijskem večernem tečaju, ki smo ga imeli od 16.. do 29. januarja. Saj ga je obiskovalo okrog 28 udeležencev, od teh dobra četrtina mladine. Radi smo poslušali predavatelja df. Bašo, ki nam je tako lepo in ra- zumljivo obrazložil to in ono, kar nam more koristiti. Zemlja je res čudovita naravna tovarna, ki nam mora biti v zabavo, pouk in korist. Ni okrog ntjl^i nhiš jako pusto, da bi nq izboljšati se- nožeti, pripraviti si vrtove in njive za zelenjavo, začimbe, sadno drevje i.e. Vsaka gospodinja lahko preračuna, koliko je vredno, če ima doma, kar potrebuje za želodec. Tako skrbijo napredni narodi, tako moramo tudi mi. Pridne in umne roke (pridne imamo, umne pa bodo postale s poukom in delovnimi izkušnjami) morejo tj-oseči lepe uspehe'tudi v naših razmerah. Takšnega pouka si še želimo. telj, ki igra svojo pomembno vlogo tudi v kmetijstvu, kot je to vsem dobro znano. Veseli nas, da se naša občina tako zavzema, da bi z gradnjo novega šolskega poslopja rešila tudi vprašanje prostorov za morebitno kmetijsko šolo. Ne za morebitno, ampak za gotovo, ker se to vprašanje vleče v nedogled, čeprav ni za to nobenega u-temeljenega razloga. Vsi potrebujemo strokovni pouk, pouk in še enkrat pouk. To je, mislimo, oblasti dobro znano. Kaj je še treba? MALI REPEN Malokdaj pride v svet kakšen glas iz naše vasi. Tega smo sami krivi. Sicer ni pri nas nič izrednega in življenje poteka tako kot po osta- lih vaseh. Očita se nam, da preveč ždimo in se ne zanimamo za stvari, ki bi bile koristne nam in drugim. Temu ne moremo oporekati in se zavedamo, da ni to dobro niti za sedanji niti za bodoči čas. A kaj naj storimo, če pa ni v vasi nikogar, ki bi se zanimal za napredek vasi? Pogrešamo prijetno in koristno ali zdravo zabavo in pouk, torej to, kar bi našo mladino navezalo na dom in ji pokazalo, kako se da pri nas doseči boljše življenjske pogoje. To pogrešamo’. Dokler ne bomo tega dosegli, bomo v vsem navezani na Zgonik, kamor je precej odročno. Kar pa se tiče gospodarskega nauka bi želeli, da bi prišla na vrsto za večerni kmetijski tečaj tudi naša vas. BORŠT Zopet je smrt kruto posegla v našo vaš. V nedeljo zjutraj je po prevozu iz tržaške bolnišnice umrl naš postajni načelnik Mihael Zahar. Pokojnik se je rodil v 1. 1880 v Zabrežcu. Ze kot mladenič v vstopil v službo k železnici. Po prvi italijanski zasedbi je bil kot skoraj vsi naši železničarji premeščen v Italijo. Sedaj je živel kot u-pokojenec v Zabrežcu št. 43 in se ukvarjal s svojim malim posestvom. Zapušča sedem odrastlih otrok — tri sinove in štiri hčere, katere je kljub težkim razmeram vzgojil v poštene in narodno zavedne ljudi. Kot vaški načelnik si je s svojo poštenostjo in prizadevnostjo pridobil zaupanje i.t ugled pri vaščanih in pri oblasteh. Pokojnika smo pokopali v ponedeljek popoldne, pogreba se je udeležila vsa vas, pa tudi mnogo znancev in prijateljev iz sosednih vasi. Naj mirno počiva v domači zemlji, preostalim naše izkreno sožalje. M. SIBIRIJA V MALEM ZANEMARJENO POGLAVJE NAŠEGA KMEČKEGA GOSPODARSTVA REPENTA BOR Naši občinski svetovalci so na svojem zadnjem zasedanju razpravljali tudi o vprašanju veterinarske službe in o prispevku temu konzorciju Tudi mi. večkrat govorimo o veterinarski pomoči; živinorejci, domači in iz sosednjih vasi. se tožijo in godrnjajo, češ da • se. ne morejo na to pomoč prav nič zanašati, -To pa pomepi za gospodarstvo veliko škodo. Ni dovolj, če veterinarja le plačujemo. To za nas zelo važno zadevo naj se enkrat reši tako, da 'bomo, imeli; v potrebi pravočasno ih uspešno pomoč. . Pri nas so dani vsi pogoji za donosno rejo perutnine S A L E Ž Nova telefonska zveza nam bo prihranila marsikatero zamudo časa in stroške. Javna telefonska govorilnica bo u-spešno služila nam ih meščanom, s katerimi smo in bomo v bodoče gospodarsko in tudi sicer še bolj povezani. Vaščani imajo skoro stoodstotno plinske štedilnike. To smatramo za napredek' tudi iz razloga, ker se 6 mesecev v, letu poslužujemo, je, plinske, ga goriva. To pa popieni znaten prihranek z drvmi, ozi roma z lesom, ki riam"na Krasu sploh tako primanjkuje. Les pa je neprecenljivo bogastvo nele kot gradivo in j gorivo, ampak tudi kot čini- Sredstva, ki bi jih morali vložiti za umno rejo kokoši, bi se nam povrnila zaradi lahkega plasiranja kokoši na tržaškem trgu Iz statističnih podatkov kmetijskega nadzorništva izvemo koliko prispeva k našemu narodnemu dohodku vsaka kmetijska veja: živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, Živinoreja — mislimo govedorejo — je v primeri z ostalimi veiami na prvem mestu. Se višje mesto bi živinoreja zavzela z bolj umno rejo ne le goveda, ampak tudi z rejo drobnih živali, ki je pri nas popolnoma, odnosno zelo zanemarjena. V mislih imamo predvsem perutninarstvo — na našo kokošerejo, za katero so malokje dani tako ugodni tržni pogoji kot na Tržaškem. Tržačan je znan mesojedec, ki posebno ceni perutnino. Ko je pred prvo svetovno vojno Trst gospodarsko dobro dihal, so se Tržačani vozarili na Kras, kjer so piščance zalivali s teranom. Tudi danes potroši mesto razmeroma velike količine tega mesa. Trg , za perutnino je . torej dovolj dober. A perutnine je pri nas zelo malo. Nekaj de-settisoč glav slabih kokoši redimo bolj iz navade mimogrede, da ne gredo kuhinjski od-j padki povsem po zlu, odnos- Nova oljarna pri Šmarjah lta. so znane likega pridelka oljk in dobrega vina. Ti kraji so bili prej slabo povezani z ostalim svetom, zato so pred nekaj leti zgradili novo cesto iz Šmarij Omenjeno križišče pa je središče tega področja, ki je bi’ lo prej zelo zanemarjeno. V novi oljarni, ki je oprem ljena z modernimi stroji, se je 27.