Leto VII., št. 33 v„jutroMxiv.,«.i88ay LJubljana, ponedeljek 14. avgusta 193$	r*na 2 uta
Cpravnistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska tza&ja »jutra« izn*j* vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznad&l-
cih dostavljena Din 5.- mesečna
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126.
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon fit. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Italija v škripcih
Imperialistična politika Italije Je spravila Mussolinija v silno težaven položaj, ki ga sili k čimprejšnjemu sporazumu s Francijo
Beograd, 13. avgusta r. V »Politiki« objavlja njen diplomatski sotrudnik XYZ pod naslovom »Italija v škripcih« daljša razmo-trivanja o sodobnih akcijah italijanske diplomacije in pravi med drugim:
Korak, ki so ga te dni izvršile velesile v Berlinu povodom avstrijsko-nemškega spora. je razkril zelo težaven mednarodni položaj Italije. Mussolinijeva vlada se ni odkrito pridružila Franciji in Angliji, boječ se, da si ne nakoplje zamere nacionalistične Nemčije. Tako postopanje Italije pa je imelo za posledico tudi razpravo o veljavnosti in pomenu pakta velesil. Malo pred tem je napisal Mussolini članek, v katerem je nastopil proti svetovnim in mednarodnim konferencam, ker da ne morejo rešiti niti enega vprašanja. Pri tem se je skliceval na četvor-ni pakt, ki ga je predstavljal kot edino sredstvo za pomirjenje narodov. Med tem pa se je že pri prvem uveljavljenju tega pakta pokazalo vse nasprotje, ki vlada med njegovimi člani samimi. Seveda krivda ni samo na tem paktu, s katerim se fašistična Italija tako zelo ponaša in ki ga tudi Mussolini sam kuje v nebo. Nevšečnosti izvirajo iz same razdelitve sil v Evropi, a v prvi vrsti iz nedoločnega stališča Italije same. Baš to bo onemogočalo četvornemu paktu, da si pri velikih problemih v Evropi pridobi solidarnost in avtoriteto, že drugič v svoji novejši politični zgodovini je
Italija na zelo nevarnem preokretu
Na ta preokret opozarja zlasti razprava, ki jo je nedavno objavil Scarfoglio pod naslovom »Italija v Evropi od Crispia do Mussolinija«. Zatrjuje se, da se skriva za piscem sam Grandi, bivši italijanski zunanji minister in sedanji italijanski poslanik v Londonu. On daje o četvornem paktu mnenje, ki se gotovo strinja s službenim stališčem sodobne Italije. Za pravilno razumevanje pa je treba najprej opozoriti na nekatera dejstva iz nedavne prošlosti mednarodne politike italijanskih vlad pred svetovno vojno. Cilj te politike takoj po zedinjenju je "bil ustvaritev kolonijalnega sistema na obalah Sredozemskega morja. Z vso agil-n ostjo mlade in ambiciozne države, kakršna je bila takratna Italija, je poizkušala dobiti gotove kraje ob Črnem morju in v Mali Aziji. Nekoliko stare rimske tradicije, a še bolj nujna potreba sirovin in pokrajin, v katere bi se stekal višek italijanskega prebivalstva, so silili Italijo k tej politiki. Sredozemsko morje, ki je od vseh strani pljuskalo na italijanske obale, je bilo takrat poprišče teženj vseh evropskih sil. Francija in Anglija sta zavzeli skoraj vso severno afriško obalo, Avstro-Ogrska se je preko Balkana silila k Egejskemu morju, a Rusija si je poizkušala preko Črnega morja in Dardanel dobiti izhod na to stran. Za Italijo je bilo neprijetno, da je malo prepozno prišla v to tekmo, ko so njeni tekmeci že zavzeli najlepše dele. Da bi si zavarovala hrbet, je Italija pristopila k trozvezi (Nem-Čija-Avstrija-Italija) nadejajoč se, da bo tu našla oporo za svojo imperialistično politiko. Prvi uspehi so skoroda opravičevali njene nade na povečanje svojega ozemlja. Dobila je nekatere kraje ob Črnem morju, nadalje Eritreo in prostrano Somalijo brez velikih težav. Toda že pri prodiranju v Abe-sinijo so italijanske čete naletele na močan odpor in pri Adui doživele strašen poraz. Od tega trenutka, leta 1896., datira preokret v italijanski mednarodni politiki ir
poizkusi približanja Angliji in Franciji
Pri tem pa Italija ni zapustila trozveze, toda čutila je, da ji ne bo dosti pomagala pri njenih nadaljnjih načrtih za osvojitev afriške obale. Stisnjena v Sredozemsko morje je Italija najprvo začela voditi demonstrativno politiko tesnejšega prijateljstva z obema zapadnima velesilama, ki so bile zadovoljne, da preko nje lahko rušijo trozvezo. To je Italijo ohrabrilo in ji omogočilo, da se je z veliko mero brezobzirnosti vrgla na Tripolis. in se spustila celo v vojno s Turčijo. Toda ti uspehi so bili vseskozi le površni, ker Italija ni imela niti fizične, niti moralne moči, da obvlada vse težave, ki so se pojavile pri nadaljnjem prodiranju v Afri ko. Zadovoljiti se je morala z brezpomembnimi pokrajinami, ki so mejile na Tripolita-nijo. Pri tem jo je zatekla najprvo balkanska, a pozneje še svetovna vojna. Iz teh velikih spopadov je izšla Italija prilično razočarana. Zveza, kateri je Italija do leta 1915. formalno pripadala, je bila poražena, novo prijateljstvo ji ni prineslo koristi, ki jih je pričakovala. Ker v Afriki ni bilo več svobodnih kolonij, ki bi se ji mogle pokloniti, se je vrgla na Balkan, računajoč s tem, da bo tu našla nadomestilo. Toda na Balkanu je svetovna vojna ojačala željo samostojnosti balkanskih narodov, vrhu tega pa je nastala na Jadranski obali Jugoslavija, ki kaže težnje, da se uveljavi kot mednarodni činitelj. Ves ta razvoj italijanske mednarodne politike tik pred svetovno vojno razkriva težave ,v katere je zašla Italija, hoteč udejstviti svoje
velike imperialistične cilje
ki so presegali njeno moč. Scarfoglio v glavnem priznava te nezgode italijanske diplomacije, toda prizadeva si jih omiliti in drugače tolmačiti. Po njegovih trditvah Italija sploh nima namena voditi kontinentalne politike, marveč stremi pod vodstvom Mussolinija za tem, da v poletu razširi svoje ozemlje v Afriki in Aziji. To je ne samo njena zgodovinska naloga, nego tudi neizogiben gospodarski imperativ. Zato tudi ni prav nič kriva, če se je morala pod silo razmer baviti tudi z dogodki v Evropi. Nobena druga država po njegovem mnenju ni
v tako neugodnem položaju kakor Italija, kar je v prvi vrsti posledica zveze med Francijo na zapadu in Jugoslavijo na vzhodu. Podpora, ki jo stalno izkazuje Francija Mali antanti, četudi to ovira sporazum med Rimom in Parizom, vsaj neposredno ni naperjena proti Italiji. Toda
zveza med Francijo in Jugoslavijo
je očividno ustvarjena za to, da ovira Italijo v njeni akcijski svobodi. Ta zveza je vplivala tem bolj nevšečno na rimsko vlado, ker je demonstrativno sklenjena takoj po razpadu italijansko - jugoslovenskega sporazuma. Pogrešno bi bilo, pravi dalje Scar, foglio, verjeti, da je Italija začela svojo re-vizionistično politiko v cilju, da sebi omogoči politični izhod iz zagate. Toda Italija je odrinjena od pokrajin, ki so že po svoji legi določene, da služijo njenemu razvoju in zato ie Italija znova prisiljena, usmeriti svojo politiko na Evropo. Tu pa je naletela na tri sporazumne sisteme, ki so neposredno naperjeni proti njej. Tu je najprvo fran-cosko-poljska zveza, nato Mala antanta z izrazito francoskim vplivom in naposled še francosko-jugoslovensko zavezništvo. Italija ni sklepala nikakih zvez, ki bi jamčile njeno varnost in akcijsko svobodo. Na mestu tega je izvršila ono organizacijo, ki pod imenom četvornega pakta daje najprvo Evropi možnost, da se organizira na osnovi enakopravnosti. Na drugi strani pa nudi ta pakt Italiji oni skromni del varnosti, do katerega ima prav tako pravico, kakor vsaka druga velesila. Ce Scarfoglio, odnosno Grandi, govore o varnosti ,ki jo zahteva Italija zase, pod tem ne mislijo odstranitev kake posebne nevarnosti, ki bi ji pretila. Kajti očividno je, da niti ena organizacija, ki jo omenjajo, ne misli na kak napad na italijansko ozemlje. Za Mussolinijevo Italijo pomeni varnost odobravanje ali vsaj dopuščanje onih velikih imperialističnih teženj na Sredozemskem morju, ki predstavljajo glavni cilj njene politike od Crispija pa vse do danes. Zdi pa se, da je danes mnogo bolj, kakor pa pred 40 leti, obsežen
Balkan v italijanskih načrtih
V Afriki se je pokazalo ,da Italija ni sposobna iz nič nekaj ustvariti, kakor so to storile Francija in Anglija. Za pretvarjanje afriških puščav v plodne in bogate pokrajine, ki bi bile izvor bogastva, je treba nekaj več, kakor pa lahko da Italija. Na drugi strani pa se smatra Italija za naravno naslednico avstro-ogrskih osvojevalnih ciljev. Vse to je vzrok, da Italija mnogo bolj teži proti Balkanu, kakor pa preko morja na afriške obale. V težnji za to posebne vrste varnosti, ki bi ji omogočala izvedbo njenih velikih imperialističnih ciljev, je Italija
zašla med dva bloka
med Francijo z vsemi njenimi zvezami in med Nemčijo z njenim ogromnim in discipliniranim narodom in silno voljo po razširjenju. Leta in leta si je Mussolini prizadeval, da svoje zveze z Nemčijo izkoristi proti Franciji, računajoč, da bo na ta način
izsilil koncesije na jugovhodu Evrope in v Afriki. Taka rimska politika je imela za posledico ohrabrenje nemških vlad k čim večji nepomirljivosti v mednarodni politiki, a v posledici tega še tesnejšo združitev velikega dela Evrope okrog Francije. Za Mussolinijevo Italijo je prava tragedija, da v trenutku, ko Hitlerjeva Nemčija vedno jasnejše kaže svoje namere za prodiranje proti jugu, Francija uspeva, da pritegne k sebi tudi Rusijo in ustvari celo mrežo novih sporazumov.
Mussolini je na koncu svojih kombinacij
in njegova zadnja poteza o priliki demarše v Berlinu dokazuje vso težino položaja, v katerega je zabredel. Bolj kakor kogar koli je Italijo strah pred »anšlusom«, toda njeni odnošaji s Francijo ji ne dopuščajo, da bi se spustila v spor z Nemčijo ter da bi se odkrito zoperstavila nameram Berlina. Tako je Mussolini prisiljen, da tudi proti Nemčiji vodi dvolično politiko, previdno sprejemajoč njene zahteve po reviziji mirovnih pogodb, ob enem pa odkrito podpirajoč dr. Dollfussa v odporu proti Hitlerju.
V	Nemčiji se še dobro spominjajo predvojne igre Italije s trozvezo,
Nezaupanje berlinskih krogov do Italije
je prišlo baš te dni do izraza v nekem berlinskem listu, ki uživa veliko naklonjenost Hitlerja. Razprava ima značilen naslov: »Nevarnosti sporazuma med Italijo in Francijo.« Pisec opozarja na stisko Italije zaradi tega, ker je Francija zavzela vse najvažnejše položaje v Sredozemskem morju in na kontinentu. Zato sodijo v Berlinu, da se bo moral Mussolini kaj kmalu sporazumeti s Francijo. Dejstvo, da je Mussolini pristal na zahtevo, da se v četvorni pakt sprejme določba o izključitvi pristojnosti Društva narodov v vprašanju revizije, je po sodbi berlinskih krogov važen dokaz popustljivosti, ki jo kaže šef fašistične italijanske vlade napram Franciji.
V	Berlinu so prepričani, da se bo to sporazumevanje vršilo na račun Nemčije, ki nima kaj dati Italiji v nado&nado za vse ono, kar ji more zajamčiti Francija. Gotovo pa je to nezaupande, ki ga kažejo v Berlinu, napotilo Mussoliniija. da se ni pridružil demarši velesil. Nemčija mu je še potrebna za manevre proti Franciji, od katere bi rad izsilil kar največ se da. Mussolini bi želel velikemu vplivu, ki ga ima v Evropi Francija, zoperstaviti hegemonijo Italije. Čuti pa, da bo težko vsiliti evropskim narodom prepričanje o italijanski nadtmoči in zato se mora zadovoljiti le z delnimi uspehi. To je tem bol.j potrebno, ker so se italijanske mase polagoma že utrudile od samih h imen, ki jih poje fašistični tisk o ugledu Mussolinija po vsem svetu, ki pa se doslej ni pokazal še niti v enem stvarnem uspehu.
Iztreznjenje v Nemčiji9
e
Papenova „Germania" trobi k umiku v avstrijskem sporu in se zavzema za spravo — Nezaupanje do Italije
Avstriji, ne v Nemčiji nobenega odgovornega politika, ki bi hotel gnati spor na ostrino. Koliko nevarnosti je konilikl
Berlin, 13. avgusta. Zdi se, da demar-ša velesil ter ponovno sporočilo Francije in Anglije, da ne mislita mirno trpeti nemških napadov na neodvisnost Avstrije, vendarle ne bo ostala brez posledic. Merodajni krogi Hitlerjevega režima so očividno uvideli, da spor z Avstrijo Nemčif v zunanjepolitičnem pogledu silno škoduje. Pozornost je vzbudilo pisanie »Germanie«, ki velja za organ podkanclerja Papena. »Ger-mania« je bila še nedavno na čelu onih Hstov, ki so pisali najbolj hujskajoče proti Avstriji. Sedaj pa }e očividno po nalogu od zgoraj preokrenila jadra ln piše v skrajno pomirljivem duhu. Med drugim poudarja, da ne mor© biti ne v
rodil že dosedaj, je pač dovolj jasno že po tem, da sta francoski in angleški poslanik intervenirala v zunanjem ministrstvu in pritiskala na državno vlado. »Lahko rečemo,« naglasa »Germa-nia«, »da smo vselej pripravljeni podati roko preko meje v spravo, samo če naša roka ne bo zavrnjena.« V političnih krogih mislijo, da je ta preokret deloma tudi v zvezi z nezaupanjem, ki se je polastilo berlinskih krogov glede Italije, koje pogajanja za zbližanje s Francijo že delj časa spremljajo z največjim nezaupanjem.
Mir v Dublinu
Dublin, 13. avgusta. AA. Današnja proslava je potekla v znaku obsednega stanja, V vojašnicah so bili zbrani močni oddelki redarstva, orožništva in konjenice s strojnicami. General 0'Duffy je izjavil, da »modre srajce« ne bodo defilirale po ulicah, ker je vlada obhod prepovedala. Navzlic temu se je sestalo kakih 2.000 »modrih srajc«, ki so energično protestirale proti vladni prepovedi javne proslave najbolj zaslužnih mož za Irsko.
Novi francoski poslanik v Rimu
Sofija, 13. avgusta. AA. Na bol?a-s<o-grški me|i je prišlo do resnegi .ncvJenta. Urški vrjaki so strelja'! na bolgarski stra-f j čcp^ se je 'e-ta nahajala na b;>lgir-skem ozemlju. Mešana preiskovalna _ko-ms;;a ie ka-neje ugotovila, da «'. j .-ki streljali, ker so mislili, da imajo pred seboj bolgarske komitaše.
Incident na grško-bolgarski meji
Rim, 13. avgusta. AA. Novoimenovani poslanik francoske republike v Rimu De Chambrun bo danes ob 17. uri izročil italijanskemu kralju svoje poverilnice.
Balbo imenovan za letalskega maršala
Rim, 13. avgusta. AA. Današnji dan pomeni za generala Balba in za njegove pre-koocianske letaice pravi truinf. Letalce e sprejel italijanski kralj v posel o; avdijon-ci. Nato pa so general Balbo in njegovi tovariši korakali skozi Kons a v>-.'' s'»vo lok, kar se je danes prvič zgodilo po letu 1527. Mussolini je generala Balba imenoval za letalskega maršala. Kralj je odlikoval Balba z redom zia^i* o'la. njegove t. variše pa z drugimi visofc; a: -tdi.
Velik požar v Atenah
Atene, 13. avgusta. AA. V taborišču za begunce je nastal davi požar, ki ie uničil 360 barak. Nad 250 rodbin je brez krova. Skoda znaša 15 do 20 milijonov drahem. Več oseb ie ranjenih.
Nenapadalni pakt med Italijo in Rusijo?
Rim, 1*>. avgusta A A. Tu se širijo glasovi, da bo italijansko-sovjetski pakt o ne-napadanju prihodnji teden podpisan.
Nov režim na Kubi
Predsedstvo je prevzel bivši poslanik Cespedes — Ma-chado je odpotoval v Zedinjene države — V deželi je
zavladal zopet red in mir
Havana, 13. avgusta. S spremembo režima se je položaj na Kubi izpremenil in pomiril. Bivši predsednik Machado je uvi-del, da se ne more več držati, ker je proti njemu tudi večina vojske in državnih uradnikov ter se je umaknil, Machado je že v noči od petka na soboto pobegnil iz Ha-vane v notranjost države in poveril vodstvo vladnih poslov vojnem ministru Her-reri. Ker pa so istočasno podali ostavko vsi člani vlade, je Herrera pozval bivšega kubanskega poslanika polkovnika dr. Ma-nuela de Cespedesa, naj prevzame predsedstvo. Cespedes se je temu pozivu odzval.
Takoj po objavi te izpremembe je prišlo v Havani do velikih manifestacij, ki pa so se pretvorile naposled v demonstracije, ker so velike skupine navalile na predsedniško palačo in jo deloma demolirale. Največje ogorčenje je bilo naperjeno proti članom Machadove politične policije, ki
so jih revolucijonarji začeli takoj po odhodu Machada zasledovati ter so jih pet ubili.
Bivši predsednik Machado je včeraj ob 15.30 z letalom odletel proti bachamskim otokom in je prebil noč na otoku Andrews. Kakor zatrjujejo, namerava odpotovati v Zedinjene države, ki so mu ponudile azil-sko pravo. Tja je že prej poslal tudi svojo rodbino.
Novi režim je bil v javnosti sprejet z odobravanjem in protestna stavka, ki je bila objavljena v četrtek, je bila že včeraj opoldne preklicana. Delavstvo se je vroi-lo na delo in trgovine, ki so bile skoraj sedem dni zaprte. so bile včeraj zopet otvorjene. V krogih nove vlade upajo, da se bo posrečilo sanirati državne finance in doseči primeren dogovor z Zedinjenimi državami v svrho omiljenja gospodarske krize in izboljšanja splošnih prilik.
Znaki bolgarske preorijentacije?
Izredne počastitve Herriota v Sofiji spravljajo v zvezo s preorijentacijo bolgarske zunanje politike
Sofija, 13. avgusta. Nepričakovano svečan sprejem bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota je danes predmet komentarjev v vseh političnih krog-.h. Soglasno ugotavljajo, da ni bil doslej še noben tuji aktivni državnik tako sprejet, kakor je bil Herriot Bolgarska vlada mu je poslala že v Carigrad salonski voz, ministrski predsednik Mušanov pa se mu je peljal nasproti do meje, dočim so ga na kolodvoru v Sofiji pričakovali vsi člani bolgarske vlade. Listi so objavili pozdravne
članke v bolgarskem in francoskem jeziku ter pozdravljali Herriota kot pobornika ideje mednarodne sprave in sodelovanja. Sofijski mestni svet je imel včeraj izredno sejo, na kateri je izvolil Herriota za svojega častnega meščana. V političnih krogih pripisujejo tej izredni počastitvi Herriota velik političen pomen in sklepajo, da bodo razgovori, ki jih bo imel v teku svojega bivanja v Sofiji z bolgarskimi državniki in politiki, zelo odločilnega pomena za nadaljnji razvoj bolgarske zunanje politike.
»Hitlerjevcem ni prostora v kulturni družbi"
Na mednarodnem kongresu učiteljev v Madridu so nemške delegate izključili
Madrid, 13. avgusta. Včeraj je bil tukaj otvorjen VI. mednarodni kongres učiteljev. Ze na prvi seji je prišlo do hudega konflikta, ko je večina navzočih delegatov zahtevala, naj se zastopniki hitlerjevske Nemčije, ki so tako brutalno nastopali proti najprominentnejšim nemškim kulturnim delavcem, odstranijo s kongresa, ker za nje ni prostora med kulturnimi ljudmi. Nemški delegaciji načeluje bavarski prosvetni minister Schemm. Francoski delegat Delmas se je izrazil proti sodelovanju s hitlerjevci in izjavil, da bodo Francozi
zapustili kongres, če ostanejo na njem hitlerjevci. Španci kot domačini so poskušali posredovati, toda ko so proti Nemcem nastopili tudi Avstrijci, poudarjajoč, da navzoči nemški delegatje niso predstavniki nemškega učiteljstva, marveč nemškega režima, so se njihovemu naziranju pridružili tudi vsi ostali delegati, nakar so Nemci s protestom zapustili zborovanje. S 40 : 12 glasovom je bil nato sprejet predlog, da se hitlerjevcem zabrani vsaka udeležba na kongresu.
Starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije
Beograd, 13. avgusta, r. Z odlokom ministra za telesno vzgojo je v smislu novega gasilskega zakona imenovano naslednje starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije: starešina Radoslav Georgijevič iz Beograda; prvi podstarešina Josip Turk iz Ljubljane; drugi podstarešina Mirko Kleš-čič iz Sombora; generalni tajnik Peter Le-ldč iz Beograda: vrhovni inšpektor gasilske službe Ilija Pintar iz Brčkega. Novoimeno-vano starešinstvo predstavlja vrhovno vodstvo vsega jugoslovenskega gasilstva. Sedež Zveze bo v Beogradu.
Občinske volitve v savski banovini
Zagreb, 13. avgusta, n. Včera; se je v banskih dvorih vršila izredna seia savskega banovinsKega sveta. O ver. t veno sejo je vodil ban Perovič. Banovini svet je razpravljal o pripravah za ob V iške volitve v savski banovini ter o volilnem redu, ki ga mora izdati banovinski svo' Med drugimi je banovinski svetnik Mato Novosel iz Vinkovcev poudaril, da se morajo občinske volitve vršiti v duhu nov.h dr/avn h tn narodnih načel. Banovinski svetek p-:>* iCvosechi iz Senja je preJ or?b..vi"«» dnevni red predlagal, da se pošljejo Nj. Vel. kraiju na Bled udan»-^na br^jnivka ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru v Beograd pa pozdravni brzojavki.
Za osnovanje posebnega obrtnega odseka trgovinskega ministrstva
Beograd. avgusta AA. Obrtna zbornica v Beogradu je poslala vladi in ministru za trgovino in industrijo prošnjo, nai bi se v trgovinskem ministrstvu ustanovil poseben oddelek za obrt Prošnia našteva vse razloge, ki po sodbi zibornice narekujejo ustanovitev tega posebnega obrtnega oddelka.
Janonsko skladišče municije zletelo v zrak
Tokio, J?. avgusta r. V četrtek zvečer je zletelo v zrak vojaško skladišče municije v bližini Jokohame. Vojaška straža in mnogo ljudi, ki so bili v času eksplozije v bližini, ie bilo ubitih Oblasti domnevajo, da gre za političen atentat.
Iztreznjenje v Ameriki
New Vork, i? avgusta, g. Zdi se, da se v Zedinjenih državah pripravlja preokret v vprašanju ureditve vojnih dolgov. Poljedelski minister Wallace, ena najmarkant-nejših osebnosti v Roosevelto^em kabinetu, je na zborovanju farmerjev izjavil naslednje: Ako hoče Amerika prodati svoje poljedelske produkte v inozemstvu, mora pričeti drugo politiko v vprašanju dolgov. Ako vztraja vlada na plačilu dolgov, mora 'Amerika opustiti vsako nado glede izvoza svojih poljedelskih produktov. To stališče Wallacea, k' je sam veleposestnik in ki je do sedaj v vprašanju dolgov zavzemal zelo trdovratno stališče, je v ameriški javnosti povzročilo veliko pozornost
Novo eksplozivno sredstvo
Berlin, t? avgusta, r. Iz Pekinga poročajo, da je Američan Joseff ponudil nankinški vladi v nakup svoj izum, ki se nanaša na novo eksplozivno sredstvo. To je baje v svo-ji učinkovitosti silnejše od vseh dosedaj znanih. Joseff je nazval svoje eksplozivno sredstvo »atomit«. Poleg drugega ima še to prednost, da se more izdelati v 24 urah v poljubnih množinah ter da je tako pri produkciji kakor pri uporabi docela nenevarno in pride do eksplozije samo če 6e zažge.
Požar v nemški norišnici
Bremen, 13. avigiusta r. V tukajšnji bolnici za duševne bolezni je v pretekli noči nastal požar, ki je povzročil veliko škodo Med bolniki, ki jih je v bolnici okrog tisoč, je izbruhnila nepopisna panika in komaj so jih obvladali. Požar je zanetil eden izmed bolnikov, ki je pobegnil in nato v soseščini bolnice zažigal še tri hiše. šele naslednjega dne sn ga zopet prijeli m spiravili v bolnišnico.
Mollison se pripravlja na nov polet
New York, 1?. avgusta AA. Letalec Mollison se je vkrcal na parnik »Majestic« in se vrača v Anglijo, kjer bo nadziral gradnjo podobnega letala kakor je bilo tisto, ki se je razbilo pri pristanku na njegovem preletu Atlantika Moliison je izjavil, da bo skušal s svojo ženo popraviti rekord, ki sta ga dosegla francoska letalca Cod"s in Rossi. Mollisonova žena ostane še nekaj časa v Zedinjenih državah.
VSAK NAROČNIK »JUTRA* je zavarovan za 10.000 dinarjev'
Nova žrtev triglavskih planin
Na Tičarici Je omahnil v smrt elektrotehnik DuSan Gorup iz Maribora
Ljubljana, 13. avgusta.
Letošnje poletje zahtevajo naše planine toliko žrtev, kakor le redko katero leto. Zadnji čas kar ne mine več teden, da se ne bi pod vrhovi naših gora pogu-bilo mlado življenje drznega planinca. Ni se še utešila žalost nad sveže zasutima grobovoma nadebudnih dijakov Grebenca iz Ljubljane in Lečnika iz Celja, že žaluje Gorenjska s težko prizadetimi svojci ob krsti nove žrtve triglavskih planin, ob krsti mladega, nadarjenega visokošolca in navdušenega turista, slušatelja elektrotehnike na ljubljanski univerzi, Dušana G o r u p a iz Maribora. Nesreča se je zgodila v soboto dopoldne okrog 11. ure pod vrhom Tičarice nad šestim izmed Sedmerih triglavskih jezer.
O nesreči sami nam je stavil podrobne podatke na razpolago dekan tehniške fakultete na ljubljanski univerzi, gosp. univ. prof. dr. inž. Alojz K r a 1, čigar slušatelj je bil pokojni Dušan Gorup. Nedoumna je pač igra usode, ki je g. dekana privedla na poti proti koči pri Sedmerih jezerih na kraj nesreče prav tisti hip, ko se je njegov učenec v svoji smrtni uri zrušil čez skale. G. dekan prof. dr. Kral nam je, še ves pod težkim vtisom tragičnega dogodka, pripovedoval:
V usodnem trenutku
Prišel sem na kraj nesreče prav tisti hip, ko je Gorup padel. Hodil sem s planine Na kraju proti koči pri Sedmerih jezerih in sem pravkar hotel fotografirati zanimivo partijo, ko sem začul, da se ruši kamenje v steni in obenem krik ženskega glasu. Zgodilo se je to v neposredni bližini koče, tako da sem čul tudi glasove ljudi, ki so stali pred njo. Kmalu nato sem opazil moško telo, ki je obležalo ravno pod Ticarico na koncu gornjega prodišča nad šestim jeze-
rom. Medtem so tudi drugi turisti pritekli iz koče in so v naglici pripravili nosilke. Ponesrečenec je bil še živ. Prenesli so ga v kočo. Po obrazu, ki je bil ves raztrgan in krvav, ga ne bi bil mogel spoznati, v koči pa sem izvedel, da je ponesrečenec moj učenec, elektrotehnik Dušan Gorup iz Maribora.
V koči je izdihnil
Vsi planinci v koči so se takoj pričeli z vso vnemo brigati za ponesrečenca. Iz-prali so mu rane z alkoholom in ga antiseptično zavarovali z jodom. Štirje mladi turisti, ki so prav tedaj prispeli v kočo in ki so se prav tako z vso skrbjo zavzeli za nesrečnega ranjenca, so obenem prinesli vest, da pride za njimi vsak hip tudi ravnatelj Zdravstvenega doma v Celju g. dr. Rebernik. Toda medtem je nesrečni Dušan že podlegel poškodbam in g. dr. Rebernik je dosegel kočo tik po njegovi smrti. V koči je po tej težki nesreči zavladalo vsesplošno žalovanje. Vsi planinci, zlasti pa dame, so ves čas izkazovale mlademu nesrečnemu planincu in njegovi spremljevalki, ki kar ni mogla dojeti vse grozote nesreče, vso ljubezen in skrb. Vse priznanje gre tudi moštvu obmejne vojaške in finančne straže, ki je nudilo vso pomoč.
Kra],
na katerem se je primerila smrtna nesreča, je znan po planikah, ki tam prav bohotno cveto. Pokojni Dušan Gorup in njegova spremljevalka sta jih bila že nabrala vsak en šopek. Mladi turist pa je v svoji vnemi hotel preplezati še eno steno in je svoji sopotnici naročil, naj gre dalje po nižji poti. V tistem hipu je padel. Kraj sam sicer ni nevaren, toda na zapadni steni Tičarice se jasno vidi, kako je tu kamen krhek. Kako se je nesreča zgodila, nihče ne ve in tudi Gorupova spremljevalka ne more
tega razložiti. Dušan Gorup je bil na vsak način
izvežban, odličen plezalec
Kakor govori vpisna knjiga v koči pri Triglavskih jezerih, je imel pravkar za sabo izredno naporno in drzno turo: preplezal je Jalovec, Špik, steno Martuljka in Škrlatico. Turo je pričel iz Planice in je bil menda že ves teden v gorah. V petek je precej pozno dospel v kočo pri Sedmerih jezerih in prenočil. Naslednji dan dopoldne je napravil iz koče takorekoč majhen sprehod, da nabere planik. Pol ure nato, ko je kočo zapustil, je na povsem neznatnem, takorekoč nenevarnem kraju našel smrt. Takšna je pogosto tragika najboljših planincev, ki zmorejo plezalne ture, združene z najbolj tveganimi napori, na koncu pa jih pričaka nesreča na najne-znatnejšem kraju. Takšne tragične smrti je pred leti umrl eden najznamenitejših slovenskih planincev de Reggi na Turncu pod Šmarno goro.
Na mrtvaškem odru
Truplo ponesrečenega Dušana Gorupa je čez noč ostalo v koči pri Sedmerih jezerih, davi ob pol 6. pa so ga dvignili za prenos v Srednjo vas v Bohinju.
Bohinj, 13. avgusta. Danes ob 11.30 so truplo ponesrečenega turista Dušana Gorupa čez Ovčarijo in Planino pri jezeru prenesli na Staro fužino, od tod so ga pa prepeljali v Srednjo vas, kjer leži v mrtvašnici. Sorodniki, ki so bili o nesreči obzirno obveščeni, so prispeli že v Srednjo vas okrog poldneva; bila je pokojnikova mačeha in nekaj bližjih sorodnikov. Planinci in prijatelji ter Sokoli iz Bohinjske Bistrice so truplo zasuli s planinskim cvetjem, rušjem in planikami. Pogreb ponesrečenega turista bo jutri, v ponedeljek popoldne v Srednji vasi.
nedeljskih dogodkov
»Mariborski teden" je pritegnil množice in omogočil pomembne prireditve
Maribor, 13. avgusta. Ze vse včerajšnje popoldne je vladalo na mariborskih ulicah silno živahno vrvenje. Glede na »Mariborski teden« in s tem združeno vozno olajšavo so pripeljali močno ojačenl vlaki res velike množice občinstva iz vseh krajev banovine. Zvečer je bil na Rotovškem trgu ob sijajni razsvetljavi koncert malih harmonikarjev I. SSK Maribora, pod vodstvom učitelja g. Su-šteršiča. Kmalu, ko so malčki na nabito polnem trgu odigrali dve pesmi, je nenadoma završalo in
nastala je slina nevihta združena z bliskom in gromom. 2e čez nekaj minut je bil prostrani trg popolno -mo prazen, mnogi gostje so iskali zavetja v raznih vežah jn na hodnikih mestnega magistrata. Ista usoda je pa doletela tudi številno obiskano prireditev »Mariborskega tednia« v Prešernovi ulici.
Ob 20. se je razvila z godbo na čelu po mestu dolga povorka članov moto- in kolesarskega kluba »Peruna« na kolesih z latnpijonaki okrašenimi. Kolesarji so prevozili vse mesto in odšli na Glavni trg, fcier ie odšla deputacija na mestni magistrat. Sprej&l jo je g. podžupan Golouh m se zahvalil športnikom za veliko propagandno delo.
Danes pa se je zbudil Maribor v najlepšem, toda dosti hladnem jutru. Precej izletnikov jo je mahnilo na razne točke, popoldne so pa tudi
mnogi odšli v Ruše kjer ie bila repriza izvrstnih »Rokovala-čevc na prostem. — Dopoldne je bila v Tattenbachovi ulici manjša, zato pa zelo prisrčna slovesnost Na svečan način je bi-, blagoslovljen starinski kip sv. Florjana, k: je stal pred mnogimi leti na Grajskem trgu, a ga je dal tukajšnji podjetnik g. Gu-Stinčič renovirati. Te slovesnosti so se udeležili gasilci, dimnikarji in kovači ter ljubitelji starih umetnin.
2e včerai popoJdme in danes ves dan so se vršile na vojaškem in lovskem strelišču v Radivanju
velike strelske tekme, ki so bile z lovskimi danes zaključene, dočim še trajajo strelske tekme, kč> se jih udeležuje 46 strelskih družin s teritorija mariborskega okrožja ter se bodo nadaljevale še jutri in v torek ves dan. Strelske, ga tekmovanja se udeležuje 600 strelcev za prehodni pokal, ki ga je darovala mariborska mestna občina.
Danes je bil v sporazumu z upravo »mariborskega tedna« prirejen
nabiralni dan za postavitev spomenika kralja Petra v Mariboru, in bo ponovljen tudi na praznik
15. t m.	. .. .
Dopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma važen i.n pomemben sestanek Narodne Odbrane, na katerem je bila ustanovljena tudi
vrteška lekcija Narodne Odbrane. Sestanek je otvoril predsednik mariborskega odibora Narodne Odbrane dr. Irgo-lič, ki je pozdravil vse navzoče borce za nacionalno stvar, zlasti še zastopnika obeh oblastnih odborov Frana Kokalja in Matika Brnčtča ter voditelja delavskega nacionalnega pokreta Bajita in Vojsko. Razložil je pomen sestanka in sporočil, da je oblastni odbor Narodne Odbrane poveril g. Ogrizka z organizacijo mariborskega odibora viteške sekcije. Nato so še govorili Ogrizek. Kokalj in Brnčič o pomenu Narodne Odbrane in njene ustanovitve, nakar je bi-
la na predlog dr. Irgoliča poslana Nj. Vel. kralju udanostna, predsedniku Narodne Odbrane v Beogradu, vojvodi Iliji Trifuno-viču-Birčaninu, pa pozdravna brzojavka.
Popoldne je bila
v studenškem gozdu
dobro obiskana prireditev krajevnega odbora Narodne Odbrane v Studencih. — Na dirkališču na Temu so bile danes popoldne veluke konjske, motociklistične in kolesarske dirke, ki se bodo nadaljevale še v toreik popoldne. Tudi tu je bil obisk mnogoštevilen. Na Mariborskem otoku so bile velike neoficietne medmarodne propagandne skakata e tekme, ki so se jih udeležili favoriti iz Jugoslavije in Avstrije. Na igrišču Rapida je bil včeraj popoldne in danes lahkoatletski miting za prvenstvo Maribora.
Dopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma
ustanovni občni zbor zveze Maistrovih borcev,
ki so se po 15 letih prvič sestali k ustanovitvi lastne organizacije. Sestanku je predsedoval g. Jože Malenšek, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti župana dr. Lipolda ter prečital prisrčno pozdravno pismo generala Maistra, ki je na oddihu na Uncu pri Rakeku. Vsi navzočni so sprejeli pozdravno pismo z velikim navdušenjem in na predlog predsednika je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju na Bled, pozdravna pa generalu Maistru. Nato Je pozdravil ustanovni občni zbor v vzneše-nih besedah župan dr. Lipold. Tajnik g. Ladislav Lipuž je prečital pravila Zveze Maistrovih borcev, ki jih je že potrdila banska uprava in ki so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil z viharnim navdušenjem izvoljen za dosmrtnega in častnega predsednika general Maister, v odbor pa Škraba, Malenšek, Lukner, Guštin, Trib-nik, Štefanciosa, Fras, Tumpej, Lipuž, Senčar, Konečnik, Zohar, Spes, Rode, Kocmut in Banovšek. Za večje kraje so bili določeni poverjeniki: dr. Mejak za Konjice, Koruza za Ruše. Štefanciosa za Rogatec, prof. .Turko za Novo mesto, Gračner in Šilih za Ljubljano, Satler za Celje. Kotnik za Guštanj, Zupančič za Ptuj, Megla za Ormož in Porekar za Ljutomer. K besedi se je oglasilo še več govornikov, nakar je predsednik s pozivom na delo za novo zvezo zaključil lepo uspeli občni zbor.
Veliko dvorano pivovarne Union so napolnili do zadnjega kotička
mnogoštevilni obrtniki
vseh strok iz vse naše banovine, da protestirajo proti najtežji rani, ki jo trpi nase obrtništvo — proti šušmarstvu. Zborovanje, ki so ga sklicale sekcije okrožnih odborov obrtniških združenj iz Ljubljane, Maribora, Celja in Novega mesta, je otvoril predsednik okrožnega odbora g. Bures. ki je v uvodu podčrtal namen zborovanja, nato pa pozdravil vse navzočne, zlasti ma-gistratnega direktorja g. Rodoška, narodna poslanca dr. Pivka in Hajdinjaka ter g. Rebeka iz Ljubljane kot zastopnika ZTOI. Nj. Vel. kralju je bila odposlana udanostna, ministru za trgovino g. Šumenkoviču pa pozdravna brzojavka. Zborovanje sta pozdravila v imenu banske uprave in občine g. Rodošek. v imenu ZTOI g. Rebek.
Nato so podali podrobno poročilo o veliki škodi, ki jo povzroča šušmarstvo v obrtniških vrstah za posamezne stroke: Vahtar za splošno, Krajcer za čevljarsko, Iglič za oblačilno, Fidler za mesarsko in Kbvačič za pekovsko, nakar ie imel daljše vsestransko zanimivo poročilo o krizi in težavah vseh ostalih strok tajnik okrožnega odbora g. Zabkar. Mariborski okrožni tajnik g. Novak ie prečital obširno resolucijo, ki jo je dal predsednik g. Bureš na glasovanje in je bila soglasno sprejeta.
Spomenica
obsega sedem strani, med drugim zahtevajo obrtniki, da državna, banovinska in občinska podjetja in zavodi ne izvršujejo nobenih večjih rokodelskih del več, temveč se vsa oddajo z razpisom legalnim obrtnikom. V kaznilnicah naj se ustavi vse rokodelsko delo in naj se kaznenci uporabijo le za težka ročna dela. Tvorniško delo naj se omeji samo na izdelke, ki niso iz-rečno rokodelskega značaja. Uredba banske uprave glede pobijanja šušmarstva naj se izvaja z vso rigoroznostjo. Predlaga novelo k novemu obrtnemu zakonu za obrambo obrtniških pravic z določilom kazni za neupravičeno izvrševanje obrtništva. Tudi naj se uvedejo za vse obrtnike legitimacije s sliko kot javno listino in obenem tudi posebne legitimacije za vse pomočno gradbeno osebje. Dokler pa novela k obrtnemu zakonu ne bo uzakonjena, naj se obnovi z ministrsko uredbo čl. 152 bivšega obrtnega reda. Resolucije bodo izročene vsem štirim predsednikom okrožnega odbora, g. banu in ostalim merodajnim činiteljem. H koncu je govoril še g. Rebek, nakar je predsednik g. Bureš zaključil sijajno uspelo zborovanje.
In nesreče?
V soboto zvečer je prišlo do hudega ka-rambola na Aleksandrovi cesti med kolesarjem 241etnim mesarjem Francem Luba-jem iz Rošpoha in nekim avtomobilistom. Avtomobil je kolo popolnoma razbil. Lu-baj je pa dobil nevarne poškodbe na desnici in je moral v bolnico. 731etna zaseb-nica Zinka Paunovičeva je pa doma padla tako nesrečno, da si je zlomila desnico.
Včeraj je padel pri obiranju sadja s hruške 661etni delavec Tomaž Roth iz Počehove pri Mariboru in priletel tako nesrečno n aglavo, da je obležal mrtev na licu mesta.
Prijatelji Ljubljane - ali osnujemo društvo?
Ljubljana, 13. avgusta.
Kakor svetla točka je na velikanskem polju samih belih lis — Ljubljana. Kakor velika svetla zvezda na nepreglednem nebu je. Od snežnih planin na severu, od sinjih hribov na jugu obdana, kipi sredi slovenskega sveta — in je mati vseh belih lis, doječa mati, ki so ji te bele lise nebogljeni dojenčki, potrebni mleka solnca in zraka. Pa je materinsko srce Ljubljane res tako polno dobrote, da ga da zdaj tej zdaj oni beli lisi vsega — in brez kompromisa.
Ljubljančani, ali poznate Ljubljano? Ali poznate njeno srce, ki je danes tam v Beli Krajini, bo jutri v zeleni Dolenjski ali štajerski, pojutrišnjem v divnih Slovenskih goricah, potem kje na kraških planotah — in le malokdaj pri samem sebi! — Ali ga poznate ?
