.	123
Letnik 1914.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos IX. — Izdan in razposlan 27. dne januarja 1914.
Vsebina: (Št. 21 in 22.) 21. Ukaz o pisarniškem pomožnem osebju pri državnih oblastvih, uradih in zavodih. — 22. Ukaz, s katerim se izpreminjujé člen II ukaza z dne 23. marca 1907. L in člen II, § 1, točko 1 ukaza z dne 27. septembra 1911. 1. določajo novi razkazi za dnevščine (dnevne mezde) pomožnih slug pri državnih oblastvih, uradih in zavodih, oziroma za normalne zneske, ki jili je dati v podlago preskrbninskim užitkom pomožnih slug.
31.
Ukaz vsega ministrstva z dne 25. januarja 1914. 1.
o pisarniškem pomožnem osebju pri državnih oblastvih. uradih in zavodih.
Obča določila.
Člen I.
(1)	Ta ukaz dobi moč s 1. dnem februarja 1914. 1.
(s) Hkralu se razveljavljajo:
a)	kolikor ni v zmislu prehodnih določil tega ukaza tudi nadalje uporabljati pravil preskrb-ninskega zavoda, ukaza vsega ministrstva z dne 19. julija 1902. 1. (drž. zak. št. 145) in z dne 15. julija 1906. 1. (drž. zak. št. 141), člen I ukaza vsega ministrstva z dne 23. marca 1907. 1. (drž. zak. št. 88) in ukaz vsega ministrstva z dne 24. novembra 1908. 1. (drž. zak. št. 236),
b)	ukaz vsega ministrstva z dne 3. junija 1913.1. (drž. zak. št. 107).
Člen 11.
(1)	V računski ter pisarniški in manipulacijski službi državnih oblastev, uradov in zavodov se porabljajo razen uradnikov:
a)	pisarniški oficijanti (pisarniški višji oficijanti),
b)	pisarniški pomočniki.
(2)	Za druge skupine uslužbencev, kakor pisarniške ekspedijente, pisarniške pomočnike, železniške oficijantke, manipulantke, diurniste in druge uslužbence c. kr. avstr, državnih železnic, poštne ofici-jante in poštne aspirante i. dr. veljajoči predpisi se ne izpreminjajo s tem ukazom.
Člen III.
V naslednjih določilih so „pisarniški oficijanti* („pisarniški višji oficijanti“) in „pisarniški pomočniki“ tako moški kakor tudi ženski uslužbenci, ako ni v posameznih določilih govor samo o osebah enega ali drugega spola.
Člen IV.
(1)	Od 1. dne julija 1915, 1. naprej se podeljuje upravičenim podčastnikom pravica do vsakega drugega mesta pisarniških oficijantov, ki se zasede.
(2)	Natančnejša določila se ustanové svoje-časno.
(Sloveniich.)
90
Prvo poglavje.
(Pisarniški oficijanti).
I. oddelek.
Službeno razmerje.
§ l.
Nameščanje.
(j) Za nameščanje in službeno razmerje pisarniških oficijantov veljajo vobče določila 1. oddelka tega ukaza. Za sodne pisarniške oficijante veljajo razen tega določila zakona o organizaciji sodišč z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 217) o pisarniških pomočnikih za stalno plačo.
(*) Mesla pisarniških oficijantov se ne vežejo po zistemu na določna oblastva ali določne tirade, temveč se lahko nameščajo po potrebi v dotičnem upravnem okolišu resorta.
S 2.
Obče zahteve.
(i)	Obči pogoji za namestitev za pisarniškega oficijanta so :
1.	avstrijsko državljanstvo;
2.	neomadeževanost;
3.	starost pod 40 let;
4.	telesna sposobnost in popolna sposobnost za službo;
5.	znanje jezikov po službeni potrebi, znanje strojepisja in stenografije;
6.	Ijudskošolska izobrazba;
7.	vsaj triletno zadovoljujoče službovanje pri državnih oblastvih, uradih ali zavodih za pisarniškega pomočnika s popolnim opravilom, to je službujočega v vseh normalnih uradnih urah. To triletje se preračuni po določilih g 12;
8.	za prosilce ženskega spola vrhu tega samski ali vdovski stan in. da nimajo otrok.
(V) Določila točke 6 ni uporabljati na pisarniške pomočnike, ki že službujejo ob začetku veljavnosti tega ukaza.
Tzkl.jučilui vzroki.
(1)	- Od namestitve za pisarniškega oficijanta je izključen, kdor je bil zaradi kakega hudodelstva ali kakega drugega kaznivega dejanja, storjenega iz dobičkarije ali zoper javno nravnost, sodno obsojen ali kazensko odpuščen iz državne službe.
(2)	Namestiti pisarniškega oficijanta, ki bi s tem prišel v razmerje službene podrejenosti ali kontrole k osebi, s katero je ali v navzgornji ali navzdolnji vrsti ali v stranski vrsti do tretjega kolena v sorodu ali svaštvu ali h kateri je v razmerju posinoviteljev ali rejnikov, je nedopustno.
(3)	Pozneje nastopajoče okolnosti, s katerimi se osnuje tako razmerje, je nemudoma naznaniti predpostavljenemu oblastvu, ki mora ukreniti potrebne premembe v službenem odkazu.
(1)	Pisarniški pomočniki, ki uživajo pokojninsko pristojbino, se morejo namestili za pisarniške oficijante le, ako se za dobo svoje namestitve odrečejo pokojninski pristojbini.
§ 4.
Izjeme o<l določil §$ 2 in 3.
Izjeme od določil ij 2, št. 2. 3. 6. 8. in § 3. odstavek 1 do 3, sme dovoliti pristojno osrednje oblastvo samo v posebnega ozira vrednih okolnostih.
•
§ 5.
Cakalci.
(1)	Za pisarniške oficijante se po navadi nastavljajo taki pisarniški pomočniki, ki služijo ob času namestitve praznih mest pisarniških oficijantov pri državnem oblastvu (uradu, zavodu) dotičnega upravnega okoliša resorta.
(2)	Za pisarniške oficijante pa se lahko nastavljajo tudi pisarniški oficijanti in pisarniški pomočniki drugih upravnih okolišev istega resorta ali osebe, ki so nekdaj služile pri državnem oblastvu (uradu, zavodu) v kateri teh lastnosti, ako so izpolnjeni obči vzprejemni pogoji (S 2).
(3)	Bivši pisarniški oficijanti, ki so svojo službo izgubili (§§ 31 in 33) zaradi dalje trajajoče službene nesposobnosti ali zaradi drugih ovir službovanja, imajo ob nameščanju služb pisarniških oficijantov tistega upravnega okoliša resorta, kateremu so na zadnje pripadali za pisarniške ulicijunte, ako so
primerno sposobni, prednost pred drugimi soprosilci, ako zglasijo po predpisu svojo prošnjo v treh mescih po zopetni dosegi službene sposobnosti ali odpravi ovire službovanja.
§ o.
Kaviianje ob nastavljanju.
(1)	Pisarniški oficijanti se nastavljajo brez razpisa službe na podstavi zaznamkov, ki jih piše pristojno oblastvo o prosilcih za mesta pisarniških oficijantov.
(2)	Za nastavljanje pisarniških oficijantov so poleg osrednjih oblastev poklicana samo njim nepo-srednje podrejena oblastva (uradi, zavodi), oziroma njih predstojniki, in sicer po navadi tisti, ki imajo v dotičnem upravnem okolišu resorta pravico imenoj vati pisarniške uradnike XI. činovnega razreda.
(3)	Pisarniški oficijant dobi ob svoji namestitvi poleg enega izvoda tega ukaza pismen izdatek (na-mestilno listino), v katerem je razen sklicevanja na ta ukaz in na kak poseben ukaz, veljajoč za dotično službeno stroko, navesti službeno oblastvo (urad, zavod), vštevni službeni čas (§ 12), višino prejemka (§§ S, 10, 11), čas, s katerim počenši teče prejemek (§ 13) in dolžnost plačevati pristojbino za podelitev službe (§ 14, št. 5) ter pokojninske prispevke. Ta izdatek veljaj za posvedočbo zasebnopravne službene pogodbe, s koje sprejemom se pisarniški oficijant podvrže vsem določilom tega ukaza.
(4)	Službena pogodba postane pravomočna z nastopom službe.
(5)	Ako se namesti prosilec, ki ni v akjivni službi ah ki službuje pri kakem drugem službenem oblastvu, se določi v namestilni listini tudi rok, v katerem je nastopiti službo, ker bi se sicer preklical vzprejem, in ako gre za zopetno namestitev pisarniškega oficijanta, uživajočega pokojnino, ker bi tudi izgubil pravico do preskrbnine (§§ 23 in 53).
§ 7-
Službeno odkazovanje in premeščanje.
(1)	Pisarniške pomočnike je, kadar se namestijo za pisarniške oficijante, odkazati praviloma oblastvu (uradu, zavodu) kraja, kjer službujejo za pisarniške pomočnike.
(2)	Pisarniški oficijanti se lahko premeščajo na svojo prošnjo ali uradoma.
§ 8-
Prejemki vobce.
(j) Pisarniški oficijanti dobivajo v mesečnih obrokih plačne letne prejemke.. Ti prejemki so različno ustanovljeni po krajevnih razredih, ki ustrezajo razredom aktivitetriih doklad državnih uradnikov, in so v vsakem krajevnem razredu stopnjevani po dobi vštevnega službenega časa.
(2) Normalni letni prejemki pisarniških oficijantov znašajo:
Starostni razred	Za službeni čas	Dunaj	V krajih			
			1.	II.	lil.	IV.	
			razreda aklivitetnih doklad			
			kron			
1	rez It do (i let	1.450	1.300	1.270	1.180	1.100 i
II	, « , 9 ,	1.60O	1.500	1.400	1.320	1.250 !
III	„ 9 , 12 ,	1.750	1.650	1.550	1.450	1.350
IV	. 12 , 15 ,	1.900	1.800	1.700	1.600	1.500 j
V'	„ 15 „ 18 „	2.050	1.950	1.850	1.750	1.650 1
VI	, 18 , 21 -	2.200	2.100	2.000	1.900	1.800 j
VII	, 21 „ 24 „	2.350	2.250	2.150	2.050	1.950
VIII	, 24 . 27 .	2.5(H)	,	2.400	2.300	2.200	2.100
IX	, 27 . 30 ,	2.650	2.550	2.450	2.350	2.250 j
X	čez 30 let	2.800	2.700	2.600	2-500	2.400 i
						
(3) Normalni letni prejemki pisarniških oficijantk znašajo :
Starostni razred	Za službeni fias	Dunaj	V krajih			
			I.	11.	j	IU.		IV.
			razreda aktivitetnih doklad			
		kron				
I	čez 3 do 6 let	1.400	1.320	1.240	1.170	1.100
II	,	6 „ 9 „	1-500	1.420	1.340	1.260	1.180
III	»	9 „ 12 ,	1.600	1.520	1.440	1.350	1-270
IV	» 12 „ 15 „	1.720	1.640	1.550	1.460	1.380
V	. 15 , 18 ,	1.840	1.760	1.670	1.580	1.500
VI	, 18 » 21 ,	1.960	1.880	1.790	1.700	1.620
VII	. 21 , 24 ,	2.080	2.000	1.910	1.820	1.740
vm	, 24 , 27 „	2.200	2.120	2.030	1.940	1.860
IX	. 27 „ 30 ,	2.320	2.240	2.150	2.060	1.980
X	čez 30 let	2.440	2.360	2.270	2.180	2.100
						
(4)	Višje nego spredaj ustanovljene prejemke sme dovoljevati, ne gledé na primere §§ 10 in 11, samo pristojno osrednje oblastvo v porazumu s finančnim ministrstvom.