* novembra lani začela tretja sezona stiskanja oljk. Od tedaj deluje neprenehoma in v 24 urah predela 70 stotov oljk. Od 100 kg oljk dobijo do 20 odstotkov olja, ostanke, ali »noglicea, kakor jim pravijo domačini pa prodajo na Reko, kjer s posebnim postopkom pridobijo iz njih še 5 do 7 odstotkov olja. Pravijo pa, da jim prihodnja leta ne bo treba več prodajati «noglice» na Reko, ker da bodo v neki tovarni v Izoli postavili stroje za pridobivanje olja iz ostankov oljarne. no, da je kakšno jajce pri hiši. To je vse. A je veliko, zelo veliko premalo. Glede na ugoden trg bi bila prav ta živinoreja donosna. To trdijo tiste gospodinje, ki vodijo o tem bolj natančen račun, in čeprav niso v umni kokoše-reji niti na pol pota. Zakaj bi torej ne izkoristili te u-godne prilike? Ali je to pri nas res nemogoče? Naše gospodinje pravijo, da je to «štantljivo» (sitno, zamudno) in se ne izplača. Za kokoš m puro je treba pravijo — zrnja in paše, kjer si lahko poljubno nabirata hrano, ki jima prija. Koliko je v teh trditvah resnice? Izkušnje govorijo, da se nobena reja ne izplača, če ne znamo z njo pravilno ravnati in ne nudimo živalim tistih pogojev, ki jih potrebujejo za uspešen razvoj. Stroj bi se ne izplačal, če bi ga ne pravilno negovali. Tako je tudi z vsako živinorejo; Lepi milijoni zbežijo z našega gospodarstva samo zato, ker polagamo vse le na število. Naj je takšna ali drugačna, velika ali majhna, bela ali črna. le da je kokoš. Nekaj jajc za hišo že bo, kakšen piščanec ali tolsta glava za to ali ono priliko tudi Takšna reja je danes, ko imamo pasme, ki izkoriščajo hrano za tvorbo mesa in druge za tvorbo jajc, neumestna in gospodarsko nepomembna. Neka Čehinja, ki dobro pozna življenje na Tržaškem e dejala med drugim dobesedno tudi tako-le: “Zahvaljujoč se Trstu bi mogli na kamnitem Krasu gospodariti tako uspešno kot na kakšnem rodovitnem kosu zemlje. Dosti še neizkoriščenih možnosti.«. Napredna žena je imela prav. Res je pri nas še dosti možnosti za izboljšanje gospodarstva. Ena od takih možnosti je perutninarstvo. Lahko bi ga gojili v večjem obsegu, bolj smotrno in umno. Vsako gospodarstvo ima ob hiši primeren prostor — ogrado za rejo večjega števila teh živali. Od pomladi do zime si morejo tukaj nabirati raznovrstno hrano. Pri večjem številu Živah se izplača voziti jih v kletkah na pašo tudi dlje od doma. Takšna reja je cenena ker zahteva navadno le mšlo dodatne hrane ali je sploh ni ■ treba. Se razume, da moramo za to imeti primeren čimbolj prostoren pro-ne smeta manjkari čista voda in pesek. S tem prostorom je zvezan dovolj prostoren kumik, ki bodi dovolj zračen, udoben in čist. imajo dovolj sen-ji bivališče za-pred mrazom. Lastnik stroja ve že pred nakupom kakšen naj bo naročeni stroj. Tudi mi se moramo pravočasno odločiti za ta ali oni naravni stroj, odnosno za to ali ono pasmo; za rejo na meso ali jajčaric. Največ preglavic nam reja povzroča v zimski dobi, ko ne more žival do snovi, ki jih potrebuje zase (vzdrževalna hrana) in za rast (meso, mast) ali tvorbo jajc (produktivna hrana). V tem Je glavni vzrok mzke zimske nesnosti. Kaj kokoš potrebuje? Poglejte jato kokoši na paši, za čim vse stikajo in kaj vse použijejo! Živalska hrana, pa bila kakršna koli in zrnje jim posebno prija in to zlasti jajčaricam. One namreč potrebujejo mnogo beljakovin in maščob za tvorbo beljaka in rumenjaka, v pesku, ki ga vmes zobljejo, pa dobijo apno in kamene za tvorbo lupine. Kako naj jih torej krmimo pozimi. Najčešče si pomagamo s koruzo, čaš da ta največ zaleže. Trosimo jim jo v izobilju in več kot jo pozobljejo. Cez nekaj časa pa se je prenasi-tijo in tudi na jajca čakamo zaman. To je nekaj naravnega. Kokoš potrebuje, kot smo že rekli, največ beljakovin, koruza pa vsebuje maščobo Na kokoš zadostuje 5—6 dkg koruze, ostalo ji damo s krmo ki vsebuje več beljakovin. Te so v posnetem mleku, v krvi krvni moki, ribji' 'ttibki, mes nih odpadkih. Našim prilikam bi torej od govarjalo približno tako-le krmljenje: Na vsako kokoš bi dali V dveh obrokih (zjutraj in opoldne); 5 dkg kuhanega krompirja, 2 dkg pšeničnih o-trobov in toliko kuhinjskih odpadkov, 2—3 dkg zelenja ve, 1 dkg zmletih kosti, pol kozarca posnetega mleka ah tudi pol dkg mleka v prahu in eno tretjino kavne žličke klajnega apna. Zvečer pa natrosimo za vsako kokoš 5 dkg žita. Stroški za napravo potrebnih prostorov za umno ko-košereje niso veliki in gospodinje bi jih z enako rejo kmalu poravnale. Seveda mora biti za to nekaj dobre volje in vere v uspeh. J. F. fifae&auna (OM&tt, da dane* aacela fio-dlcMitl ledtavJUtcija HOTEL .GALEB. v Kopru (bivši „Alle Bandiere“) id muk ieii futdtieči h vd&ni pum&adkiini dfteciatildami. ieti/J, da ti ti ti vedna aad&M-tjni, de TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Ulica V. Filzi štev. 23 - Teleton 37 004 Val produkti Salumlflela Vienne-ae ao opremljeni a »deCuZNAČKO T>utt - odčjuitmia (tacadni teleban 95-&9S) Čast nam je sporočiti, da so v vseh prodajalnah področja naprodaj novi avstrijski proizvodi: HRENOVKE (FRANKFURTER) ORIGINALNE KRANJSKE KLOBASE KNACKWURST EXTRAWURST - KRAKAUER ORIGINALNI in vsi ostali tipični dunajski proizvodi — .