Vse kaže, da je to srce vsemu svetu zelo malo znano. Zakaj od vse povsod je slišati tožbe, vik in stok — zdaj te zdaj one bele lise, za katero se Ljubljana baje ne zmeni. Bele lise, slovenske dežele tožijo: da je na zemljevidu dravske banovine označena le ena točka ena svetla zvezda, v katero vse strmi, od katere vse pričakuje odrešenja: Ljubljana.
Prišlo je razodetje — strela z jasnega neba — da je naše mesto alfa in ornega vsega gospodarskega in kulturnega življenja. Zatorej po svojem poslanstvu tarča vseh — belih lis, mati, ki prav nič ne pozna svojih otrok!____
In zdaj, ko je kriza že kar v nebo vpijoč greh, je čas, da se naše mesto spomni slovenskega severa in juga, vzhoda in zapada, da se ljubljanski meščan razkropi širom dravske banovine in tako povzdigne po vsej deželi _ tujski promet, gospodarstvo in kulturo v vsakem poerledu.
Prijatelji Ljubljane, na plan!
Da bomo kos vsem tem nalogam in — takorekoč — dolžnostim, organizirajmo se! Poskrbimo tudi malo za sebe, dvignimo na-
Be mesto res ▼ tujsko-prometno metropolo najlepšega kosa jugoslovanskih tal,» da bomo v najkrajšem času mogli ustreči povsem upravičenim željam Bele Krajine in Prlekije, ponosne Gorenjske in Doline gradov. Pokažimo vsem tem, ki so sol naše zemlje, lepote bele ljubljane, ki se šopiri s parki kakor London, z gradom kakor Salz-burg, z industrijo in trgovino, ki je od nekdaj bila njen ponos . Odkrijmo našemu človeku, ki je, kakor pravi, na belih lisah, kulturne vrednote starodavne Emone in sedanje stvarnosti, rimski zid, nebotičnik — in konec koncev tudi muzej, opero in dramo. Zakaj le na ta način bomo zmogli dvigniti tujski promet tudi v deželah, ki jim — vladamo — če bomo dvignili sebe, tako v samozavesti kakor v vsakem drugem pogledu. Skratka, skušajmo v enem letu tako obogateti, da bomo lahko dejali: bogati smo kakor Benetke v šestnajstem stoletju.
Prijatelji Ljubljane — na plan! Naročite
svojim ženam,• svojim hčeram, dekletom itd., da prično v prtiče vezti znano kitico: Bog živi te, prekrasni svet! Milejša bodi ti usoda. Saj s čudi božjimi odet — ti dom si mojega nardda!
Tako pridemo morda kaj kmalu do povsem slovenske avtarkije in prebivalstvo bele Ljubljane bo potem kmalu tako obogatelo, da bo lahko letovalo vse leto, zdaj v Prlekiji zdaj v Beli Krajini . . .
Naj nihče ne misli, da uganjamo kak lokalen patriotizem, pa tudi pikrosti ne poznamo. Le kriza nas tare. Prav zaradi tega poslednjega dejstva pa je treba, da ustanovimo: »Društvo prijateljev bele Ljubljane«, ki bo poskrbelo za praviCr" :"~1'vrvjavo produktov s provinco pa tudi letovlščarjev. S prirejanjem veselic, raznih kulturnih razstav in dobrodelnih, odnosno cvetličnih dni, bomo kmalu hodili s cekini v žepih v veliko veselje severnih in južnih bratov in v naš ponos.
Pri Robinzonih v Iškem Vintgar ju
Ljubljana, 13. avgusta.
V južnem kotu ljubljanskega barja se razprostira od severa proti jugu lepa romantična, globoka in ozka soteska, po kateri teče, šumlja, bobni desni pritok Ljubljanice, hudurnik Iška. To je Iški Vintgar, do katerega potrebuješ iz Ljubljane komaj 3 ure peš ali eno uro s kolesom. Ce pa hočeš, te vlak pripelje do Škofljice, a avto prav v Iško vas na pričetek Iškega Vintgarja.
Vsa soteska je polna naravnih krasot ki močno zajamejo človeka, da pozabi na vse križe in težave. Sedeva s prijateljem zgodaj na kolo in se peljeva čez Barje, Ig, Staje in Iško vas do zadnje hiše mlinarja Zgurja, kjer spraviva kolesi v varstvo in se podava v Iški Vintgar. Tu uživava svež, na pol gorski zrak. — V začetku je dolina široka, a potem vedno ožja, tudi pašnikov je čim dalje manj. Kupi proda pričajo svoje o hudourniku. Ob vodi rastejo vrbe in jelše, ob stezah vresje, rij in drugo grmičevje a strma pobočja pokrivajo mlade, vitke bukve, gabri, jelke in smreke, nekaj borovcev je vmes. Čim glo-bokejše prodiraš, tem bolj se dolina dviguje in oži, na levi in desni se pa dvigujejo strme skale, ki so več ali manj gole.
Nisva še hodila pol ure, ko zagledava na mali ravnici, na pašniku bel šotor in v bližini moderno vilo s pristriženimi lasmi v kopalnih hlačkah, ki nabira suhljadi. Pove nama, da šotorijo z njo še tri sokolske sestre, ki ob našem razgovoru zw\d-vo pogledajo iz šotora. Ne dobrih 100 korakov dalje pa se dviguje drug šotor, v katerem robinzonuje upokojen orožnik s številno družino: a sosedje so mu mladi krepki Robinzoni v dolgem, bolj nizkem šotoru.
Člani in članice teh taborišč z veliko vnemo igrajo na jutranjem solncu in svežem zraku odbojko. To je veselje! Neovirano se kopajo, solnčijo. plezajo in skačejo, se igrajo ter prosto in svobodno v polni meri uživajo počitnice.
Par korakov naprej; ono stran hudournika leži nekdo na solncu in čita knjigo,
drugi čepi ob vodi in lovi ribe, tretji prihaja ves krmežljav iz šotora in četrti stoji sredi reke in se poliva s hladno vodo kakor slon v divji džungli. Izza grma se pa dviguje dim, ki izdaja kuhinjo in priča, da se pripravljajo žganci za zajtrk.
Dobre četrt ure više v divjem gozdu tik ob vodi naletiva na peto taborišče, od koder se sliši petje in glas violine s sprem-Ijevanjem kitare. Tu taborijo najini stari, lanski znanci v velikem šotoru v ograjenem prostoru. Na vhodu tega je napis »Siksis«; a vrhu smreke plapola jugoslovenska trobojnica. Cele dneve so v kopalnih hlačah, le ponoči, ko se spravijo spat, se oblečejo — ravno narobe od nas civili-zirancev. Njihova telesa so žilava, a koža črna kakor zamorcev. Po pesku, kamenju in h os ti hodijo, tekajo in skačejo bosi kakor da bi bili obuti, preko vode pa bre-dejo in prenašajo potrebne stvari. Ure nimajo, pač pa poznajo čas po solncu in sencah, ki jih mečejo drevesa in stene. Tudi se poslužujejo solnčne ure: v pesku imajo 1 m dolgo navpično zakoličeno palico v sredini polkroga ki je razdeljen na ure. Kos deske, ki jo je svojčas prinesel tja hudournik, jim tvori mizo, hlod (kos debla) pa stole. Luči ne poznajo, ogenj jim služi za vse; ko spijo, jim pa dvorišče razsvetljuje kup trhlih (trohnečih) trsk;
Nama se je pa mudilo na vrh Krima, pod katerim še danes spi kralj Matjaž s svojo nepremagljivo vojsko in čaka ugodnega trenutka, da osvobodi še ostale brate* Zato se po kratkem obisku vrneva nazaj k mlinarju Zgurju, od koder sva odšla po strmi gozdni poti in senčnati stezi na Zgornji Ig, kjer sva pri rezervoarju hladne vode povžila svoje kosilo. Ta prostor in rezervoar sam je videti kakor vhod v kralj Matjaževo podzemlje. — V dobri poldrugi uri sva bila vrh Krima, kamor sva dospela po markirani gozdni poti. Sreče pa nisva imela, ker je zastirala vse Kamniške planine gosta megla. Ljubljanska dolina in Rakitniška planota sta se pa dobro videli.	F.
Dobrodelna društva in problem služkinj
Dobrodelnih društev }e vedno več, s problemom služinčadi pa se ba-vi}o samo javne ustanove in policija — Slovenske dekle v Zagrebu
liko število mladih deklet da pomnožujejo armado najbolj zapuščenega in brezpravnega stanu.
Ker se v Zagrebu snujejo dan na dan no: va društva in se nihče ne briga za veliki socialni problem — problem služkinj m ostalih hišnih poslov — je zagrebški »Jutami List« objavil umesten poziv na javnost, naj posveča večjo skrb služkinjam ne samo zaradi dolžnosti civilizacije in clove-čanstva, temveč tudi v svojem interesu.
V Zagrebu je osnovano šeststoto in ne vemo še" koliko društvo, ki ima nalogo, zaščititi pse. Nihče ne misli, da bi bilo tako društvo nepotrebno, nasprotno, treba je skrbeti, da bodo ljudje lepo ravnali s svojimi živalmi, ki morajo živeti proti svoj"i naravi in se morajo ravnati po volji svojih aospodarjev. Na vsak način pa bi morala človeška družba skrbeti za to, da nekater« njene kategorije ne bi živele — po pasje. Taka bedna, najnižja kategorija so gotovo dekle po mestnih hišah. Pravijo, da Jih je v Zagrebu okrog 15.000 in to se vidi iz statistike Urada za zavarovanje delavcev. Mogoče je hišnih poslov še več, a predstavlja že ta številka prebivalstvo kakega mesta in je že zaradi tega ta stan vreden veliko večje pozornosti	.
Na vprašanje, kdo se briga za služkinje, odgovarjajo dobri meščani: Mi vsi, saj imamo dekle v hišah, navadimo Jih raznih opravil, pošiljamo jih na trg, plačati pa moramo za nje celo zavarovalnine pri Uradu za zavarovanje delavcev. Potem je še dolga vrsta ženskih društev, dobri ljudje i. t d. Torej je brige za služkinie vec ko
dovolj.	.. ... .
Pri vsej tej brigi pa tvorijo dekle najnižji stan in so potrebne, kakor je na primer potrebno raznovrstno orodje in aparati za požiranje prahu. Problem služkinj dobro poznajo socialni oddelki mesta in policije, ambulatoriji za venericne bolezni
in za otroke ter še razne druge ustanove De
kla, ki je prepuščena sama sebi, se hitro naleze mestnega strupa in ga potem prenaša na svojo okolico ravno tako brez brige in pomisleka, kakor so bili brezbnzni oni. ki so jo zastrupili. Služkinje so cesti gostje veneričnega ambulatorija, policija jih smatra za kader prostitucije, sirotišča pa oskrbujejo nezakonske otroke bednih dekel. Mestni in drugi socialni oddeleki bi prav lahko otvorili posebno panogo za varstvo služkinj, ki bi imela vedno dovolj
dela.	„	. _
Med služkinjami je v Zagrebu največ Slovenk. Točne statistike pa nimamo, ker sreska načelstva v domovini ne vodijo evidence o notranjem preseljevanju prebivalstva, temveč samo statistiko preseljevanja v inozemstvo in obratno. Podatke o preseljevanju v državi beležijo samo občinski uradi, a še ti zelo pomanjkljivo. Da dajejo baš slovenski kraji toliko služkinj, je vzrok v tem. ker imamo pri nas okruten kmečki socialni red. po katerem dobi domače posestvo prvi. odnosno samo eden od otrok, dnioi pa morajo v svet. V južnih pokrajinah naše države živi kmečko prebivalstvo v zadrugah. kjer ni zadrug, pa starši delijo svoia posestva na toliko delov, kolikor ie otrok. Ce je potrebno, gredo W hrvaških in srbskih vasi po svetu za zaslužkom večinoma moški, žene na ostanejo doma in obdelujejo zemljo. Pri nas pa gre v svet ve-
^redstojniki socialnih ustanov, ki se. kakor rečeno, edini ukvarjajo s problemom služkinj, naglašajo že od nekdaj, da bi bili potrebni za hišne pomočnice novi zakon, predpisi, ker so stari jako pomanjkljivi. Najnovejši taki predpisi so stari že 40 let. pravijo, da velja v naši državi devet starih zakonskih predpisov o pravicah in dolžnostih služinčadi. Novi obrtni zakon pa nima ničesar, kar bi se nanašalo naravnost na služkinje, ker se ozira samo na pomožno osobje v obrtih, torej na one delavne moči, ki opravljajo samo tehnične in pisarniške posle. V nekaterih evropskih državah se v toliki meri brigajo za služinčad, da ni samo zaščitena, marveč celo izenačena z ostalimi delavci in nastavljenci. Edina dolžnost ki jo imajo pri nas poslodajalci v resnici napram svojim deklam, je prijava pri Uradu za zavarov. delavcev. Tej dolžnosti pa se mnogi gospodarji odtegujejo na ta način, da posla takoj, ko zboli, odstranijo iz hiše. Razna dobrodelna društva se nočejo ukvarjati s problemom služinčadi, češ, da so to »interne domače« zadeve, ki jih ni mogoče obravnavati na splošno. Pa kako naj bi ravna društva tudi skrbela za služkinje, ko pa se mnoge odbornice same na vso moč udejstvujejo v izkoriščanju svojih nezaščitenih dekel in slug.
Ker v vseh mestih oblastne ustanove dan na dan iznašajo toliko temnih strani iz problema služinčadi, bi mogoče baš ta negativna stran dala smernice in najboljši poziv k pravilnemu reševanju problema hišnih poslov.
Tržič je prisrčno sprejel trboveljske slavčke
Tržič, 13. avgusta.
Koncert trboveljskega mladinskega pevskega zbora je današn:r nedeljo dopoldne nad vse sijajno uspel. Mladi pevci so bili kljub dolgi vožnji sijajno razpoloženi in so točko za točko odpeli lepše. Prav posebno je bila ljudem, ki so veliko dvorano napolnili do zadnjega kotička, všeč Mo-kranjčeva: »Bolno čedo«. Mala sopranist-ka je vžigala in ganila s svojim milim petjem poslušalce do solz. Viharje aplavza je vzbudila tudi Adamičeva »Drežnica«.
Kolikor pa so tudi ploskali in zahtevali ponovitev, g. pevovodja se ni vdal pri nobeni točki, dobro vedoč. da bi potem koncert trajal še eno uro. Morda ima prav, včasih pa bi tudi lahko popustil in ljudem ustregel s ponovitvijo te ali one pesmice. G. Šuligoj je tudi Tržiču pokazal, kaj j'e mogoče napraviti z mladino, ki ie za petje navdušena. Hvala za lepoto in dobroto, ki jo je zbor izkazal s svoiim koncertom. Prepričani smo. da bo v Tržiču vedno našel hvaležno občinstvo in da bodo njegovi koncerti stalno dobro obiskani. Med koncertnim občinstvom smo zapazili vso tržiško elito, še dosti več pa preprostega naroda, ki je s nravo pobožnostjo poslušal trboveljske slavčke Čudno pa se nam zdi. da niso preieli pri koncertu ne pozdravne besede, niti ene rožice.
Velik gasilski tabor na Igu
K proslavi zlatega jubileja in blagoslovitvi nove motorke se je zbrala velika množica
gasilcev in ostalega občinstva
Ljubljana, 13. avgusta.
Ižanci ta njihovi sosedje po lepih, dolgih vaseh, ki se vijejo ob vznožju Krima, živijo onkraj Barja svoje lastno življenje, kakor nekakšni otočani. Ze sama zemlja jih tesno povezuje med seboj. Kako blizu so si Ižanci v delu in življenju med seboj, je najlepše dokazala današnja proslava zlatega jubileja Prostovoljnega gasilnega društva Studenec-Ig in svečani krst nove motorke.
Ig v pripravah
Slovesnosti so se pričele v sobotnem ve čeru z baklado po vasi in s prijateljskim sestankom na čast še živečim gasilskim veteranom, ki so pred 50 leti pomagali polagati temelje temu najpomembnejšemu človekoljubnemu društvu pod Krimom. Da vi je že ob 5. zjutraj budnica spravila vse Ižance na noge, potem pa so ves dopoldan prihajali od vseh strani številni gostje in tovariška društva od blizu in daleč. Jubilejne svečanosti so imele toliko večji pomen, ker je pokroviteljstvo nad njimi sprejel minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj. Ob krstu nove motorne brizgalne, ki je bil združen z jubilejem, pa sta kumovala soproga domačega šolskega upravitelja ga. Vovkova in g. poslanec Koman.
Ves Ig se je za svoj praznik odel v cvetje in zelenje, na hišah so plapolale državne trobojnice, nad cestami so se med vitkimi mlaji vili številni slavoloki. Nekaj posebnega je bila državna trobojnica na vrhu cerkvenega zvonika, ki jo je že pred dnevi ob 11. ponoči razobesil pogumni kleparski pomočnik Martin Gradišar. Kakor ;so Ižanci sami trdni in nedostopni, tako je nedostopen tudi zvonik njihove cerkve :Ln za današnjo gasilsko slavnost se Je prvikrat zgodilo, da se na stolpu vije zastava, ki je vidna daleč po vsem Barju.
Nedeljsko slavje
:se je pričelo z mašo v župni cerkvi, ki jo je daroval g. župnik Klemenčič in ki so ;ji med drugimi številnimi zastopniki prisostvovali tudi gg. minister Pucelj in poslanca Koman in Mravlje. Po maši se je izpred cerkve, kjer je g. ministru Puclju izročila lep šopek rož mala Milica Marki-čeva, razvil slavnosten sprevod z železni-ftarsko godbo »Sloge« na čelu in z dolgo vrsto narodnih noš in uniformiranega gasilstva do Gasilskega doma. Tu je bil improviziran preprost oltarček, da se ob njem izvršijo svečani obredi blagoslovitve nove brizgalne, voz nove motorne brizgalne pa je poslužil za lečo, raz katero je g. župnik izpregovoril nekaj lepih besed o pomenu gesla: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«. Ob asistenci kaplana g. Milavca je nato župnik pred res ogromno množico gasilcev, domačinov in gostov, slovesno blagoslovil novo motorko.
Nato je v kratkih lepih besedah izpre-govorila najprej kumica ga. Vovkova. Čestitala je društvu za njegov zlati jubilej in izrazila željo, naj tudi v bodoče stoji tako budno na straži, kakor je doslej in r aj mu bo moderna motorka vzpodbuda še za večjo požrtvovalnost.
Govor ministra Puclja
Nato je na govorniški oder stopil pokrovitelj slavja g. minister Pucelj. Izvajal je med drugim; Petdeset let Je dolga doba v življenju posameznika in v življenju društva. Toda društvo a tako plemenitim poslanstvom, kakor ga ima naše gasilstvo, se ne postara. Da je tako, je najlepši dokaz dejstvo, da gasilsko društvo na Igu po 50 letih svojega obstoja prireja slovesno blagoslovitev nove motorne brizgalne. Za svojo 501etnico si je društvo pridobilo samo novih moči in novo mladostno ljubezen. Gasilstvo pa ne izpolnjuje samo zapovedi o ljubezni do bližnjega. Vsa naša ms živi v njem. Gasilska društva so nam najbolj simpatična ne samo zavoljo ljubezni do bližnjega, temveč ker zbirajo okrog sebe fante in može in jih vzgajajo k disciplini, k tej lepi lastnosti, brez katere ne more prospevati noben narod. V gasilskih društvih se vzgajate, v njih zborujete in debatirate, pošteno in pravično kritizirate in tako vzgajate sebe in ves narod. Vi niste pripravljeni samo zmerom, kadar je treba iti ogenj gasit, temveč zmerom, kadar vas kliče na pomoč vaša vas, občina, okraj, država. Slovenski gasilec je zmerom tam, kjer kliče dolžnost. Zato je vlada tudi dala po narodnem predstavništvu gasilstvu poseben zakon, ki je ziikon priznanja za vaše zasluge. Z željo, da bi društvo tudi v bodoče zmerom z najlepšimi uspehi hitelo na pomoč in da bi praznovalo svojo stoletnico v znamenju iste ljubezni do bližnjega in iste domovinske in državljanske ljubezni, je g. minister zaključil svoj govor.
Za njim ie izpregovoril k um g. poslanec Koman, ki je toplo čestital ižanskim gasilcem in vesel poudaril, da je ogromna
množica, ki se Je zbrala k slavju, najzgovornejši dokaz, da zna ljudstvo ceniti njihovo požrtvovalno delo.
Pred 54 leti • . .
Zatem je načelnik domačega društva g. čebular pripel na prapor spominski trak, ki sta ga za jubilej poklonili gdč. Erna in Iva Jamškova. Po kratkem pozdravnem nagovoru sreskega podnačelnika g. dr. Zobca, ki je poudarjal, da je delo gasilcev eminentno državotvorno, je domači župan g. Hitejc v lepih preprostih besedah podčrtal, kakšna razlika je med nekdaj, ko je pred 54 leti veliki požar uničil nad 60 poslopij samo v tem delu vasi, in pa zdaj, ko je tolikšna množica prihitela slavit blagoslovitev moderne motorne brizgalne. V imenu ižanske gasilske župe se je načelnik g. Modic iskreno spominjal navzočnih veteranov ižanskega gasilstva Avance, škra-be, Kramarja in Zrimea in pokojnih ustanoviteljev šolskega upravitelja Frana Go-vekarja, graščinskega upravitelja Alojza Minattija in trgovca Franca Justina. V tehtnih izvajanjih je obžaloval, da se današnja mladina premalo verno oklepa društva, ki je v svojih 50 letih svojega obsto-
ja pomagalo ndnSttt vet ko 60 veifldh požarov. V imenu Jugoslovanske gasilske zveze Je sporočil čestitke šolski upravitelj z Brezovice g. Mikuš. Spominjal se je največjega prijatelja gasilstva Nj. Vel. kralja in pri tem so množice priredile živahne ovacije vladarju ln kraljevskemu domu, godba pa je zaigrala himno.