§ 9.
Naslov.
njegove prejšnje plače kakor pisarniškega pomočnika, izvzemši vse postranske pristojbine (kakor novce za čezdobne ure, nagrade, podpore, potnine in hran-ščine itd.), mu je pred namestitvijo za pisarniškega oficijanta doseženi prejemek (brez postranskih pristojbin) pustiti tako dolgo, da je pridobil po službeni starosti (§§ 8 in 10) pravico do višjih normalnih prejemkov.
I
Pisarniški oficijanti imajo od vstopa v VI. starostni razred naprej službeno oznamenilo pisarniški višji oficijaut (pisarniška višja oficijantka).
§ 10.
Posebni prejemki.
(1)	Enemu delu pisarniških oficijantov se lahko za višje kvalifikovano službovanje namesto plačila, pripadajočega po § 8. prisodijo sicer za prihodnji višji starostni razred ustanovljeni prejemki.
(2)	Ako je tak pisarniški oficijaut v najvišjem starostnem razredu, se zviša letni prejemek pri pisarniškem oficijantu za 150 K, pri pisarniški oficijantki za 120 K.
§ 11.
Dovolitev višjih začetnih prejemkov.
Ako bi po sprednjih določilih uvedeni začetni prejemek pisarniškega oficijanta ne dosegel zneska
§ 12.
Za odmero prejemkov všteven službeni cas.
(1)	Za odmero prejemkov je všteven ves službeni čas, prebit brez prestanka v lastnosti pisarniškega pomočnika s popolnim opravilom (§ 2, št. 7), ter v lastnosti pisarniškega oficijanta pri državnih oblastvih, uradih ali zavodih.
(2)	Izjema je samo tedaj, kadar se ni ozirati na tiste dobe, v katerih je bil pisarniški oficijaut z naslednjo disciplinarno kaznijo začasno odstavljen (§ 28) ah z disciplinarno razsodbo izključen od pomikanja v višje plačilne stopnje ali prestavljen na bližnjo nižjo plačilno stopnjo (§ 24).
(3)	Ako se je službeni čas pretrgal, se vštevajo tiste službene dobe:
a) ki znašajo posamez vsaj šest mesecev in
h) ki jih je prosilec pred svojo namestitvijo za pisarniškega oficijanta priglasil v obliki, predpisani za to, in dokazal v prvem letu po namestitvi.
(+) Ako se kak pisarniški oficijant ali pisarniški pomočnik po razvezi svojega prejšnjega službenega razmerja vnovič porabi .za pisarniškega oficijanta ali pisarniškega pomočnika pri kakem državnem oblastvu (uradu, zavodu), je šteti čas teh druga drugi sledečih šlužb, tudi če znašajo posamez manj nego 6 mescev, za enakega nepretrganemu službenemu času tedaj, kadar sledijo dotični oddelki časa nepo-srednje drug drugemu, ah kadar so k večjemu .3 dnevi med dvema uporabama v službi.
(5)	Med dvema vštevnima uporabama v službi minoli čas se prišteje vštevnemu službenemu času, ako ne presega 3 dni.
§ 13.
Placnost, nakaz in ustavitev prejemkov.
(1)	Prejemki pisarniških oficijantov se izplačujejo prvega dne vsakega meseca naprej in jih je nakazati v izplačilo s prvim dnem mesca, ki sledi
. nastopu službe. Ako se s premestitvijo izpremené prejemki, je nakazati nove prejemke v izplačilo od prvega dne mesca, ki sledi odpustitvi pisarniškega oficijanta od njegove dosedanje porabe.
(2)	S pomaknitvijo po službeni starosti pripada» joči višji prejemki gredö od prvega dne mesca, ki sledi času dovršitve službene dobe, utemeljujoče pravico do višjega plačila, in se nakažejo v izplačilo, kadar zglasi pisarniški oficijant svojo pravico.
(3)	Prejemke je ustaviti s koncem tistega mesca, v katerem neha službeno razmerje ah v katerem je nastopil dogodek, ki je povzročil pre-stanek prejemka.
(4)	Ako se izpremeni izmera prejemkov, se ustavijo prejšnji prejemki z zadnjim dnem mesca, ki je pred užitkom novih prejemkov.
8 H-
Odbitki.
(1)	Od plačnih mesečnih tangent prejemkov odbija, ne gledč na javne davščine, ki jih je izterjati z odbitkom, ter na terjatve, katerim na korist se je dosegla sodna zavarovalna naredba ah eksekucija ali se je izdala po zakonih veljavna odredba s pravnim opravilom, izplačujoča blagajnica v naprej:
1.	povračila iz službenega razmerja (§ 23) ;
2.	pokojninske prispevke (§ 40);
3.	eventualne posebne prispevke po § 41 po meri dovoljenih mesečnih obrokov;
4.	v § 24 kakor kazni zaradi nereda navedene denarne kazni in prejemu e popustke;
5.	pristojbino za podelitev službe po dovoljenih obrokih, pripadajočo po tarifni številki 40, lit. a pristojbinskega zakona ;
6.	kake nadinerne užitke.
(2)	Dokler so prejemki pisarniškega oficijanta zaradi odbitkov, omenjenih pod št. 2 in 5, manjši nego njegov prejemek dnevščin v letu, ki je bilo neposrednje pred njegovo namestitvijo za pisarniškega oficijanta, mu je razliko nakazati v obliki dopolnilne doklade na koncu leta ah ob eventualni razvezi njegovega službenega razmerja.
§ 15.
Službene ovire.
(1)	V primeru kake po bolezni, nezgodi ali zdravstvenopolicijskih predpisih osnovane, pravilno izkazane službene ovire se plačujejo prejemki za dobo ovire, praviloma pa najdalje za šest mescev, ki sledé nastopu službene ovire, tistim pisarniškim oficijantom pa, ki so dovršili po § 12 všteven službeni čas najmanj 10 let, za devet mescev.
(2)	Če se službena ovira ne odpravi v tem času, je ravnati z odpovednim pisarniškim oficijantom (§ 31, št. 1) po določilih §§ 33, oziroma 37 nasl., z neodpovednim pa po določilih §§ 37 nasl.
§ Iß-
Vojaška služba.
(1)	V času vojaškega prezentnega službovanja (vojaške izučbe) do dobe desetih tednov ter v času obdobne orožne vaje prejemajo pisarniški oficijanti praviloma polovične, tisti pisarniški oficijanti, ki morajo izpolnjujé po zakonu njim naloženo dolžnost skrbeti za preživljanje kake druge osebe, polne prejejnke.
(2)	V posebnega ozira vrednih okolnostih se lahko tudi pisarniškim oficijantom, katerim ni naložena taka dolžnost, dovoli nadaljnji užitek polnih prejemkov.
(3)	Kadar se reservniki in nadomestni reservisti pritegnejo na izjemno aktivno službovanje v miru, lahko osrednje oblastvo v ozira vrednih primerih dovoli v prvem, oziroma drugem odstavku omenjeno ravnanje za dobo največ treh mescev.
(4)	V primeru mobilizacije (dopolnitve na vojni stalež) ali sklica črne vojske prejemajo pozvani
pisarniški oficijanti, kolikor pripadajo moštvu in so že dovršili po zakonu eno leto ali dalje trajajočo vojaško prezentno službo ali so prebili vojaško izučbo kakor nadomestni reservisti, po navodilih, ki jih izda osrednje oblastvo, v prvem, oziroma y drugem odstavku oznamenjene prejemke za dobo največ treh mescev.
(5)	Ako pa dobivajo svojci pisarniškega ofici-janta prispevek za preživljanje po zakonu z due 21. julija 1908. 1. (drž. zak. št. 1411 ali po zakonu z dne 26. decembra 1912. 1. (drž. zak. št. 237), ne smejo prejemki, ki se odmerijo po prvem, tretjem ali četrtem odstavku, prištevši prispevek za preživljanje, presegati polnih aklivitetnih prejemkov pisarniškega oficijanta; ako bi to bilo, je treba pre-jemke_skrajšati za znesek, kar ga je več.
(6)	Pisarniškim oficijantom, ki so so pritegnili, da odslužijo po zakonu eno leto ali dalje trajajočo vojaško prezentno službo, se ustavijo prejemki s koncem mesca, v katerem se odpustijo od službe pri civilnem državnem oblastvu.
(7)	V ostalem veljajo za poziv pisarniških oficijantov na aktivno vojaško službovanje na nedoločno dobo določila ukaza vsega ministrstva z dne 3. junija 1913. 1. (drž. zak. št. 106).
(s) Pisarniškim oficijantom, ki morajo odriniti, da odslužijo zakonito vojaško prezentno službo, ostane za dobo tega poziva, toda ne računaje vojaškega prezentnega službenega časa za pomikanje v višje starostne razrede, varovana služba, ako se v 14 dneh po končanem aktivnem vojaškem službovanju zglasé za nastop službe.
§ 17.
Dopusti.
(1)	Pisarniškim oficijantom je na njih zaprosilo po pripustnosti službe dovoliti vsako leto primeren dopust za oddih, ki traja praviloma za oficijante 8 dni, za višje oficijante pa 14 dni.
(2)	Dovolitev daljših nego 14dnevnih dopustov se lahko naredi odvisna od popolnega ali delovitega popusta prejemkov.
§ 18.
Predplačila.
Pisarniškim oficijantom, ki so dovršili več nego pet let službenega časa kakor pisarniški oficijant, se lahko dovoljujejo brezobrestna predplačila do zneska po §	40 vplačanih prispevkov proti vračilu
v 24 mesečnih obrokih največ s pogoji, obstoječimi za dovoljevanje predplačil na plačo uradnikom, in
s pogojem, da se, če se je službeno razmerje odpovedalo ali razvezalo, eventualen vračnni ostanek predplačila odbije od prispevkov, ki jih je morda vrniti
(§ 50).
Povračila potnih stroškov (§& 19 do 22).
§ 19.
Hranščina.