-== 'Tla,vidU' ■ —•— Kako bomo razgibali delo društev (Nadaljevanje s 3. strani) j posoditi za tako priliko v kraju in v okolici 10 do 15 klopi? Ce povabiš gosta v hišo, je samo po sebi u-mevno, da mu najprej ponudiš stol. In če povabiš pevski zbor, je tvoja sveta dolžnost, da se vedeš kot gostitelj. Zato se naši pevci neradi odzivajo raznim povabilom, ker vedo že vnaprej, kako bo. Prireditelj bi v takem primeru ne smel gledati samo na dobiček, ampak, kako bo gostom najbolje postregel. Glede na majhno številčnost naših pevskih zborov, niso primerni nastopi na prostem in poslušalec, ki je prišel od daleč, ki je plačal prevozno sredstvo, dal primeren prispevek, ima od takega nastopa malo ali skoraj nič. Kulturne prireditve na prostem morajo biti res dobro in vsestransko organizirane, če hočejo doseči vsestranski uspeh. Naši pevski zbori nastopajo po enkrat na leto skupno na Prešernovi proslavi. Ne bi bilo slabo, če bi SPZ priredila res pravo tekmo teh pevskih zborov. Določiti bi bilo treba pesmi za določeno skupino, za katero bi se posamezni pevski zbori odločili. To bi prav gotovo razgibalo naše pevske zbore, kajti niti eden ne bi hotel biti zadnji. Posebno poglavje so naše knjižnice. Naši ljudje vse premalo čitajo. V ta namen prirejajmo tekme, kdo bo več knjig prečital. Tekmi naj sledi tudi nagrada. Vse hvale so vredna ona prosvetna društva, ki večkrat prirejajo knjižne razstave. Tako se našim ljudem daje možnost, da se podrobneje spoznajo s slovensko knjigo. Važne bi bile posebno razstave mladinske knjige ob priliki Miklavža ali božiča. Dali bPtako staršem možnost, da obdarijo svoje o-troke z lepo mladinsko knji-go- Poslužujmo se v čim večji meri tudi tiska. Vsaka notica v časopisu vzbudi zanimanje članov v notici o-menjenega kraja. Potrebna so tudi daljša poročila vseh nastopov z imeni nastopajočih, ker ti prav radi čitajo svoja natiskana imena. Navedel sem le nekaj problemov, ki naj jih rešujejo naša prosvetna društva organizirano in predvsem smiselno, da tako dvignemo raven našega ljudskoprosvet-nega dela v dobrobit vsega našega ljudstva. Bilo bi potrebno, da se še kdo oglasi o ljudskoprosvetnem delu in dopolni, kar v tem članku manjka. MILAN PERTOT Znani furlanski ljudski rek pravi, 4a )e februar najslabši med meseci, kar ae vremena ttče. No, to se Je Izkazalo tudi letos, ko smo se kar na lepem znašli sredi najbujše — skoraj sibirske zime. Najprej se Je občutno znižala temperatura na več stopinj pod ničlo, nato Je od Krasa dol zapihala še burja in Sibirija v zmanjšani obliki Je bila tu. Padlo Je tudi nekaj snega, ki pa se spričo burje ni mogel obdržati drugje kot v kakšnem kotu ln še to le za em dan. Sicer dokaj živahno mestno vrvenje je namah skoraj popolnoma zamrlo. Na cesto so si upali le redki pešci in še ti so iskali zavetja v glavnem po tramvajih in filobusih ali pa v najbližjih barih. Toda naš fotograf Je vse drugačen Junak. Dobro zavit se je podal na obalo, kjer se mu Je nudil prizor, ki ga vidite na gornji sliki. Pa naj še kdo reče, da to ni Sibirija! Lov za zimskimi motivi ga Je nato zvabil tudi na bar. kovljansko obalo. Razburkano morje Je udarjalo če* školje, obeljene z ledenimi kristali. Por tič v Cedeaso se je zdel kot v sibirski pravu Ijici ia beli Mlramar v ozadju je skoraj zagrinjala koprena penečega se valovja. Toda tudi na okoliških višinah ni bilo nič bolje, burja Je le še ostreje pritiskala. Umetno Jezerce v parku Reveltella s svojim vodnjakom na sredi se zdi kot zaledeneli mol na plošči. Pa pojdimo s fotografom še malo v okolico. Najbolj hvaležno sliko so nudili vaški kali, prekriti z debelo ledeno skorjo, na katerih je vaška »mularija preizkušša-la trdnost svojih podplatov. Slika ob strani vam kaže zamrznjeni kal v Gropadi. Enak je prizor s Proseka. Ledeua plošča Je tu bila še bolj trda zaradi burje, ki Je tu še posebno močna. Na cestah ni bilo srečati žive duše, zato pa so bile bolj polne vaške gostilnice, kjer Je ob tisti »vodici, Id dela toplo krls tekel pogovor o tem in onem in seveda v prvi vrsti o mrazu in njegovih dobrih odnosno slabih straneh. Zamrznjeni kal v Bazovici. Pa kaj bi zmrzovali, stopili smo v gostilno še mi, da zvemo kaj novega in ko. ristnega. Nihče se ne pritožuje zaradi mraza, čeprav je kazalo na toplomerju blizu 10 stopinj pod ničlo. Ka-kar Je drugod sneg »siromakov gnoj« tako Je na našem Krasu z mrazom. Zemljo strdi, da se potem lepše zrahla ln prepoji z novimi redilnimi snovmi. Kal na Kontovelu. Tukaj pa so le nekoliko drugačnega mnenja o mrazu. Strinjajo se sicer glede njego. ve koristi za zemljo, toda nič kaj dobrodošel ni za naše vrtnarje In rolarice, pa tudi ribičem ne gre v račun. Prvim lahko mnogo škodi pri povrtnlnah, drugim onemogoča prodajo ua Pop. terossu, tretjem pa ovira lov, Toda vsi skupaj se tolažijo z ugotavljanjem, da se Je »candeloras predstavila z mrazom in burjo ln da smo zato že takorekoč Iz zime. DANAŠNJE GOSTOVANJE SNG IZ TRSTA Cankarjev ,.Martin Kačur" rta goriškem odru Za danes popoldne in zvečer nam je Slovensko narodno gledališče iz Trsta pripravilo delo, ki je med njegovimi največjimi dosedanjimi stvaritvami. Uprizorilo nam bo Cankarjevega «Martina Kačurja« v dramatizaciji Jožeta Babiča, ki je ohranil Cankarjev tekst, vendar je izvedel prehode med številnimi prizori s Kačurjevimi (odnosno Cankarjevimi) lastnimi razmišljanji in novimi modernimi pripomočki, ki dajejo dogajanju