'* %r " Ti
3 nć.
116. številka.
Izdanje za nedeljo 27. septembra 1896.
(v Trstu, ▼ soboto zvečer dne 26 septembra 1896.)

Tečaj XXI.
„BDINOIT"
lihija po trikrat na teden ▼ ieitih 11-danjih ob torkih, četrtkih
in aobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : ii Jeden meseo . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 ca tri mesec . . „ 3.— ... 4,50 za pol leta . . „ 6.— , , , za vse leto . . „ 12.— , , , 18.—
Naročnino Je plačevati naprej na aaroibe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Poiami&te številke ae dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v 2ratu po S nvc. izven Trsta po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu t petitu; za naslovu z debelini črkami ae plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vratic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« mač i oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj ae pošiljajo uredništvu nlica Gnserma St. 13. Vaako pismo mora biti frankovaao, ker nefrankovana ae ne tprejamajo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaae apre-jema uprpvniitvo ulica Molino pic-oolo hftt. 1 II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama čije ao proate poAtnin«,
Gl
ko.
„t edinotti Je mm",
Važnost Trsta za državo.
Življenje posamičnika, življenje narodov, življenje držav, življenje vsega človeštva — kamorkoli ae ozre človeško oko, povsod vidi vse polno nesoglasja. Človek včasih res kar ne more pojmiti razvoja stvari na tem svetu. Kar se nam včasih vidi neizogibna posledica, to izostaja ; a ono, česar ne bi pričakovali, pa prihaja.
Tako kričeče nesoglasje imamo tudi z ozirom na mesto tržaško. Sodeči po zemljepisni legi tega našega pristanišča in po pripoznanju, opetujočem se dan na dan in od vseh strani, da je z razvojem tega emporija v tesni zvezi svetovna trgovina vse države, torej tudi nje materijalno blagostanje; po pripoznanju, istotako opetovanom dan na dan in od vseh strani, da so povsem nedostatne sedanje železniške zveze tega mesta z notranjimi deželami monarhije in da nujno treba drugih primernejših in krajših zvez, meniti bi morali logično, da se s parno silo dela za rešeiye železniškega vprašanja tržaškega.
A tu je ravno nesoglasje : besed dosti, dela, resnega dela, pa malo — in bojime se, da je tudi malo resne volje.
r,"Jul,t""' s- "»črtov smo imeli dovolj : za progo Loka-Divača. za progo čez Predel, bohinjsko progo, Čez Karavanke iu čez Ture. Toda vsi ti načrti se pogrezajo jeden za drugim. Na Loko-Divačo menda ne mislijo več, progi čez Ture in Predel je porušila vojna uprava. Precej govora je bilo te dni o pokopanem načrtu železnice Čez Ture.
Pri nas v Trstu so se izvestni krogi — s posl. Stalitzem na čelu — najbolj zavzemali za železnico čez Ture. Po onej seji avstrijske delegacije, v koji je vojni minister podrl vse nade do gradnje železnice čez Ture, vsklikala je naša „Triesterica" (št. 139 od 19. junija 1896.) ,Ein neuer Sclilag f ii r Triest — Nov udarec Trstu!"
V nasprotju s tem menenjem izjavlja praška .Politika", v imenu razvite industrije Češke, svoje posebno veselje na tem, da je pal ta načrt. Dokazuje, da bi se po tej železnici skrajšala pot iz južne in zapadne Nemčije v — Benetke in Genovo, a posledica bi bila ta, da bi se trgovina še bolj odvračala od Trsta. Poklic Avstrije pa ni tak — tako vsklika „Politik* — da bi gradila železnice za tuje dežele!
.Politika" se izjavlja odločno za železnico i
PODLISTEK. "Tj Id še enkrat divja trta. |
Nekatere stvari v prirodi uplivajo posebno, j izredno morio na duh človeka, nikakor seveda ne ! upliva jedna in ista na vsakega človeka jednako. Tako morda ue upliva rast — divje trte na koga drugega niti najmanje, ali vsaj mu ne vzbuja nenavadnih čutil in mislij.
Pri meni je to drugače.
Zlasti odkar bivam pod streho, obvito to čudovito rastlino, nahaja se za časa nje bujnosti duh moj nekako ves pod tem uplivom in tedaj je tako, kakor bi mi rastla ob nogah in se ovijala, kakor Laokoonova kača okoli mojega telesa, zapredala mi roki, nogi, silila mi za telovnik, da, kakor bi mi hotela rasti notri v — srce in šumela svojim de-moničnim listjem po vsej duši okrog. Nje upliv
preko Karavank. Utemeljuje pa svoje menenje s tem, da treba pripraviti, da bodo zmožne za konkurencijo na industriji bogate dežele avstrijske Češka, Moravska in Nižjeavstrijska.
V tem svojem utemeljevanju je praška „Politika* napisala stavek, ki nas je navel pravo za pravo, da smo napisali ta člančič, misel namreč: da povzdiga Trsta se mora vršiti vzajemno s koristmi trgovine notranjih dežela, torej s koristmi države.
Na tem stališču smo tudi mi. Zato bi morali zahtevati le take zveze, ki bi oživljala Trst, zajedno pa tudi usposobljala našo notranjo trgovino in industrijo za konkurencijo z inozemskimi tržišči. Zato podpišemo tudi mi stavek, ki ga je napisala „Politika" : da povzdiga Trsta ne sme biti smoter sam za-se, ampak zajedno sredstvo za povzdigo svetovne trgovine naše države. S tega dvojnega stališča treba motriti naše železniško vprašanje.
Zato smo se bili uprli svojedobno naši ,Trie-sterici*, ker se je bila ona uprla gradnji železnice po vipavski dolini, Češ, da bode ta železnica utegnila škodovati Trstu. Na tako tesnosrčno stališče se ne smemo postavljati Tržačani, ako hočemo, da bode Trst res žila dovodnica in odvodnica za vso avstrijsko trgovino in da bodo državljani brez razlike narodnosti ali političnega mišljenja, z veseljem in ljubeznijo doprinašali žrtve za povzđigo našega mesta. Saj to mora biti le v trajno korist Trstu, ako se gospodarski povzdignejo sosednje dežele. Iz česar sledi, da ne smemo ovirati onega, kar more povspešiti tako gospodarsko povzdigo. Sicer pa menimo mi, da škoda, kojo napravi Trstu vipavska železnica, bode tako minimalna, da niti ni vredno govoriti o tem. Mar se blago, namenjeno v Italijo iz severnih krajev, dovaja po železnici v Trst ? Mar se ne prevaža preko Nabrežine naravnost v Italijo?