Pisarniškim oficijantom, ki se službeno porabljajo izven uradnega kraja, gre z istimi uveti in omejitvami, s katerimi imajo državni uradniki pravico do dnevščin ali do delnega zneska od njih, hranščina, ki znaša za pisarniške oficijante 3 K. za pisarniške višje oficijante 4 K na dan.
§ 20.
Povračilo voznih stroškov.
(1)	Ne kratč predpisov o rabi skupnega vozila gre pisarniškim oficijantom za povračilo voznin, ako se službeno porabljajo izven uradnega kraja:
• a) kjer so na razpolaganje kakršnakoli vozila za množice, tarifna vozna cena, in sicer po železnicah za lil. razred, na parnikih za II. prostor; pisarniški oficijanti. ki imajo za dotično vozilo legitimacijo, smejo zaračuniti samo zadevno znižano voznino;
b) ako se poslužijo železnice ali parnika za vsak dohod in odhod na železniško ali plovstveno postajo in od nje. ki je v uradnem ali komisijskem kraju ali od tam ni oddaljena več nego 2 kilometra, po 1 K poprečnine;
<■) za drugačno potovanje kilometrski novec, in sicer po 40 h za prvih 10 kilometrov poti. ki se prehodijo na en dan, in po 30 h za vsak nadaljnji kilometer.
(2)	Ako je opravičeno jemati seboj potno prtljago, je povrniti v primeru a dotične prevozne stroške in se zneski pod b in c zvišajo vsak za 20 odstotkov.
§ 21.
Selilna poprečnina.
(1) Ako se pisarniški oficijant uradoma premesti na drug uradni kraj, dobi — poleg hranščine in povračila voznih stroškov za svojo osebo selilno poprečnino kakor odškodnino za druge s selitvijo povzročene potrebne izdatke.
(•.;) Odmerjaje to poprečnino, ki pri pisarniških oficijantih nikakor ne sme presegati 200 K, pri pisarniških višjih oficijantih pa ne 250 K. se je ozirati na oddaljnost, na prevozila in zlasti na okolnost, ali se uradno premeščeni preseli z rodbino ali brez nje.
§ 22.
Na potno račune, njih adjustiranie in na pravne pomočke. ki so odprti zoper to, je zmislu primerno uporabljati obča določila, veljajoča za službena potovanja državnih uradnikov.
§ 23.
Obče službene dolžnosti; obljuba.
(i) Pisarniški oficijanti morajo dela, ki jih zahteva vsakčas jim izročena služba, opravljati zvesto, marljivo in pošteno po najboljši vednosti in znanju in si vestno pridobiti za to potrebne znanosti in ročnosti. Odgovorni so za urno in točno izvršitev njim izročenih službenih opravil, se morajo natančno držali uradnih ur, ako treba, ob izredni potrebi svoje poslovanje raztegniti tudi čez uradne ure in izven njim odkazanega kroga dolžnosti izvrševati uradna dela, izvzemši služabniška opravila, ne da bi imeli pravico do posebnega plačila.
(a) Pisarniški oficijanti morajo nadalje o službenih stvareh molčati nasproti vsakomur, kateremu niso dolžni službeno poročati o tem.
(a) Odgovorni so za blago, ki jim ga je izročil službodajnik, in za vsako po njihovi krivdi državi povzročeno škodo.
(i)	Povračila se ustanavljajo službeno.
(5)	Svojim predstojnikom so dolžni pisarniški oficijanti pokorščino in spoštovanje; v službenem občevanju z drugimi nameščenci ter s strankami se morajo vesti vljudno; strogo jim je prepovedano za opravljanje svojih poslov od strank sprejemati daiila ali drugačne koristi ali si jih dati zagotavljati.
(e) Pisarniški oficijanti morajo v službi in izven nje opuščati vse, kar more škodovati njihovi zaupli-vosti in ugledu urada, se tudi izven službe vesti dostojno in častno in se vzdrževali takih postranskih opravil, s katerimi bi se škodovalo njihovemu službovanju, njihovi zauplivosti ali ugledu urada.
(-) Pisarniškemu olicijantu jo prepovedano udeleževali se društva, ako zaradi stremljenj društva ali zaradi načina društvenega delovanja to nasprotuje dolžnostim pisarniškega oficijanta.
(s) Prav tako je prepovedano sklepati zveze, ki zasledujejo namen povzročiti motenje ali ovire uradnega ali službenega obrata.
(9)	Noben pisarniški oficijant ne sme pripadati inozemski družbi, ki zasleduje politične namene.
(10)	Pisarniški oficijant prevzame ob sklepu službeno pogodbe hkratu dolžnost, da vstopi v teku petih letih po začasni vpokojitvi. ko zopet doseže službeno sposobnost, na poziv tistega oblastva, ki je odredile! razvezo službenega razmerja, zopet v prejšnje službeno razmerje s svojim zadnjim aktivitetnim prejemkom, sicer bi se izjavilo, da je izgubil vse pravice do preskrbnine za se in za svojce.
(11)	Kadar nastopijo pisarniški oficijanti službo, morajo obljubiti, da .bodo točno izpolnjevali svoje službene dolžnosti in se podvržejo vsem določilom tega ukaza, zlasti tudi določilom §§ 23 do 30. Obljubo je storiti po obrazcu, ki je priloga lega ukaza.
(12)	Za sodne pisarniške oficijante velja določilo § 51 zakona z i^ne 27. novembra I89B. I. (drž. zak. št. 217).
§ 24.
Službene kazni.
(1) Pisarniškim olicijantom, ki kršijo njim naloženo službene dolžnosli s svojim ravnanjem v uradu ali s svojim drugačnim osebnim vedenjem, se nalagajo službeno kazni.
(s) Po tem, kakor se pokaže kršenje dolžnosti za golo nerednost ali z' ozirom na nje vrsto in stopnjo, na kako ponovitev in druge obtežiine oknl-nosti za službeni pregrešek, ki ga jo strožjo kaznovali. se kaznuje z redovnimi ali disciplinarnimi kaznimi.
t
I. liodovno kazni so:
1.	ustno posvarilo;
2.	pismeni ukor;
3.	denarna kazen, ki pa v posameznem primeru no sme presegati tridesetega dela mesečne plače in se v istem mescu no sme naložili večkrat nego trikrat;
4.	odvzetje prejemkovih tangent, pripadajočih na dneve, katere je dotičnik neopravičeno izostal od službe, zlasti tudi če je nezadostno opravičeno prekoračil dopust.
II.	Disciplinarne kazni so:
1.	odlog pomaknitve v višjo plačilno stopnjo na eno do šest polletij največ;
2.	premestitev na bližnjo nižjo plačilno stopnjo za eno do šest polletij največ;
'3. vpokojitev z največ za 25 odstotkov zmanjšanim pokojninskim užitkom ; vpoko jitev se lahko zgodi za določeno dobo ali trajno; v prvem primeru je zmislu primemo uporabljati določila §§ 23, odstavek 10, oziroma 53, št. 4.
4.	odpust; pisarniški oficijant se lahko odpusti na podstavi disciplinarnega postopka (§ 29) ali brez njega (§ 30), in to ima izgubo službe in vseh pre-skrbninskih pravic za pisarniškega oficijanta in njegove svojce za posledico.
(3)	Več disciplinarnih kazni se ne naloži hkratu; vendar naložena disciplinarna kazen ne izključuje istočasne obsodbe v redovno kazen.
Postopek pri službenih kaznih (§§ 25—27).
§ 25.
n) Pri redovnih kaznih.
Pravico nalagati redovne kazni ima neposrednji uradni predstojnik ter predstojnik nadrejenega oblastva. Preden se izda kazenska odredba, se mora dati pisarniškemu oficijantu prilika, da se opraviči zaradi nerednosti, katere se dolži.
§ 26.
b) Pri disciplinarnih kaznih.
(1)	Nalagati disciplinarne kazni pristoji tistemu organu, ki je namestil pisarniškega oficijanta (§ 6). Ako je pisarniškega oficijanta postavilo višje deželno sodišče, je predsedništvo višjega deželnega sodišča poklicano nalagati disciplinarne kazni.
(2)	Preiskovalni postopek, ki ga je opravljati ustno, začne praviloma neposrednji uradni predstojnik in izvršita ga predstojnik ali od njega postavljeni preiskovalni komisar; vendar je prepuščeno preudarku organov, poklicanih za odločbo v disciplinarnem primeru, da sami določijo uradnika, kateremu se naj izroči oprava disciplinarne preiskave.
(3)	0 ustni obravnavi se sestavi zapisnik.
(4)	Obdolžencu je natančno oznameniti službeni pregrešek, katerega se dolži, in dati mu je priliko,
da se opraviči o vsaki točki obdolžitve. Neposrednje po zapisu njegove izpovedbe mu je s prečitanjem izpovedbe omogočiti, da kaj popravi ali dopolni. Po sklepu preiskave je akte predložiti pristojnemu oblastvu v odločbo.
(5)	Ako se pisarniški oficijant nalašč odtegne zaslišanju, se lahko naloži disciplinarna kazen tudi, ne da bi se zaslišal.
(6)	Razsodba se pošlje obdolžencu pismeno.
(7)	Zoper razsodbo se lahko obdolženec pritoži na osrednje oblastvo v 14 dneh, računaje od dneva, ki sledi vročitvi razsodbe.
(s) Taka pritožba, ki jo je vložiti po službeni poti, ima odloživo moč.
§ 27.
r) Skupna določila.
Vsako redovno ali disciplinarno kazen je zaznamovali v izkazu o službi in o lastnostih; ta opomnja se lahko izbriše po triletnem vedenju pisarniškega oficijanta brez graje.
§ 28.
Začasna odstavitev od službe.
(1)	Pisarniške oficijante, zoper katere se je začela uvodna preiskava zaradi hudodelstva ali drugega kaznivega dejanja, storjenega iz dobičkarije ali zoper javno nravnost, ali zoper katere se je ukrenil zaradi kakega kaznivega dejanja preiskovalni zapor ali o katerih imovini se je razglasil konkurz, je začasno odstaviti od službe.
(2)	Začasno pa se lahko odstavi tudi tedaj, kadar se pisarniški oficijant zaradi kakega drugega kaznivega dejanja vzame v uvodno preiskavo ali kadar zahteva po načinu njegovega vedenja zoper njegovo dolžnost varnost ali ugled urada ali korist službe, da se odstrani.
(s) Okolnosti, ki so bile povod, da se je naložila začasna odstavitev, je vedno narediti tudi za predmet disciplinarne preiskave, ako se po § 30 ne odpusti brez disciplinarnega postopka.
(4)	Za naložbo začasne odstavitve je pristojen organ, ki je poklican izreči disciplinarno razsodbo; v nujnih primerih pa jo lahko izreče tudi neposrednji uradni predstojnik, če dobi pozneje odobrenje,
(s) Dokler je začasno odstavljen, dobiva odstavljeni pisarniški oficijant polovične prejemke za prispevek preživljanja (§ 12, odstavek 2).