močnejšo napetost. »Življenjepis idealista«, kakor je Ivan Cankar imenoval, še svojo povest, ki je izšla konec januar, ja 1907. leta, je bila prevedena v finščino, hrvaščino srbščino in tudi v italijanščino po zaslugi L. Salvinija in L Manzinija. Zgodba se dogaja v ozkih in zadušljivih razmerah Slovencev za časa avstroogrske monarhije v začetku tega stoletja, toda v njej je čutiti velik avtorjev napor, da bi zgodbi dal splošno človeško veljavo in pomen. V »Martinu Kačurju« je Cankar izpovedal ii' prikazal veliko resnico: tragiko razumnika, ki se je rodil pred svojim časom in ki ga topa in nerazumevajoča o-kolica izmuči in potepta do smrti. Naslovno vlogo Martina Kačurja igra Stane Raztresen, ki je naš bližnji gori-ški rojak. V tej vlogi je dosegel izreden uspeh, podal je lik učitelja idealista, ki mu nasprotuje vse in ga na koncu tudi stre, tako dobro, da sc kritika o njem ni mogla izreči drugače kot samo pohvalno. Poleg Raztresena nastopajo v tej drami vsi člani stalnega ansambla in pomožni sodelavci SNG, kar daje drami še poseben pečat. ples, ki je ena najlepših prireditev te vrste med goriški-mi Slovenci. Ples bo v soboto 11. t.m. v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1. Kot po navadi se bodo organizatorji potrudili in nam pričarali pravljični planinski svet, seveda tokrat z novimi in nam nepoznanimi motivi. Zatrjujejo, da bo igral odličen orkester ter bo preskrbljeno za lačne in žejne. Ker je ta ples ob koncu pusta, vabimo vse, da se prav na planinskem plesu dostojno poslove od letošnjega Kurenta. Splovitev dveh mino!ovcev Včeraj zjutraj ob 11.30 so v tržiški ladjedelnici CRDA splovili dva minolovca «Ede-ro» in «Allora». Pri svečanosti so bili prisotni poleg admirala Biggija tudi druge pokrajinske in lokalne oblasti. Konec februarja meseca bodo v tržiški CRDA splovili še turbocisterno za trgovinsko ladjevje v Genovi in pa rrotocisterno »Aurora«. Seja pokrajinskega sveta Včeraj popoldne so sc na edežu trgovinske zbornice sestali pokrajinski svetovalci k izredni seji. Razpravljali so o številnih vprašanjih, ki jih niso rešili na zadnji seji, ter o novih, ki jih je pripravil ožji odbor. O sklepih pokrajinskega sveta bomo poročali v torkovi številki našega dnevnika. Morda toplejše vreme Včeraj je mraz nekoliko ponehal, sicer ne dosti, vendar to v mestu zabeležili 2 stopinji pod ničlo. Tudi burje in tetra ni bilo ter je opoldanske sonce kar prijetno grelo. Ljudje si želijo, da bi temperatura še bolj narasla in da bi že lili kmalu pri koncu zime. ki letos sicer ni bila dolga, ampak v zadnjih dneh izredno huda. Občni zbor štaodreških živinorejcev Društvo rejcev goveje živi ne v Standrežu sklicuje danes 5. februarja od 11. uri dopoldne svoj redni občni zbor v mali sobi gostilne Turn. Na dnevnem redu je volitev novega predsednika in odbora dalje poročilo o delu dru šiva, ki ima letos 57-letnico obstoja it\ pa slučajnosti. Vabimo vse člane, da se udeležijo tega občnega zbora, ki je važen za društveno delo. Pridejo pa lahko tud' prijatelji, ki še niso člani. Občni zbor Podporneqa društva za Gorico Danes 5. februarja bo ob 9 uri v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1 redni otčm zbor Podpornega društva za Goriško s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev treh članov v verifikacijski cdbor; 2. čitanje zapisnika zadnje seje; 3. poročilo o delovanju društva v letu 1956 4 poročilo o finančnem stanju društva; 5. poročilo nadzorne, ga odbora; ti. razrešnica staremu odboru; 7. volitev nove ga odbora; 8. slučajnosti. Ako občni zbor ob označeni uri ne bo sklepčen, bo po členu 24 društvenega pravilnika z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi uro kasneje Darovi Za Dijaško Matico so darovali; N .N. - Podgora 200 lir, E- Kalvčič - Podgora 200 lir. Vsem najlepša hvala! Prihodnjo soboto planinski ples v Gorici Slovensko planinsko društvo v Gorici bo tudi letos priredilo tradioionaln; planinski JUTRI V NOVI GORICI Koncert gonške pian stke Znana goriška pianistka Damijana Bratuž, ki je svoje znanje zadnje leto izpopolnila v Parizu, bo jutri 6. februarja zvečer nastopila s samostojnim koncertom v dvorani v Novi Gorici. Poleg skladb Schuberta, Chopina, Debussgja, bo Damijana Bratu-ževa izvedla tudi fantazijo v c-molu W. A. Mozarta, čigar zoo-ietnico rojstva proslavljamo te dni. SEJA OŽJEGA ODBORA Seja občinskega sveta v petek 10. iebruarja Na seji goriškega občinskega odbora, ki je bila v petek zvečer, so odborniki najprej pre-čitali brzojavko, ki je naznanila smrt prof. Piera Silverija Leichta v Rimu. Potem, ko so se oddolžili njegovemu sporni, nu, so odbornnci na predlog župana sklenili, da bo pogrebnim svečanostim za pokojnikom v Vidmu, prisostvoval tudi zastopnik goriške občine. Nato so odborniki prešli na razpravo o nekaterih upravnih vprašanjih. Odobrili so izdatek 778.000 lir otroškemu letovišču v Gradežu. Uredili so tudi vprašanje izplačila 3.500.00(1 lir oivilni bolnišnici v Gorici za stroške, ki jih je imela z občinskimi bolniki, prav tako pa so odobrili tudi izdatek 900.000 lir goriškim lekarnam za prejeta zdravila. Odborniki so odobrili tudi razpis natečaja za policiste in podčastnike mestne straže. Ožji odbor je sklenil, da bo prihodnja seja občinskega sveta v petek 10. februarja ob 17. uri. Na osnovi zadnjih ministrskih udredb so odborniki sklenili predlagati občinskemu svetu v odobritev nekatera določila