.Triester Zeitung" nas je sicer zavrnila v svoji 122. Številki od dne 29. maja, da po vipavski železnici Trst zgubi prevoz lesa v Italiji. Do neke mere bode res tako.
Ali Trst mora spajati svojo lastno bodočnost z državo v zmislu izreka v češkem glasilu, pisanem na nemškem jeziku: ,Es kanu und darf niclit ausser Aclit gelassen vverden, dass zwischen dem allgemein erwtiuschten Aufschwuuge von Triest und den Export- beziehungsweise Importinteressen des Inlandes ein wechselseitiges Bedingtwerden obwalten muss". Po naše povedano : razvoj Trsta
na-me je celo tako močan, da mi krati po noči spauje in, ako zaspim v pozni noči, sanja se mi o njej — in kako se mi potem sanja !
Samo jeden vzgled.
Sinoči pogledal sem skozi okno, pod katerim istotako, kakor pod vsemi okni naše hiše, raste divja trta. Jeden vrh iste je prikipel že celtf tako visoko, da je pogledal svojim bledozelenim očesom v mojo sobo. Višek, do kojega je bila prikipela zelena kačica, začrtal sem rudečim svinčnikom in sem mislim pri tem : da vidim jutri zjutraj, koliko zraste v jedni noči.
V postelji sem premišljeval o tem.
Prijetno je bilo premišljevati to. Zunaj je sijala bleda luna čarobnim svojim svitom in nočni vetrič je nosil vonjave z vrtov v mojo Bobo. Na zidu sosedne hiše so se lovile črne sence v mesečini, senca drevja, majajočega se v sapi, ki mi je uosilo v spomin zvoke iz opere „AfriČanka", v
mora biti v soglasju z gospodarskimi koristmi vse države. Temu načelu se moramo ukloniti. Da nam je Trst pred očmi kakor organizem, razvijajoči se povsem nezavisno od države, govorili bi drugače; ker pa si bodočnosti Trsta ne moremo misliti drugače, nego v zvezi z monarhijo avstrijsko, moramo govoriti tako.
Opravičena je pritožba, da država ni zadostno skrbela za razvoj tega jedinega svojega pristanišča. Ali jedini vzrok ni to pešanju trgovine pri nas. Priznati moramo namreč, da izvestni tržaški krogi nočejo ni čuti o vzajemnosti interesov med našim mestom in državo, da vsikdar in povsodi le uničujejo razumevanje za tako vzajemnost, da dobrot, ki jih uživajo od države, ne le da ne porabljajo v povspeševanje tega razumevanja, ampak Se za nasprotne politiške namene, da je torej krivda deloma na strani Trsta, ako ni bilo potrebnega kontakta med njim in državo. Oni, ki nočejo čuti o politiški vzajemnosti z državo, se seveda ne morejo navduševati za gospodarsko vzajemnost.
Najbolji priporočilni listek pri državi bo ta, ako jej dokažemo, da so se slednjič razpršile politiške mogle, ki so zabranjevale, da mnogi niso videli, kako važen je Trst za državo in kako važna je avstrijska država za bodočnost Trsta.
Kdor je poklican v to, naj pazi, da poli-
t i £ k i o d n o 8 a j i ne bodo kvarili g o -
spodarskih koristi.
DOPISI.
Z Goriškega. Naše ljudstvo je zelo ogorčeno radi dveh za Slovence na Goriškem ne prav laskavih slučajev.
Da si je npal izustiti naš deželni glavar, ekscelenca grof Franc C o r o u i n i takih, za narod naš neprijaznih besed, to nam ne gre v glavo. Ta gospod je vendar naš glavar, in da je še v tej lastnosti, zahvaliti mora le naše poslance. Lansko leto mu je bilo že odklenkalo, a naši poslanci so mu napravili uslugo, da so se potegnili zanj na Dunaju (? Ured.) Marsikdo na Goriškem je želel, da Fran Coronini ne bi bil več deželni glavar, in to radi tega, ker je (lajal potuho Italijanom z dobro znanimi govori v drž. zbornici, in pa zakulisnim posredovanjem sosebno v oni viharni dobi izgredov po Istri radi dvojezičnih napisov. To postopanje gospoda glavarja je bolelo v srce vsacega zavednega Slovenca na Goriškem. Milo nam je bilo pri srcu in skoro sram nas je bilo: mesto da
koji istotako plapolje čarobno manilodrevo, Misli so mi bile pri trti.
Nocoj, dejal sem sam pri sebi, prirasti a je do viška dveh palcev nad obronkom okna. Po noči pak bode rastla vidno, a videlo jo bode samo ča-rotajno spremstvo Titanije in Oberona, ki snuje sedaj, baš v teh hipih, sloviti „sen poletne noči*, ki je istotako dramil spanje Shakespearovo. Jutri zjutraj, ko sine solnce na moje vzglavje, pa bode že za dva dobra palca više. Potem, v kakih treh dneh, bode že za pedenj daljša in tako dalje, tako dolgo, da prepreže vse okno in jame zavijati v svoje mreže vso mojo sobo, vse pohištvo in konečno — konečno — aha, tako daleč pa jej ne pustim širiti nje gospodarstvo, — marveč, — marveč...
Na to sem zaspal in sanjalo se mi je.
Bilo je v našem mestu.