(6)	Ako se obdolženec niti kazenskosodno ne obsodi, niti se mu ne naloži disciplinarna kazen, je začasno odstavitev nazaj segaje odpraviti in razliko med pravilnim prejemkom in prejeto preživnino dodatno povrniti. Sicer neba začasna odstavitev s časom vročitve disciplinarne razsodbe, ako se pa glasi na vpokojitev ali na odpust, kadar nastopi pravna moč te odločbe. Začasna odstavitev pa se lahko odpravi tudi poprej, ako ni nikakih razlogov več za nje nadaljnji obstoj.
(7)	Ako se je prisodila milejša disciplinarna kazen nego odpust iz službe ali vpokojitev, se lahko v ozira vrednih okolnostih dovoli popolno ali delo-vito doplačilo pridržanega dela prejemkov.
§ 29.
Disciplinarni odpust.
(1)	Odpust se lahko naloži na podstavi disciplinarnega postopka zaradi hudega prekrška službenih dolžnosti ter zaradi takih dejanj, ki kažejo, da pisarniški oficijant ni zanesljiv ali da je nezdružno s koristi mi službe ali z ugledom oblastva (urada, zavoda) ga dalje pustiti v službi.
(2)	Za hude prekrške službenih dolžnosti se smatrajo zlasti: upornost ali nepokornost v službi, odreka službe, hudo zanemarjanje predstojnikom dolžnega spoštovanja, sprejemanje ali zahtevanje kakega darila ali druge koristi za kako službeno opravilo, pijanost v službi, lahkomiselno delanje dolgov, hudo kršenje uradne molčljivosti.
§ 30.
Odpust brez disciplinarnega postopka.
(1)	S pisarniškimi oficijanti, o katerih se je izreklo, da so krivi kakega hudodelstva, ali ki so bili zaradi kakega drugega prestopka zakona sodno obsojeni v najmanj šestmesečno kazen na svobodi, je ravnati, kakor da so odpuščeni z dnem, katerega je dobila razsodba pravno moč.
(2)	Ako bi se kaki osebi posrečilo po zvijači priti v službo kljub temu, da nima za namestitev določene zahteve (§ 2) ali da je dan kak izključilni vzrok (§ 3), se lahko odpusti brez ovinkov. Čim postane ta okolnost očitna.
(Hlovenisch.)
(3)	Za odpust so poklicani v § 6, odstavek 2, imenovani organi. Ako je pisarniškega oficijanta nastavilo višje deželno sodišče, je poklicano za odpust predsedništvo višjega deželnega sodišča. .
9 31.
Konec službenega razmerja.
(1)	Službeno razmerje neha:
1.	Pri pisarniških oficijantih, ki niso dovršili niti v tej lastnosti 15 let po § 12 vštevnega službenega časa, niti kakor pisarniški oficijant in pisarniški pomočnik 20 let po § 12 vštevnega skupnega službenega časa,
a)	z odpovedjo (§ 32);
b)	z razvezo zaradi službene nesposobnosti ali
druge služberre ovire (§ 33). -
2.	Pri vseh pisarniških oficijantih
a) L odpustom (§§ 29 in 30);
h) z vpokojitvijo (§ 24. II, št. 3, in §§ 37 nasl.);
<) ako se kdo odpove službi (§ 34);
d)	z izgubo avstrijskega državljanstva;
e)	z razvezo v posebnih primerih, oznamenjenih
v § 35;
f)	s prestopom v drugo državno službeno razmerje ;
g)	s smrtjo.
(2)	Za razvezo službenega razmerja v primerih št. 1 ter št. 2, a do f so poklicani za nameščanje pisarniških oficijantov upravičeni organi.
(3)	Ako je pisarniškega oficijanta namestilo višje deželno sodišče, je poklicano za razvezo službenega razmerja v oznamenjenih primerih predsedništvo višjega deželnega sodišča.
§ 32. •
Odpoved.
(1)	Službeno razmerje lahko odpove (§ 31, št. 1, lit. «) tako službodajnik kakor tudi službo-jemnik, ne da bi navedel vzroke.
(2)	Odpoved sè strani službodajnika je omejili na tiste primere, v katerih zahteva po mnenju oblastva važen službeni interes razvezo službenega razmerja.
(3)	Rok odpovedi znaša za službodajnika tri mesce. Za odpovedujočega pisarniškega oficijanta velja enmesečni rok odpovedi.
(4)	Službeno razmerje se razveže v primeru odpovedi s koncem tistega mesca, v katerem poteče rok odpovedi.
21
(s) Pred koncem mesca, v katerem poteče rok odpovedi, ne sme pisarniški oficijant zapustiti svoje službe brez izrečnega dovoljenja službodajnikovega.
§ 33.
Razveza službenega razmerja vsled službene nesposobnosti ali druge službene ovire.
Če traja službena nesposobnost ali druga službena ovira (§ 15) odpovednega pisarniškega oficijanta n-pretrgoma več nego šest mescev in pri pisarniških oficijantih z najmanj deset leti vštev-nega skupnega službenega časa več nego devet mescev, se lahko službeno razmerje razveže ne krate eventualnih preskrbninskih pravic (§§ 37 nasl.) brez nadaljnjega postopka s pretekom šestega, oziroma devetega mesca po nastopu službene ovire.
§ 34.
Pisarniški oficijant sc odpove službi.
<i) Za izjavo, da se pisarniški oficijant odpove službi, ki jo je vložiti pismeno, je treba, da jo sprejme oblastvo, ki ima pravico postavljati pisarniške oficijante. Ako je pisarniškega oficijanta postavilo višje deželno sodišče, je poklicano pred-sedništvo višjega deželnega sodišča sprejeti odpoved.
(a) Sprejem se sme le odreči, ako je pisarniški oticijant v disciplinarni preiskavi ali ako so denarne obveznosti iz službenega razmerja proti njemu še na dolgu.
(a) Ako se pisarniški oMpijant odpove službi, se odpove naslovu, prejemkom in vsem drugim iz službenega razmerja izvirajočim pravicam zase in za svojce.
§ 33.
Posebni primeri razveze.
(O Ako je postal pisarniški olicijam zaradi izprememb v organizaciji nepotreben na svojem mestu, je odrediti njegovo premestitev.
(■<) Ako v tem primeru za njegovo porabljanje za pisarniškega oficijanta ni drugega mesta na razpolaganje, ga lahko pristojno osrednje oblastvo časno ali trajno vpokoji ali pa sp lahko, če se mu lahko odpove, njegovo službeno razmerje razveže z odpovedjo sè strani službodajnika.
(3)	Ako se časno vpokojenemu pisarnišk- mu oficijantu v petih letili ponudi drugo mesto pisarniškega oficijanta in ako se kljub službeni sposobnosti
brani sprejeti ga, je proglasiti, da je izgubil vse preskrbninske pravice zase in za svojce.
(1) Službeno\ razmerje pisarniške oticijantke, ki se je poročila ali id je porodila otroka, je s časom, ko se dožene ta učin, smatrati za razvezano. Osrednjemu oblastvu je pridržano, v posebnega ozira vrednih primerih se poslužiti v § 4 omenjene pravice izpregleda ali izjemoma dovoliti, da se s službenim razmerjem take pisarniške olicijantke ravna, kakor da je razvezano z odpovedjo.
§ 30.
Odpustnica.
(1) Kadar se razveže službeno razmerje, izda v g 6, odst. 2, oznamenjeni organ pisarniškemu oficijantu odpustnico, v kateri je navesti dobo uporabe za pisarniškega oficijanta in — izvzemši primere kazenske vpokojitve in odpusta — tudi način razveze službenega razmerja. Nadalje je v odpustnici. ako si je pisarniški oficijant po § 51 pridržal že pridobljena pričakovanja, navesti to okolnost. Odpustnico izda predsedništvo višjega deželnega sodišča, ako je višje deželno sodišče postavilo pisarniškega oficijanta.
(•2) Ako se razveže razmerje iz katerega v ij 33 navedenih vzrokov, je v odpustnici opozoriti tudi na ugodnost, zagotovljeno s § 5, odstavek 3, tega ukaza.
II. 0(Ičl(‘l<‘k. 1
Preskrbninski užitki.
S 37.
Dovoljevanje državnih preskrbninskih užitkov.
Pisarniškim olicijantom se dovoljujejo državni preskrbninski užitki, ako plačujejo primerne prispevke.
8 38.
Vrste preskrbninskih užitkov.
(11 Preskrbninski užitki obsegajo v posameznem : <0 pokojninske užitke;
h)	vdovske pokojnine;
<•) vzgojevalne prispevke;
<l) sirotinske pokojnine; r) odpravnine;
/) posmrtne četrti.
(2) Na pisarniške oficijantke se uporabljajo samo določila o preskrbninskih užitkih, omenjenih v a), e) in f).
% 39.
/a preskrbninske užitke všteven službeni cas.
(1)	Všteven za pravico do preskrbninskih užitkov, oznamenjenih v § 38, je načeloma samo aktivni službeni čas, ki ga je prebil kdo izzä 1. dne februarja 1914. 1. v lastnosti pisarniškega oficijanla, če plačuje v § 40 predpisane prispevke. Njemu se enači službeni čas (deležniški čas), prebit pred dnevom začetka veljavnosti tega ukaza, po sebi všteven po pravilih preskrbovalnice pisarniških oficijantov, ki so gori ozriamenjenega dne v službi.
(2)	Ako se pisarniški oficijänt pozove, da odsluži zakonito vojaško prezentno službo, se mu zaračuni dovršeni vojaški prezentni službeni čas brez prispevanja. ako se je dovršil po 31. dne januarja 1914. 1.
§ 40.
Prispevanje.
Pisarniški olieijanti morajo za pveskrbninske namene plačevati tekoč letni prispevek. Ta prispevek je odmeriti po vsakočasni pokojninski podlagi, in sicer za pisarniške oficijante s 3'6 odstotka, za pisarniške oficijantke s 3'2 odstotka in ga pobirati v mesečnih, naprej plačnih obrokih z odbitkom od aktivitetnih prejemkov.
8 41.
Vštevanje službenega casa pisarniških pomočnikov in vojaškega preženinega službenega časa. Posebno prispevanje.
(1)	Na prošnjo se lahko dovoli pisarniškim oficijantom. ako plačajo posebne prispevke, celotno ali delovito všletje naslednjih službenih časov
za preskrbninsko užitke:
/
a) službenega časa, ki so ga dovršili v lastnosti pisarniškega pomočnika, preden so bili nastavljeni za pisarniškega oficijanta, in ki je všteven za odmero prejemkov;
h) pred 1. dnom februarja 1914. 1. dovršenega aktivnega vojaškega prezentnega službenega časa v tistih primerih, v katprih je imel poziv na vojaško prezentno službo v zmislu nek-
danjih predpisov za posledico razvezo službenega razmerja kakor pisarniški olicijant.
(s) To vštetje velja samo za izmero preskrbninskih užitkov, ne pa za osnovanje pravice do takih užitkov.
