Češke pripovedke o Kristu
(Nabral S. Meglič.)
1.   I^al^o je sralra nastala.
Ko je še Jezus po zemlji potoval, preoblečen v prosjaka, da bi ljudf razpoznaval, prišel je h kmetici, ki je pekla. Jezus je poprosi malo kruha. ,,Ljubi mož, sedaj ga baš nemam," kmetica odgovori, ,,ker testo se stoperv kvasi; pridi pozneje ter spečem ti hlebček." Jezus je bil o nežnein čutu ktnetske žene zeltf razveseljen ter je na tihem testo oblagosldvil, in hlebi so zel6 narastli. Največji je bil tist, katerega je kmetica Gospodu namenila, da-si je bilo poprej testo najmanjše. A za nekoliko ur Jezus pride zopet kmetici pred vrata in je poprosi obetanega kruha. Kmetica pomolivši glavo skozi vrata zakriči zmerjaje: ,,ne dam niS, kruh je prevelik, sarua ga hočem snesti!" Potem jezno zaloputno vrata. A ker je bila tako lakoma in je besedo pogazila, razserdil se je Gospod in jo naumil kaznjevati. Zinerjajočo kmetico je izpremenil v belo srako, katera se je na pol se sajami umazala, skozi dimnik leteč. Taka še vedno po drevji leta; še zmirom je lakoma, niti zmerjanja se nij še odvadila.
2.   2dalLa.T7-ica.
Praznik ,,Marijnega ozaanjevanja," kateri nij samo daa učlovečitve našega Gospoda, nego (kakor govore) tudi njegove zveličalne smerfci dan, bil je v starih časih tako skerbno praznovan, da še ljubi ptički so bili dolžni počivati ter nijso smeli gnjezd nanašati. Sama kukavica nij hotela Jezusu zaslužeae svete česti dajati; nanašala je §e pridneje n^go li druge dni. Zato jo je Jezus kaznjeval, da od tedaj nikjer nema ni mird ni pokoja ni svojega gnjezda. Taka je in taka ostaue.
— 174 -
3.   Ta,!f©d.e-
Gospod se je sam izprehajal po zelenem gozdu, kjer najde deklico, ki je v verc nabirala rudečih jagod. ,,Kaj tukaj nabiraš, devica?" vpraša Jezus. ,,Ničesa ne nabirana," odgovori deklica čemerna, ker se je bala, da ne bi kaj jagod njemu dala. Jezus odgovori: ,,ako n i č e s a ne nabiraš, naj nikoli n i č ne ostane!" Od tega trenotja so jagode izgubile nasitljivo moč; uživaj od njih dokler koli, vendar ostaneš lačen.
^i.   Žielva.
V nekej vžsi je živela kmetica tako lakoma in terdoserena, da je še svo-jega otroka strad&la. Kekedaj je baš pekla, ko star prosja~k v hižo stopi ter je poprosi kruha. ,,Idi v božjem imeau, ubogi prosjak," reče kmetica: ,,jaz ti ne uterpim ničesa podariti, ker sem sama zel6 uboga." Prosjak žalostuo zmaje z glavo ter je zopet poprosi kruha. A kmetica irtu odgovon z liceinerno prijaznivostjo: ,,pojdi v druge hiže ia za uro se povemi; v tem bode kruh uže pečen ter potlej ga kosec dobodeš." Prosjak se poslovi in odide. Za nekaj časa kmetica pokliče svojega otroka in mu rece: ,,jaz se skrijem pod ta koš, a ti reci prosjaku, da sem šla k bolnej sosedi; naj otide v božjem imenu." Potem se skoplje kmetica pod koš (pletarico). Kar prosj^k stopi v sobo in poprosi občtanega kruha. Otrok mu reče, kakor je mati velela; vendar ostane prosjak na pragu. ,,Matere nij doma," povzame otrok, ,,šla je k bolnej sosedi. Idite v božjem imenu!" — »Otrok, lažeš!" odgovori prosjdk. Njegov glas je hriimel ozbiljno in krepko. ,,Tvoja mati je doma tain skrita pod pletarico. Ker je to storila z Mkomohti, da gladnemu prosjdku nij dala kosca kruha, naj tudi po sedaj ostane pod ovo pletarico ter naj se s težavo dalje premiče, dokler ne opčtuje vse zemlje!" Ko prosjak to reče, izgine. Ta prosjak je bil sam Jezus. Njegova grozilna beseda se je izpolnila. Ubogi otrok nij potem svoje matere uže nikoli videl, ker je bila prestorjena v — želvo! Sedaj lazi po dolzem in širocem svetu težavno in brez pokoja. Bešilna ura jej bode sttfperv sodnji dan bfla; tedaj iz-veličar oprosti greh njene lakomosti.