(Pride še.)
bi prihajala pomoč iz dežel« goriške nesrečni riyi , istrski, pa — polena pod noge od strani dostojanstvenikov! Vrhu tega pa se domači prepir, uničujoči naše sile, da ne moremo pomagati, kjer bi sicer lahko pomagali, toliko zbok svoje številne sile v pokrajini in tudi svoje gospodarske važnosti. In zato pravimo po ▼sej pravici, da je to cepljenje §il v medsebojnem boju prava narodna sramota in zločin na naši bodočnosti. Ali naj nas še nadalje vlada gosp. grof Fran Coronini ? Večina na Goriškem jeJSlovencev in to večino je ou razžalil, ako je res, da je on informoval grofa Badenija o lastnostih naroda slovenskega. On nas pozna dobro, ker občuje z nami, in občina, v koji biva on in župauuje, ali mu je kedaj prizadela kaj slabega ? Ali je storila kedaj kaj tacega, na čemer bi se mogel on spod-tikati ? In, ali ni ta občiua slovenska ? Kolikokrat že mu je šempeterska občina izkazala čast, da ga je volila svojim županom ? I In tolikokrat prirejene ovacije, niso-li porok uljudnih in olikanih obči-narjev ? Radi bi poznali ona grda dejstva našega ljudstva, nad katerim se spodtikuje njegova ekcelenca! Mi smo torej po vsej pravici ogorčeni ter presenečeni radi premišljenih ali nepremišljenih besed gosp. Frana Coroninija v pogovoru z ministerskim predsednikom. Ako pa morila ni res, kar se govori v obče o onih informacijah, potem I pa bi želeli, da poda ajegova ekscelenca določno izjavo. Njegova ekscelenca si lahko sam misli, kako hndo mora biti narodu, v resnici hrepenečem po izobražbi in nepredku in ki je kraj vsega medsebojnega prepira vendar skrajno miroljuben do drugorodcev (To je ravno čudna prikazen, da mi Slovenci v borbi proti narodnim nasprotnikom nikoli ne postajamo tako srditi, nego pa v borbi — proti krvnemu bratu. Ured.) — ako je došel na glas surovega naroda, s kojim ni možno občevati.
Gosp. grofu nočemo kratiti pravice, koja pri-stoja tudi slehernemu beraču: vsakdo si izbira prijateljev po svoji volji in kjer hoče. Zato ntg le v božjem imenu zagovarja svoje laške prijatelje, nas pa naj pusti — pri miru.
Njeg. ekscelenca naj ne misli, da nam je te besede narekovalo nasprotstvo do njegove osebe, ampak to je*le čin samoobrambe. Ako pa nam gosp. grof dokaže, da smo se motili, pripoznati hočemo lojalno svojo zmoto.
Nič manj ogorčeni nismo radi grdega laškega čina o priliki obiska fcfadenijevega. Ranjeni Oorn-beržan nam je priča, kako zagriženi so naši sovražniki. Kje je več surovosti, v našem ali laškem taboru? O tem činu razgovarja se vsa naša Goriška. Upamo, da ne ostane le pri besedah, kakor je v nas navadno, ampak da z dejstvi pokažemo svoj gnjev do takih ljudi, ki dajajo duška svoji nestrpnosti z noži — z moriluitu orodjem. Da je noja nadeja opravičena, navesti moram en fakt.
19. in 20. t. m. bil je semenj v Rifenberku. Trgovec Može (ki se dela Italijana) je prišel s svojo „birambijo". Županstvo mu ni dovolilo „štanta". Ubogi Može ali Mose — kakor se že piše — razložil je svoje blago kakor Ribničan lončke. Koliko je prodal, to sam najbolje v6. Mi le toliko vemo, da nismo sli k njemu kupit; vsakdo se ga je ogibal. Može je sin slovenskega oratarja od Št. Vida — naš rojak; tako daleč se more spozabiti Slovenec.
Pokažimo svojim narodnim ponosom, da nismo surovi; da pa tudi ne dovolimo nikdar, da bi bili drugi z nami surovi.
Politlike vesti.
V TRSTU, dne 26. septembra 1890.
Deželnozborske volitve na Goreqjem Avstrijskem. Predvčerajšnjem so volile kmečke občine te pokrajine. Izvoljeni (19) pripadajo konservativni stranki. Med izvoljenimi so konservativni prvaki dr. Ebenhoch, Leopold Fuchs, Rogl, Dobl-hammer itd. Pravega volilnega boja ni bilo nikjer, ker je bila zmaga konservativcev zagotovljena že v naprej.
Znamenita izpoved. V listu „Gazetta di Torino" razvija neki liberalni politik — kateri baje igra znamenito ulogo v javnem življenjn svoje domovine — svoje menenje o sedanjem po-loženju v mestu rimskem in prihaja slednjič do izpovedi, vsakako interesantne za liberalnega politika, torej na vsak način prijatelja mlade, moderne, zjedinjene Italije, do izpovedi namreč, d a
, Rim ni primerno mesto za prestolnico Italije ter da je že v naravi potreba, da Italijani o s t a v i j o Rim.
Toda, da čujemo zanimiva izvajanja liberalnega politika !
»Ali — tako vsklika — kaj ima opraviti Rim papežev, sedanji Rim, se starim Rimom ? Jaz puščam, da veljajo spomini, ali oporekam, da bi bil (Rim) primeren za glavno mesto velike države od včeraj ....V Rimu smo gostje, ane doma. PriČenši pri kralju, ki biva v jedni starih palač papeških, do parlamentne dvorane namonte citorio, tega sedeža papežkih tribunalov, je vse prepirno in uzurpirano. Ali je možno reči o takih okolnostih, da je italijanska vlada v Rimu doma? Niti n« govorim o tem, da pravi Rimljani smatrajo za tujce parlamentarce in vladne može, in sicer za nadležne nagajive in v mnogih pogledih škodljive tujce. Ako bi se le-ti odstranili trajno, pro-vzročilo bi to vzdih olajhčanja v veliki veČini prebivalstva. To je resnica. Znana je splošno. Zakaj jo nočejo požtevati ?u Slednjič prihaja pisatelj do zaključka, da že nrav stvari zahteva, da Italijani ostavi j o Rim. Potem dokazuje, kolik bi bil dobiček za obe strani, ako bi nastali zopet prijateljski odnošaji med Rimom, vladanim po papežih, in pa med kraljestvom italijanskim, ter opozarja na drugi straui na nevarnosti, ki morajo nastati ne le za notranji mir, ako se bode nadaljeval prepir med papeštvom in Italijo, Članek v „Gazzeta di Torino" zaključuje : Ali je moči misliti na to, da bi se'stvari vlekle tako naprej, kakor S9? Ne verjamem. Na ta način ne pridemo do prvega in neizogibnega jamstva za države: do stalnosti".