Nastop
Potem ko Je vsa mnogoštevilna gasilska vojska še defilirala pred g. ministrom in drugimi predstavniki, se je sprevod napotil na pokopališče, kjer so gasilci položili vence na grobove svojih najodličnejših pokojnih buditeljev in sodelavcev. Popoldne se je na vrtu pri Gerbcu vršil najprej skrbno pripravljen nastop gasilcev, nato pa se je na vrtu razvila prisrčna ljudska zabava, ki je trajala do noči. Moramo pohvalno omeniti, da so Ižanci pri današnji gasilski prireditvi prvikrat poskrbeli za nalašč napeljano električno razsvetljavo, za kar gre zasluga predvsem g. Slavku Markiču. Vsa svečanost je prav lepo pokazala, da Ižanci onkraj Barja krepko stojijo na straži za dom in za državo.
Velik požar pri graščini groSa Barba
' Doslej je za 300.000 Din škode, ogenj pa še traja
Mirna, 13. avgusta.
Na posestvu grofa Barba je snoči nastal požar, ki bi postal usoden za njegovo graščino ob Mirni, da ni prišla ob pravem času pomoč. Ljudje na gradu Dobu so opazili ogenj okrog 21.45. Izbruhnil je sredi grajskih objektov, v veliki shrambi za seno. Naglo se je razširil na sosednjo manjšo shrambo in veliki kozolec. Z gradu so z največjo naglico obvestili gasilce iz vse bližnje ki daljne okolice. V kratkih presledkih so se pričeli, kmalu po prvem pozivu na pomoč, zbirati gasilci iz Mirne. Št. Ruperta, Trebnjega, Mokronoga, Sevnice pri Mirni, Sela pri Mirni in Sv. Roka. Z veliko vnemo so se lomili omejevanja požara, kar jim je po dveh urah napornega dela tudi uspelo. Se pred 1. uro ponoči so se večinoma razšli. Pri stavbah, ki jih je zajel požar, pa so ostali na straži gasilci iz Mirne in Št. Ruperta. Stražili in gasili so vse 1
do 6. zjutraj.
Danes dopoldne je 5e vedno gorelo. Ogenj uničuje velike zaloge sena, slame, ovsa in drugih pridelkov. Sodijo, da bo nehalo goreti šele v enem ali dveh dneh. Do tal je zgorela velika shramba za seno, dolga 50 m, razen nje manjša shramba, dolga 20 m, pa tudi kozolec na 16 štantih. V shrambah je bilo okrog 50.000 kg detelie, 10 do 12 vagonov slame, približno 300 mernikov nemlatenega ovsa ter do 20.000 kg. sena. Zgoreli so tudi mlatibrica, 14 vozov, ki so bili pod kozolcem, parni kotel in razno orodje. Skoda ie bila pavšalno cenjena na 290 do 300.000 Din. Grof Barbo pa je bil zavarovan le za 20.000 do 30.000 Din.
Pravijo, da ie požar podtaknila zločinska roka. V enem tednu je bil to v mirnski dolini že drugi požar. Tudi lani je bilo ob tem času okrog št. Ru-perta več požarov.
Sijajen porast
našiti strelskih družin
V enem letu je število strelskih družin v ljubljanskem okrožju zraslo od 17 na 110 — Lepo uspel občni zbor
Ljubljana, 13. avgusta.
Med našimi nacionalno obrambnimi organizacijami so strelske družine one, katerih pokret v Sloveniji zavzema vedno večji razmah in ki dobiva vedno več pristašev med vsemi sloji prebivalstva. Zlasti vtlja to za ljubljansko okrožno strelsko družino, ki je davi ob 10. polagala bilanco svojega delovanja v preteklem letu.
Občni zbor se je vršil ob 10. v kletnih prostorih hotela »Metropol«, otvoril ga je podpredsednik g. Milan Sterlekar. Toplo je pozdravil vse navzoče brate in sestre, zlasti še predsednika strelske družine v Trojanah, šolskega upravitelja g. Ravnikarja. Pred prehodom na dnevni red se je podpredsednik s krasnimi besedami spomnil
prvoboritelja In velikega zaščitnika strelskega pokreta Nj. Vel. kralja in njegovega
kraljevskega doma. Z občnega zbora je bila vladarju odposlana vdanostna brzojavka. V nadaljnjih izvajanjih je očrtal g. Sterlekar vse ogromno delo, ki ga je izvedlo Ljubljansko strelsko okrožje ob priliki državne strelske tekme in razvitja saveznega prapora, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj v septembru 1. 1932. Zahvaljujoč se vsem bratom strelcem za njihovo neumorno in uspešno delo, jih je ob zaključku prosil, naj tudi v bodoče posvetijo vse svoje moči v procvit in napredek viteškega strelskega pokreta. Podčrtal je še ogromno organizatorno in propagandno delo in se zahvalil zgledno marljivemu tajniku bratu Borisu Rošu za
njegovo nesebično ln vztrajno delo ter ga prosil, naj ostane tudi v bodoče organizaciji tako zvest. H koncu se je s pieteto spominjal med letom umrlih članov in Članic, katerih spomin so navzoči počastili s tem, da so vstali s sedežev ln trikrat zaklicali: »Slava!«
Tajnik g. Boris Boš je obširno poročal o napredku in uspehih v okrožju in izven njega, o številnih intervencijah ter po-setih pri posameznih družinah, kar dokazuje izredno agilnost ljubljanske
strelske uprave, ki Je skozi dolgih šest let tako uspešno delovala pod predsedstvom neumornega predsednika g. generala Popoviča, ki pa je baš včeraj moral na svoje novo važno službeno mesto v Beograd. Iz poslovnika strelske uprave je razvidno, da je uprava sprejela in oddala okrog 3400 raznih dopisov, okrožnic in brzojavk, v tehničnem pogledu je ljubljanska uprava priskočila vsem družinam, kolikor je bilo v njeni moči, na pomoč. Zato se je odbor ljubljanske uprave že na lanskem občnem zboru razdelil na razne sekcije, tako na finančno, tehnično in propagandno, da je bilo delo čimbolj uspešno.
Blagajniško poročilo br. Joca Kostanjev-ca je navedlo, da znaša društveno premoženje 19.397 Din, od te vsote je določeno 10.611 za nabavo novega prapora ljubljanskega okrožja. Na predlog revizorjev gosp. Franja Simčiča in šolarja je bila odboru ter blagajniku podana razrešnica s pohvalo.
Ladsiav Veltrusky:
Balada o zvestem prijateljstvu
Ladislav Veltrusky je upokojen magistratni komisar in živi v Pragi. Spočetka Je pisal novele v modernističnem duhu, nato pa se je lotil hu-morističnih spisov in je v njih tudi uspel. Njegova najboljša dela so: »Ljubezen z masko in druge humoreske«, »ženitev, ženitev«, »Iz naše ulice«, »Od osmih do dveh«, »A-jo, in druge humoreske«. Poleg tega prinaša ob nedeljah njegove humoreske praški dnevnik »českž slovo«, ki je priobčil tudi naslednjo: I.
Tikal ln Vikal sta bila nerazdružljiva prijatelja. Dvajset let sta se že poznala, po jih nista imela niti trideset. Živela sta veselo in brezskrbno, dokler ni začel naenkrat postajati Tikal nekoliko melanholičen.
»S teboj nekaj ni v redu, Tikal,« je dejal nekega večera Vikal. »Si mogoče v zadregi zaradi denarja?«
»Na to sem se, hvala bogu, že davno navadil in moji upniki tudi.«
»Potem je pa mogoče —«
Tikal je prikimal: »Zadel si. Ženska je vzrok temu. Cherchez la femme!«
»Natakar,« je poklical Vikal in dvignil
prazno steklenico. Svojo in tudi prijateljevo. Ob prazni četrtinki se slabo pripoveduje in posluša,
»Ti si se torej —« je začel Vikal, ko sta si napolnila kozarce in trčila,
»Zaljubil, da. Nikar se ne čudi, ampak če bi jo ti, dečko, poznal —«
»Ali si jo je mogoče živo predstaviti ?«
»Tu imaš njeno sliko,« in Tikal mu je dal fotografijo z dekliškim obrazom, ki ga je Vikal dolgo motril, dokler ni obo-tavljaje se spregovoril: »če jo tako-le gledam, bi sodil, da je najbrž precej bogata.«
»Še večji siromak je, kakor jaz, če je to sploh mogoče.«
»Potem pa res ne vem,« je dejal Vikal s še večjim obotavljanjem.
»Menda hočeš reči,« se je ustrašil Tikal, pri tem pa je pogledal fotografijo in veselo vzkliknil: »Jaz sem pa res velik tepec!«
»Tega ti nisem hotel povedati tako naravnost.«
»Dal sem ti namreč čisto drugo fotografijo. To je Manica,« in Tikal je izvlekel drugo fotografijo enakega formata. Vikal jo je pogledal z veščaškim očesom. »To je nekaj čisto drugega, dragi. Na tej deklici se takoj vidi, da je revna. Če bi imela denar, bi ne bila tako lepa, če pa bi bila tako lepa in bi imela denar, ne
bi čakala, da si jo poiščeš ti,« je filo-zofiral Vikal.
»Ljubi me,« Je dejal Tikal ln si ganjen svaljkal cigareto.
»In se hoče za vsako ceno omožiti.«
»Baš to je čudno, da noče niti slišati o poroki.«
»Nikdo bi temu dekletu ne prisodil toliko pameti,« se je čudil Vikal.
Manica se v resnici ni hotela omožiti. Toda čim bolj se je branila, tem bolj je silil Tikal. Govoril ji je o ljubezni in ji slikal bodočnost v najzapeljivejših barvah. »Ne, ljubček,« se je branila precej dolgo. Ko pa ni našla nobenega boljšega, je rekla: »Da. Le iz ljubezni do vas sem se odločila. Le iz ljubezni do vas se v bodoče odpovedujem avtomobilu, le iz ljubezni do vas se bom zadovoljila z dvosobnim stanovanjem, četudi sem vedno sanjala o štirih sobah. Le iz ljubezni j do vas, Otakar, sem pripravljena prebiti poleti ob morju sama, namesto ob strani soproga. Nikdar ne bi verjela, kakšnih žrtev je zmožna ljubeča žena,« in Manico so oblile solze.
»Ljubica, angel, Manica,« je navdušeno vzkliknil Tikal. »Takoj skočim v tiskarno, da preskrbim poročno oznanilo. Toda avtomobilu se ne odrekate, kajti racionalizacija dela čudeže in je že v teku. V zadnjih petih letih so padli avto- 1
Sledila so poročila posameznih sekcij.
Tajnik g. Roš je poročal namesto odsotnega polkovnika Novakoviča o delovanju propagandne sekcije.
Iz poročila je razviden krasen napredek strelskega pokreta v ljubljanskem okrožju, Id je štelo ob priliki lanskega občnega zbora 17 družin, danes pa le 110.
Polkovnik Novakovi« se je v svojem poročilu zahvalil za naklonjenost ob priliki državne strelske tekme ln razvitja saveznega prapora vsem, ki so pri slavnostl sodelovali, zlasti ljubljanski sokolski župl, bratskim sokolakim društvom, ljubljanski gasilski župl, Hubadovl pevski župl, Slovenskemu lovskemu društvu, Društvu ostrostrelcev, Narodni odbrani, Jadranski straži ln naslednjim godbam: vojaški dravske divizije, Sokola I., domžalski, iz Device Marije v Polju ln z Viča-Gllnc. Posebna dolžnost pa veže strelsko okrožje, da se najprisrčnejše zahvali tudi vsem darovalcem krasnih daril ter onim, ki so prispevali v gotovini. Tehnično poročilo je podal g. Rudolf DeržaJ. Poleg državne Je uprava v preteklem letu izvedla tudi okrožno strelsko tekmo, uredila ln popravila je strelišče, da Je danes v vsakem pogledu popolno in med najboljšimi v državi.
O stanju Inventarja Je poročal kot gospodar g. Herman šolar. Drugi podpredsednik g. Franjo Orehek je nato stavil ob-
ilren predlog glede reorganizacije poslovanja, kar je neobhodno potrebno glede na velik razmah strelskih družin in glede na ogromno delo, ki ga zahteva uspešno poslovanje. Uprava ljubljanskega strelskega okrožja naj se razdeli v dva odbora, od katerih naj prvi rešuje samo zadeve lokalnega značaja, uprava okroga, ki bodo v njej zastopani tudi delegati zunanjih družin po srezih, pa zadeve celotnega okrožja. Enkrat na leto naj se izvede pregled strelskih družin po srezih. Predlog je bil sprejet.
Pri volitvah so btll v ljubljansko upravo izvoljeni:
predsednik: novi poveljnik mesta Ljubljane, dalje MIlan Sterlekar, Franjo Orehek, Matko Jevak, Boris Roš, Joco Kostanje-vec, Franc Cvetko, Rudolf Deržaj, Herman šolar, Franc Gerbec, Franc Simčič, Dušan Gorazd, Vi'ko Laznik, poročnik Risto Ma-116 in Pavle Rozman. V okrožni odbor: predsednik: novi poveljnik mesta Ljubljane, dalje novf poveljnik 40. pešpolka, podpolkovnik Vaclav Dic, poročnik Risto Ma-lič, Franc Medic, Milan Sterlekar, Matko Jevak, Boris Roš, Joco Kostanjevec in delegati vseh v ljubljanski okrog spadajočih srezov.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o državni strelski tekmi, ki se bo vršila od 3. do 9. septembra 1933 v Beogradu.
čudežno rešen smrti
Lokomotiva ga je na prelazu odbila z voza ▼ grmovje
LJubljana, 13. avgusta.
2elezttl8kt prelaz čez Orlovo ulico pred prihodom na Galjevico je bil včeraj pozorišče razburljivega dogodka, in le srečnemu naklučju se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev.
Okrog 16.30 je odpeljal z djubljatislke-ga glavnega kolodvora osebni vlak, ki odhaja 16.37 z dolenjskega kolodvora proti Karlovcu. Ko se je vlak bližal železniškemu prelazu v Orlovi ulici, ki je brez zapornic, je istočasno peljal s konjem motorno žago France Žirovnik, zaposlen pri podjetniku Žitniku na Ižanski cesti. Zaradi bezga, ki je zaraščen ob progi, Žirovnik ni videl prihajajočega vlaka in je zavozil na progo baš v trenutku, ko je pridrvela lokomotiva. Konj je v zadnjem hipci zaslutil pretečo nevarnost, divje se je vzipel in se odtrgal od voza, ki ga je že v naslednjem hipu lokomotiva zagrabila ter treščila z vso silo ob stran. Žirovnik, ki je bil na vozu, je odletel več metrov daleč v bližnjo živo mejo, kjei se je nekoliko opraskal, ostal je pa k sreči nepoškodovan.
Posledice karambola so bile strašne. Lokomotiva je vso motorno žago skoraj popolnoma razbila, en del je stroj zavlekel celo do dolenjskega kolodvo-
ra. 2agar žirovnik »e je naglo opomogel. Revež se je od strahu tresel kakor šiba na vodi, saj je ušel takorekoč gotovi smrti.
Železniški prelaz v Orlovi ulici je zelo eksponiran in precej prometen. Vsekakor bi bilo umestno, da bi bile tam zapornice, kajti gotovo je, da samo tabla »Pazi na vlak« ne zadošča, če hočemo preprečiti tudi v bodoče večje nesreče, saj je Galjevica močno narasla. Ali pa naj železniška uprava odstrani grmičevje, ki zastira vsak pogled!
Smrtno zadeta napadalka
Mirna, 13. avgusta.
Snoči je v vasi Otrežu pri Št. Ruper-tu neka znana pretepaška ženska, ki je bila že večkrat predkaznovana, s kuhinjskim nožem napadla ženo posestnika Urbanča. Prizadejala ji ie nevarno rano na trebuhu. Posestnik Urbanč .ie v silobranu proti ženski pograbil revolver in oddal proti napadalki pet strelov. Ranam je napadalka podlegla. Ur-bančevo ženo so prepeljali v bolnišnico, mrtvo napadalko pa v bližnjo mrtvašnico.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 13. avgusta.
Današnja nedelja — kako bi rekli — ni razočarala, vendar je presenetila, ker ni prinesla trdno pričakovanega dežja. Vso noč od sobote na nedeljo se je bliskalo in svetlikalo, veter je dvigal prah, Ljubljana je v soparnih nočnih urah pričakovala nevihto, ki pa je izostala. Jutro se je pri-smejalo še precej solnčno, baš toliko, da je izvabilo iz mesta tiste, ki izkoristijo vsako nedeljo za prijetno životarenje v svobodni prirodi na obrežju naših voda. Ni se jim sicer danes bilo treba kesati, vendar se s posebnimi užitki tudi ne morejo pohvaliti. Veter je prignal nad Ljubljano oblake in solnčenja je bilo konec. Vendar je v vodi bilo dovolj prijetno in tako so ljubljanska kopališča tudi danes lahko beležila dober poset Kakšne posebne prireditve niso bile napovedane, izostala je celo volitev miss v trnovskem ljudskem kopališču »Nabrežju« vizavi slavni Spici.
V	nadomestilo izostale volitve se je popoldne tam igral čudovit nogomet z dvema golmanoma in samima dvema napadalcema. Ta sijajni trnovski šport je domačo publiko jako zadovoljil in ni bilo nikakih drugih incidentov razen smešnih.
V	ostalem je bila Ljubljanica danes pestro zasedena s številnimi čolnički in parčki v njih, ki so seveda ubrali pot tudi proti Vrhniki, v tisto rajsko samoto, ki je ne moti nihče drug kakor komarji.
Ljubljana sama je bila danes nenavadno mrtva. Ni bilo nobene promenade, čeprav se je ozračje ohladilo od sobotnih 35 stopinj Celzija kar za dobrih deset stopinj in je bilo sprehajanje zopet enkrat znosno. Ves dan je po malem kazalo na dež, ali zvečer se je nebo kolikor toliko spet zjasnilo in je zahajajoče solnce s
mobili za 25 %. Če bo šlo tako dalje, boste mogli čez dvajset let brez dvoma računati z avtom. Takrat se bo že dobil osemcilinderski avto, če bi ravno moral biti, ali pa nekoliko rabljen voz na dolgoročna odplačila.«
»Vi ste zlat človek, Otokar!«
»Zakaj bi se odrekali velikemu stanovanju, prav tako ne razumem. Toliko je novih stavb, ki stoje prazne. Lastnik bi rad prodal hišo, toda prazne vam nihče ne bo kupil, dočim se za polne kar tepo. Če hoče prodati hišo, mora imeti najemnike. Na vratih izobesi tablico, inserira, toda nihče se ne oglasi. In tako išče ljudi, ki ljubeznivo stanujejo zastonj. Hiša ima stranke in lastnik jo dobro proda. Najemniki dado čisto novemu gospodarju odpoved in prihodnje četrtletje se selijo. Prejšnji lastnik jih že čaka. Medtem je sezidal novo hišo, ki jo hoče prodati in potrebuje zanjo strank. Sedaj ne pribija več papirčkov na vrata in tudi ne inserira, kajti za njim stoji zvesta četa njegovih najemnikov. Tako se dela danes. Zakaj bi se stiskali v dveh sobah, Manica. Morete jih imeti šest ali kolikor hočete, najemnina bo vedno enaka.«
»Torej nam preostane le še vprašanje bivanja čez poletje. Grozno ljubim morje in v bodoče bi ne mogla prestati brez njega. To sicer ni preveč skromno, am-
rrojo krvjo oblilo bele oblačke. O posameznih dgodkih, ki jih pa ni bilo preobilno, poročamo posebej.
Žrtve nesreč
Ljubljanska bolnica je v soboto zvečer ln v teku nedelje sprejela v oskrbo precejšnje število novih pacientov.
2umer Marija, rojena 1908, vdova, stanujoča na Tomačevem 73, brezposelna služkinja, je skušala izvršiti samomor. Pogoltnila je drobce zrcala, dve zaponki za lase in poročni prstan. Njeno stanje je kritično.
Lekfletovi Slavi, rojeni 1912. ▼ Ljubljani, stanujoči v švabičevi ulici 15, je pri delu v knjigoveznici Matije Pogačnika padel nož na nogo in jo poškodoval na prstih.
Kravanja Marta, žena ključavničarja, stanujoča i,a Gsljevici, se je v soboto zvečer s kolesom vozila po Dolenjski cesti. Podrl jo je neki avto in Je dobila precej hude notranje in zunanje poškodbe.
SchUtz Stanko, sin posestnika, star 7 let, doma v Žirovnici, si Je pa pri padcu zlomil desnico, dočim je delavka Rupnik Julka padla s stopnic na svojem domu na Stražišču in je takisto z zlomljeno desnico morala priti v bolnico.