v korist mestnega avtobusnega podjetja ATA. •£*,- < ,*■ m- 561. - 5.1I.1® Sovjetska zveza olimpijski in svetovni prvak v hokeju Tudi v štafeti 4x10 km so zmagali sovjetski tekači Švica si je osvojila zlato medaljo v bobu - četvorke Kanada je v hokeju tretja za ZDA - V štafeti 4x10 km so Italijani najboljši med Srednjeevropci ■ Monti se je moral tudi v tekmovanju četvork v bobu zadovoljiti s srebrno medaljo • Danes zadnji dan olimpiade: ob 11. uri skoki, ob 17. uri zaključna slovesnost na Lednem stadionu ZA HIRALNICO V LOCNIKU bo goriška občina potrošila 300 milijonov Potreba po hiralnici za stare in onemogle se je pokazala že pred JO leti - I\lovo hiralnico bodo zgradili na zdravem in sončnem prostoru Potreba po hiralnici za stare in onemogle Goričane se je pokazala že pred dobrimi 20 leti, ko so oblasti določile novo zgradbo pri Rdeči hiši za zatočišče starih in zapuščenih ljudi. Toda ko so bila dela že zaključena se starčki v to hišo niso mogli vseliti, ker je postala potreba po bolnišnici, poleg tedanje bolnišnice Brigata Pavia, tako občutena, da do otvoritve hiralnice pri Rdeči hiši ni prišlo. Bolne starčke so začasno namestili v bolnišnici v Ulici Diaz, ostale onemogle starčke pa v hišo v Ul. Baiamonti. Toda obe zgradbi, v katerih so na žalost še danes številni onemogli Goričani,lune ustre2-zata zahtevam in potrebam teh zapuščenih ljudi. Občina je sicer nameravala pred vojno zgraditi hiralnico blizu Solkana, toda ta načrt je zaradi nove meje po vojni odpadel. Končno je goriška občina po tolikih letih odlašanja .n diskusije, kakršna naj bo nova hiralnica, kupila zem- Gostovanje SNG iz Trsta Martin Kačur Življenjepis idealista v treh delih Napisal IVAN CANKAR Povest dramatiziral JOŽE BABIC Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar Prvi del; Zapolje Drugi del; Blatni dol Tretji del; Lazi danes 5. februarja 1936 Prva predstava ob 17. uri, druga predstava ob 20.30 V PROSVETNI DVORANI V GORICI Korzo Verdi št. 1 Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo pri blagajni dvorane. — Vstopnice bodo v prodaji tudi v kavarni Bratuž. CENE: 1. prostori 300 lir; 2. prostori 200 lir; stojišča 150 lir. - V dvorani bo dobro zakurjeno. ljišče v Ločniku. To zemljišče, ki meri 38.000 kv. m, leži na zdravem kraju in bo na njem prostora tudi za parke in druge prostore za razvedrilo starih ljudi. Načrt, ki je že izdelan, predvideva, da bo zgrajenih več zgradb, v katerih bodo prostori za onemogle in njihove bolničarje, dnevne sobe, laboratoriji za obrtniško delo, prostori za pranje in šivanje, prostori za bolniške sestre ter mrtvašnica. Vse te zgradbe skupaj naj bi stale občino 200 milijonov lir, poleg tega pa bodo potrebovali še 100 milijonov lir za notranjo ureditev, predvsem za nakup 300 postelj. Predvidevajo namreč, da bo hiralnica lahko spre- jela 300 starih ljudi, ki naj bi tu preživeli zadnje dni svojega življenja. O načrtu za novo hiralnico se je v Gorici že precej časa govorilo; iz tega je nastal celo spor med občino in inženirji, toda najpametneje bi bilo, da se preide preko diskusij in se čimprej prične z deli, saj dosedanja zavetišča goriškim starčkom res ne zadostujejo več. CORTINA, 4. — Danes je predzadnji dan olimpiade. Skoraj vse je že končano, le še malo odprtih vprašanj je ostalo za danes in jutri. Za danes sta dve gotovo rešljivi, medtem ko ni tako gotovo tretje. Gre za četvorke v bobu in moško štafeto 4 x 10 km; tu najbrž ne bo komplikacij, medtem ko prav lahko nastanejo v hokejskem turnirju, n. pr.: z zmago Kanade nad SZ in Amerike nad CSR, bi se znašla kar tri moštva na vrhu lestvice z enakim številom točk. Samo razmerje golov pa pri tako važnih tekmah ne more odločiti in potrebne bi bile ponovne tekme. Kot vsak dan so tekmovalci v bobu tudi danes pričeli tekmovanje že zgodaj zjutraj. To je potrebno, kajti v poznejših urah lahko posije sonce na kak del proge; in če jo tudi le za malenkost razmehča, se to v vožnji, kjer štejejo r.a stotinke sekund, že pozna. V prvi vožnji je dosegel Monti čas 1T8”13, medtem ko je imel Švicar Angst, ki se je včeraj povzpel na drugo mesto v klasifikaciji in ki je danes startal pred Montijem čas 1’18”68. Američan Tyler, ki je bil po prvem dnevu še tudi pred Italijanoma, je v tretji vožnji (to je v današ-nj' prvi) zabeležil tudi odličen čas 1’18”25, vendar pa je v skupni klasifikaciji že zaostal za Montijem. Seveda Nezgoda na delu V bolnišnici Brigata Pavia so včeraj sprejeli 34-letnega Ferruccia Brumata iz Ul. sv. Mihaela v Standrežu, ki se je včeraj dopoldne ponesrečil na delu v delavnici na južni postaji. Okrog 10. ure je Brumat v delavnici pilil neko desko z električno stružnico, nakar mu je zaradi neke napake na lesu rezilo odskočilo in mu poškodovalo sredinec leve roke. Ozdravel bo v 15 dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 26-76; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18 -tel. 21-24. KINO CORSO. 14.00: »Dolga siva vrsta«, cinemascope, T. Po-wer. VERDI. 14.30: «Ljubimci 5 morij«, cinemascope, L. Turner in J. Wane. CENTRALE 15.00: «Simba». D. Bogarde. V1TTORIA. 14.30: »ljubezenska simfonija«, C. Lajdu in L. Bose. MODERNO. 