Pri zibeli
(Pesem kraljice Viktorije; poslovenila Lujiza Pesjakova.)
ahlo zrak pihljaj rečerni,
'Mir objetui, morje te!
Ker na svilnej mu blazini
Zdaj počiva moje vse.
Sladko dete. pri ziboli Od kraljice več ne vem,
V  serci svojem saino čutiin. Da tu mati l)iti smdra.
Kaj so Indije zakliuli
Proti tobi, Ijubčtjk muj!
Kaj ponosna mi js kroua,
Ko jirimerjam jo 8 teboj!
Sladko dete pri zibeli Od kraljice ve6 ne vevn,
V  serci svojem samo eutirn, Da tu mati biti stnein.
Ni britanska leoparda,
Ni prestola vse zlato,
Te ne bodo varovali,
Oe ne čuva te nebo.
Pošlji, pošlji, Bog visoki Angeljev mi svojih bran, Da nad angelcem bedeli, Skerbno bodo noč in dan.
Kedar molira nisem žena
Jaz kraljevskega rodii,
La sopruga sem in mati,
Ki vzdihujem iz prahu:
Pošlji, pošlji, Bog visoki, Angeljev roi svojih bran, Da nad angelcem bedeli Skeibuo bodo noe in dau.