Nov grob. V Trzinu je v nedeljo zjutraj umrl po dolgi in mučni bolezni znani in spoštovani trgovec g. Ignac Rebolj v najlepši moški dobi, star 46 let Pokojni je bil mož kremenitega značaja, blaga duša in povsod zelo čislan. Pogreb bo v torek na praznik ob 8. zjutraj iz Trzina na farno pokopališče v Mengeš. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim naše so-žalje!
pak razumeli me boste, če vam povem, da pri morju sploh še nisem bila.«
Ne belite si glave brez potrebe, Manica. To bi škodilo vašemu zdravju in vaši lepoti. S takšno ropotijo, ki jo je dovoljene jemati s seboj čez mejo, morejo na morje le še berači. Boljši ljudje dajejo sedaj prednost domačim letoviščem, kjer lahko zapravljajo, kolikor se jim ljubi in morejo živeti razkošno življenje. Prebijte poletje v domačem kopališču ali v Zbu-zanih, ki so tako blizu Prage, da bi mogel priti vsako soboto za vami. Imate še kake pomisleke ali kaka vprašanja, Manica?«
»Vse mi je jasno in z vsem soglašam,« je sladko zašepetala in v pričakovanju poljuba zaprla očL
»Ne zapravljajmo časa,« je rekel Tikal namesto poljuba. »Prišlo mi je na misel da bi vas povabil na slavnostno večerjo: juha iz rakov, pečena riba s pommes fri-tes in golaž na nekoliko načinov. Kaj pravite k temu?« Manica je debelo pogledala: »Dobili ste zalogo ali pa ste podedovali, Otik?«
»Ne tega, ne onega, ampak na Vaclav-skem bo otvoritev nove ribarne in prodajalne golaža in danes bodo za reklamo porcije zastonj. Porcije bodo najbrž majhne, toda lahko ae postavimo večkrat
*JUTRO« ponefleljsfa Iz3aja .	4	n PboeMJeS, H. avgusta IMS
Aretacija banditove lese
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Delo T omotični višini
Pirandello med opernimi libretisti
Dramatik Pirandello je dovršil •voj prvi operni libreto z naslovom »Zgodba o zamenjanem sinu«, storija prikazuje zamenjavo grdega kraljevega sina z lepim otrokom preproste matere. Siromašna mati najde po dolgem tavanju svojega sina na kraljevem prestolu, a ga noče motiti v njegovem dostojanstvu. Glasbeno spremljavo k temu libretu je napisal skladatelj Mall-piero. Premiera opere bo še letos na Jesen v rimski Operi reale.
človek in žival v vročini
Pariški voznik čuva svojega
v vrsto. V takem navalu se ne bo niti opazilo.«
»Torej se podvizajmo,« je oživela Manica, »da nam ne pojedo najlepše por-cije. Ljudje so nesramni. Kjer je kaj zastonj, tja se jih pritepe, da je vse črno!«
n.
Tikala sta se priselila v štirisobno stanovanje pravkar dozidane hiše. Letna najemnina je bila šestnajst tisoč, pa sta jo vsak mesec ostajala gospodarju dolžna. Pohištvo sta imela na obroke. In v Manici se je vzbudila goreča želja, da bi se mogla komu pobahati s tako razkošnim stanovanjem. Da bi ne izgledalo čudno, priredi glasbeni večer. Zapela bo kako stvar s spremljevanjem gramofona, Tikal pa bo deklamiral kako pesem. In na Vikalu se poskusi.
»To je Si ar prijatelj in hvaležen človek. Ne bo prišel kar tako, gotovo prinese vsaj narezek in steklenico vina. Mi damo program, on prigrizek. To bo idealno,« se je veselil Tikal.
Vikal je bil točen. Prišel je praznih rok in s praznim želodcem. Tikala sta bila neprijetno presenečena. V mučnem razpoloženju sta navila gramofon. Gramofon je tulil, Manica je pela, Vikalu pa je glasno krulil želodec. Ko je bilo pianissimo, se je slišal Vikalov želodec
tovariša pri delu pred vročino
glasneje od Manice in gramofona.
»Prekrasno je bilo,« je rekel Vikal po prvi točki. »Komaj že čakam, kaj bo sedaj,« kajti pričakoval je, da pride večerja.
»Zdaj je na vrsti Lortzlngov Car in tesar.« je naznanil Tikal, ki je medtem skočil v kuhinjo in se vrnil s polnimi usti. Gramofon je igral, Manica je pela, Vikal pa je v duhu preklinjal, kam ga je zlodej zanesel. Ko je bil zopet premor. je rekel Vikal mračno: »Ne jezita se, ampak jaz sploh nisem muzikaličen. Če me ubijeta, ne spoznam v tem niti carja niti tesarja. Ko bi ne bil lačen, bi vama prav gotovo zaspal. Ker pa sem lačen, se grem h klobasarju na večer jat.« Še po stopnicah je zmerjal: »Mučili bi človeka z gladom in godbo!«
»Takega zarobljenca mi vodiš v stanovanje,« je jokala Manica.
»Dvajset let se z njim poznam, toda šele sedaj sem ga spoznal. Praznih rok ti pride na glasbeni večer! In imel sem ga za svojega prijatelja! Odide in nam ne pusti niti steklenice vina! Med nama ni več prijateljstva. Ne poznam ga in nikdar več naj ne prestopi mojega pra-
S tem se je končalo njuno prijateljstvo. In ko je približno čez mesec dni pripovedoval, kako je srečal Vikala in
Filmska Igralka Marlene Dletrich je ponovno obiskala francosko prestolnico
Glavni dobitek v ponarejenih bankovcih
V Amsterdamu je zadela neka 80-letna starka glavni dobitek državne loterije. Izplačaj! so JI 100.000 goldinarjev v bankovcih. Pozneje pa se je izkazalo, da so bili vsi bankovci ponarejeni. Ko Je hotela starka izmenjati tisočak, so ji povedali, da Je denar falzificiran. Zdaj preiskuje policija, kako je prišel ponarejen denar v roke dobitnice.
se delal kakor da ga ne vidi, je Manica hladno rekla: »Ta človek zame sploh ne eksistira.«
Čez teden dni je moral Tikal odpotovati z večernim brzovlakom. Odhajal je za dva dni, poslavljal pa se je z Manioo, kakor da odhaja za dve leti. Sedel je v tramvaj, toda hipoma je luč ugasnila in voz se je ustavil. Zakasnitev ni bila velika, vendar je bilo dovolj, da je prispel na kolodvor prav v trenutku, ko je vlak odpeljal z njega. Popraskal se je za ušesom in se počasi peš vrnil domov. Dolgo je zvonil, preden mu je prišla žena odpirat. Bila je v koketni nočni halji in vsa prestrašena. V temni slutnji je planil v sobo, kjer je bil na mM narezek, steklenica vina, dva kozarca in skodelici s čajem. Na pepelniku je ležal ostanek cigare.
»Od kdaj pa kadiš cigare in piješ čaj iz dveh skodelic,« je zakričal in divje pogledal.
»Ampak, Otaček, razložim ti.«
»Hvala, jasno mi je. Varaš me, nič-vrednica!«
Pogledal je pod posteljo, pod divan in počasi odprl omaro za obleko. Tam je stal Vikal v spodnji obleki, s cilindrom na glavi in z ostalo obleko čez roko.
»Kaj delate tu?« je zagrmel Tikal.
»Kaj naj delam? Gledam, kako si mi
Policija v Teksasa Je končno prijela ženo zloglasnega bandita Barova, ki Je s »v o jI m možem več mesecev ustrahovala teksaško okolico
Nenavaden prirodni pojav
V maroškem mestu Marakešu so imeli te dni nenavaden naravni pojav. Ob najjasnejši dnevni svetlobi, ob 9. uri zjutraj Je nenadoma pokril mesto ogromen peščen oblak. Sledila je nevihta, ki je uničila večji del žetve na polju, porušila mnogo hiš in lzruvala mnogo dreves iz zemlje. Cim se je peščeni oblak odstranil, se je vlil dež in poplavil pokrajino.
Teden šampanjca v Franciji
Kakor lani bodo tudi letos Imeli v Francoskem teden šampanjca, vina, ki ima pred vsemi vini na svetu to prednost, da samo osveži, a nikakor ne omami in opije pivca.
Povod za reklamni teden Je dalo dejstvo, da ostaja dandanes tega žlahtnega vina v Franciji mnogo več kakor prejšnje čase. Države so zaprle šampanjcu meje z visokimi uvoznimi carinami, Francija pa ne more sama porabiti vsega pridelka, zato ga skušajo po nižjih cenah spečati na domačem trgu. Dočim sta šli prej dve tretjini šampanjskega pridelka v tujino, ga danes Izvažajo v inozemstvo samo še eno petino.
Marki de Polignac žrtvuje zdaj vsako leto ogromne količine šampanjca samo, da bi poživil doma zanimanje za to vino in ga zato teden dni nudi interesentom zastonj.
Vremenski pregled
Vročina, kakor se sipodobi za prvo p»odo-vioo avgusta. Poletje, prav kakor mora biti, da se more zares imenovati poletje, to se pravi, da toži o vročini vse, kar leze Ino gre, da se kmet željno ozira po nebu, če se niso že pričeli zbirati oblaki in se vse priporoča vsaj za malo dežja. Torej normalno poletje za naše kraje, bodisi kar se tiče julija ali avgusta.
Silno stopnjevanje vročine v tem tednu nam je naklonilo ob/močije visokega zračnega pritiska, mogočnega anticiklona ob-segajočega vso Južno in Južnozapadno Evropo, naslanjajoč se čez Sredozem. morje in Španijo tja na azorskl maksimum. Ta mogočni anticiklon je izvor naše vročine, ki se potem takem nI morda iimportiral k nam iz Amerike, marveč je takorekoč popolnoma domač pridelek. V območju anticiklona vlada, kakor je normalno, jasno vreme, solnce more neovirano pripekati ter segrevati zemljio in zrak. Tako je pri nas in tako Je v vsej južnozaoadni ln Inž. ni Evropi.
Povsem drugačna pa Je stvar v severu!
ln vnahodnl Evropi. Tam gospodarijo depresije, ki se prestavljajo z Atlantskega oceana počasi čez Skandinavijo in Rusijo proti Uralu in seveda še dalje. Vlažni ln razmeroma hladni zrak preplavlja spričo tega vso večjo severno polovico našega kontinenta, zato je tamlkaj hladno in vetrovno, obilo oblačnih dni in tudi dežja ne manjka. Skratka popolnoma drugačno vreme kakor ga imamo mi. Meja med našim, to je vročim in suhim vremenom ter hladnim in boltj vlažnim je potekala ves teden precej enakomerno od Škotske in severne Anglije čez Nemčijo in Poljsko ter Utkrajink) na spodnje Povolžje. V tem mednem pasu se vremenski vpliv od ene ki druge strani nekoliko menjava; tako je na pr. tudi Avstrijo še nekoliko zadel rahel piljusk depresijskega nemira, ali samo mimogrede, čez Aljpe ni dospel, pozor, neoši opazovalec ga je optuzll le na nekaterih znakih v sferi visokih oblakov, ki so nenavadno hitro menjavali svojo smer. Vendar smo ostali trdno v območju anti ciklonekega gospodstrva. In tako se Je gla vročina še stopnjevati.
pokvaril nedolžno šalo. Hotel sem te presenetiti, sedaj pa si ti presenetil mene. Zadnjič sem pozabil vzeti s seboj narezek in vino za glasbeni večer, zato sem danes prinesel to naknadno.«
»Ne tikajte me, gospod Vikal. Končal sem najino prijateljstvo in svoj zakon. Odstopam vam svoje mesto z vsemi pravicami«
In Tikal je bil mož beseda. Dal je prepisati na Vikala stanovanje, Manico in pohištvo na obroke.
S tem se je to prjateljstvo definitivno končalo. S tem pa se konča tudi balada o prijateljstvu.	Iz češ^ne U. B.
Pri hemerovdalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abscesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
talna usoda plesalca Nižinskega
2e več let se oglašajo v svetovnem časopisju obupne vesti o zdravstvenem stanju slovitega plesalca Nižinskega, člana nekdanjega carskega baleta v Petrogradu. Pozneje je Nižinski mnogo gostoval v inozemstvu, kjer se Je proslavil zlasti z plesno kreacijo »L' Apres midi d'un faun« na glasbo Debussyja.
Štirinajst let živi ta nekoč slavni mož umobolen v nekem švicarskem sanatoriju ln ni upanja, da bi ozdravel. V teh štirinajstih letih je siromak izčrpal vsa svoja denarna sredstva.
Slovita ruska plesalka Tamara Karsavi-na, ki je bila nekoč soplesalka Nižinskega, priobčuje zdaj v listih oklic na vse, ki so kdaj prisostvovali produkcijam Nižinskega in poziva ljubitelje njegove umetnosti, naj žrtvujejo prispevek, da se nekdanjemu stebru ruskega baleta še nadalje omogoči bivanje v sanatoriju. Poziv je objavljen tudi v londonskih »Times« in Angleži so bili prvi, ki so se odzvali z zbirko za nesrečnega umetnika
Iz akvaristove torbe
(Še nekaj o člnkljl In lokvanju)
Vnovič popeljem ljubitelje prlrode k Stari LjulMjtanici pri Kocninu, k nahajališču lokvanjev. Na črnem mehkem dnu, ki s« pogreza pod nogo lovečega akvarista zelo globoko, so činkloe, tipične prebivalke močvirja. Plavajoči listi lokvanja obsenčanje dno in branijo solnčnim žarkom pot do njega
V	tej polit emi se počutijo člnklb« najbolje in ker se temperatura na dnu ne dviga preko 16 stopinj, je tudi dovolj kisika v vodi ln čimklje dihajo še lahko skozi šfcrge. V topli vodi je pa prav malo kisika, ki ga ribe hitro uporabijo. V tem primeru prihajajo činklje v presledkih na gHadino in vsrkavajo svež zrak. uporabljanega pa izpahnejo pri tej priliki s slišnim »zidižik« skozi črevo: zato imenuje narod činlkljo tudi včik«. Lastnost, da diha skozi črevo, omogoča činiklji, da. vztraja poleti. ko se jarki posuše, nekaj mesecev v vlažnem blatu.
Činlklje so črno rjave, odrasle Imajo na vsaki strani dve sivo rumeni progi, pri mlajših so pa proge rjavo rdeče, činiklja ne plava kakior navadna ribica in se po-grezne na dno, če prestane s kačastimi giiMoaji telesa kakor njeni sorodnici. babica In pol/zača. Ker Je talna riba. Ima 10 tioalik okoli gobčka, s katerimi otiplje žuželke ln polfflke, ki tvorijo njeno hrano.
V	akvariju je navadno na dnu, kjer pobira odroadJke hrane, ki Jih druge ribe ra®_ našajo po vsem akvariju. V mivko se nikdar ne zarije. Oznanja nam že dan poprej pojačanje zračnega tlaka z živahnim plavanjem vzdolž stekel, nadomešča nam torej tlakoroer. Cim postane činMja nervozna. bo slabo vreme
štiri do osem msm dolga čtaMja n« bi «mela manjikafci v nobenem akvariju, ker je zelo zanimiva ribica. Je pa zelo redika m mnogim akvaristom neznana. Kljub triletnemu neprestanemu brskanju po Barju sem jo zasledil samo v Stari Ljubljanici ln v Coroovcu, kjer sem si pred nekaj dnevi po dvodnevnem zajemanju po blatu vlovil dve mični, šitiri cim dolgi čin&KJi, nakar sem odraslo v akvariju se nahajajoče spustil v isti jarek. Pokojni profesor Franke mi je svoječasno navedel tudi cerkniško kotlino kot najdišče činkelj.
Redkost činkelj bomo razumeli, če mislimo na dejstvo, da so bile odrasle 25 do 35 cm dolge činklje mnogim ljudem zelo priljubljena hrana, manjše pa služijo še dandanes ribičem za vado.
Sedaj še nekaj o belem lokvaniju. Akvaristi, ki si žele beli lokvanj, naj ei preskrbe ali seme, ali del korenike, ki ga naj vsa/de v vodoravni legi v akvarij, če odrežejo od tanjše korenike 10 cm dolg ko«, ki Je začel poganjati stebelca (ali pa tudi ko« korenike brez stebelcev) se bodo li6ti kmalu pokazali. Seme si pa pre-skrfbimo zelo enostavno. Plod lokvanja v obliki majhne kroglice vzamemo domov.
V	lončeno posodo denemo črno barsko zemljo, ki Jo dobro potlačimo na dno, nakar Jo napolnimo z vodo v višini kakih deset cm. Plod denemo v vodo, nakar začne ovoj razipadati v sluznatozelene delce in črna, majhna semena se pogrezajo na dno, kjer se pozneje razvijejo v majhne rastline z nežnimi koreninicami. Dve d*> tri take rastlinice vsadimo potem v večji akvarij kjer naj bo na dnu črna zemlja, pokrita z mivko.
V	takem dnu uspevajo vse barske rastline najboljše. Stevlio listov se podeseteri, listi so široki, rastline močne In rast Je bujna. Izjemo tvorijo samo plavajoče rastline in nekatere druge kakor n. pr. vodni mah. A tudi te uspevajo mnogo bolje, če Je dno zemeljsko, kajti zemlja vsebuj« neorganske kemične sipojine, ki jih rastlina pretvarja v organske. Kjer nI zem_ lje in teh spojin, rastlina le životari.
Začetniki akvaristi, ki si žele navodila o akvarietovstvu ln majhnih ribic nad se obrnejo na člankarja, kjer jih bodo dobili brez katerekoli obveznosti.	.0. S.
Kača v otroškem želodca
V neki romuski vasi se je primeril slučaj, kakršni niso posebno poigosti v življenju na vasi.
Družinski oče Je odšel zgodaj na polje. Matere nI bilo doma, ker je šla 8e pred očetom po opravkih. Zato je oče vzel svojega sinčka s seboj. Morala sta hoditi precej daleč. Otrok se Je spotoma utrudil in oče ga je položil v travo, da se naspi in spočije.
čez nekaj časa se otrok zbudil ▼ groz-nid. Začel je klicati očeta ln mu pokazal, da ga nekaj davi v grlu. Oče Je odprl otroku usta in videl, da maha iz goltanca kačji rep. Medtem, ko je on ogledoval polje, Je bila kača zlezla otroku skozi usta v želodec in se je mučila, ker ni mogla potegniti za seboj tudi repa.
Hitro je oče pograbil otroka ln tekel z njim k zdravniku, ki je dal otroku sredstvo za bruhanje, nakar je kača prilezla iz želodca. K sreči je bila kača le navadna belouška.
Armada spasa
Francozinje, tekmovalke v Greemvichu, razpravljajo z angleškim redarjem o vremenu
Prašič v spalnem vozu
Ko se je te dni pripeljal direktni brzo-vlak Dunaj—Dudimpešta v madžarsko prestolnico, so zaslišali spremljevalci spalnega voza iz nekega oddelka svinjsko krulje-nje, ki je prihajalo izza zaprtih vrat. Odprli so jih in na svoje začudenje ugotovili ,da se je prašič vozil vso progo od Dunaja do Budimpešte. V vagon sta ga prinesla dva potnika, in sicer v kovčegu. Moža sta izstopila na neki vmesni postaji. Ker je prase onečedilo spalni kupe, je železniška uprava odredila strogo preiskavo.
Umetni zobje za leva
Lev Prince, ponos krotilke Sare Garyt-hove, si je v Parizu pri poskusu, da bi pre-grizel železno ograjo svoje kletke, zlomil tri sprednje zobe. Lev brez sprednjih zob pa ni nič strašna prikazen, zato se je krotil-ka obrnila na zobne strokovnjake in res se je našel neki Palmier, zobni tehnik iz Chateaurouxa, ki je dal besedo, da bo popravil levovo zobovje. Pripravil je tri zlate krone ter jih nataknil na zobne štrclje.
Levu so morali najprej ukleniti noge, privezati gobec in mu vanj položiti precejšnjo klado, da ni mogel zagrizti. Potem je šel Palmier na delo, ki ga je z uspehom končal v dveh urah. Po operaciji je hotel lev takoj spet preizkusiti svoje proteze na jeklenih šibah svoje kletke in si je zlate krone srečno odkrhnil. Palmier pa noče, da bi njegov sloves trpel in je zato sklenil napraviti levu novo protezo, ki pa topot ne bo več iz zlata, marveč jeklena.
Tatvina dragocenih slik
V neki vili pri Niči so tatovi oplenili krasno zbirko umetnin. Odnesli so neprecenljive slike Maneta, Degasa, Renolra, Courbeta in Corota. Vrednost ukradenih slik gre v milijone.
Polkovnik Stanknwelt, novi glavni tajnik (levo) in poveljnik »armade spasa-< Ho-ward
Marlene nad pariškimi strehami
Delavci popravljajo stolp Kg Bena v Londonu
Mednarodna damska regata
Nova univerza v Carigradu
Kakor smo poročali, so te dni položili temeljni kamen za novo univerzo v Carigradu. Profesorski zbor novega vseučilišča je tako izbran, da so med učnimi močmi samo učenjaki, ki imajo svetoven sloves, ki so si ga pridobili v Evropi ali Ameriki. Med odličnimi učenjaki sta tudi znana profesorja Nisen in Sauerbruch, sloviti berlinski kirurg.
Nova univerza ima štiri fakultete, Juri-dično, filozofsko-zgodovinsko, medicinsko in matematično-prirodoslovno ter sedem institutov. Turško prosvetno ministrstvo hoče napraviti carigrajsko univerzo enako drugim slavnim univerzam v inozemstvu. Posebni stolici na univerzi sta stolica za turkologijo in turško revolucijo. Posebnost univerze je tudi ta, da je brez teološke fakultete.