15.00: »Zakon tišine«, G. Kelly. Današnji program Ob 11. uri: Skoki. Ob 17,30: Zaključna slovesnost na Lednem stadionu. je vladalo največje zanimanje za Švicarja Kapusa, ki pa je startal zadnji. Ko pa so objavili njegov čas, se je videlo, da je Švicar postavil celo nov rekord proge in se je torej še bolj utrdil na prvem mestu; njegov čas je bil VI7"9, Na drugem mestu je kil Monti, tietji TjTer, četrti Angst, peti De Martin. V. drugi vožnji, kjer je Monti startal že kot drugi, je bil njegov čas nekoliko slabši kot v prvi vožnji: 1 ’ 18”31. Počasnejši je bil Tyler in še znatno slabši Angst. Ko je prišel na vrsto Kapus, je postavil zopet najboljši čas 1'18”16 in s tem zapečatil svojo prvo mesto z zmago. Tako je Švica tudi tu dobila zlato medaljo, tretjo, po alpskih smučarkah Colliard in Berthod. Monti se je z včerajšnjega četrtega mesta povzpel na drugo mesto in si tako pridobil še eno srebrno medaljo Mogoče je v tem nekoliko razočaranja zanj, saj mu je v dvojkah odnesel medaljo Costa, čeprav se je dolgo časa zdelo, da je Monti po rezultatih na treningih sodeč najboljši; sedaj, ko je zopet upal, da bo uspel v četvorkah — tudi tu je imel na treningih razmeroma najboljše rezutate — pa pride Švicar Kapus in mu zopet pred nosom odnese medaljo. Za Montija je bilo mogoče usodno, da je moral včeraj voziti zelo pozno, potem ko so po-pravili progo, ki pa se je medtem že nekoliko razmehčala; prav v tisti vožnji je Monti dosegel razmeroma slab čas. Ugibalo se je, ali je bil Ku-zin res bolan ali ne, ko je bi! predvčerajšnjim tek na 50 km. Tedaj je r.amreč marsikdo v njegovo bolezen podvomil; bolj verjetno se je zdelo, da Rusi Kuzina štedijo za štafeto 4x10 km. Naj bo kakorkoli: danes so Rusi nastopili v štafeti s Kuzinom in dosegli zmago ter tako še eno zlato medaljo. Rusi so bili v vodstvu že po prvih 10 km. Terentjev je vozil odlično in je pustil Finca Kiuruja za poldrugo minuto za seboj. Na tretjem mestu ie bila Norveška z Brusveenom. Avstrijec Schneeberger je bil četrti, za njim je bil Italijan Fattor in šele šesti Šved Lars-son. Jugoslovan Hlebanja je DANES PO TELEVIZIJI Z OLIMPIADE Ob 12. uri: skoki na skakalnici »Italia«. Ob 17. uri: zaključna slovesnost na Lednem stadionu. bil 13. s časom 38T0, torej 4’45” slabši od prvega; za njim je bil le še Anglež Morgan. V drugem odseku je tekel za Rusijo Kolčin, za Finsko pa Kortelainen. Rus je razliko še povečal, saj je bil 1’15” boljši od Finca. Pač pa je imel v tem odseku tretji najboljši čas Šved Samuelsson. Compa-gnoni je bil četrti. Vendar je v tem odseku Švedska prehitela Italijo, Avstrijo in Norveško ter se vsidrala na tretje mesto. Popustila pa je Avstrija, ki je padla na 11. mesto. Italija je s Compagnoni-jem prišla na četrto mesto pred Norveško. V tretjem odseku je tekel za SZ njihov najslabši tekač Anikin. Z veliko volio sta Finec Viitanen ter Šved Per Larsson zmanjšala prednost SZ. Italijan Chatrian je še tudi obdržal četrto mesto, čeprav se mu je Stokken že nevarno približal. Najbolj napeta borba pa je bila v četrtem odseku, ko sta se Hakulinen in Jernberg z vso vnemo vrgla na zasledovanje Kuzina, ki pa je uispel obdržati 1*1” prednosti pred Hakulinenom. De Floriana pa je prehitel odlični Norvežan Brenden, zmagovalec v teku na 15. km. Vendar pa je pe- Včerajšnji rezultati ŠTAFETA 4x10 KM 1. SZ: Terentiev 33’25”, Kolčin 33’05”, Anikin 34’23”, zin 34’37” - 2:15*30”; 2. FINSKA: Kiuru 34’56”, Kortalainen 34’20”, 33’34”, Hakulinen 33*41” - 2:16*31”; 3. SVEDSKA: Larsson 35’46” Samuelsson 3472' 33’50” Jernberg 33’44" - 2:17*42”; 4. NORVEŠKA: Brusveen ------------ 35’13”, Olsen 36*41”, Stokken 34’47”, Brenden 34’35” - 2:21’ in 16”; 5 ITALIJA: Fattor 35’43”, Compagnoni 34’35”, Chatrian 35’59”, De Florian 36’51” - 2:23*28”; 6. Francija 2:24*06”; 7. Švica 2:24*30” 8. CSR 2:24*54’’; 9. Poljska 2:25*55”; 10. Nemčija 2:26*37”; 11. Avstrija 2:30*50”; 12. ZDA 2:32*04”; 13. JUGOSLAVIJA: Hlebanja 38*10”, Pavčič Cveto 39*03”, Kordež 38*27”, Pavčič Janez 38*05” -2:33*45”; 14. Vel. Britanija 2:38*44”. Ku- Viitanen Larsson HOKEJ Švedska - Nemčija 1:1 (0:0, 1:0, 0:1) ZDA - CSR 9:4 (1:0, 3:2, 5:2) SZ - Kanada 2:0 (0:0, 1:0, 1:0) Le s tv i ca 1. SZ 3 5 0 0 25:5 10 2. ZDA 5 4 0 l 26:12 8 3. Kanada 5 3 0 2 23:11 6 4. Švedska 5 1 1 3 10:17 3 5. CSR 3 1 0 4 20:30 2 6. Nemčija 5 0 1 4 6:33 i BOB — ČETVORKE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 1*17*79, 1'17”09, 1*17*69, 1*17**87, Gerber ŠVICA: Kapus, Diener, Alt, Angst 1*18’ 1*18**16 - 5’10”44; ITALIJA: Monti, Girardi, Alvera, Mocollini 1’17”97, 1T8”13, 1’18”31 - 5'12”10; ZDA: Tyler, Dodge, Buder, Lamy 1*17*75, 1’18”25, 1’18”52 - 5’12”39; ŠVICA: Angst Max, Gartmann, Warburton, 1*17**41, 1’17”85, 1*18**68, 1’20”33 - 5’14”27; ITALIJA: De Martin, De Martin Giovanni, Tabacchi, Da Pra 1’18”10, 1’18”65, 1’18”S0, 1’19”41 - 5’14”66; NEMČIJA: Roesch, Poesinger, Nieberl, Wackerle 1’18”61, 1’19”43, 1’2U”94 - 5’18”02; Loserth, Thurner, Schwarzboeck, Dominik 179*72, 1’2U”08, 1’19”72 - 5’18”29; Schelle, Nirschel, Henn, 1’19”31, 1*21**32 - 5’18”50; De Portago, Sartorius, 1*19**27, 1’21”37, 1*19**98 -VVagner, Rursch, Tonil, Isser 1’19”60, 1’20”74, 1’20”30 - 5’20”62; Roegden, Dyrdahl, Solli, Brudevold 1’20”96, 1’19”04, AVSTRIJA: 1’19”37, NEMČIJA: 1'18”84, ŠPANIJA: 1*18**87, AVSTRIJA: 1’19”98, NORVEŠKA: Keller 1’19”03. Taboada, 5’19”49; Munoz 1’20”08, 1'20”45, 1’20”01 - 5*21**50; VEL. BRITANIJA Scheilenberg, Brandt, Raffles, Rain-forth 1’21”39, 1*18*73, 1’20”42, 1*21**58 - 5’22”12; SVEDSKA: Holmstroem, Erbs, Aronson, Lapidoth, 1 20”58, 1*20**32, 171"15, 171”13 - 5’23”18; ROMUNIJA: Ene, Peteu, Moiceanu, Blagescu 1*21**53, 1’20”58, 1’20”64, 1’20”44 - 5’23”19; POLJSKA: Ciapala. Olesiak, Szymanski, Habe la 1'19”95, 1’20”25, 1’21”10, 1*22**19 - 5’23”49; SVEDSKA: Axelson, VVallen, Skagorling, Ahs 1’1S”95, 1’19”98, 1*22*75, 1’21”86, - 5’23”54; VEL. BRITANIJA: Parkinson, Road, Mann, Williams 1*20 *72, 1*19**92, 172”51, 1’20”58 - 5’23”73; FRANCIJA: Robin, Bouvier, Panciroli, Grosso 1*20”, 1’21”25, 1’20”95. 