Iz liberalnih ust so to vsakako jako zanimive izpovedi. Silna mora biti res logika stvari, ako je primorala liberalnega politika do tega, da se je drznil tako govoriti. A mi razumemo to silo. Ne mislimo, da bi se postavljali na klerikalno stališče, nočemo govoriti se stališCa sovražnikov zjediqjene Italije, ampak se zgolj praktičnega stališča, se stališča gmotnih koristi naroda italijanskega moramo pripoznati, da se gornjim izvajanjem ne d& oporekati. Le golo dejstvo je, da moč papeštva je zajedno korist Italije in da papeštvo podeljuje tej deželi veliko več sijaja in veljave pred svetom, nego pa dinastija Savojcev. S tem nočemo poniževati te dinastije, niti kratiti vrlin členom iste, kajti nadkriljujoči sijaj papeštva je produkt zgodovine, je posledica veličastva svetovne cerkve katoliške in iz iste izhajajoče nezlomljive moralne sile, pred kojo se klanjajo ne le milijoui vernikov in nevernikov nego tudi vladarji in državniki, vsega sveta. To je tista moralna sila, s kojo se ne more vsporejati veljava dinastije Savojcev. Dejstvo, da je Rini sedež glavarju cerkve katoliške, da je tam središče, kojemu se brezpogojno pokorč milijoni in milijoni duS križem vsega sveta, to dejstvo provzroča, da je Italija magnet, ki vleče nase ves civilizovani svet in da mu je mesto rimsko nekako moralno središče. A Italija, oziroma narod italijanski ima neizmernega dobička od ugleda papeštva, ne le v moralnem, ampak tudi v gmotnem pogledu. Kaj bi bila Italija danes, ob žalostnih odnošajih italijanske države, da vse te mizerije ne bi nekako pokrival sijaj papeštva ? t
Pametneji Rimljani vedo to in zato verjamemo liberalnemu politiku v .Gazetti di Torino", da večini Rimljanov je kralj le — gost, a parlamentarci in vladni možje cel6 nadležni gostje !
Ako cel6 liberalni politiki podajajo take znamenite izpovedi, potem si lahko mislimo, kaka čutstva obhajajo širše, bolj konservativne sloje ob proslavljanju onega dne, ko je Italija odvzela papežu Rim. To lahko rečemo, da v velikem delu naroda italijanskega obujajo te slavnosti »XX. set-tembre" le žalostne spomine. Tega dejstva ne morejo prikriti vse slavnosti, ki jih prireja vsa oficijelna Italija; ujedanje naših tržaških kri-čačev je pa žalostno in smešno zajedno.
Kraljica angleška. Nijeden angleških vladarjev ni imel za seboj take dolge dobe vladanja, kakor jo ima sedanja kraljica Viktorija. Kralj Jurij III. sedel je na angleškem prestolu 59 let, 3 mesece in 3 dni. Glede na dolgost vladanja je bil ta angleški vladar prvi za sedanjo kraljico. 59 let vladanja l Dolga doba, nenavadno dolga za človeško življenje — in veudar je doba vladanja kraljice Viktorije še nadkrilila to dolgo dobo, kajti
častitljiva starka, sedeča sedaj na prestolu angleškem, vlada že blizu — 60 let. 18 let je Lila stara, ko si je nadela na glavo angleško krono in sedaj jih šteje 78. To je pač redek slučaj iz zgodovine življenj vladarjev, tem redkeji, ko je kraljica Viktorija doživela ta znameniti dan v popolnem zdravju, sveža in čvrsta na duhu in na telesu. Kajti kralj Jurij III. je dosegel 59 lato svojega vladanja — zatemnelim duhom, dočim je kraljica Viktorija tako čvrsta kakor sploh more biti čvrst človek v taki nenavadni človeški starosti. 60. leto! Koliko važnih zgodovinskih dogodkov je videla ta doba, koliko viharjev je priliralo v Evropo v tej dobi, koliko sprememb se je izvršilo ! Ali jedno je ostalo nespremenjeno: spoštovanje, ki je goje Angleži do svoje kraljice. Ni čudo! Mnogo slabih lastnosti očitamo narodu angleškemu ; njega sebičnost, njega pohlepnost po svetnem blagu je donesla že neizmernega gorja tja, kamor je Anglež zanesel svoje gospodarstvo. Po vsej pravici očitamo temu narodu, da nima srca, da je neobčutljiv za Človeško gorjš. ko se mu nudi prilika, da more poseči po dobičku. Narod angleški se še ni nikdar plašil storiti korak bodisi tudi preko milijone človeških življenj in zlomljenih ekzistencij, ako je videl, da ga ta korak more dovesti do večega — bogastva. Temu trdemu srcu, temu kramarskomu duhu zahvaliti se mora narod angleški na svojem svetovnem bogastvu, pa tudi na svoji splošui — nepriljubljenosti. Saj vidimo uprav sedaj, kako se postavljajo v vrsto malone vse evropske vlasti zoper Anglijo, ki išče le svojo korist tudi v potokih krvi, ki jo prelivajo Armeni na vročih tleh razsipajoče se Turčije. Mala je merica simpatij, ki jih uživa narod angleški v Evropi in morda že dolgo ni bila tako mala, kakor ravno sedaj ob 60. letu vladanja kraljice Viktorije. Ali jedno treba pripoznati temu narodu : on zna braniti svoje pravo, svojo svobodo, svojo ustavo tudi na svojih tleh. Tej zvestobi do lastne ustave zahvaliti se mora Anglež, da je njegova država vzgled konstitucijonalne države. Angleški narod se res vlada sam potom svojih zakonodajnih zbornic. AncIpSU p»H»mont je res to, kar mora biti: predstavitelj narodne volje, vlada pa ni druzega nego izvrševatelj volje parlamenta. V tem pogledu ne pozna Šale narod angleški, in to brez razlike strank: parlament mora Čuvati svoja prava do zadnje najmanje pi-čice in v isti hip, ko je vlada zašla v najralileje nesoglasje z večino parlamenta, je nehala biti vlada. In kadarkoli primerjamo mi naše odno-šaje z angleškimi, V6ikdar jamemo govoriti o — naši parlamentarni mizeriji, o našem konstitucijo-nelnem življenju — na videz.