(3)	Prispevke, ki jih je plačevati za to, je odmerjati za vsak mesec vštevnega službenega časa za pisarniškega pomočuika pisarniških oficijantov s 4 K, pisarniških oticijantk z 2 K 50 h, končno za vsak mesec vštevnega vojaškega prezentnega službenega časa z 2 K.
(4)	Prošnja za dodatno vštetje je dopustna za pisarniške oficijante, službujoče v času začetka veljavnosti tega ukaza, samo v teku prvih pet let potem, ko je dobil ta ukaz moč, za vse druge samo v prvih petih službenih letih po namestitvi za pisarniškega oficijanta, oziroma po zopetnem vstopu za pisarniškega oficijanta.
(ôl Prispevke je plačati ali na enkrat ali na prošnjo v 60 mesečnih obrokih največ. Vštetje službenega časa pa dobi moč šele, ko so popoln ima plačani prispevki.
(e) Ako so v času vpokojitve pisarniškega olici-janta obroki prispevkov še na dolgu, jih lahko plača na enkrat ali nadalje v obrokih: pokojnino, ki ustreza všletju časa, pa jo nakazati šele od prvega dne mesca, ki sledi popolnemu plačilu.
(7) Ako izstopi kdo iz službe brez pravice do pokojninskega užitka, ne dobi všletje službenega časa moči in pisarniški olicijant ali, ako umre, njegovi dediči imajo samo pravico do povračjla vplačanega doplačila.
(s) Ista pravica obstaja tudi tedaj, kadar bi kljub vštetju službenega časa pokojninski užitek ne presegel najmanjšega zneska (g 48, odst. 2).
S 42.
Pogoji /,a pravico <lo pokojninskega užitka.
(1)	Pisarniški oficijanti pridobé po desetih v zmislu g 39 všlevnih službenih letih pravico do pokojninskega užitka.
(2)	Pravica do pokojninskega užitka je ne gledč na izjeme, določene v g 44, odvisna od popolne službene nesposobnosti. Službeno nesposobnost jo dokazati z izrekom pristojnega državnega zdravnika, ki se mora z mnenjem izraziti, ali je z ozirom na vzroke službene nesposobnosti odrediti najprej samo
časno vpokojitev ali takoj trajno vpokojitev. Preiskavo po državnem zdravniku gledé nesposobnosti za službo je sicer praviloma zaukazati šele na prošnjo dotičnega uslužbenca, po preudarku namestujočega oblastva pa se lahko odredi tudi uradoma.
§ 43.
Službena nesposobnost pred potekom desetletnega službenega casa.
S pisarniškimi ofieijanti, ki so zaradi bolezni ali zaradi poškodbe, ki je niso povzročili nalašč, postali nesposobni za službo, se ravna, če tudi še niso dovršili deset, pač pa najmanj pet službenih let, tako, kakor da bi bili dovršili deset let.
§ 44.
Dokaz službene nesposobnosti odpade.
d) Pisarniški oticijanti, ki so dovršili 60. leto starosti, se lahko na svojo prošnjo trajno vpokojé brez sicer potrebnega dokaza službene nesposobnosti.
(2) Prav tako v primerih, v katerih se vpokoji pisarniški oficijant na podstavi določil § 2i, II, točka 3, ali § 35, odstavek 2, ali se ravna s pisarniškim oficijantom, kateremu se lahko odpove, po § 15, odstavek 2, pravica do pokojninskega užitka ni odvisna od službene nesposobnosti.
§ 45.
Pokojninska podlaga.
Tekoči pokojninski užitek, ter prispevek pisarniških oficijantov je odmeriti .po pokojninski podlagi (§ 47, predzadnji razpredelek razkaza A in B), ustrezajoči letnemu aktivitetnemu prejemku.
§ 46.
Zman jšana pokojninska podlaga.
Odpravnine, ki gredô pisarniškim oficijantom in njih zaostalim (§§ 49, 50, 61 in 63), potem največjo izmero preskrbninskih užitkov vdove in otrok (§ 57) in posmrtno četrt ter povračilo bolniških in pogrebnih stroškov (§ 64) je odmerjati po izmeri pokojninskih podlag, določeni v § 47, zadnji razpredelek razkaza A in B, oziroma po tem pripadajočih pokojninskih užitkov.
§ 47.
Izmera pokojninskih podlag.
(1)	Pokojninska podlaga znaša :
A. za pisar niš k e oficij ante :
Ako znaša letni aktivitetni prejemek					Za tekoči pokojninski užitek in prispevke	£ -I 1 § S S2 £ rt ^ •gg“»3 ft C > >
I a	v krajnem razredu					
	I	11	111	IV		
			k r 0	n		
1450	1360	1270	1180	1100	1000	1000
1600	1500	1400	1320	1250	1150	1150
1750	1650	1550	1450	1350	1250	1200
1900	1800	1700	1600	1500	1400	1330
2050	1950	1850	1750	1650	1550	1460
2200	2100	2000	1900	1800	1700	1580
2350	2250	2150	2050	1950	1850	1700
2500	2400	2300	2200	2100	2000	1830
2650	2550	2450	2350	2250	2150	1960
2800	2700	2600	2500	2400	2300	2100
2950	2850	2750	2650	2550	2450	2240
B. za pisarniške oficijantke.
Ako znaša letni aktivitetni prejemek					ns O >N * ft s © ?3ï ■S S °-	V primerih, oznamenjenih v § 46
na Dunaju	v krajnem razreda					
	I	n j m j iv				
kron						
1400	1320	1240	1170	1100	1000	1000
1500	1420	1340	1260	1180	1080	1060
1600	1520	1440	1350	1270	1170	1110
1720	1640	1550	1460	1380	1280	1220
1840	1760	1670	1580	1500	1400	1330
1900	1880	1790	1700	1620	1520	1450
2080	-201 m	1910	1820	1740	1640	1550
2200	2120	2030	1940	1860	1760	1650
2320	2240	2150	2060	1980	■ 1880	1750
2440	2360	2270	2180	2100	2000	1850
2560	2480	2390	2300	2220	2120	1950
(2) Za tiste pisarniške oficijante, kojih letni aktivitetni prejemki se razlikujejo od gorenjih zneskov, yelja za pokojninsko podlago normalni znesek za tisti normalni aktivitetni prejemek, ki je v dotičnem krajnem razredu najbližji resničnemu prejemku.
(3)	Ako je ravno v sredi med dvema za dotični krajni razred veljajočima normalnima prejemkoma, je merodajen prihodnji višji normalni prejemek.
(4)	Ako pa presega resnični prejemek za dotični krajni razred veljajoči najvišji znesek, je pokojninsko podlago poizvedeti po razmerju normalnega maksima k maksimalnemu normalnemu znesku 2450 (2240) K (pod A), oziroma 2120 (1950) K (pod B).
§ 48.
Izmera pokojninskega užitka.
(1)	Pokojninski užitek (§ 38, lit. «) naj znaša po desetih vštevnih službenih letih 40 odstotkov pokojninske podlage po § 45 in za vsako nadaljnje službeno leto 2 odstotka te pokojninske podlage. Po 40 letih službenega časa gre po tem popolna pokoj* ninska podlaga za pokojninski užitek.
(2)	Normalni pokojninski užitek pisarniškega oficijanta pa se ne sme odmerjati nižje nego z zneskom 600 K.
(3)	Preračunjaje službeni čas desetih ali več let štejejo ulomki zadnjega leta, ako presegajo šest mescev, za polno službeno leto.
§ 49.
Odpravnina ob vpokojitvi.
(1)	Pisarniški oficijanti, ki se vpokojé, preden dovršijo deset let vštevnega službenega časa, prejmejo, ako niso dani pogoji za pravico do tekočega pokojninskega užitka (§ 43), enkratno odpravnino, ki jo je za službeni čas do petih let odmeriti z navadnim zneskom pokojninske podlage, za službeni čas z več nego pet leti pa z dvojnim zneskom te podlage (g 46).
(2)	Ako se tak pisarniški olicijant reaktivira, preden poteče pet let, mora povrniti tisti del odpravnine, ki pride razmemo na še, ne minoli del petih let.
§ 50.
Povračilo prispevkov; odpravnina v primeru odpovedi ali službene ovire.
(1) Pisarniški oficijanti, ki stopijo iz službe, imajo pravico do povračila vplačanih prispevkov
(§ 40), ako službeno razmerje neha po § 31, št. 1, lit. a ali b in pisarniški oficijant ne postane deležen odpravnine po § 49 ali tekočega pokojninskega užitka; nadalje ako neha službeno razmerje po § 31, št. 2, lit. f, razen ako se uporablja določilo člena I, § 1, ukaza vsega ministrstva z dne 25. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 20).
• (2) Pisarniški oficijanti, ki se jim lahko odpové in ki izstopijo iz službe zaradi odpovedi službodaj-nika ali zaradi službene ovire ter nimajo pravice do odpravnine po § 49 ali do tekočega pokojninskega užitka (§§ 42 in 43), prejmejo, ne kraté eventualne pravice do povračila prispevkov, enkratno odprav nino, ki jo je praviloma odmeriti s četrtino pokojninske podlage (g 46), za tiste, ki stopijo iz službe zaradi odpovedi v primeru g 35, odstavek 2, ali zaradi službene ovire z več nego deset leti vštevnega službenega časa, pa s polovico pokojninske podlage (§ 46).
(3)	Pisarniške oficijantke, kojih službeno razmerje neha zaradi možitve (§ 35, odstavek 4), prejmejo, ako so dovršile že najmanj pet vštevnih službenih let, enkratno odpravnino v višini polovice prispevkov, ki so jih plačale (§ 40).
(4)	Od prispevkov, ki jih je povrniti po gorenjih določilih, in odpravnin, ki jih je izplačati, je naprej odbiti povračila iz službenega razmerja, ki so eventualno na dolgu (§§ 18 in 23, odstavku 3 in 4).
§ 51.
Pridržek pridobljenih pričakovanj.
(1)	Pisarniški oficijanti, katerih službeno razmerje neha vsled odpovedi službodajnika ali vsled službene ovire (gg 15 in 33), lahko, ako se odpovedö povračilu prispevkov (§ 50) ali eventualni odpravnini po § 49, za primer, ako zopet vstopijo v svoje prejšnje službeno razmerje, ohranijo v moči pridobljeno pričakovanje pokojninskega užitka, in ako nastopi njihova službena nesposobnost ali ako umrjejo, ne da bi bili poprej vnovič nastavljeni za pisarniškega oficijanta, ohranijo v moči pričakovanja, obstoječa ob času prestanka službenega razmerja zanje in za njihove svojce.
(2)	Izjava o pridržku se mora pred izdajo odpustne listine pismeno podati pri tistem oblastvu (uradu, zavodu), ki naj izda odpustno listino.
§ 52.
Zaroto k in trajanje pokojninskega užitka.