Dan porazov za naše klube
Ilirija se je v seniorskem plavalnem prvenstvu ter v klasifikaciji za Petrinovicev pokal plasirala šele na tretjem mestu — Jadran si končnovelfavno pribori Petrinovicev pokal — Wilfan porazi Senjanoviča — Odličen uspeli Hribarja na 200 m prsno — Poraz
nogometnega moštva Pri morja v Beogradu
Sušak, 13. avgusta.
Danes se je nadaljevalo in končalo se-niorsko državno prvenstvo v plavanju in vaterpolu ter se je končnoveljavno odločila tudi usoda Petrinovičevega pokala, ki preide po današnjih tekmovanjih defini-tivno v roke splitskemu Jadranu. Jadrana-ši so si poleg tega priborili tudi državno prvenstvo v plavanju seniorjev, dočim je državni prvak v seniorskem \vaterpolu postal Jug. Ilirija se je v plavalnem prvenstvu plasirala na tretje mesto, v vaterpolu pa na četrto mesto. V končni klasifikaciji za Petrinovičev pokal je zasedla tretje mesto. V naslednjem današnji rezultati:
1500 m prosto, seniorji: Bonačič (Jadran) 22:36.1, 2. Bibiča (Jug) 22:36.7 (presenečenje), 3. Jesih (Ilirija) 22:48.6, 4. Duv-njak (Jug) 23:33.
Točke: Jadran 13, Jug 11, Ilirija 5.
400 m dame: 1. Lampret (Ilirija) 6:20.5,
2.	Roje (Jadran) 6:20.9, 3. Ivančič (Jadran) 7:01.9, 4. Medanič (Viktorija) 7:02, 5. Go-dina (Jadran) 7:04, 6. Račič (KSU) 7:04 8.
Točke: Jadran 28, Ilirija 18, Jug 11, Viktorija 3, KSU 1.	%T , „ .
200 m prsno, seniorji: Največje ^nenaden je vsega prvenstva: 1. Hribar (Ilirija) 3:04, 2. Grkinič (Viktorija) 3:07 8, 3. Luka-čič (KJU) 3:10.4, 4. Sotošek (Concordija) 3:19.2, 5. Strmac (Concordia) 3:15, 6. Pavletič (Gradjanski, Karlovac) 3:16.2. Hribar je vodil od starta in je zmagal sigurno z naskokom dveh dolžin.
Točke: Iliriia 31, Jadran 28, Jug 11, Viktorija 11, KSU 6, Concordia 5, Gradjanski 1.
100 m hrbtno, seniorke: 1. Vimmer (Viktorija) 1:32.1. 2. Lampret (Ilirija) 1:34.6,
3.	Slovinič (Jadran) 1:38.6, 4. Topič (Viktorija) 1:39.2, 4. Tarle (Jadran) 1:43.8, 5. Brglez (Ilirija) 1:50.8.
Točke: Ilirija 40, Jadran 35, Viktorija 27, Jug 11, KSU 6, Concordia 5, Gradjanski 1.
100 m prosto, seniorji: 1. Wilfan (Primorje) 1:00.6, 2. Senjanovič (.TaHran) 1:01.6, 3. Gazzari (Jadran) 1:03.2, 4. Ciganovič (.Tug) 1:03.3, 5. Fritsch (Ilirija) 1:03.9, 5. Mini (Viktorija) 1:05.
Točke: Jadran 48. Ilirija 42, Viktorija 28, Jug 14, Primorje 13, KSU 6, Concordia 3. Gradjanski 1.
4 X 100 m prosto, seniorke: 1. Jadran
5:49.1, 2. Viktorija 5:52.3, 3. Jadran II. 6:07.6, 4. Ilirija 6:25.2.
Točke: Jadran 84, Ilirija 48, Viktorija 44, Jug 14, Primorje 13, KSU 6, Concordia 5, Gradjanski 1.
400 m, seniorji: 1. Senjanovič (Jadran) 5:15.8, 2. Mini (Viktorija) 5:16.2, 3. Bonačič (Jadran) 5:35.8, 4. Mihalek (Ilirija) 5:36, 5. Bibiča (Jug). 6. Duvnjak (Jug).
Točke: Jadran 102, Viktorija 52, Ilirija 51, Jug 17, Primorje 13, KSU 6, Concordia 5, Gradjanski 1.
100 m prosto, seniorke: 1. Roje (Jadran) 1:18.7, 2. Lampret (Iliriia) 1:18.8, 3. Jerinič (Jadran) 1:22.8, 4. Medanič (Viktorija) 1:23.4, 5. Račič (KSU) 1:24.2, 6. Radoševič (Concordia).
Točke: Jadran 120, Ilirija 59, Viktorija 55, Jug 17, Primorje 13, itd.
100 m hrbtno, seniorji: 1. \Vilfan (Primor-
Senjanovifi (Jadran),
ki ga je letos v prvenstvu Wilfan prvič porazil v plavanju na 100 m.
Prvi nastop Primorja v Beogradu neuspešen
BASK Je z diferenco dveh golov porazil Ljubljančane. - Visoki zmagi Haška in Hajduka. - Tu« Gradjanski je prinesel domov dve točki
Včeraj so se nadaljevale tekme za državno prvenstvo. V nacionalni ligi je igralo osem enajstoric. Tudi to pot ni šlo brez presenetljivih rezultatov. Presenečenje predstavlja zlasti visok poraz beograjske Jugoslavije od strani Haška v Zagrebu in nekoliko previsoko izražena zmaga Hajduka nad Vojvodino v Splitu. Zmaga Gradjanskega se je pričakovala. Tudi poraz Primorja resne športne kroge ni preveč presenetil. Tablica se je po včerajšnjih tekmah dokaj izpremenila. Prvo mesto Je zopet zasedel s 15 točkami Gradjanski. Zelo se je opomogel BASK, ki je prišel na tretje mesto. Primorje je kljub porazu ostalo na dosedanjem šestem mestu. Tablica izgleda sedaj takole: Gradjanski	14 7 1 6 22:22 15
BSK	10 6 2 2 29:13 14
BASK	13 6 2 5 31:27 14
Concordia	10 6 1 3 24:10 13
Hajduk	10 6 1 3 20:10 13
Primorje	12 4 3 5 24:27 11
Jugoslavija	9 5 0 4 13:17 10
Hašk	9 4 14 16:12 9
Vojvodina	10 2 3 6 0:26 7
Siavija (S)	11 2 2 7 18:31 6
Siavija (O)	10 2 2 6 12:24 6
V	tej tablici prekinjena tekma me A Slavijo (O) in Hajdukom nI vračunjena.
Hašk : Jugoslavija
6:0 (1:0)
Zagreb, 13. avgusta.
Mnogoštevilna publika je prisostvovala današnji tekmi med Haškom in Jugoslavijo. V 8. min. je Petrak zabil prvi gol in s tem postavil rezultat prvega polčasa.
V 21. min. drugega polčasa je Medanič dosegel krasen gol, v 29. min. je postavil Tetrak na 3:0. Hašk je v stalnem napadu in v 35. min. zabije Ranogajec četrti gol, v 40. min. Petrak peti, v 42. min. pa Ranogajec še šesti gol. Domača publika je rezultat tekme sprejela s silnim navdušenjem in je zmagovite igralce na ramenih odnesla z igrišča.
BASK : Primorje 4:2 (2:0)
Beograd, 13. avgusta.
Ker je Primorje v zadnjem času v državnem prvenstvu doseglo dokaj lepe rezultate, je vladalo za njegov nastop v Beogradu veliko zanimanje ter je bilo na lgri-Ifiu BSK, kjer se je vršila tekma, več tisoč gledalcev. Slovenci so bili, ko so prišli na igrišče, prav prisrčno pozdravljeni, zlasti golman Starec, od katerega se je slišalo mnogo dobrega.
Igra je bila zelo živahna ter se Je videlo, da hoče Primorje z vso silo doseči po-voljen rezultat. Do 30. min. se je z obeh strani igralo požrtvovalno in z veliko ener-sriio Primorje je doseglo pet kornerjev, ki |a so ostali neizkoriščeni. Položaj Primor-ia 1e postajal čim dalje slabši, čeprav je BASK igral dokaj ležerno. V 23- min. je BASK po Hrnjičku dosegel prvi gol. že v 32. min. je zabil Pavlovič po lepi kombinaciji drugi gol.
V	dragem polčasu je pričel BASK zopet energično napadati ter je Tomaševič v 5 min. zabil tretji, v 14. min. pa četrti gol. V 33. min. drugega polčasa je doseglo Primorje po Ermanu prvi gol. BASK kmalu nato ni izkoristil enajstmetrovke proti
je) 1:13.3, 2. Gazzari (Jadran) 1:14.7, 3. Ciganovič (Jug) 1:17, 4. Marčeta (Viktorija) 1:18.2, 5. Zirovnik (Ilirija) 1:18.3, 6. Cičin Šain (Jadran).
Točke: Jadran 129, Ilirija 61, Viktorija 58, Primorje 26, Jug 22, itd.
200 m prsno, seniorke: 1. Mrkušič (Jadran 3:26.9, 2. Matota (Concordia) 3:41, 3. Mrkušič II. (Jadran) 3:49.2, 4. Sever (Ilirija) 3:52. Wimmerjeva je prišla kot druga na cilj, pa je bila diskvalificirana.
Točke: Jadran 147, Ilirija 64, Viktorija 58, Primorje 26, Jug 22, itd.
4V200 m prosto, seniorji: 1. Jadran 10:03.6, 2. Jug 10:14.7, 3. Ilirija 10:19 6, 4. Viktorija 10.19.8, 5. Jug II., 6. Jadran II. V ilirijanski štafeti je odlično plaval Fritsch.
Točke: Jadran 175, Ilirija 74, Viktorija 64, Jug 42, Primorje 26, itd.
3X100 m mešano, seniorji: 1. Viktorija 3:43.6, 2. Jug 3:52.2, 3. Jadran II., 4. Jug II. Štafeti Jadran I. in Ilirija sta bili diskvalificirani.	.	„. ,.
Točke: Jadran 185, Viktorija 90, Ilirija 74, Jug 64, Primorje 26, itd.
3V100 m mešano, seniorke: 1. Jadran 4:33.3, 2. Viktorija 4:49.9, 3. Ilirija. 4. Jadran II., 5. Viktorija II., 6. Concordia.
Končni placement v seniorskem plavanju
1. Jadran 217, 2. Viktoda HO, 3. Ilirija 84. 4. Jug 64, 5. Primorje 26, 6. Concordia 20[ 7. KSU 8, 8. Gradjanski 1.
VVaterpolo: V vvatenpohi je danes Jug
visoko porazil Ilirijo z 9:0. Tekma med Jadranom in Vilktorjjo je z 1:1 ostala ne* odločena, Jug je zmagal nad Viktorijo 3:0. Najlepša tekma je bila med Viktorijo in Jugom, dočim je bila tekma Viktorija: Jadran, ki je bila odločita a za drugo me<-sto, dokaj ostra. Precej krivde zato je pr! sodniku g. Esapoviču.
Končni placement v seniorskem waterpo!u
I. Jug 6, 2. Viktorija 3 (boljša goMBeren-ca) 3. Jadran 3, 4. Iliriia 0, 5. KSU 0.
Klasifikacija za Petrinovicev pokal
Jadran 101, Jug 90, Ilirija 81.
Primorju, nakar je Primorje zopet po Ermanu doseglo drugi zgoditek.
Zmaga BASK-a je bila popolnoma zaslužena. Slovenci so v resnici igrali zelo požrtvovalno, so pa bili tehnično slabi. Vratar Starec je sicer pokazal, da je dober golman, ne pa, da bi bil prvorazredna moč. četrti gol je bil vsekakor ubran-Ijiv. Pri Primorju sta se odlikovala zlasti srednji napadalec in levo krilo. Posebno je ugajalo levo krilo, ki je mnogokrat prešlo brez truda preko izvrstnega branilca BASK-a dr. Ivkoviča. Primorje je v prvem polčasu igralo bolje kot kasneje, vendar pa je pred golom pokazalo zelo neučinkovito igro.
Dobro je sodil sarajevski sodnik g. Kap.
Hajduk : Vojvodina
5:0 (3:0)
Split, 13. avgusta.
Tekma je nudila lepo igro, v kateri je Hajduk bil v veliki nadmoči. Vojvodina se je sicer požrtvovalno borila, toda Hajduku ni dorasla, zlasti še, ker je bil danes v izvrstni formi. Vratar Vojvodine Kosič je bil junak dneva ter je obranil nešteto nevarnih žog. Ce bi ne bilo njega, bi bil rezultat gotovo hazenski. Publike 3000, sodnik Fa-bris.
Gradjanski: Siavija (0)
2:1 (1:1)
Osijek, 13. avgusta.
Pred 2000 gledalci se je vršila danes prvenstvena tekma med zagrebškim Gra-djanskim in osiješko Slavijo. Igrišče je bilo v zelo slabem stanju. Tekma ni nudila lepega športa in Gradjanski se je po doseženem vodstvu zadovoljil z obrambo in zavlačevanjem igre. Vratarja nista imela mnogo posla. V 12. min. je dosegel Živkovič iz 16 m prvi gol za Gradjanski. Ves polčas ni dal Gradjanski nobenega močnejšega strela, prav tako pa tudi Siavija ni izvedla večje akcije. Od 30. minute dalje je bila Siavija v lahki premoči, ker je Gradjanski zadnjih 15 minut zaradi blezure Hiigla igral samo z 10 igralci. Siavija je bila gospodar položaja in je dosegla 6 kornerjev, katerega je enega v predzadnji minuti pretvorila v gol, ki ga pa sodnik ni priznal. V predzadnji minut! oster strel proti golu Gradjanskega. Žoga je udarila v prečko in Mihelčič jo je odbil v aut. Na intervencijo stranskega sodnika pa je sodnik prisodil korner, ki ga je Schulz lepo centriral, Novosel pa poslal v gol, toda Rajkovič je z roko odbil, zaradi česar je sodnik diktiral 11-metrovko, ki jo je Mesaroš neubranljivo podal v levi kot in postavil 1:1.
V šesti minuti drugega polčasa je sodnik diktiral prosti strel proti Slaviji. Igralci so napravili zid, toda Živkovič je poslal preko glav v gol in postavil končni rezultat 2:1. Od tod dalje je Gradjanski pošiljal žogo v aut in zavlačeval igro ter tako držal rezultat do konca.
Sodil je g. Ames iz Beograda.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Rezerva Ilirije : Korotan komb. 3:3 (2:1). Nemogoči sta bih knli Korotana. Primorje rez. : Korotan rez.
2:0. Primorje jun. n. : Korotan Jun. 2:1.
Celje: Jugoslavija (Zagreb) : Celje 3:2 (1:2). Olimp rez. : Celje rez. 3:0 (2:0).
Chemnitz: Hungaria : SK Polizel 5:2.
Vratislava: Ferencvaros : moštvo Vrati-slave 8:1.
Fraga: Siavija : Bohemiana 3:1 (1:1).
Budimpešta: Nemzeti : Unlversitatea
(Kološ) 7:3 (3:1).
Medklubske kolesarske dirke »Save«
Ob nekoliko vetrnem vremenu »o se včeraj vršile na Hermesovem dirkališču medklubske kolesarske dirke, ki jih je priredil agilni kolesarski klub »Sava«. Pred dirkami se je od stare šišenske cerkve proti igrišču razvil sprevod z godbo na čelu. Med dirkači smo opazili poleg ljubljanskih tudi več znanih dirkačev iz Celja, Maribora, Jesenic, Zagreba in drugpd. Po pozdravnem krogu, pri katerem je sodelovalo 6 tekmovalk in 44 tekmovalcev, so se pričele prav zanimive dirke, ki so dale naslednje rezultate:
Damska medklubska dirka, 3 krogi (šest tekmovalk): 1. Slamič 3.34, 2. Celesnik 3.38. 3. Šulin 3.40 (vse Sava).
Dirka seniorjev od 45 let naprej, 3 krogi (5 tekmovalcev): 1. Kristan 3.07, 2. Vo-diškar 3.09. 3. Batjel 3.14 (vsi Sava).
Glavna društvena dirka Save, 15 krogov: 1. Močnik 11.45, 2. Dekleva 11.46.5, 3. Trobec 11.51, 4. Novak, 5. Gjorgjevič (vsi Sava). Zelo zanimiva dirka, pri kateri sta se za prvo mesto ostro borila Močnik in Dekleva. Gjorgjevič, ki bi bil z današnjo zmago končnoveljavno dobil prehodno darilo, kolo, je dokaj zaostal.
Medklubska dirka novincev do 17 let, 5 krogov: Po dveh izločilnih dirkah se je plasiralo za finale osem dirkačev: 1. Ka-lan (Hermes) 4.34, 2. Jeras (Savica, Medvode) 4.36, 3. Mravlje (Savica, Medvode) 4.37, 4. Vidmar (Vrhnika) 4.38.
Po humoristični dirki v vrečah je prišla na vrsto
medklubska juniorska dirka, 10 krogov. Po dveh izločilnih dirkah se je plasiralo v finale osem dirkačev: 1. Močnik (Sava) 7.31, 2. Kačič (Hermes) 7.31.5, 3. Stirn (Vrhnika) 7.32.
Dirka motorjev do 125 ccm, 10 krogov: 1. Kavčič (Sava) 6.0S, 2. Slamič 7.01, 3. Dovč (oba Sava).
Glavna medklubska dirka, 20 krogov. Ta dirka se je vršila dvakrat. Prvič je prišel kot prvi na cM,j Hermežan Kačič. Proti njemu pa je vložil protest Jeseničan Va-lanit, češ da ga je med vožnjo oviraL Razsodišče je ugodno rešilo ta protest, zaradi česar se je dirka ponovila. Kačič pa pri ponovitvi ni hotel več sodelovati. Placement pri drugi dirk*, pri kateri pa se je vozilo le 15 krogov, je bil naslednji: l. Rozman (Maraton, Maribor) 7.29, 2. Trobec (Sava) 7.30, 3. Zerjal (Primorie) 7.32, 4. Valant (Zarja. Jesenice) 7.34.
Glavna dirka podsaveza Ljubljana, 15 krogov: 1. Kačič (Hermes) 11.55, 2. Kos-mina (Primorje), 3. Zeri?' (Primorje) 4. Močnik (Sava), 5. Vrhovi:" 'Primorje).
Organizacija dirk ni b::a b-iš najboljša ter je prišlo večkrat do nesporazumov.
Veslaški savez se preseli v Sibenik. Včeraj je bilo v Splitu končano zasedanje veslaškega saveza. Po viharni debati je bilo sklenjeno, da se sedež saveza prenese v Sibenik. Z večino glasov je bilo sklenjeno, da bodo prihodnje prvenstvene tekme v Beogradu.
Miren potek glavne skupščine LNP
Preureditev tekmovanja za podsavezno prvenstvo Ilirija bo prihodnje leto igrala v drugem razredu
Včeraj se je v dvorani Delavske zbornice vršila glavna skupščina LNP, ki je potekla gladko in mirno. Vodil jo je podsavezni predsednik g. Miloš Rvbaf, ki že par let vrši to funkcijo v splošno zadovoljstvo. Skupščino je otvoril ob deveti uri. Njegove pozdravne besede so veljale v prvi vrsti številnim delegatom klubov, potem je pozdravil saveznega delegata g. Pavličeviča in ob tej priliki ugotovil velik napredek v administrativnem poslovanju saveza in posebej naglasil največji uspeh saveza v zadnjem času, ko je dosegel tolikokrat zahtevano polovično vožnjo za nogometaše. Nadalje se je zahvalil ministru za telesno vzgojo g. Han-žeku, ki ob vsaki priliki kaže veliko zanimanje za razvoj našega športa, posebej pa se je zahvalil našemu tisku za veliko podporo, ki jo nudi športnemu pokretu.
Pozivu g. predsednika, naj skupščina v znak vdanosti zakliče
najvišjemu pokrovitelju nalega »porta trikratni »Zdravo«, so se delegati takoj odzvali in stoje izrazili svojo hvaležnost in vdanost kralju Aleksandru.
V	nadaljnjih izvajanjih se je zahvalil tudi g. banu, ki širokogrudno podpira podsavezna stremljenja.
Verifikacija pooblastit.
V	verifikacijski odbor so bili izvoljeni gg. Malovrh, Fischer, Krell in Buljevič. Od 43 klubov je predložilo poverilnice 39 klubov, ki jih je verifikacijski odbor našel vse v redu. Niso bili zastopani Bratstvo z Jesenic, Svoboda iz Zagorja, celjska Jugoslavija in Maribor.
Poročila posameznih funkcionarjev Iz poročil posnemamo: Podsavez šteje sedaj 43 klubov, za 10 več kot lani ob tem času. Podsavezno upravo so vršili upravni odbor, poslovni odbor, kazenski odbor, revizijski odbor. OZDS pri LNP, OZkS pri LNP in poškodbeni fond; poleg teh še medklubski odbori v Mariboru, Celju in v Trbovljah. Podsavez je realiziral sklep lanske skupščine in organiziral tajništvo ter s tem napravil velik korak naprej v organizacijskem poslovanju. Razmerje podsaveza do JNS je bilo zelo prisrčno, z drugimi podsavezi je bil LNP v korektnih odnošajih. Z inozemskimi organizacijami so se ohranili stiki, vendas do reprezentativnih tekem ni prišlo. Napram ZNS in SZNS je LNP želel uveljaviti stremljenje, da bi se pomnožil kader dobrih in objektivnih sodnikov, posebno v provinci, da bi se na ta način zmanjšali stroški podeželskih klubov. Toda to prizadevanje podsaveza ni bilo kronano z uspehom. Tudi razmerje do medklubskih odborov in do klubov samih je bilo zelo prisrčno. Vzgoji naraščaja ni mogel LNr zaradi ogromnega administrativnega dela posvetiti posebne pozornosti, moral pa bo v bodoči sezoni posvetiti vso pažnjo temu vprašanju. Način sedanjega prvenstvenega tekmovanja v podsavezu prija pretežni večini klubov. Posebno hvaležnost je podsavez dolžan našemu časopisju, predvsem »Jutru« kot službenemu glasilu podsaveza, ki nesebično daje na razpolago
svoj prostor.	,
Zanimivi so statistični podatki poslovnega odbora. Omenjamo le, da znaša trenutno število v podsavezu verificiranih igralcev 1411, mnogo je bilo novo verificiranih, 560. prestopov je bilo le 105.