To pravo do samodoločbe je Angležu ▼ ponos. Tega prava pa ne čuva samo narod angleški, ampak )a nepremično zvesto spoštuje tudi njega kraljica Viktorija. Sedši na prestol je rekla: „Priučila sem se, da spoštujem in ljubim ustavo svoje dežele; jaz se zanašam na modrost parlamenta i vseh stvareh". Temu svojemu izreku je ostala zvesta kraljica Viktorija v vsej dolgi dobi skoro 601etnega vladanja svojega. V tej zvestobi je vir spoštovauja in ljubezni, ki jo goji narod angleški do svoje kraljice in je vzrok<■1.1, da je bil dan 23. t. m. toli znamenit in n '<<& kraljico Viktorijo, zajedno pa tudi naro	ni*
vse Angleške.
Položaj v Turčiji. V Carjemgradu ■>< , >v >ri, da se je zasledila neka zarota zoper -iltaii*-Kompromitovanih da je mnogo civilnih in c nih dostojanstvenikov. Sultan si je izbral nove ' mi' telesno stražo, ki mora dan: in noč pazne uuiti palačo.
„Internationale Coresp." javlja iz Carje^ da: Šejk Ul-Islam (najviši duhovnik) je že t dni jetnik sultanov, kajti sultan ga ima na si i da je šejk podpiral in morda cel6 inspiriral m. strujo, koji je namen vreči sultana raz prest' Zajedno smatra sultan Šejka odgovornim za neuda vedenje in revolucijonarno gibanje niže duhovščin«
Različne vesti*
Imenovanji. Pri tukajšnjem o. k. finančnem ravnateljstvu bil je imenovan svetnikom g. viši komisar Ivan Golja. — C. kr. namestništveni kan-celist Ludovik M a t k o je imenovan okrajnim tajnikom v Sežani.
Še inozemska odlikovanja. Nj. Vel. cesar je dovolil, da sme tajni svetovalec in c. kr. namestnik v Trstu vitez R i n a 1 d i n i vsprejeti in nositi veliki križec kralj, romunskega kroninega reda, župan in deželni glavar v Trstu, dr. P i 11 e r i, pa poveljniški križec istega reda.
Prošnje, izročene cesarju v Galiciji. „Kurjer Pfemyski" javlja, da je bilo Nj. Vel. cesarju na potu od Lipovice do Pfemysla, kjer se je cesar vozil v kočiji, izročenih 7600 prošenj. Vse te prošnje so se zložile v 4 velike zaboje ter odposlale na Dunaj, kjer bodo razdeljene med posamične ministerske urade.
Zasluženo plačilo. Radi znanih demonstracij v Pulju je politična oblast v Pulju kaznovala nastopne junake: Ivana Petronio pok. dokt. Jarneja na 50 gld.; dra. Robbo na 40 gld.; I. Martinel-lija na 5 dni zapora in Cesarja Mismasa na 3 dni zapora. „Piccolo* je zabeležil te kazne z željo, da bi politična oblast postopala jednako strogo zoper one Slovane, ki so izzvali tiste izgrede. Ljubi, dragi iu sladki .Piccolo', to ne velja, dokler nam ne poveš, kako in r kom so izzivali Slovani ? 1 Mar že s tem, da se drznejo dihati istrski zrak' Ali so se pa Italijani čutili izzvane že po tem, ker so sli hrvatski poslanci k grofu Badeniju ? I Glejte no, to bi bi utegnilo značiti celć, da gospoda nimajo — čiste vesti!
Občinska uprava v Buzetu najela si je posojilo 28.000 gld. za zgradbo vodovoda in novega zvonika. Z« zgradbo vodovoda pokrije država polovico vsega stroška, to je 8500 gld., 1000 gld. pa da kronovina.
Izlet „Triaikega Sokola" v sv. Križ je dovoljen od kompetentne oblasti. Izlet se bode vršil dne 4. oktobra popoludne. Za ta izlet kaže se že dolgo nenavadno zanimanje toliko v sv. Križu kakor po vsej okolici. Tudi .Sokol' se pripravlja dostojno za ta izlet. Podrobnosti prihodnjič.
Pust v septembru. Pod tem naslovom pripoveduje „Soča*, da — norci nabirajo po Gorici podpise za i z t i r a u j e urednika Gabrščeka. ,Soča" opaža k temu: „Pametni ljudje se od srca smejejo tej „pustni burki" v septembru, norci pa se radujejo in so ponosni na to svojo „ženijaluo* iznajdbo, kako se spravi iz Gorice lahko tudi posestnik in davkoplačevalec II. razreda. Iu tako skrbe naši Goričani za originalne zabave, da bi se tqjci ne dolgočasili in ne ušli kam drugam, kyer uganjajo pusta le od sv. Treh Kraljev do pepelnice*.
Tudi mi bi radi pridodali jedno opazko. Večkrat smo že čuli, da je ni na svetu bolj ne-liberalne struje, nego je židovsko-liberalna. In tudi ta slučaj nam kaže, kake pojme iinajo ti ljudje o pravicah državljanov in še posebno o osebni svobodi. Človek je res t zadregi, kaj bi rekel: ali je tu več zlobnosti ali več — neumnosti?!
Vinogradniki, pozor! Na podlagi novega zakona o elementarnih škodah (od 12. julija 1896., drž. zak. 1. štev. 118), morejo oni vinogradniki, kojim je peronospora provzročila škode na vinogradih, zahtevati znižanje letne kvote zemljiščnega davka in sicer:
25% davka, ako se je pogubilo do polovice pridelka;
50^, ako je škode med polovico in tri četrt piidelka;
75ako je uničenih tri četrtine ali več vsega pridelka ;
100%, ako je izgubljen ves pridelek dotične katastralue parcele.
Ker so, žal, tudi letos vsled peronospore celi kraji naših vinogradov skoro popolnoma ob trgatev, in ker je z druge strani jako;mnogo takih parcel, ki so ob preko polovico pridelka, umestno je, da opozorimo na obstoj in na določbe novega zakona. Pripomniti je še, da je treba take prijave storiti ali ustno, ali pismeno, ali v svojem imenu, ali v imenu raznih združenih posestnikov in da so pismene prijave svobodne koleka. Najjednostavniše pa bi bilo, ako bi dotične občine prijavile škodo v imenu upravljencev naravnost c. kr. okr. glavarstvu, koje bode službeno postopalo gledć zahtevanega opusta.
Bolnim na očeh priporočamo izbornega okulista dra. Josipa Martinisa, bivajočega Via s. Lazzaro št. 17, II. nadstropje. Isti ordinuje od 11^—1. ure; ambulanca od 1—2. Dr. Martiuis je tudi zdravnik .Del. podp. društva". Priporočen bodi tudi drugim bolnikom.