Pokojninski užitek se začne s prvim dnem mesca, ki sledi ustavitvi aktivitetnih prejemkov, za pisarniške oficijante, ki niso v aktivnem službovanju (§ 51), pa s prvim dnem mesca, ki sledi po državnem zdravniku dognani službeni nesposobnosti, in traja, ne gledé na izjeme, ustanovljene v § 53, do smrti in v primeru časne vpokojitve do zopetnega vstopa v službo.
§ 53.
y
Odtegnitev pokojninskega užitka.
(i) Prejemek pokojninskega užitka neha:
1.	Ako je bil vpokojenec spoznan krivega hudodelstva ali ako je bil zaradi drugega prestopka zakona sodno obsojen na najmanj šestmesečno kazen na svobodi;
2.	ako izgubi avstrijsko državljanstvo,
3.	ako trajno biva v inozemstvu brez dovoljenja uživati pokojnino v inozemstvu :
4.	ako se časno vpokojeni pisarniški oficijant kljub zopet doseženi službeni sposobnosti brani pokoriti se pozivu po § 23, odstavek 10, naj zopet vstopi v službo, ali ako se časno vpokojena pisarniška oficijantka v enem letu, računaje od časa vpokojitve, omoži.
(a) V poslednjem primeru ji gre odpravnina v enoletnem pokojninskem znesku.
§ 54.
Pogoj za pravico do vdovske pokojnine.
Vdova pisarniškega oficijanta, ki bi bil imel ob času svoje smrti po spredaj stoječih določilih (§§ 42 do 44) pravico prejemati pokojninski užitek ali je že prejemal pokojninski užitek, ima pravico do vdovske pokojnine,
1.	ako se je zakon po obstoječih predpisih veljavno sklenil v aktivni službi ali pred vstopom v aktivno službo;
2.	ako mož še ni prestopil 60. leta starosti ob času, ko je sklenil zakon, ali ako je po 60. letu starosti moža sklenjeni zakon trajal še štiri leta ali ako se je v zakonu zarodil otrok, in
3.	ako je vdova do smrti moža živela žnjim v zakonski združbi, ali ako se je zakon ločil s sodno razsodbo, toda ne po ženini krivdi.
§ 55.
Izmera vdovske pokojnine.
Izmera vdovske pokojnine znaša:
za vdove po pisarniških oficijantih . . . 600 K ; za vdove po pisarniških višjih oficijantih . 700 „ na leto.
8 56.
Začetek in trajanje vdovske pokojnine.
(i) Prejemek vdovske pokojnine se začne s prvini dnem mesca, ki sledi dnevu moževe smrti.
(a) Prejemek vdovske pokojnine neha:
1.	s smrtjo;
2.	ako se vdova upravičena prejemnica zopet poroči; v tem primeru ima pravico v teku enega leta ali zahtevati odpravnino v enoletnem pokojninskem znesku ali si pridržati prejemek vdovske pokojnine. ako bi zopet postala vdova;
3.	v primerih, oznamenjenih v § 53, št. 1 do 3.
§ 57.
«
Vzgojcvalni prispevki.
(i) Za zakonske ali s poznejšim zakonom po-zakonjene otroke pisarniškega oficijanta gre vdovi, ako ima sama pravico do vdovske pokojnine,-vzgo-jevalni prispevek v višini ene peline vdovske pokojnine za vsakega otroka, ki še ni dosegel normalne starosti (§ 58) in je nepreskrbljen v njeni oskrbi.
(s) Vsota vseh vzgojevalnih prispevkov pa ne sme presegati zneska vdovske pokojnine, vsota vdovske pokojnine in vzgojevalnih prispevkov pa ne zneska pokojninske podlage (g 46) umrlega moža, oziroma'oëeta.
§ 58.
Začetek in trajanje vzgojevalnih prispevkov.
(i) Prejemanje vzgojevalnih prispevkov se začne s prvim dnem mesca, ki sledi dnevu očetove smrti,
in traja .do dovršenega 24. leta starosti ali do prejšnje preskrbe ali do prejšnje“otrokove smrti.
(•>) Vzgojevalni prispevki nehajo nadalje v primerih, oznatnenjenih v § 56; kar je nepreskrbljenih otrok, pa jim je podeliti sirotinsko pokojnino po določilih S 59.
g 59.
Sirotinska pokojnina.
(i) Sirote brez starišev ali njim zenačene sirote po moških pisarniških oficijantih imajo, ako so rojene v zakonu ali so bile legitimirane s poznejšim zakonom, ako še niso dosegle normalne starosti (ti 60) in so nepreskrbljene, piavico do sirotinsko pokojnine v skupnem znesku polovice tiste vdovske pokojnine, ki jo je dobivala njihova mati ali njihova mačeha ali bi jej bila šla po določilih §§ 54 in 55.
(•.;) Ako bi vsota normalnih vzgojevalnih prispevkov, kibi bila po § 57 šla materi, presegala znesek sirotinske pokojnine, je to, kar je več, kakor doklado k sirotinski pokojnini na! ;;zati po glavah, in sicer tako, da odpade, kadar izstopi otrok iz pravice prejemanja, znesek na tega otroka pripadajočega vzgo-jevalnega prispevka in to tako dolgo, da ostane le še sirotinska pokojnina v polnem znesku.
(.i) Sirotinska pokojnina ' z dokladami vred ne sme nikakor presegati višine vdovske pokojnine (§ 55).
§ 60.
Začetek in trajanje sirotinske pokojnine.
(i) Prejemanje sirotinske pokojnine se začne od prvega dne mesca, ki sledi ustavitvi vdovske pokojnine matere ali mačehe, oziroma, če ni bilo vdove upravičene prejemnice, od prvega dne mesca, ki sledi dnevu očetove smrti, in traja do dovršenega 24. leta starosti ali do prejšnje preskrbe ali do prejšnje smrti sirote.
(•->) Določila § 53 o odtegnitvi pokojninskega užitka je uporabljati tudi na sirotinsko pokojnino z izpremembami, ki se podajajo iz narave teh pre-skrbninskih užitkov.
§ 61.
.Stekanje več preskrbninskili užitkov.
(i) Ako presegajo po določilih tega ukaza uvedene pokojnine tiste picskrbninske užitke (po-
kojnine, provizije, miloščine itd.), ki gredo vsled kakega drugega naslova iz državnega zaklada ali kakega po državi zalaganega zaklada, pristoji na račun občili pokojnin zgolj razlika za primeček.
(2)	Ako so preskrbninski užitki, ki jih je odmeriti po določilih lega zakona, manjši nego spredaj oznamenjeni drugačni preskrbninski užitki ali njim enaki, se ne nakažejo; v tem primeru obstaja zgolj pravica do povračila prispevkov (§ 40) ter morda plačanih posebnih prispevkov (§ 41), za vdove in sirote pa do odpravnine, ustanovljene v § 63.-
(3)	Pisarniškim oficijantkam ostane varovana pravica do normalnega pokojninskega užitka za njihovo službovanje tudi tedaj, ako jim gre kakor vdovam po njihovem možu, ki je imel pravico do preskrbe, državni preskrbninski užitek.
§ 62.
»
Začasno se ustavijo preskrbninski užitki, kadar doseže kdo državno namestitev.
(1)	Ako doseže pisarniški oficijant, ki prejema tekoč pokojninski užitek, s trajnimi prejemki kakršnekoli vrste združeno državno namestitev, je preskrbninski užitek začasno ustaviti za dobo toga razmerja.
(2)	Vdova pisarniškega oficijanta pa dalje uživa svojo vdovsko pokojnino, kadar doseže tako državno namestitev.
8 63.
Odpravnina vdov in sirot.
Ako umrjejo pisarniški oficijanti, ki še niso pridobili pravice do pokojninskega užitka zase, gre vdovi ali sirotam brez starišev 1er njim zenačenim sirotam pod 24 leti enkratna odpravnina s četrtini delom pokojninske podlage (g 46) pokojnika, najmanj pa v višini prispevkov, kijih je plačal pokojnik.
8 64.
Posmrtna četrt.
(1) Ostalim pisarniškega oficijanta, ki je umrl v aktiviteti ali v pokoju, gre — ne kraté drugih pre-skrbuinskih pravic — posmrtna četrt v višini četrtega dela pokojninske podlage (g 46), oziroma
v višini trojnega zneska mesečnega pokojninskega užitka umrlega, ki ga je ovedeti po tem.
(2)	Posmrtna četrt gre vdovi. Ako sta zakonca opustila zakonsko skupnost — razen Če sta živela odločeno samo zaradi vzgoje otrok, iz zdravstvenih ozirov, iz gospodarskih ali sličnih, ne v njihovih osebnili odnošajih ležečih razlogov —, nima vdova pravice do posmrtne četrti.
(3)	Ako pisarniški oficijant ni zapustil upravičene vdove, gre posmrtna četrt nerazdelno najprej zakonskim potomcem, ki so bili v oskrbi umrlega, in, če jih ni, tistim zakonskim potomcem, ki so plačali stroške stanu primernega pogreba iz svojega ali — ako je bilo drugače skrbljeno za pogreb — ki so stregli umrlemu v njegovi zadnji bolezni pred smrtjo.
(4)	Določilo tretjega odstavka je zmislu primerno uporabljati v prid zakonitim dedičem po samskem ali vdovelem pisarniškem oficijantu brez otrok.
(5)	V vseh drugih primerih se lahko podeli posmrtna četrt docela ali deloma osebam, ki so, kakor je dokazano, plačale pogrebne stroške iz svojega ali so stregle umrlemu v njegovi zadnji bolezni pred smrtjo.
§ 65.
Izplačevanje preskrbuinskih užitkov.
(1)	Ponavljajoči se preskrbninski užitki (§ 38 a do d) se izplačujejo v mesečno naprej plačnih obrokih.
(2)	Gledé potrjevanja stanovališča, življenja, vdovstva, pri sirotah samskega stanu in nepreskrbljenosti je uporabljati po občih pokojninskih predpisih veljajoča določila.
• *
§ 66.
Subsidijarna veljava občili pokojninskih pravil.
Ako za prosojo v tem ukazu uravnanih pre-skrbninskih pravic v posameznih primerih določila tega ukaza ne dajejo zadostne opore, veljajo zmislu primerno obča pokojninska pravila za državne uradnike.
III. oddelek.
Pristojnost in pritožna pravica.
§ 67.
Pristojnost.
(1)	Odredbe, ki se ukrenejo po tem ukazu, so, ako ni odločba po ukazu samem ali po občih administrativnih predpisih pridržana osrednjemu oblastvu, v področju po § 6, odstavek 2, za nameščanje pisarniških oficijantov poklicanih oblastev (uradov, Zavodov); pri tem pa se je v vseh vprašanjih, ki so v zvezi s preskrbninskim ravnanjem, pred odločbo dogovoriti s finančno upravo.