Podsavezna blagajna je v tej poslovni dobi izkazovala 64.372.69 Din dohodkov tn 49.31837 Din stroškov. V blagajni ima 1073.41 Din gotovine in naloženega denarja 14.029 Din.
Debata o poročilih.
Debato je načel delegat SK Krško g. dr. Kuhelj. Navedel je par primerov, ko je k. o. postopal po njegovem mnenju neob-jektivno. Omenja, da se poročilo bavi samo z ljubljanskimi klubi, za ostale se ne briga. Na koncu konstatira. da se nahaja slovenski nogomet v dekadenci tn poudarja, da je LNP preprečil mladinsko tekmovanje Ilirije. G. Stanko je pobijal izvajanja predgovornika. Z ugotovitvijo o dekadenci se ne more strinjati, saj mora vsakdo videti velik napredek našega nogometa. Juniorsko tekmovanje Ilirije pa Je podsavez moral prepovedati, ker J e bilo organizirano proti pravilom. Nadaljnja debata se je vrtela okoli postopanja uprave LNP, ki so ji očitali opozicionalci rigo-roznost proti nekaterim klubom in njihovim igračem, tolerantno in prizanesljivo postopanje pa proti »režimskim« klubom. G. Krhlikar (Retje) je iznesel afero trboveljskega poverjenika SZNS. ki je uvedel bojkot sodnikov za tekme SK Retje, gosp. Kralj omenja nedavne »jadne izpite« za savezne sodnike. Naposled je prišlo do prvega glasovanja, za predlog gosp. insp. Zajca glede razrešnice s pohvalo je glasovalo 34 klubov, proti dva (Krško. Domžale), vzdržali so te glasovanja Ilirija, Celje. Sloga — Zagorje.
Volitve novega odbora
Volitve so se vršile tajno t listki. Odbor je demisioniral in tako je bilo treba voliti kompleten nov odbor. Predložena je bila samo ena lista, ki je bila izvoliena s 33 prti 6 glasovi. Predsednik Rybaf Miloš, 1. podpredsednik Stanko Jurij, M. podpredsednik dr. Kosti Janko, I. tajnik Ku-ret Mario, II. tajnik Novak Jan. IIL tajnik Logar Stane, I. blagajnik ravn. Setina Fran. H. blagajnik Jugovec Fran, odborniki- Buljevič Dinko, Malovrh Drago. inž. Debelak Tine, Kralj Ivo, Vospernik Ri-hard, Drufovka Vanja, Dorčec Ivan, Skalar Marian, Melicer Fran in Pevalek Josip; revizionalni odbor: insp. Zaje Albin, inž. Kuljiš Vinko in Juvan Franc.
Samostojni predlogi.
Naslednja točka dnevnega reda je^obsegala razpravo o samostojnih predlogih. Na prošnjo u. o. je g- Stanko pripravil načrt za prvenstveno tekmovanje, na predlog g. Kureta pa se je izvolila komisija (inž. Debelak. Fischer. Kosimik. Kralj, Krhlikar. Martelanc). ki naj pregleda ta in še druge samostojne predloge in izdela tozadevne predloge. Glavna borba je šla za točko »A« iz predloga g. Stanka, ki Je razdelil vse podsavezne klube v podsavezno ligo z osmimi klubi (ligaš. č« izpade.
prvak, če se ne plasira v ligo, Železničar, Rapid, Ilirija, prvak in drugoplasirani drugega razreda, zmagovalec v kvalifikacijski tekmi med prvakoma celjskega in trboveljskega okrožja) in za protipredlog komisije, ki je skrčila krog udeležencev v podsavezni ligi na sedem konkurentov (ligaš, če izpade, prvak, če se ne plasira, Rapid, Železničar, prvi in drugi v podsavez-nem drugem razredu, ČSK, Hermes, zmagovalec kvalifikacijske tekme Celje:Ama-ter). Oba predloga se strinjata v ostafih delih, tako da se bo v bodoče tekmovalo — v drugem razredu — v dveh rajonih, kranjskem in štajerskem; v Ljubljani bo mo imeli dve ločeni grupi drugega razre da, tekma med obema prvakoma grup bo dala ljubljanskega prvaka, ki se bo boril s prvakom dolenjsko-posavskega okrožja, zmagovalec pa bo igral v prvakom gorenj-sko-notranjskega okrožja; tako bomo imeli kranjskega prvaka drugega razreda; v štajerskem rajonu bodo imeli v trboveljskem okrožju tudi dve grupi — kakor v Ljubljani — prvak bo igral s celjskim prvakom, zmagovajec pa z mariborskim prvakom in to srečanje bo dalo prvaka štajerskega rajona; tekma med tem in med kranjskim prvakom bo odločila o prvenstvu drugega razreda in preide zmagovalec v podsavezno ligo.
V	debati za en in za drugi predlog so bili glavni argumenti: če naj se razvrstijo klubi v podsavezno ligo po svoji dejanski moči, mora vsekakor tudi Ilirija v podsavezno ligo; Ilirija je res zaigrala v prvenstvu slabo, toda njeni nedavni uspehi v mednarodnih tekmah govorijo o njeni moči; če se hoče Ilirijo potisniti t drugi razred, se to dogaja samo iz ozkosrčnosti in škodoželjnosti. Ko je svojčas Svoboda imela izpasti iz prvega razreda, se je prvi razred povečal (g. Jerala). — Komisija se je postavila na stališče, da obveljaj placement. Ne gre ustvariti iz tradicij itd. osebno pravico za kak klub. Če bi šlo za Jadrana ali Slovana, bi šla brez debate v drugi razred. Naj se reže enak kruh vsem (g. Kralj). Tajno glasovanje je dalo ta rezultat: za predlog komisije 19 glasov, za predlog g. Stanka 16 glasov vzdržali so se štirje. Predlo? - Debelaka, naj u. o. prouči v soglasju z JNS možnost uvrstitve Ilirije v podsavezno ligo. je prejel 27 glasov, proti jih je bilo osem, štirje so se vzdržali.
V	nadaljevanju skupščine, ki je po borbi za predlog o prvenstvu izgubila na živahnosti, je bilo sprejetih nekaj sklepov tehnične prirode, savezni II. tajnik g. Pav-ličevič je omenil tri probleme, na katerih dela savezna uprava: vprašanje sodniških taks, udeležba dijakov v športnih klubih in takse na prireditve. Glede poslednje je rekel, da bo težko kaj doseči, zaenkrat gredo napori saveza za tem, da bi se od države dobilo povrnjeno v obliki benefi-cijev, kar prejema na taksah za športne prireditve. G. Kuret sproži vprašanje porasta klubov v Ljubljani in se sklene do nadaljnjega za Ljubljano numerus clau-sus s sedanjim status quo. Nato zaključi predsednik skupščino, ki je trajala neprenehoma od devetih do pol dveh.
Prvi kmečki praznik na Murskem polj«
Ljutomer, 13. avgusta. Na kmečki praznik, ki se bo vršil S. septembra na Cvenu, bo prihitelo mnogo tujcev, zato je potrebno, da jih kratko seznanimo s tem krajem. Vas Cven je oddaljena uro hoda od Ljutomera in stoji sredi rodovitnega Murskega polja. Občina Cven obsega 3 kraje: Cven, Krap je in Mota. Ako se peljemo po vozni cesti iz Ljutomera na Cven, vidimo na levi strani nekoliko vzvišen in z jarkom obdan prostor, kjer je stal gradič Cven, ki je nastal v 14. stoletju. Ko so 1. 1704. divji Kruci plenili na Murskem polju, so prišli tudi na Cven. Gradič so oropali, užgali in razdejali. Prostor, kjer je stal nekdaj gradič, se še dandanes imenuje »Kastelišče« (castellum — grad, utrdba).
Občina Cven ima svojo narodno solo. Lično enonadstropno poslopje stoji sredi ravnega polja, šolo so sezidali 1882., zdaj je štirirazrednica in ima 224 učencev. Na Cvenu so naslednja društva in zadruge: Sokolska četa. Izobraževalno društvo, 2 gasilski društvi (Cven in Krapje), podružnica sadjarskega in vrtnarskega dmštva, Strokovna zveza kmetskih delavcev. Posojilnica, Zadruga za rejo dirkačev in Zadruga za rejo žrebet. Elektrifikacija Cvena se je izvršila pred 3 leti.
Cven slovi že od nekdaj po svojih konjskih dirkah. Tudi na dan kmečkega praznika se bodo vršile velike dirke, ki jih priredi Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru. Cvenarji se prav marljivo pripravljajo na proslavo prvega kmečkega praznika. Vse prijatelie od blizu in daleč bomo gostoljubno sprejeli. Glede skupnega obe da se iavite pri ge. Katiki Rajhovi.
Kmečkega praznika se udeležijo: gg. minister Pucelj. ban dr. Marušič m vec narodnih poslancev. Vsa prireditev bo velika manifestacij« kmečke zavednosti in jugoslovenskega mišl jen ia. Vso napredno javnost Murskega nolja. Prekmuna m Slovenskih goric vabimo ta dan v Ljutomer m na Cven.
Francoska narodna junaka
Marseille. 12. avirusta. AA. Danes wlfr talcema Codosu in Rcssiju na čast priredili dva sprejema, prvega v provencalsikem Aeroflriubu. drueesa pa v mestni biSi. Letalski minister Pierre Cot. Blenot tn letalca Coftes in Boesoutrot. ki so se udeležiM sprejema v Aeroklubu. so nato spremili slavijenca v mestno hišo. kjer jima je t rpan Ribot izročil veliko srebrno kolajno, njunima ženama na vsaki draeoeeno darilo. Co-dos je izjavil. fe bi morda inozemski letalci potolkli sedanji distan?ni rekord, da ^ z Rossijem tako? poskusil rekord priborih nazaj za Franci io. Letalski minister Je obema letalcema vnovič iskreno čestital. Ko sta zapuščala meetno hiio. iu 1> velikanska množica navdušeno pozdravljala.
TEDEN DNI FILMA
Ljubimkanje
»Ljubimkanje« je eno najodličnejših, v film prenešenib odrskih del znanega pisa telja Arturja Scbnitzleria. Že v dobi nem* ga filma je bilo to delo deležno ogromnih uspehov, zato ni čudno, da je nemška, od-»osno avstrijska filmska industrija ponovno segla po nepozabno lepi baladi mladostne ljubezni. Režiser Maks Ophiils ei je sam izbral igralce in da ie bila njegova .'zbira pravilna, je pokazal uspeh filma. Magda Schneider, katero smo videli doslei le v lahkih operetah, je dobila ulogo Kristine, prvič torej v pretresljivo dramatični ulogi. In na tem poprišču je odlična umetnica pokazala j nepričakovane sposobnosti.
Njena Kristina ie igralsko prepričevalna, polna simpatične dekliške naivnosti, brez narejenega patosa. enostavna, čuv6tvena in pretresljiva zlasti v zadnjih prizorih. Nihče od gledalcev ne pozabi njenih oči in njenega obupno ganljivega pogleda ob prizoru, ko izve, da je Fritz mrtev in da je njene tako lepe in polne ljubezni konec.-. Pa tudi drugi sicer maloštevilni soigralci so vsi na svojih mestih. Živahna Krietinina prijateljica Mici je temperamentno nasprotje globoki, duševno polni prijateljici. To ulogo je dobila mlada Laiza Ullrichova in jo odigrala odlično. Oba častnika, Fritz in Teodor (predstavljata iu Wolfgang Lieben-einer in Willy Eichberger) sta v svojih ulogah umetnika na svojih mestih. V temperamentih različna: prvi strasten ljubav-nik, druei veseljak, ki išče razvedrila in zabave, najdeta v svojih dekletih odgovarjajoči duši. Končno je tu še Olga Čehova, ki predstavlja po ljubezni hrepenečo baronico Egeersdorfovo živo in prepričevalno.
Vsebina filma je kratko naslednja: Podporočnik Fritz Lobheimer in poročnik Teo Kaiser sta dobra prijatelja. Prvi je velik prijatelj žensk pa tudi ženske so zaljubljene vanj, drugi pa je navdušen veseljak. Nekega dne spoznata dve prijateljici: Kristino, idealno in sentimentalno dekle, ter Mici, ki vzame življenje zgolj z vesele strani. Teo in Mici postaneta prav kmalj prijatelja. Fritz, ki ima skrivne ljubavne odnošaje z g. baronico Eggersdorfovo, pa prvotno ne kaže posebnega zanimanja za Kristino, dokler polagoma ne izprevidi, da je res dra-
žestna deklica. In tako pride tudi med njima polagoma do velike srečne ljubezni. Baronica Eggersdorfova se krčevito brani izgubiti Fritzovo ljubezen, toda Fritz, ki se je do strastne gospe polagoma ohladil, prekine z njo vse odnošaje- Ljubezen med Kristino in Fritzom nima tedaj prav za prav nobene ovire, če ne bi usoda hotela drugače. Baron Eggersdorf izve nekaj o ljubav-nih odnošajih svoje žene s Fritzom in med obema moženra pride do dvoboja. Fritz pade v boju in Kristina izgubi svojo prvo in zadnjo ljubezen... To je v par davkih začrtana vsebina nepozabno lepe pesnitve, ki jo bomo že v' nekaj dneh lahko videli tudi pri nas.
Večno zlato
Zelja vsakega veleturista je, osvojiti gorske velikane po novih, doslej nepoznanih potih, preplezati stene, v katere se doslej še ni upala stopiti človeška noga. Dr. Arnold Eanck hoče sedaj priti na Mont Bianc po čisto nepoznani poti in to svoje podjetje predočiti vsem ljudem po filmski kameri. V to svrho ei je že izmislil rokopis k filmu, ki se bo imenoval »Večno zlato«. Pripoveduje se namreč, da vsebuje vrh Mont Blan-ca ogromne zaklade čistega zlata in okrog te stare pripovedke se suče vsebina novega dr. Fanckovega alpinskega filma. Zvočno-filmska kamera nam bo torej pokazala slike in sadove dolgotrajnega in na največje napore vezanega dela režiserjev, igralcev, fotografov in veleturistov, ki bodo cele mesece v višini skoro 5000 metrov snimali čudovito lepe pokrajinske slike. Kot igralci v glavnih ulogah so že angažirani Sepp Rist, Uršula Grabley in dr. Petersen. Fotografa Richard Angst in Kurt Nejbert sta na že odpotovala na lice mesta v svrho priprav za najnovejši Fanckov velefilm.
Lanri Volpi poje za film
Lauri Volpi — drugi Caruso, kakor ga splošno imenujejo po vsem svetu — bo pel v velikem zvočnem filmu, ki se bo imenoval »Pesem solnca«. Film bodo napravili v Berlinu, kjer bodo s pripravami v kratkem pričeli. Izgotovljen bo seveda v nemškem jeziku in ves svet stavi v ta film največja pričakovanja. S filmskim delom je združil umetnik tudi gostovanja na največji berlinski operi in teh teatrskih večerov se Berlin že danes veseli. Lauri Volpi je pred leti že pel v Berlinu, njegove operne kreacije so vsem ondotnim prijateljem operne umetnosti v najlepšem spominu.
Lauri Volpi je najmlajši izmed 15 otrok revne rimske rodbine. V mladosti je trpel mnogo pomanjkanja. Prvotno bi moral postati pravnik in odvetnik. Toda usoda je odločila drugače. Čutil je v sebi željo do teatra, hotel je postati pevec in ta želja se mu je tudi izpolnila. Prvotno ni imel bog ve kakih uspehov. Leta 1920. pa se je njegova usoda čez noč preobrnila. Dne 3. januarja tega leta je pel Lauri Volpi z najslavnejšo italijansko pevko Rosino Storhio Massenetovo opero »Manon« v kraljevem gledališču v Rimu. Val navdušenja je dvignil tega dne neznatnega umetnika na najvišje vrhunce slave. V naglih poletih je L. Volpi preletel slavo vseh pevcev Italije in ljudje so v njem spoznali novega Carusa.
Pričela se je zanj doba gostovanj in umetnik je hodil po vsem svetu od zmage do zmage. Pel je v Južni Ameriki, v Metropo-litanki v New Yorku, v Berlinu, v Parizu in zopet po Italiji, vsepovsod viharno priznan. Ta umetnik, čigar glas je ostal doslej rezerviran le maloštevilnim, Id so imeli možnost poslušati ga na kakem velemestnem opernem odru, bo pel slednjič tudi v filmu in s tem najširšim krogom občinstva. Da bo »Pesem solnca« najpopolnejši užitek za vse ljubitelje lepega petja, je jasno po sebi.
Havajska roža
(Potovanje na havajske otoke v filmu) Potovanje od Berlina na Havajsko otočje je mnogo krajše kakor bi si človek mislil. Ce sedeš v udoben avto si že čez pol ure v gozdu palm, ki ga obseva tropično 6oln-ce v obliki ogromnih reflektorjev. Nahajamo se v ogromnem filmskem ateljeju v Tem-pelhofu pri snimanju filma »Havajska roža«, po (znani istoimenski opereti skladatelja
Paula Abrahama. Arhitekt je zopet napravil pravcat čudež, kajti prekrasen palmov gaj, bela guvernerska palača, v ozadju prospekti plaže in morja, vse je napravljeno tako prepričevalno, kakor da bi se res nahajali na tem rajsko lepem otoijj. Na po-zoraici mr^ol: mornariških cas»n ko** in njihovih dam. Vsi so v lepih tropskih uniformah in se pripravljajo na vrtno zabavo, ki jim jo je pripravil guverner otočja-
Mirtha Eggerth kot lepa prii^sa Lava zapoje krasno pesem. Vsi so očarani, kajti Abrahamovi šlagerji se temu srebrno Čistemu glasku sijajno prilegajo. Hans Fidcs-ser, nov filmski igralec, odlič; i tenorist, predstavlja havajskega princa Lilo Taro. In slednjič vidimo še Svetislava Petroviča kot angleškega kapetana vojne mornarice; eleganten je v kretnjah in figuri. Seveda ne sme manikati humor in dovtip, za kar skrbita Ernst Verebes in Hans Junkermann. Nad vsemi pu vlada roka spretnega režiserja Richarda Osswalda.
Žena v sodobnem svetu
Važno vprašanje za gospodinje
Med najvažnejša vprašanja vsake gospodinje spada nedvomno sprejem v službo nove gospodinjske pomočnice, zlasti če je gospodinja zaposlena v poklicu. Gospodinja mora poznati poselski red ter se ravnati po njem. Pri izberi nove pomočnice se ozira na spričevalo v poselski knjižici, ki se pa glasi pri vseh po enem in istem kopitu. Tako prav za prav riskira gospodinja 'precej, kadar sprejme novo pomočnico. Po kratkem skupnem življenju kmalu spozna njene dobre, pa tudi slabe lastnosti. Izkušnje marsikatere gospodinje so precej bridke v tem pogledu. Zato bi bila na mestu korektura dosedanjega načina usposobitve vsakega dekleta, ki se misli posvetiti poklicu gospodinjske pomočnice.
Predvsem bi se morala zahtevati za ta poklic dovršena meščanska šola ah pa vsaj 8 razredov osnovne šole. Po možnosti bi moralo absolvirati vsako dekle gospodinjski tečaj. Poznati bi moralo osnovne pojme o higieni, da ne bi bila gospodinja prisiljena poučiti novinko, da se mora zjutraj najprej umiti in počesati preden prime za delo. Tudi bi morala vedeti za osnovne pojme o morali, o lepem vedenju, o svojih dolžnostih, o štednji itd.; ne pa, da ve samo za svoje pravice. Marsikatero dekle se odloči za poklic gospodinjske pomočnice ali zato, ker je to poklic, ki ne zahteva nobene strokovne izobrazbe, ali zato, da se bo lepo oblačila, ali pa zato, da bo prišla do brezplačnega zdravljenja zob ali kake kronične bolezni. Ti razlogi so nemoralični in vendar najčešči.
Zato bi morala biti vsaka gospodinjska pomočnica pred vsakim vstopom v novo službo zdravniško pregledana od pristojne zdravnice. Gospodinji ni vseeno, če dobi zdravo ali bolehno pomočnico. Bolna pomočnica ne more delati, kar je njej in gospodinji v kvar. Dekle je lahko jetično ali spolno bolno ter lahko okuži rodbino za rodbino. Zato bi moral biti centralni biro za oddajo službe pod nadzorstvom države. To posredovalnico bi morale voditi žene a pri-
merno izobrazbo. Posebno bi se morala zdravnica ozirati na to, če ima dekle zdrave zobe. Utemeljiti menda ni potreba te zahteve posebej.