Kateri ]e pravi „bosanski" jezik? Na stroške deželne vlade za Bosno in Hercegovino izhaja v Sarajevu ilustrovani list „Nada", pisan v brvatsko-srbskem, ali, kakor je trdil učenjak po volji in in milosti madjarskih ministrov, prof. J a g i d, v •bosanskem" jeziku.
Upiavništvo tega lista je razposlalo te dni na svoje naročnike opominjevalne dopisnice, da poravnajo zaostalo naročnino. Taka dopisnica je prišla tudi meni v roke, a kako sem se začudil, ko sem videl, da je ta dopisnica .bosanskega" lista sestavljena v nemškem jeziku, kakor da bi .Nada" izhajala nekje v nemškem .rajhn". Morda nam pa povč prof. Jagič v prihodnjem zasedanju delegacij, ki se bode vršilo takrat na Dunaju, da je to pravi „bosanski" jezik in da ima torej vlada prav, če hoče s tem jezikom osrečiti Bošnjake in Hercegovce!!!
Plesne vaje „Delalskega podpornega društva', nadaljujejo se vsako nedeljo. Pretekle nedelje zamenjali so pri plesnih vajah nekateri dežnike; dotič-niki so naprošeni, da jutri omenjene dežnike prineso. kjer dobe svoje nazaj.
Žrtva madjaronske politike. Iz Zagreba javljajo 22. t. m.: Profesor I n h o f karlovškega gimnazija, ki je bil svoječasno nabiral podpore v denarju za one zagrebške vseučiliščnike, ki so de-monstrovali proti madjaronski zastavi, je po končani, proti njemu provedeni disciplinarni preiskavi — odpuščen iz službe! Prof. Inhof je bil izvrsten učitelj in sosebno v slavistiki je bil obče pripoznau strokovnjak. Kakor čitamo v zagrebških listih, prevzame prof. Inhof uredništvo „Vienca".
Prestol zgodovloskega pomena za kralja Aleksandra. Te dni došla je v Beligrad deputacija prebivalstva iz okraja Rudniškega. Ta deputacija ponudila je kralju sedež, izrezan iz lesa onega mnogo sto let starega hrasta, pod kojim je Miloš Obrenovič, ustanovitelj sedanje dinastije, proglasil leta 1815. osvoboditveno vojno. — Kralj Aleksander je vsprejel ta pojav udanosti izrazom zahvalnosti. Ta zgodovinski prestol postavijo v skupščini.
Ali vržejo sultana raz prestol ? Iz Carjega-grada pišejo dne 21. t. m. te-le jako zanimive stvari: Lord Currie, angleški odposlanec v Carjem-gradu, je bil odredil tajno preiskavo, da bi se izvedela resnica o usodi sultana Mehemed Murada, ki je bil vržen raz prestol dne 81. avgusta 1876., brata sedanjega sultana. Poslednji čas se je govorilo, da mu je sedanji sultan zavdal, toda nihče ni znal ničesar pozitivnega.
Poizvedovanja sir Currierjeva pa so razkrila, da je uearečni brat sedanjega sultana muogo let jetnik v podzemskih prostorih cesarske rezidence. Te kleti da se nahajajo na severni strani gradu ter so jako vlažne in teuine. Jetniku Mehemed Muradu da je oteuiuel razum vsled pomanjkanja in trpljenja. Tu pa tam se ga poloti besnost, a tedaj imajo kaj opraviti, da ga ukrotć, onih krepkih šest čuvarjev, ki so določeni v posebno .varstvo* bivšemu sultanu. Besno tulenje jetnikovo čuti je včasih celo v gornje prostore gradu. Potem pa leži siromak po cele dneve skoro brez zavesti. Čuvaji jetnikovi imajo strogi ukaz, da ga ne smejo nagovoriti nikdar.
Baš tako se mnogo ugiba o usodi princa Mohamed Rehad-efendija, rojenega leta 1844., ki bi moral biti naslednik sedanjemu sultanu Abdul Ha-midu. Govori se — in ne bi bilo posebno težko dokazati teg£, — da ga ima Abdul Hamid zaprtega v jedoem neštevilnih svojih gradov ob Bosporu. Prilično število let je že minolo, ne da bi bil kdo videl princa Rehad-efendija. Samo splošna revolucija bi mogla osvoboditi ga.
Iz vspeha poizvedovanj sir Currieja sklepajo nekateri politiki, da se sedanjemu sultanu bolj ziblje prestol, nego bi si kdo mislil in da utegne pasti danes, jutri......
PoskuŠen samomor. 251etna Karolina A., soproga mašinista, stanujoča v ulici S. Zenone hšt. 9, zavdala si je včeraj na šetališču pri sv. Andreju z — bencinom. Po naključju je došel stražar mimo, baš ko je bila izpraznila steklenico tekočine, s kojo se izpira madeže, a ne — na želodcu. Stražar je obvestil zdravniško postajo o dogodku. Ženi so izprali želodec in odklonili daljt\jo nevarnost. Vzrok temu poskušenemu samomoru je baje prepir, ki ga je imela Karolina sč svojim soprogom.
Podgane razmrvile 500 gld. Včeraj popoludne našli so zidarji, ki podirajo hlev na Grassijevem zemljišču, ulica S. Fianceseo 18, v zidovju veliko gnezdo podgan. To sicer ni nikakoršno čudo, čudno je le, da so imele podgane svojo gnezdo nastlano z drobnimi koščeki bankovcev od 5 in 10 gld.! Med to zmesjo našlo se je tudi kog pasice z napisom „100 8t.' Kak6 je prišel omot 500 gld. podganam med zobe ? Stvar se kmalu pojasni, ako pomislimo, da je bilo do nedavno na istem zemljišču skladišče lesa tvrdke Stein & figli, koje skladišče je pogorelo pred kakimi 2 leti, baš »am pa, kjer je sedaj omenjeni hlev, bila je pisarna rečene tvrdke. Bržkone je bil torej kdo ukradel omot 500 gld. in ga potisnil v luknjo, hotč priti o priliki ponj. Kdo zna, zakaj dotičnika ni bilo po denar. Ta čas so izkoristile podgane in si napravile zares dragoceno steljo!
Najnovejše vesti.