(2)	Oznamenjene odredbe spadajo v področje predsedoištva višjega deželnega sodišča, ako je pisarniškega oficijanta namestilo višje deželno sodišče.
' ’ § 68.
Pritožna pravica.
Ne gledé na pritožno pravico po § 26, odstavek 7 in 8, lahko pisarniški oficijant, ki meni, da se mu godi krivica z odredbo, izdano proti njemu na podstavi tega ukaza, pokliče odločbo višje stopnje v 14 dneh, računaje od dneva, ki sledi obvestilu, s pismeno pritožbo, ki jo je vložiti po službeni poti. Pritožba nima odložive moči.
IV. oddelek.
Razpust oskrbovainice in prehodna določila.
§ 69.
Razpust oskrbovainice.
(1)	Oskrbovalnica pisarniških oficijantov se razpušča s 1. dnem februarja 1914. 1.
(2)	S tem dnem neha tudi poslovanje udov upravnega odbora.
(3)	Premoženje oskrbovainice, kar ga je z dnem razpusta, vštevši neplačane terjatve do dosedanjih deležnikov, ki se podajajo iz deležniškega razmerja, preide s 1. dnem februarja 1914.1. v last države in
ga je, ko se končnoveljavno poizve in dožene višina premoženja in neplačanih terjatev in obveznosti, izročiti državni blagajnici.
(4)	Prispevke, ki jih je plačevati za preskrb-ninske namene (§§ 40 in 41), je od 1. dne februarja 1914. 1. naprej sprejemati za obče pokojnine.
(5)	Do dneva razpusta po pravilih že pripale pokojnine ter druga na podstavi pravil že nastala plačila oskrbovalnice dosedanjim deležnikom se prevzamejo na dolg državi.
(6)	Do gorenjega dne podeljena dovolila dodatnega plačevanja (§18 pravil) in redno izjavljeni pridržki na pričakovanja od oskrbovalnice (§§ 15 in 19 pravil) ostanejo v moči. Iz tega izvirajoče upravičene zahteve bo poravnala država.
(7)	Vsa ta plačila je od 1. dne februarja 1914.1. zalagati na dolg občih pokojnin.
§ 70.
Prehodna določila.
A. Pisarniški oficijanti pri državnih oblastvih, uradih in zavodih.
(1)	Določila II. oddelka tega ukaza se ne uporabljajo na že vpokojene pisarniške oficijante ter na vdove in sirote po pisarniških oficijantih, katerim so že podeljeni preskrbninski užitki.
(2)	Na preskrbninsko ravnanje s pisarniškimi olicijanti, porabljanimi ob začetku veljavnosti tega ukaza pri državnem oblastvu (uradu, zavodu), ter z njihovimi svojci je uporabljati določila tega ukaza oziraje se na posebne zaukaze, ukrenjene v naslednjih točkah.
I.	Ako se pokaže po obstoječih predpisih nasproti izmeri, določeni v § 47 tega ukaza, višja pokojninska podlaga, je uporabljati njo, v primerih, oznamenjenih v § 46, pa obstoječo zmanjšano pokojninsko podlago (pokojninski užitek).
II.	(1) Posmrtno četrt po pisarniškem oficijantu, ki se je porabljal ob začetku veljavnosti tega ukaza in je umrl v aktivnosti, je odmeriti kakor doslej s četrtim delom zadnjega letnega aktivitelnega prejemka umrlega.
(2) Isto merilo naj velja tudi za najvišjo izmero odškodnine po pisarniški oficijantki, ki sc je porabljala v času začetka veljavnosti tega ukaza in je umrla v aktivnosti.
III.	(1) Vsakemu pisarniškemu oficijantu, ki se je porabljal ob začetku veljavnosti tega ukaza pri državnem oblastvu (uradu, zavodu),'* je dano na voljo zahtevati, da se gledé njegovih in njegovih svojcev pokojninskih in preskrbninskih užitkov ter gledé pravic, pridobljenih po pravilih za oskrbo-valnico, ravna z njim tudi po 31. dnevu januarja 1914. 1. po določilih teh pravil.
(2)	Za take pisarniške oficijante ostanejo potem dolžnosti po pravilih, zlasti dolžnosti plačevati prispevke in doplačilne zneske, v moči tudi nadalje v doslej veljajoči izmeri.
(3)	Dotično izjavo je pismeno podati najdalje do 30. dne aprila 1914. 1. pri predpostavljenem oblastvu.
(4)	Tisti pisarniški olicijanti, ki so si s tako pravočasno podano izjavo varovali ravnanje po zgoraj oznamenjenih pravilih, lahko ta pridržek prekličejo vsakčas in se dodatno podvržejo določilom II. oddelka tega ukaza.
(5)	Tak preklic pa ima moč samo za bodočnost, in sicer pri pisarniških oficijantkah brez pravice do povračila eventualnih višjih doplačilnih zneskov (§18 pravil), ki so jih plačale za vštetje službenega časa pisarniških pomočnic v času po 31. dnevu januarja 1914. 1.
B. Preskrbninske pravice uslužbencev javnih zakladov, pripuščenih k udeležbi na oskrbovalnici pisarniških oficijantov.
(1)	Uslužbencem javnih zakladov, ki so ob začetku veljavnosti tega ukaza v zrnislu § 2, odstavek 2, pravil za oskrbovalnico pripuščeni k udeležbi na oskrbovalnici, se dajejo državni preskrbninski užitki v obsegu in izmeri, opisanem s temi pravili, s pogojem, da plačujejo državi sedaj pripadajoče prispevke.
(2)	Gledé vštevnosti službenega časa, izmere prispevanja uslužbencev, pogojev za dosego pre-skrbninske pravice, vrste in višine preskrbninskih užitkov ter načel za nehanje pravic je za te uslužbence uporabljati edinole določila dosedanjih pravil oskrbovalnice.
(3)	Prispevke, ki so jih doslej plačevali javni zakladi oskrbovalnici, je plačevali državi (obče pokojnine).
(SlovenUch.)
22
Drugo poglavje.
(Pisarniški pomočniki.)
§ 71.
Osebe, za katere veljajo določila tega poglavja.
Naslednja določila za pisarniške pomočnike veljajo za vse pri državnih oblastvih, uradih ali zavodih v računski ter v pisarniški in manipulacijski službi ne trajno nameščene, za oskrbovanje drugih nego opravil slug porabljane in najmanj v vseh normalnih uradnih urah zaposlene pomočnike, kolikor ne spadajo h kategoriji pisarniških oficijantov ali niso z izrečnim zaukazom pristojnega osrednjega oblastva izključeni od uporabljanja tega ukaza.
§ 72.
Podlaga službenega razmerja.
Službeno razmerje pisarniških pomočnikov sloni na službeni pogodbi, sklenjeni ustno ali pismeno med uradnim, oziroma oddelnim predstojnikom na eni strani in uslužbencem na drugi strani.
8 73.
Obče zahteve za vzprejem in izključilni vzroki.
(1)	Da se vzprejine kdo za pisarniškega pomočnika, je treba, da je dovršil 17. leto starosti. V ostalem je v § 2, št. 1,2, 4, 5, 6 in 8, potem v § 3, odstavek 1 do 3, tega ukaza obsežene predpise o občih zahtevah in izključilnih vzrokih uporabljati tudi ob vzprejemanju pisarniških pomočnikov.
(2)	Dovoljevanje izjem se ravna po § 4.
(3)	Ob vzprejemanju pisarniških pomočnic se je v sicer enakih razmerah pred vsem ozirati na vdove in hčere civilnih državnih uslužbencev in vojaških oseb.
8 74.
Službene dolžnosti.
(1) Pisarniški pomočniki so dolžni njim izročena dela in opravila opravljati marljivo in vestno
po najboljšem znanju, se vesti proti svojim predstojnikom spoštljivo, njihove zaukaze slušati, se tako v službi kakor tudi izven službe vesti dostojno in častno in zvesto varovati službeno tajnost.
(2)	Ob vzprejemu morajo pisarniški pomočniki seči v roko in tako obljubiti zvesto in vestno izpolnjevanje svojih službenih dolžnosti.
(3)	Za sodne pisarniške pomočnike velja določilo § 51 zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 2171.
§ 75.
Dnevščine.
(1) Pisarniški pomočniki prejemajo dnevščino, ki se izplačuje mesečno nazaj, in sicer:
V krajih
Na Dunaju
razreda aktivitetnih doklad
3 K 80 h
3 K 40 h 3 K 20 h 2 K 85 h
2 K 65 h
(2) Dogovor gledé manjšega plačila za pisarniškega pomočnika, ki ima popolno opravilo, ni dopusten.
(s) Višje nego zgoraj ustanovljene dnevščine se lahko dovolijo po meri novcev, ki so na razpolaganje. Tako dovolilo pa potrebuje odobrenja tistega organa, ki ima za dotično službeno področje pravico nastavljati pisarniške oficijante (§ 6); ako gre nastavljanje pisarniških oiicijantov višjemu deželnemu sodišču, je potreba odobrenja predsednika višjega deželnega sodišča.
(4)	Za izjemno dovolitev dnevščin v znesku, presegajočem normalni prejemek pisarniških oficijantov, se je zaradi odločbe obrniti do pristojnega osrednjega oblastva.
§ 76.
Dobe, za katere gredö dnevščine.
(1) Dnevščina gre pisarniškim pomočnikom praviloma samo za tiste dneve, ob katerih so istinito
opravljali svojo službo, ter za dneve počitka, ki spadajo v čas njihove službene uporabe.
(s) Za časa dopusta dobivajo pisarniški pomočniki polne prejemke, ako se dovolitev dopusta ni naredila odvisna od celotnega ali delovitega popusta prejemkov.
(3)	V primeru kake po bolezni, nezgodi, ali zdravstvenopolicijskih predpisih povzročene odsotnosti od službe se izplačujejo dnevščine v prvih treh mescih v polni izmeri, v prihodnjih dveh mescih za 25 odstotkov prikrajšane; s potekom petega mesca se ustavi dnevščina. Ta ugodnost ne velja za tiste na pomoč vzete pisarniške pomočnike, ki so se vzprejeli samo za začasno potrebo in še niso en mesec v službi.
(4)	V času vojaškega prezentnega službovanja (vojaške izučbe) do dobe desetih tednov ter v času obdobne orožne vaje prejemajo pisarniški pomočniki, ki skrbé izpolnjujé zakonito njim naloženo dolžnost za preživljanje druge osebe, dnevščino v izmeri, skrajšani za 25 odstotkov.
(5)	Ob ozira vrednih okolnostih se lahko enaka ugodnost dovoli tudi pisarniškim pomočnikom, katerim ni naložena taka dolžnost.