1’21”63 - 5*23*83; ZDA: Bickford, Jacques, McKillip, Miller 1’20”97, 1’22”47, 1’21”22, 1*20**50 - 5’25'76; ROMUNIJA: Dragomir, Panait, Staicu, Moldovoanu 171*71, 1’21”22, 1’22”37, 1’23”03 - 5*27**83; POLJSKA: Konieczny, Konieczny, Zrobik, Skovvran-ski 120**64, 1’23”13, 172**52, 1’22”11 • 328**40. to mesto Italijanov nad vse častno. Jugoslovani so ves čas ostali na istem mestu kot v prvem odseku. Ostale so se tri hokejske tekme. Najprej sta nastopili Nemčija in Švedska. Ta tekma ni bila odločilna posebno. Od nje je hilo pač odvisno višje ali nižje mesto na lestvici, toda nič več Tako Nemci kot Švedi so že močno občutili utrujenost petih zaporednih o-. mmmm mmmmm LzL*. ■ A,.1 ■. . ...../■‘liv ' s§mm MONTI Tudi v četvorki se Je dobri vozač boba moral zadovoljiti s srebrno medaljo dni tekmovanja. Švedi niso bili niti senca moštva, ki smo ga videli v prejšnjih dneh. Neodločen rezultat še kar pravilno izraža vrednost obeh moštev v igri. Mnogo bolj važna je bila tekma med ZDA in CSR. Bila je to lepa tekma, lepo igrana z obeh strani. Američani so bili bolj povezani v svojih vrstah, pa tudi Čehi so vsaj prvi dve tretjini igrali dobro. Vendar so Američani zmago zaslužili in se tako v točkah povzpeli vštric Sovjetske zveze. Jasno je po vsem tem, da je bila prav zadnja tekma odločilna za olimpijsko zmago kot za svetovno prvenstvo. Letos se namreč svetovno prvenstvo ne bo posebej igralo in velja klasifikacija na olim-piadi obenem tudi za določitev svetovnega prvaka. Ledni stadion je bil popol- noma napolnjen, ko sta nastopili Sovjetska zveza in Kanada. Tudi današnja tekma je pokazala odlike Rusov v polju ter nenadkriljivost Puškova v golu. V prvi tretjini so Kanadčani zamudili priložnost za gol, sicer pa sta obe moštvi bolj tipali. V drugi tretjini sovjetski igralci čedalje bolj uveljavljajo svojo premoč in v 6*20” preseneti Krylov vratarja Woodala z ostrim strelom. Z rezultatom 1:0 se konča druga tretjina. Na začetek zadnje tretjine je bilo treba še precej časa čakati, kajti igrišče so spet poznažili in ga na poseben način ponovno namočili, tako da se je napravila tenka sveža plast ledu. Moštvi sta bili še kaj malo časa na igrišču, ko je Rus Ku-zin povečal rezultat na 2:0. Kanadčani so pa vendar v tej tretjini prav gotovo ogrožali vratarja Puškova, ki se je gotovo pokazal kot najboljši izmed vseh, kar jih je nastopilo na tej olimpiadi v Cortini. Tudi Rusi so upropastili nekaj zrelih priložnosti. Kanadčani prehajajo z vso silo v napad, pa tudi Rusi ne drže rok križem. V tem pa minute minevajo in rezultat je še vedno 2:0 za SZ. Končno da sirena znak za konec igre. Igralci si čestitajo drug drugemu, tudi Kanadčani stiskajo roke svojim tekmecem in na igrišče pridejo se vodje sovjetskega moštva: čestitanja in poljubljanja skoraj ni konca. Potem še poziranje vsega moštva množici fotografov in — konec. Sovjetska zveza je olimpijski prvak v hokeju: torej danes zopet dve zlati medalji, za štafeto 4x10 km in za hokej. Mesto Flagstaff (Arizona, ZDA) se je ponudilo, da organizira zimske olimpijske igre 1. 1960 v primeru, da jih ne bi moglo organizirati mesto Squaw Walley (Kaliforni-J*£J, "ki ima do aprila čas, da zbere potrebnih 5 milijonov dolarjev za organiziranje zimske olimpiade 1960. Vendar je še prej kandidat Innsbruck, če bi se moral Squaw Walley odpovedati. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi danes 5. t. m. ob 9. uri v Dijaškem domu šahovski dvoboj med tržaškimi in koprskimi srednješolci Ob 11,30 pa bo v mali dvorani na stadionu »Prvi maj» dvoboj istih moštev v namiznem tenisu Vabljeni vsi prijatelji športa. Lazio mora plačati 100.00° globe, Inter pa 60.000. Za dve koli je diskvalificiran Bacci (Torino), za eno kolo De Gio-vanni (Novara). Z globami »° kaznovani: Bernardin (Trie" stina) in Armano (Inter) Pa 24.000, La Rosa (Pro Patria). Skoglund (Inter), Bacci (T0* rino) po 6000. Po pritožbi Na" polija se mu spremeni eno kolo diskvalifikacije igrišča V globo 500.000. odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Tr* AVTOPREVOZNIK PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni omoži z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel 33-113 KINO SlilMIliV.l predvaja danes 5. t. ni’ ob 16. uri MGM film: SOAIDR V ponedeljek 6. t. m. ob 18. uri film: Plima smrti KINO PR0SEK-K0N10VEI predvaja danes 5. t. m. ob 18. uri Columbia barvni film: RODOLFO VALFNTINO NEPOZABNI LJUBIMEC mimna Oncinah predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 16. uri in jutri ponedeljek 6. t. m. ob 18. uri Universal barvni film: Igrajo: MAUREEN 0’HARA in GEORGE NADER UuM Franc 1 I _T7 lil & $ 111 KLJI lil delavnica T K S T Ul. F. Cnspi 15 Te/e/on 952M mn Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke Zaloga „Liquigasa“ in vseh vrst štedilnikov Zoppas RADIOTELEVIZIJA TRST - Opčine Trg Monte Re 4 (pri Soli) Železničarska stavka pred 37 let i. Ta mesec poteka 37 let, odkar je bila v Trstu velika železničarska stavka. Trst je bil takrat že tri mesece zaseden po italijanskih