Centralni biro bi se pa tudi zanimal za postopanje gospodinje s pomočnico. Obenem bi bil ta biro tudi forum za posvetovanja in pritožbe gospodinj in pomočnic. Vsaka gospodinja bi morala podati objektivno mnenje o odpuščeni pomočnici, ne pa šablonsko odpustnico. Tako bi se reguliralo vprašanje, če je pomočnica za poklic ali ni. Obenem bi biro ščitil tudi pomočnice.
Poleg centralnega biroja v banovinski prestolnici bi morale biti tudi podružnice v vseh sreskih mestih. Oddaja službenih mest bi morala biti izključno v rokah države.
Ob odpustitvi iz službe, oziroma ob izstopu, bi morala gospodinja kakor pomočnica plačati minimalen prispevek za fond zgradbe doma pomočnic v banovinski prestolnici, kjer bi imele proti skromni odškodnini prenočišče in hrano v slučaju ne-zaposlitve. Tako ne bi bila dekleta na cesti ter prepuščena raznim moralnim zablodam.
Ravno tako poteben kakor dom pomočnic v banovinski prestolnici, bi bil tudi počitniški dom za pomočnice, oziroma za oddih in rekonvalescenco.
Kakor hitro bi se ugodno rešilo to vpra-šanje gospodinjskih pomočnic, po tem ali Se boljšem predlogu, bi stopil poklic »gospodinjske pomočnice« v drugo fazo kakor jo ima danes. Gospodinja kakor pomočnica bi imele od take reforme tega važnega vprašanja samo korist, ker bi Ščitile interese ene m druge v dobrobit rodbine.
Zato je reforma tega važnega vprašanja nujna potreba v vsaki moderni državi.
M- 2. K.
Žene v občinski politiki v Belgiji. V Belgiji je 171 žen občinskih odbornic; od teh jih zavzema 13 županska mesta, 14 pa pod-županska.
»Krasna frizura"
Tako in slično se navdušujejo naSe dame, kadar vidijo v revijah, na reklamnih ovojih ali v albumih gledaliških in filmskih igralk njih lepe frizure. V navedenih primerih jim moramo priznati okus. Toda v frizurah njih samih je pa okus zelo pomanjkljiv, ali pa v svoji skromnosti in štedlji-vosti vse to vede ali nevede rajši pogrešajo.
Zlasti o damah, ki imajo trajne kodre brez vodne ondulacije, lahko trdimo, ne da bi jim s tem delali krivico, da učinkujejo njih frizure vprav neokusno. Izgleda, kakor da je poveznjen na glavo miniaturni vrtiljak, namesto gondol na spodnjih koncih pa vise kodri. To bi bil primer za trajne kodre brez vodne ondulacije. Kje je eleganca in gracijoznost ?
Razni trajni kodri so tudi v velikem nasprotju z lepo dnevno ali plesno toaleto. Estetsko učinkuje frizura le tedaj, ako je tudi v skladu z obleko. Nepopolna frizura (sami trajni kodri) pa samo kvari in povzroča neugoden kontrast med lepo obleko in nelepo frizuro.
Ni naš namen, da bi obsojali nedostatke v okusu nekaterih dam, pač pa nam je prijetna dolžnost, da to po možnosti sami korigiramo.	i
V mnogih primerih so tudi zaponke neobhodno potrebne, morajo pa se pravilno uporabljati. Nepotrebno je pretirano vprega-nje las v zaponko. Ni treba, da je tretjina vseh las v eni zaponki, kajti potem so kodri nategnjeni, in v tej legi morajo po navadi ostati ves dan. Jasno je, da to zasenči ves efekt, ki bi bil sicer viden
Naš namen je prepričati naše dame, kako kvarno za trajne kodre je nepravilno umivanje glave, rudi ni vseeno, katera sredstva uporabljamo za t Kakor so las j-i različni, so različna tudi sredstva za umivanje glave. V mnogih primerih se uporabljajo absolutno nepriporočljiva sredstva; odtod tudi velika razočaranja. Najboljše je, da to prepustimo le strokovnjaku. Najslabše pri stvari pa je, da ostanejo pri slabem izpiranju v laseh n na glavi alka-lije, ki potem nadaljujejo svoje destruktivno delo in pokvarijo strukturo las, obenem pa seveda tudi trajne kodre. Končno pa se zvali vsa krivda enostavno na frizerja. Opozarjamo naše dame, naj ne prezro našega apela, ki je zgolj informativnega značaja, marveč naj to po možnosti uvažujejo. I. klub damskih frizerje' za dravsko banovino v Celju.
Čftajte tedensko revijo ,,ŽIVLJENJE IN SVET"
OGLASI
Vsak* beseda 50 par; M dajallie oaaJo-va »H x« Iifr® pa 3 Dia. (1)
Samostojno
gospodinjo
pošteno ta zanesljivo, ki »ne dobro kuhati io vsa hišna del* opravljati — •prejmem takoj k dvema osebama. Naslov v oglas. odde;ku »Jutra«. 23501 1
Vzgojiteljico
te bi prevzela poučevanje in nego sedemletne deklice, sprejmem v stalno elutbo « t. septemih om. Po eudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Zdrav«, za nesljiv« m sposobna«.
23618-1
čevlja.". ponKK ika
p-vovrstnega, za Šivana iu z bi ta d-ela »prejme v »talno službo Josip Poga-Sar, Kamnik.	23636-1
EntleHco
iiirjer>o v rade.l-ora.njn pletenin, sprejmem. Ljubljana VII, Celovška 251.
23758-1
Samostojno šiviljo
Mčem za »tvori ter nega šaloma. Ponudbe pod »Moda« na ogl. od*ie!ek »Jutra«.	23745-1
Pridno služkinjo
sprejmem za raz.na hišna dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sem poltena«. 23666-1
Pisarniško moč
sprejmem v veSio trgovino Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno mesto«.	23683-1
Tkalskega mojstra
»prejmemo. Ponudbe na o-glae. oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak«. 23586-1
V.č sodarskih pomočnikov
•prejme takoj Frie Veljak — eodar v Ormožu.
23610-1
r-fflflMi
Kdor l i 4 e zelnika, plač* M vsako besedo SO par; za naslov ali Šifro i Din. — Kdor a a d i zaslužek, pa za ▼sak« beeedo 1 Din, ta dajanje naslov® ali M Rfro pa S Din. (8)
Tone Kovče
»tr oko vojak za obzidava-ije emejlirenih peči. šte-liloikov, Ljubljana. rojeva cesta 47. 23031-3
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
pltairanje, montaža bridge-stoT, pranje in likanj« vezenin -očno vezenje, mo nogrami, »tro-jno vezenje in predtisk najmodernejših v-zoreev. Dunajska e. Ia/TV 155 8
Pokonča vanle
mrčesa
t 32 let preizkušenim sredstvom. brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabnol 11 iroela v Zor, Dunajska la/TV. 154 3
Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova »M sa Sffr« pa 8 Din. (2)
Vzgojiteljica
te boljše hiše, z dolgoletnim izpričevalo®, ki govori slov. in hrvaško, ki poučuje nemško ter pomaga v hiši, išče mesto. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	23660-2
Strojni tehnik
z dolgoletno tovarniško ln pisarniško prakso, zmožen poleg slovenščine, srbohrvaščine ln nemščine tudi Italijanščine in francoščine, išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ln-seratnl oddelek »Jutra« pod »Verzirana moč«.
23820-2
Kot prodajalka
želim službo v kakršnikoli otroki. Dobro sem vajena vseh trgovskih poslov in ravnanja e strankami. Iz-vežbana sem v šivanju, ročnih delih ta izdelovanju senčnikov. Vešča sem tudi nemščine. Stara sem 21 let. Grem tudi pmti nizki plači. Cen j. ponudbe pro«>im na og'ae<nl oddelek • Jutra« pod šifro »Mlad« prodajalka«.	23555-2
Samostojen
elektTikar
ki bi opravljal tudi druga dela. išče službo. Ponudbe na og1« »ni oddelek Jutra »Delavec«. 23443?
Trgovski pomočnik
mešane stroke, z dobrim spričevalom. že>H preme-niti službo g 1. septembrom ali oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 23675 2
Šofer-ir hanik
abstinent, nekadiilec, z odličnimi »pričevali, išče službo. Naslov: Al. Peklič Grlimce. cesta VH št. 19 — pošt« Vič pri Ljubljani.
23627-2
Službo sluge
s ka.vcijo 5000 Din in z dobrim spričevalom iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	23726-2
Kuharici
evemt. za vsa gospod m j-ska dela želita menjati službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pr-23728-2
Šivilja
z enoletno prakso pri krojaču žeM premeniti službo takoj ali pozneje. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	23733 2
Učenca
za manufakturno trgovino v Ljubljani ob svoji oekrbl se sprejme. Ponudbe pod »Ljubljana 12« na ogl. oddelek »Jutra«.	23208-44
14 let star fant
ki ima 2 gimnaziji, bi se rad izučil fotografske obrti. Oskrba pri starših. Ponudbe pod »Foto vaje-jenec« na ogl. odd. Jutra.	23757-44
Trg. vajenec
z 9 meseci učne dobe iSče premestitve v drugi trgovini. Naslov pove ogl. od. Jutra pod »Marljiv, pošten«.	23732-44
A-vto, moto
Vsaka beseda 1 Din; za djjanje n&siova ali za Šifro pa 5 Din. (IO1)
Elektromot^'-
5—6 HP, istosmerni tok. 110 voltov, kupi Josip Sušteršič, Seaičica. po^ta Medvode.	23644-10
Tricikelj
za 2600 Din proda P-Skafar, Ljubljana. Borštnikov trg.	23577-10
Vsaka beseda 1 Dia; n dajanje naslova aH sa Šifro p« 5 Din. (31)
Trisob. stanovanje
lepo, v visokem pritličju oddam v Prisojni »lici 8, levo.	33930 21
Štirisob. stanovanje
visok opritlično, s kopalnico, plinom in pritiklinami oddam e 1. novembrom. Pojasnila v šubičevi uJici št. 3/1.	23484-21
Sobo odda
Vsaka besed« 60 par: sa dajanj« naslova aH aa šifro 3 Din. (23)
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko z hrano ali brez. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
23749-23 2 prazni sobi
▼ novi vilij vhod s stopnišča, takoj oddam. Lon čar»ka steza, blizu 6V. Jožefa. Jos. Gagel.
28750-23
Sobo v centru
lepo, solnčno in mirno, oddam takoj stalnemu, solidnemu in mirnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23670-23
Postrežnica
2 oseW) dobi sobo zastonj. Antloga. Mirje. Veretovškova 25. 23603-23
V sredini mesta
oddam mirnemu, solidnemu in stalnemu gospodu čisto ia zelo mirno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23387-28
Za pisarno
oddam veliko svetlo »obo • posebnim vbodom ia veže, Rimska cesta 2. pritličje, desno. 23752-23
Stanovanja
j Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova aH za iifro S Dia. (21-a)
Dve trisobni
stanovanji
s kopalnico, v I. in H. nadstropju oddam v Beethovnovi ulici štev. 15 23932-21
V Medvodah
oddam dvosobno stanov« nje s kuhinjo in pritikli nami. Pojasnila daje F Sešek. Medvode štev. 16.
23*34 31
Hrž. uradnica
i S č e eno- ali dvosobno stanovanje e pritiklinami, za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Uradnica«.
23624-21/a
Dvosob. stanovanje
za 1. november — najraje blizu Vrtače, Pod Rožnikom ali pa Tržaške ceste iščem. Plačam za 3 mesece naprei. — Ponudbe pod »1. november« na ogl. oddelek »Jutra«. 23840-21«
Dvosob. stanovanje
v mestu išče dvočlanska družina. Ponudbe na oel. oddelek »Jutra« pod Šifro »Suho«.	2368421/«
Vpokojenec
z ženo i&če sobo in kuhinjo r mestu. Plač« do 300 Din. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Cisto«.
23754-21 a
Gospa išče
stanovanje
2 »ob ta koipaloiee, ▼ sredini mest«. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod »Oktober 1/23«. 23589-il/«
Fnosob. stanovanje
s pritiklinami išče družina d'Veh oseb. Ponud^be pod »Se.pt.-okt.« na ogl. odd. J uitra. 23704-21«
Enosob. stanovanje
v mestu išče tričlanska družin« za september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dober plačnik«.	23813-21/a
Dvosob. stanovanje
suho in solnčno, t smeri Šižka, Brinje, Pot v Rožno dolino, išče poštni uradnik. — Ponudbe s ceno na naslov: Kristan, Ko-lodvoreka pošta. 23832-21/»
Stanovanje
3—4 60b, v mestu, iiče z novembrom odrasl« štiričlanska družina. Ponudbe pod »Stalna stranka« na oglasni oddelek »Jutra«.
23902-21/a
Dijaške sobe
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aH za Šifro 3 Din. (22)
St'ri dijakinje
višjih razredov srednjih šol sprejme profesorska družina v tri lepo opremljene sobe, z dobno hrano in vso oskrbo, v viK na Mirju, v bližini srednje tehniške šole in trgovske akademije. Naslov v o^l. oddelku »JutT»«, ali pismeno istot.ja pod značko »Štiri dijakinje«. 234,16-22
Mlajšega dijaka
sprejmem po nizki ceni v lepo it) solnčno sobo na stanovanje. Miklošičeva c. št. 6/n, leve stopnice — desno.	23429-22
Za dijaka
starega 14 let. iščem stanovanje v dobri bili, t nemško konverzaoijo. Ponudbe na naslov: Maks Fock, Kranj. 23441 22
3 mlajše dijake
sprejmem v čisto zračno sobo. Naslov v ogl. odd. Juitra.	23760-3?
2 dijaka
(dijakinji) sprejmem t mirno solnčno sobo v vso oskrbo. Center. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23738-22
Dva dijaka
•prejme fina družina ▼ sredini mesta ▼ lepo oprem'jen o eobo, t vso oskrbo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iifr« »Profeeor«.	23562 22
Sobo za dijakinjo
iščem s hrano in nemško konrvenacijo.. Naslon pri ogl. odd. Jutra. 28734-22
Več dijakov
sprejmem v vso oskrbo. — I* totem oddam tudi
separirano sobo
z uporabo kopalnice. Nebotičnik — V. nadstropje.
23650-22
Dijaka v Celju
nižješolca sprejmem po nizki ceni n« brano in stanovanj«. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Pomoč pri učenju«.	23595-22
Sobe išče
Vsaka beseda 00 par: sa dajanje naalora m ca Šifro S Dia. (»-a)
Prazno sobo
(tudi dve) iščem u takoj. Pon-jdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prazno«.	23767-28/a
Sobico
prep-osto, zračno išče gospodična, ki j« oel aa® odsotna. Ponudbe n« ogl. od. »Jutra« pod »Sobica 100«.	23737-23a
Sobo
popolnoma separirano, ▼ centru mesta iiče gospod s 15. avgustom. Ponudbe n« oglasni oddelek Jutra pod značko »Posebno«.
23780-23/«
Krasno sobo
mirno in solnčmo, samo ▼ Uiini gl. kolodvor«, iSčezn s septembrom. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutri« pod mačko »Fin uradnik«.
£3S16-£8l/»
Majhno sobo
s posebnim vhodom v Ljubljani Iščem. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Trikrat tedensko«. 23892-23»
Hotel Hom
tik postajališča P od bom pri Bledu, midi ugodno priliko idaj v teb vročih dneh ohlajen-ja ta odpo čitka, več sob na razpolago. Petrzija 86 Din. V sofiah mrzl« in topla tekoč« voda.	23718-38
Kopališče
in letovišče
naravno, s* priporoča. — Jorii. Gorenja rit o« d
Skofjo L"ko. Oelodnevn* <*k'b» 92 Din.
101^88
Prodam
Ogiaai Ing. aaaiaja po 1 Dia beaeda; sa dajanja naslova ali m
iifro S Din. — Oglaei socialnega enačaja vsaka beseda SO par; aa dajanje naslova ali ca «tno p« S Dia. (C)
Perje
8 Dta kg, gosje, puh, f
volno In žimo
ia madraoe najceneje prodaja Sega, Woifova al. 12 (dvorišče).	20n*
Otroški vozički
najmodernejši modeli, tri-eikli, igralni vozički, najnižje oeue. — M. Tomšič, Sv. Petra cesta štev. 52.
23174-6
Čoln
* J paroma vesel prodam za Din 500. Naslov pove ogl. odd. Jutra, 23764-6
Škarje za pločevino
skoro nove, do 6 mm, primerne ta kleparja ali ključavničarja, poceni proda P. 8kafar, Ljubjana, Boriftnitoor trg. 23576-6
Kupim
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; sa dajanj« naslova ali sa Sifi« 6 Dta. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aH *» iifro pa S Din. (7)
Dva stara zastora
za navadna stanovanjska okna, Se ohranjena, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Poceni«.	23916-7
Oljnate sode
čiste ta ▼ dobrem stanja kupuje P. Se tisa, Radeče 22967-7
Veliko zrcalo
M šivilje, malo mizico in par fotelje* kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zrcalo«.
23570 7
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali u SUio pa 5 Din. (16)
Prodaja lesa
Državna uprava razlaščenih veleposestniških go zdof razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za preja jo 1250 kom. posekanih jelovih dreves na razlašče nem deln veleposestva K. Auer»perga, Kočevje. ▼ revirjih Grčarice B ta Kočevje. Licitacija se vrši 25. avgusta 1933. pri gor nji opravi Ljubljana. Sta ri trg St. 34/n. kjer m» na razpolago tudi prodajni pogoji.	23622-15
Lesni trgovec
v Italiji
kupuje, posreduje stavbni lea. Vpeljan je po vsej državi. — Ponudbe reanih frvrdk prosi na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«.	23615-15
	
	um
Vsaka bem ca dajanje sa fcfro pa	»da 1 Din: naatara ali 5 Dta. (1«)
Vložno knjižico
Lj-dbljaneke kreditne banke kupim v tanosu 20.000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 20.000«.
25715-16
100.000 Din posojila
Iščem proti vknjižbi n« hišno posestvo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro .September 22«. 23501-16
Posojilo
cca 40.000 Din rabim takoj, proti vsestranski sigurnosti. Naslov v oglas« oddelku »Jatra«. 236&1-16
Vsaka beseda 1 Dta; za dajanja naslova ali za Sfr« pa 5 Din. (20)
Vogalno parcelo
l dvoriščnimi poslopji, t centru mest« prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23502-20
»POSEK"
RealKetna pisarna
družba s o. t. Ljubljana, Miklošičeva e. 4
prodaja:
HISO, tri nadstropno, no-vozldano, 8 komiort-nlh stanovanj, vrt, blizu centra, 1,900.000 dinarjev. Letni donos 132.000 Din. HISO, novozldano, eno-nadstropno, dve dvosobni stanovanji, 500 kv. metrov vrta, Zg. Slška, 115.000 Din. PARCELO, 470 m« v Rožni dolini, na tej se zida enonadstrop-na podkletena hiša z 2 komfortnimi stanovanji, kompletno izdelana, 130.000 Din.
HISO, zidano, g sobo, kuhinjo, 300 m« vrta, Trnovo, 22.000 Din. HISO, novozidano. 3 sobe, prltlkllne. 500 m! vrta, Litija. 45.000 D. VEČ STAVBISC nad »Stadionom« po 70, 80 Din za tn«. DVE PARCELI po 520 m! tik »Primorja« po 130 Din ln 120 Din. Do y3 kupnine se lahko plača v knjižicah.
DVE PARCELI po 680 kv. metrov na Pekovskem svetu po ugodni ceni.
Poleg tega večje Število stanovanjskih hiš, vU, stavb išč v centru ln vseh predmestjih, po najugodnejših cenah.
23837-20
Enodružinsko hišo
(vilo) z vrtom kupim. Ponudbe na oglasni oddelet »Jutra« pod »Dom 55«.
235-12 2(
Trgovsko hišo
s trgovskim lokalom, kletjo in 2 sobama, med glavnim kolodvorom ta centrom oddam takoj v najem. — Informacije dajo »Posest«, Miklošičeva 4.
23579 20
Enonadstropno vilo
z zemljiščem, v Radomlju oddam v najem. Pojasnil« da;e Josip Pogačar. Kamnik.	23637-20
Vsaka beseda 1 Dta; za dajanje naslova ali
Za šifro pa 5 Din. (17)
Mlin
(Stuilem) z gospodarskim poslopjem vzamem v najem. Ponudbe na oglasni od. Jutra pod »Blizu železnice«.	23720-17
Lokal v Kranju
Savsko predmestje št. 17 odda takoj v najem Peter Kristan.	23667-17
Trgovino
s 6pecerijo ln delikate-so, v dobrem kraju v Mariboru, oddam s 1. septembrom v najem. Najemnina nizka. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	23960-17
Lokal
oddam na Tyrševi (Dunajski) cesti 36. 23503-19
Tužnih src sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS nepozabni, dobri brat, stric in svak, gospod
IGNAC REBOLJ,
trgovec v Trzinu
danes ob 8. zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previden a svetotajstvi, umrl v starosti 46 let.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, na praznik 15. avgusta ob 8. zjutraj iz hiše žalosti v Trzinu št. 31, na občinsko pokopališče v Mengeš. Trzin, 13. avgusta 1933.
JOŽE, JERNEJ, JANEZ, In FRANC, bratje
IVANKA, MARIJA in FRANČIŠKA, sestre.
Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoit Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerfiek. Za Inseratnl del Je odgovoren Aloja Novak. Val t Ljubljani