Trst 26. Jakob Kuhačević in dr. Štefan Koczinski, oba finančna tajnika, sta imenovana c. k. svetnikoma na c. k. finančnem ravnateljstvu.
Bukareita 26. Mesto pripravlja sijajen sprejem cesarju £\anu Josipu. Isti «li.spe sem dne 28. t. m. ob 6. uri zjutraj. Cesar iu kralj romunski se snideta v Krajovi. Cesar odpotuje xopet, prihodnjo sredo.
Carjigrad 25. Sultan je vsprejel v avdijen-ciji francoskega poslanika Cambona, črnogorskega ministra Vukoviča in črnogorskega diplomatiSkega agenta Bakiča.
Oriovo 26. Mesto je praznično odičeno. Cesar Fran Josip dospč ob 3. uri popoludne.
Pariz 25. Policija je ukrenila potrebno za dokaz identitete in za nadzorovanje vseh oseb, ki so oddale svoja okna po onih ulicah, po kojih se bode vozil car.
»»vMOVifc«!" - in veatl
riBslmpaflta. P&omo.n jenou 7*07 709 Pionir i aa ■pomlad 1H9« 7-34 do 7 85 —.-. Ove* /.» jesen 5*36--5*88 K/ 7ti jeson 6'16—618 Koruza i« aept.-okt. 3 70--3*75
P*.,»i..,, fu.va O.l 7* Vi!, f. 7*16 7 20 0(1 79 '«i!o. 7.26—7-30.. oii K) kil. f. 7-30—7-35 od 8i. kil. f. 7'40
745 . »«l k a kil. Ir.r. .--. l,.*.ri;n 5'10—770
p r ono 5 35' 5'8R.
Pšenica: Povpraševanje in ponudbe dobre. Prodaja 40.000 m. št., stalno. Rž in oves jako Btalno. V reine oblačno,
Ptflvia. NiTHhnii-nm »limkor tor. 12' 15, oktober-december 12*40 mirno
TJfl'*r*>. Ui.v..	.o.,.i	i« nuptomUpr AI'95
zu januvar 68*50. mlačno.
Pr.»Kk. Outrifugal nofi, pontavljnc* y Trm i carino rrpd 'irl{.o$iljatr?v prmiej f, 34*75 — •— Corunaae 85-75—'*—OetTorm's« wV glmah Hodih 39*--•—
Hatrburg, itanrtift /0'iit »ver«*« 4« neptember 48'— za december 43* -. zn marn 1«97. f. 48*—. mlačno
Milan. Vsled slabe letine riž vedno rastoči, danes zopet za 2 L. (v teku 14 dnij za 5—6 L )
Bremen. Riž silno rastoče, danes zopet za 9„/".
Trst. Tuknjšna čistilnica riža baje v ponedeljek zopet podruži ceno za 1 for.
I>u».«-»tu *•»**«•'*«*,26 aeptembpa lffttl®
ftr?.r. v i« i <■*, f '.i v		danes	včeraj
	|-»t)> ITJ U	101.3R	101.45
n n '	r «r»liru	10145	101 55
Av»frijrtkr. mit.	i r v, i h ' n	123 30	128.30
f	v ironnti ,	. . 101.10	101.15
ktttiiitiiH itkoijt*		. . B68.^5	368 —
London 10 Lnr.		. . 119.90	119.95
		. 9.54«/,	9.54'/,
20 m ur k		11.74	1! .74
100 it ali.		. . 44.35	44-80
GORIŠKA TISKARNA
A. Gabršček
v Gorici, Gosposka ulica št 9.
ima v zalogi vse tiskovine za županstva, šole, sodišča, cerkve itd. — Izdaje časopise: tli
i tednik, cena gld. 4 40.
„Primorec" t vsakih 14 dnij, cena 80 nvč.
„Slovanska knjižnica",
zajedno leto gld. 1.80. Doslej izšlo 54 snopičev.
„Knjižnica za mladino", Lm^s^cih1^
25 nC., za naročnike 20 »č.Boslej izšlo 20 snopičev V Trstu prodaja prve tri lobakarnar M. LavrenČiČ, nasproti veliki vojašnici, na kar opozarjamo Slovence v Trstu in okolici.
Vinski sodi
prav dobro ohranjeni, v meri po 18 do 40 hekto, in do 500 hektov, ceno na prodaj. Več o tem pri Jos. Paulinu, v Ljubljani Marijin trg 1.
Viktoria'
modoree za gngpe in deklice prodaja po nč. 50, 70, f. 1,—, 1.25, 1.30, l.fiO, 1.80, 2.20, 2.60, 3— in 4.20 in priporoča novo prispelo blago za možke in ženske, obleke in zimske suknje, volnene robce in pletene zavTatnike, spodnja krila pletena iz štofa, ogrinjala is flanele, barlient beli in sivi in raz-nobarvene maje, spodnje hlače iz Tolne in kotonine, nogovice, volnene rokavice, flanel za < obleke, ovratnike, zapestnike, svilene zavratnike za možke, dežnike, robce, volnene komaše, volno za nogovice, kožuhovino in mufe, kakor tudi vae ostale predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbali zagotovi] a točno in poiteno postrežbo
Trst, ulica sv. Antona št. 1.
_Hsnm
Roja?, pristen, naraven sladkor
I dobiva se edino v mojej zalogi po jako nizki ceni. PiporoCaje se sem udani
Anton Godnig,
trgovec Via Nuova.
*
Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o če r n I cvet- (Mlllefiorl).
Clnti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slu-čajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PMXMMt£R „Ki dne Nori" Trst, veliki tn.
*
' RratlP Rlhflrir udelovatelji oglja v sv. Petru.
1,1 HIJ0 ■ ■■■*«« priporočajo svoju zaloge v Trstu: ; Vta Pondarea »t. 1, Fiazza detla Valle 2, via Madonina 2, Ftazzetta Cordaiuoli 2. z uhodom tudi v tilici lorrente po nujni^jlh oenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe se spremljejo tudi z dopisnico.
Zaloga pohištva
tvrdke Ale a 8 dn dr o Levi Min »i Trst, Via Riborgo, 21 in Piazza Vecchia it. 2
Zaloga pohiStva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato Bkladiiče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zaBtonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Janez Dogan
mizarska obrt in zaloga pohiStva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi h i si priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izvrstno urejeno
zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd.