(e) V četrtem odstavku omenjeno ravnanje lahko osrednje oblastvo v ozira vrednih primerih dovoli tudi, kadar se privzamejo reservniki in nadomestni reservisti na izjemno aktivno službovanje v miru in, ako pripadajo pozvanci moštvu in so že dovršili zakonito eno leto ali dalje trajajočo vojaško prezentno službo ali so se privzeli na vojaško izučbo za nadomestne reserviste, tudi v primeru mobilizacije (dopolnitve na vojni stalež) ali sklica črne vojske za dobo najdalje treh mescev.
(?) Ako dobivajo svojci pisarniškega pomočnika prispevek za preživljanje po zakonu z dne 21. julija 1908. 1. (drž. zak. št. 141) ali po zakonu z dne 26. decembra 1912. 1. (drž. zak. št. 237), se more pogodovano ravnati s pisarniškim pomočnikom v zmislu četrtega, oziroma šestega odstavka, in sicer za dobo najdalje treh mescev samo tedaj, ako je skrajšana dnevščina večja nego prispevek za preživljanje.
(s) V tem primeru je izmera prejemkov pisarniških pomočnikov razlika med njegovo skrajšano dnevščino in prispevkom za preživljanje svojcev.
(9) V vseh drugih primerih, če kdo izostane iz službe, se ustavijo dnevščine, pripadajoče na do-tično dobo.
(10) V ostalem veljajo za sklic pisarniških pomočnikov na aktivno vojaško službovanje na nedoločno dobo določila ukaza vsega ministrstva z dne 3. junija 1913. 1. (drž. zak. št. 106).
§ 77.
Potne pristojbine.
Za povračilo potnin in voznin, za selilno po-prečnino ter za službena potovanja sploh veljajo za pisarniške oficijante ukrenjena določila (§§ 19 do 22).
§ 78.
Konec službenega razmerja.
Službeno razmerje neha:
1.	z odpovedjo (§ 79);
2.	z odpustom (§ 80);
3.	s pretekom časa, za katerega se je ustanovilo;
4.	s smrtjo;
5.	za pisarniške pomočnice vrhutega, kadar odpade pogoj samskega ali vdovskega stanu, ali da nimajo otrok, ako se ni poprej pravočasno dosegel izpregled (§ 73).
§ 79.
Odpoved.
(1)	Ako se ob vzprejemu ni dogovorilo nič drugega, velja za službodajnika gledé takih pisarniških pomočnikov, ki še ne služijo eno leto, štirinajstdnevni rok odpovedi, kadar imajo pisarniški pomočniki eno leto do deset let službenega časa, štiritedenski, in če imajo nad deset let službenega časa, šesttedenski rok odpovedi.
(2)	Za odpovedujočega pisarniškega pomočnika znaša rok odpovedi 14 dni.
§ 80.
Odpust.
(1) S pisarniškimi pomočniki, ki so bili krivi spoznani hudodelstva ali zaradi drugega prestopka zakona sodno obsojeni na najmanj šestmesečno kazen na svobodi, je ravnati z dnem pravomočnosti razsodbe, kakor da so odpuščeni. Razen tega se lahko odpusté brez prejšnje odpovedi, ako se je
pisarniški pomočnik zakrivil hudega prekrška svojih službenih dolžnosti ali kakega takega dejanja, ki kaže, da ni zanesljiv ali da se njegova popustitev v službi ne dâ združiti's koristmi službe ali z ugledom urada.
(^«Pisarniški pomočnik, ki meni, da se mu je z odpustom zgodila krivica, ima pravico s pismeno vlogo prositi za višjo odločbo v osmih dneh, raču-naje od dne, ki sledi odpustu.
(3)	Ako se odpust ne spozna za opravičenega, razveza službenega razmerja pa odobri, je pisarniškemu pomočniku dodatno nakazati v izplačilo dnevščino za toliko dni, kolikor jih obsega rok odpovedi.
Stürgkk s. r.
Hock en burger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Georgi s. r. Heinold s. r. Hnssarek s. r. Sckuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r.
Obrazec obljube
m
pisarniške oficijante.
„Obetam, da bodem vestno izpolnjeval dolžnosti, naložene mi v moji službi kakor pisarniškemu oficijanlu, da bom pri tem vedno gledal na blagor službe, voljno slušal zakone, ukaze, navodila ter naročila ‘svojih pre 'stojnikov, da bodem zvesto varoval službeno tajnost in se v vseh ozirih brez upora pokoril določilom ukaza vsega ministrstva z dne 25. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 21), zlasti tudi določilom §§ 23 do 30 tega ukaza.“
Datum:	Podpis:
22.
Ukaz vsega ministrstva z dne 25. januarja 1914. L,
s katerim se izpreminjujé člen II ukaza z dne 23. marca 1907. I. (drž. zak. št. 88) in člen II, § 1, točko 1 ukaza z dne 27. septembra 1911. I. (drž. zak. št. 193) določajo novi razkazi za dnev-ščine (dnevne mezde) pomožnih slug pri državnih oblastvih, uradih in zavodih, oziroma za normalne zneske, ki jih je dati v podlago preskrbninskim užitkom pomožnih slug.
§ 1.
V členu 11 ukaza z dne 23. marca 1907. 1. (drž. zak. št. 88) obseženi razkazi za dnevščine (dnevne mezde) pomožnih slug s polnim opravilom pri državnih oblastvih, uradih in zavodih se razveljavljajo in se nadomeščajo z naslednjimi razkazi :
I.
Za pomožne sluge pri državnih oblastvih, uradih in zavodih izvzemši c. kr. poštni in telegrafski zavod:
					
Za službeni c'a»	na Du- naju	v krajih			
		i. j U.		lil.	IV.
		razreda atflivitetnih doklad			
	kron				
do 4 let 		3*20	3* —	2*80	2* GO	2* GO
čez 4 leta do 8 let . . .		3-30	3*10	2*90	2*1)0
čez 8 let do 12 let. '			H’ GO	3*40	3*20	3*20
čez 12 let do IG let		4’—	3*80	3* GO	3*40	3*40
čez IG let do 20 lot		4*20	4*—	3*80	3*60	3 *00 3*10
čez 20 let		4*40	4*20	4-—	3*80	
					
II.
Za stalne pomožne sluge c. kr. poštnega in telegrafskega zavoda:
					
«Za službeni čas t	na Du- "nJU	v krajih			
		I.	11.	m. J iv.	
		razreda aktivitctnih doklad			
	kron				
pod 1 lotom		«• .	2-80	2-GO	2*60	2*40
čez 1 loto do 3 let			3'—	2*80	2*70	2*G0
čez 3 letu do 5 lot		3*40	3*20	3*—	2*1)0	2*80
čez r» let		3‘GO	3*40	3*20	3*10	3*-—
					
III.
Za časno vzprejete pomožne sluge c. kr. poštnega in telegrafskega zavoda:
Za službeni čas	na Du- naju	v krajih			
		i.	II. ! m.		IV.
		razreda aktivitetnih doklad			
	kron				
		2*G0	2*40	2*30	2*30
čez 1 leto do 3 let		3*	2*80	2* GO	2*50	2*50
čez 3 leta do 5 let		3*20	3*—	2*80	2*70	2*70
čoz 5 let			3*20	3*—	2*90	2*90
					
§ 2.
V členu II, § 1, točka 1 ukaza z dne 27. septembra 1911. 1. (drž. zak. št. 193) obseženi razkaz za normalne zneske, ki se dado v podlago preskrbninskim užitkom pomožnih slug, se razveljavlja in se nadomešča z naslednjim razkazom:
						
	Ako znaša dnevščina					Normalni znesek
	na Dunaju	v krajih				
		I.	II.	III.	IV.	
		razreda aktivitetnih doklad				
	kron					
	3*80	3*G0	3*40	3*20	3*20	950 K
	4-	3*80	3*60	3*40	3*40	1.000 K
	4-20	4*—	3*80	3*G0	3-GO	1.050 K
	4*40	4*20	4*—	3*80	3-80	1.100 K
						
§ 3.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem februarja 1914.1.
Ntiirgkh s. r.	Georgi s. r.
llochenburger s. r. Heinold s. r.
Forster s. r.	Hussarek s. r.
Trnka s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.	Engel s. r.
Morawski s. r.
23
(Slovenlsch.)
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, tudi v letu 1914 v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumnnskem, maloruskem in slo venskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1914 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik 1849. za .		4 K 20 h'Letnik 1866.					za .	4 K 40 h		Letnik	1883.	za .	5K — h	Letnik 1900.		za .	7 K —
Tl	1850. , .	10 ,	50		9	1867.	j* •	4 , -	Tl	r	1884.	9	•	5 . - ,	Tl	1901.	Tl	6 , -
1*	1851. „ .	2 .	60	r	JI	1868.	» •	4 , -	r	„	1885.	9	•	3 , 60 ,	9	1902.	Tl	7 , 50
	1852. „ .	5 ,	20	9	Tl	1869.	ji •	6 . -	r	T*	1886.	Tl •	4,60 ,	9	1903.	9	9 , -
	1853. „ .	« .	30	9	J»	1870.	j» •	2 , 80	Tl	Tl	1887.	Tl •	6, - ,	•n	1901.	Tl	5 , -
	1854. „ .	8,	40	9		1871.	9	•	•4 , -	Tl		1888.	11 •	8.40 ,	9	1905.	H	6 „ -
	1S55. „ .	4 .	70	T	JI	1872.	9	•	6 , 40	Tl	9	1889.	Tl *	6 , - ,	9	1906.	Tl	12 , -
	1856. , .	4 .	90	r	9	1873.	9	•	6 , 60	Tl	9	1890.	Tl •	5 , 40 ,	9	1907.	Tl	13 , -
r	1857: , .	5 >	70	r	9	1874.		4 , 60	9	9	1891.	Tl •	6 , - ,	n	1908.	H	9 , -
	1S58. , .	4 »	80	r	9	1875.	9	•	4 , -	9	9	1892.	11 *	10 , - ,	*	1909.	Tl	8,50
	1859. , .	4 .	—	9	9	1876.	9	*	3 , -	T	9	1893.	11 •	6 , - ,	9	1910.	Tl	8 , 40
	1860. , .	3 ,	40	n	9	1877.	JI *	2 		9	9	1894.	Tl •	6 , - ,	9	1911.	11	7 S -
	1861.', .	3 ,	—		„	1878.	JI •	4 ’ 60	T*	9	1895.	r	7 . - ,	9	1912.	Tl	12 , 50
n	1862. , .	2 ,	80	9	JI	1879.	Tl •	4„ 60	Tl	9	1896.	Tl	7 , — .	9	1913.	9	9 , 50
n	1863. „ .	2	80	r	*	1880.	Tl •	4 . 40	,,	9	1897.	9	15 , - .				
9	1864. „ .	2 l	80		*	1881.	Tl *	4.40	Tl	9	1898.	T»-	6 . - ,				
9	1865. „ .	4 ,	—	n	9	1882.	Tl •	6 . -	Tl	9	1899.	9	10 . - ,				
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kako» nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izroČevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjcni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne liskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24: s tem je vsakemu moči dopolniti nedoslatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.