četah in število železničarjev, ki je normalno znašalo 13.000, se je nekoliko znižalo, ker so bili razkropljeni po raznih krajih. Stavko je izzvala oblast s krivičnim ravnanjem z osebjem bivše Južne železnice. Promet na tej železnici se je skrčil na minimum, ker vlaki niso vozili čez takratno demarkacijsko črto, kar so občutili zlasti železničarji, ki so bili večinoma iz zaledja, ker Tržačani, razen redkih izjem, niso marali službovati na železnici. Zato so imeli številni železničarji svojce onstran demarkacijske črte. Tik pred božičem 1918 se je uprava Južne železnice na Dunaju spomnila na svoje tržaško osebje in sklenila, da mu podeli enkratno denarno pomoč za božične praznike. Ta svoj sklep je sporočila postaji v Trstu. O brzojavki je obvestil uslužbence neki Freiberger, brzojavni uradnik madžarskega pprekla. Seveda so bili vsi te novice zelo veseli. Toda veselje je bilo zelo kratko, ker je neki komisar sporočil osebju, da z denarno pomočjo uprave Južne železnice ne bo nič. Dejal je, da je ta uprava izven države ter da zato nima do svojega bivšega osebja v Trstu nobene pravice niti dolžnosti. Zato ne more od osebja nič zahtevati niti mu kaj dati. Jasno je, da je ta izjava povzročila silno razburjenje vsega osebja. Spričo tega nezadovoljstva so vodilni uradniki na inšpektoratu, ki so prišli iz Italije, že dva dni kasneje razširili vest, da bodo denarno pomoč Južne železnice vendar- le izplačali; sicer ne pred božičnimi prazniki, za kar je bilo že prepozno, ampak z januarsko plačo. V ta namen so začeli tudi vpisovati to pomoč v plačilne pole. To je seveda pomirilo železničarje. Toda dva dni pred izplačilom januarske plače je prišla iz Rima nenadoma in nepričakovano vest, da se podpora Južne železnice ne sme izplačati, češ da nima njena uprava Več nobene zveze s tržaškim osebjem. Jasno je. da je sedaj nastalo še hujše razburjenje, ker je marsikdo že računal, kako bo potrošil omenjeno pomoč. Prizadeti železničarji so dejali, da nima italijanska železniška u-prava pravice odrekati železničarjem Južne železnice pomoči, češ da ne gre za državno, ampak za zasebno mednarodno družbo. Takrat so se pojavile prve govorice o stavki- Železničarji, ki so preuda- rili vse plati vprašanja, so menili, da stavka ne bi mogla imeti uspeha, ker bi zasedbene oblasti lahko smatrale stavko za sovražno dejanje in nastopile proti stavkajočim s hudimi represalijami. Glavni ugovor proti stavki pa je bil ta, da je primanjkovalo dela in vsakršnega prometa ter bi zato stavka ne prizadela železnic, t. j. za stavko je manjkal poglavitni pogoj. Seveda so bili številni železničarji za te argumente povsem gluhi ter so dejali, da je treba stavko napovedati, pa naj stane, kar hoče. Pri tem pa je bilo tudi zanimivo, da so se za stavko bolj ogrevali državni železničarji kot železničarji zasebne Južne železnice, čeprav so bili ti pravzaprav edini prizadeti. Takoj po Novem letu se je ustanovil akcijski odbor z nalogo, da organizira stavko. Predsednik tega odbora je postal neki delovodja v skladišču na Južni železnici. Mnogim železničarjem se je zdelo to sumljivo, ker je bil delovodja znan kot šovinist in nasprotnik Slovencev, čeprav je bil slovenskega porekla, saj se je njegov oče priselil v Trst iz okolice Kamnika. Formalno se je sicer prišteval k socialistom, vendar mu njegovi tovariši niso zaupali ter so mu očitali, da se leta 1910 ni dobro obnašal v neki stavki, zaradi česar je bil tudi izključen iz organizacije železničarjev. Pojavil pa se je zopet ob prevratu leta 1918. Akcijski odbor je delal med železničarji ves mesec januar 1919 propagando za stavko. 1. februarja 1919 je sklical javen železničarski shod za sklepanje o stavki. Shod je bil v dvorani Delavskega doma v Ul. Madonnina in so se ga udeležili železničarji obeh železnic. Trajal je tri ure in pol v nabito polni dvorani, v kateri so se nekateri govorniki kar petkrat prijavili k besedi. Vsi so se seveda strinjali, da je stavka upravičena, toda mnogi so menili, da ne bo prinesla nobene koristi, pač pa samo mnogo škode in žrtev. Glasovanje je bilo pol ure pred polnočjo in večina je bila za stavko. Proti stavki je bila dobra tretjina železničarjev, nekateri pa so se vzdržali glasovanju. Zanimivo je bilo, da so državni železničarji glasovali za stavko strnjeno, čeprav niso bili prizadeti pri stvari, ki je bila glavni razlog za to stavko. Zato se je zdela marsikomu stavka nekam sumljiva, zlasti ker se oblast zanjo ni zanimala in ni nihče motil shoda niti ni bil na shodu navzoč noben policist. Pol ure po končanem shodu, to je opolnoči, se je pričela stavka. Naslednje jutro so šli karabinjerji na lov za stavkajočimi. Pri tem so omejili samo na premikaln ^ in strojno osebje. Aretirali 53 železničarjev, večinom. premikačev, ter. jih odgna v zapore pri Santa Afar* Maggiore (pri «Jezuitih»> ur.). V tednu dni so jih stavili pred nekakšno na?<0 vojno sodišče, ki je obsod'^ vseh 53 železničarjev na 1 j porne kazni, in sicer , do 6 let. Tržaško prebit^ stvo ni smatralo teh koz , za resne, ker so se trei (kr «( vrstile razne proslave terMj-ob vsaki taki proslavi P ~ lostili določerlo število jencev. To je bila sreča naše tovariše, ki niso n0.nl, način sedeli niti mesec “ ; ker so jih že ob prvi ta\ni-proslavi »pomilostili«. P° ft loščeni so bili, še preden je končala stavka, zaradi tere to bili obsojeni. ANDREJ BAHCN (Nadaljev. prihod.) ♦