— Ceniki s podobami so franko na razpolago. — Najnižje cene, izborno blago.
Zopet se je pokazalo, da so rM e t e o r" brzi stroji prve vrste. — S takimi stroji dobila sta se o veliki pocestni dirki Trst - Mestre v I. kategoriji prvi in drugi premij prevozivši 188 km. v 7 urah 23 minutah in v II. kategoriji tudi prvi premiji. Zastopstvo in skledi&če:
FRED JEMO, piazza delle poste. Sola via Mira« 17
Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro
Nove naročbe najmodernejšega blaga za zimsko sezono so nam uže prispele in so: Flanela, sukno, volnene tkanine za gospe in gospodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve iu velikosti.
Z&lufeu ♦o»vku\iolllih peticu ainijL, klojiiCo tli k.Llliuarku. Uzorci nu zahtevo franko. Blago kc razšilju poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-
najnim naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnik. *
i »
Prijateljem
pristne vinske kapljice na znanje!
Odprl sem v ulici S. Giovanni št. 10 popolnoma na novo urejeno gostilno (prej pri „Zlati kroni") preskrbljeno z izborno vinsko kapljico, izvrstnim pivom in o-| kusnimi jedili.
Udani
«J. Stoka, lastnik.
Angelja Capelan-a
povzetje mrtvaških sprevodov,
Corso No. 47 — zaloga ulica Sette fontane 24 A — Telefon N. 121.
Prevzimlje vsakovrstne prenose mrvih vrne« stu in zunaj. Velika zaloga kovinskih krst za mrtvaške sprevode, kakor tudi lesenih od gld. 4.50 za odrasle. Prodaja na debelo in drobno porcelanaste vence, jagode vezane na medeni žici, umetno cvetje, trakove z napisi. Ima v zalogi cvetja vsakovrstnega za poroke, plesove, palme in crkonoe posodje. vso lasten izdelek. Zaloga voščenih sveC, stearink prve vrste in oprave za otročiče.
Jakob Klemene
trgovec s manifakturnim blagom v Trstu, Via 8. Antonio štev. X
priporoča svojo zalogo sokolskih potrebščin po naslednjih cenah :
Volneno sokolsko
blago meter f. 3.60 Otlp&nnje (garnitura. . . . n 2.— Pat tz kože mo-
nogramom . * 2.— Cepiča . . . « l*"" Pero sokolsko . » — -40 Monogram s kokardo ... Srajca rndeča . Gumbe rudeče,
male,(koščene) „ —.05 Gumbe rudeče,velike, (koščene) „ —.08 Zavratnlk . . „—.20 Zapestnlka (par) „ —.25 Pas v barvah za
telovadbo. . „ —.60 Hlače (tricotu) . „ 3.30 Joploe telovadne za otroke 83—45 nč. za odrasle 50 -65 n Havelok f. 10,11,12 itd.
Obleka Sokolska kompletna f. 23.-

„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSTU, Via Molin piccolo št. 1, I. nadstropje.
(JiKjmi nmvgrt poltnega pnalopia)
Daje posojila na vknjižbe po •»/,«/„ menjico po e0/,,,zastave po ®V,70. Sprejema hranilne vloge inje obrestuje po«/„. - Uradne ure so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludn« in od 3. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in vsaki Četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 ' kron Zadružni deleži lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaia vsaki del »ž 10 gld.
IZLOŽBA POHIŠTVA
Trst in Dunaj,
Amgod® ®©<](piiin9
Via Torronte št. 32,
7. natr,, vštric gledališča Armonia. Ima zalogo pohištva za delavce, uradnike, žareti dobro blago, neverojetno nizke cene. Postelje od gld. 13 do 14, omarje £ld. 14.50, ponočne omarice, tine, po 6 in 8; chifoniers, na ledna vrata, fini, gld, 18. Umivalniki gld. 12; svete podobe In sliko krajev, jako fino delo, po gld. ; ogledala, atoli, Blatna, iesovje, indijsko trnje.
Bogat izbor pohiStva in tupetarij za gosposka stanovanja: spalnice. Bobe za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniži ceni.
Za Istro in Dalmacijo se ne računa ambalaža,
Ivan Tureo
— Via Campanile Št. 9, telefon N. 687 — oddaja
belosvetlobne svetilke
s katerimi se ue boji nobene konkurence. Postavljenje na mesto z garancijo in v potreb' tudi popravke in čiščenje izvršuje brezplačno.
Vse stroje za poljedelstvo in vinegradstvo
■Jif- CENE Z NOVA ZNIŽANE —
Stiskalnico za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestavu stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vsclidrugili, kakoršnili - koli stiskalnic.
Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Verniorelove sestave.
Te moje brizgaljke bo znane kakor najboljše ter najcenejšo; avtomatične brizgaljke, tlučilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heiler, Dunaj
II/2, Praterstrasse 49.
Cenike in spričevala zastonj !
Iščem zastopnikov ! Čuvati se je ponarejanj !
Pariška
Luizina Crema
deluje takoj, polt polnliko napenjaje, delajo belo gladko in odpravlja nolepi bleik popolnoma in, trajneje nego najboljši prašek,vsled česar jo jo smatrati prevažnim toaletnim sredstvom za gledališča
plese
itd.
Poskusimo samo in uglndiino nekoliko kožo, Ista pokaže nam se takoj svotlt jšo in svežujšo. Poglejmo svežo, krasno polt mladenntvenega obličja. Taka polt je vedno že po naravi napeta. Ako ti to lastnosti nedostaje, imajo povsem mladi že velo, vsahnelo polt, podolm.) koži starcev. Kozmetiki ho doslej vedno nastojali tomu odpomoČi s tom, da so polt poskulali napraviti finejšo, da bi ji podelili lep kolorit; nato p« doslej ni mislil nihče, da bi sestavil popolno ko-smetiški preparat, ki hi vzdržaval polt vedno nekoliko napeto, b Čemer bi le-ta pridobila vse.
Cena I gld.
Navod za porabo v vsaki fikut-ljioi, Pošiljatov na doželo, ne da bi se označila vsebina.
Uradno izkušena, neškodljivost zajamčena. Glavno zalogo za Avstrijo ima
ALOJZIJ SLAMA
V Pragi, na Kralj. Vinogradih, Palackolio ni. št. 7.
Lastnik konsorcij lista »Edinost-. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.