Akheo 1
Arheološka obvestila / Glasilo Slovenskega arheološkega društva
TEORIJA Panorama teoretske arheologije (L.S.Klejn) Bibliografija Indeks pojmov	1 21 37
AKTUALNOSTI 0 možnostih in potrebah sodelovanja med arheoloaijo in arhitekturo (dr. P.Eister)	43
ODKRITJE Svetac (B.Kirigin & A.Miloševič)	45
DISKUSIJA 0 zgodovini in arheologiji (B.Slapšak) Še o tem kaj je iluzija in kaj stvarnost (A.Rant) Iluzija in stvarnost ali amaterizem in profesionalizem (P.Kos)	51 54 5 5
PRIKAZI Otimačiizgubijenog kovčega : Archaeoloql st at Work & Play (P.P.) Arheologija danas. Dometi VIX/5, Rijeka 1981, 111 str. (B.Teržan) Nouvelles de l'archéologie (B.Djurid)	57 58 59
SESTANKI 13.januar 1982 Rezultati arheoloških istraživanja u istočnoj Slavoniji i Baranji (Vukovar, 6. do 9.lis topada 1961) (A.M.) Savjetovanje arheologa Bosne i Hercegovine u Banja I.uci od 14. do 16.10.1982 (B.Graljuk) Pohorje skozi stoletja (I.Vidmar) Simpozij o kulturnohistoričnih in arheoloških problemih juqovzhodnoalpskega prostora v pozni antiki (S.Ciglenečki) 16.medjunarodni kongres za bizantinske študije (V.Girardi Jurkič) 10.medjunarodni kongres unije za nrethistorijske i nrotohistorijske znanosti, Ciudad Mexico"19.-24.10.1981 (M.Zaninovič)	60 61 63 64 65 66 66
RAZSTAVE Že ob rob razstavi Most na Soči 1880-1980, sto let arheoloških raziskovanj (B.Teržan) Mednarodni arheološki plakat ali razstava zaradi razstave (B.Rupel) Arheološka razstava v Slovenj Gradcu (m.Slabe) Nove najdbe iz Viminacija•(B.Slapšak)	67 63 69 71
ZGODOVINA VEDE Ob stoletnici odkritja situle z Vač (D.Vuqa)	7 1
KRATKE NOVICE Bilješko uz zagrebačku prosJavu svjetskog dana rmizoia '< . (Z.Grrgl) Sestanki Razstave Obvestila in popravki	7 ?. 1 t 7(> 7 7
DRUŠTVO Slovensko arheološko društvo v lotu 1981 (D.Svoljšak)	77
Arheološka obvestila. Glasilo Slovenskega arheološkega društva, zanj odgovoren Drago Svoljšak, predsednik. Uredništvo: Miha Budja, Bojan Djurid (glavni in odaovorni urednik), Jože Kastelic, Peter Kos, Ranko Novak (tehnični urednik), Božidar Slapšak, Biba Teržan. Izdajateljski svet: Mitja Brodar, Timotej Knific, Peter Petru, Marjan Slabe. Naslov uredništva: Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, 061/224 011/333. ARHEO izhaja dvakrat letno, naklada druge številke 500 izvodov. Cena posamezne številke 150 din, celoletna naročnina 300 din; tekoči račun 50100 678 6038?. Tipkonis Zvezdana Gorjanc, Zalka Marinko. Tisk Povše. Fotografije in risbe po želji vračano, rokopisov ne vračamo. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Zaključek redakcije tretje številke 31.5.1982.
Po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 šteje ARHEO med proizvode iz 7.točke prvega odstavka 36.člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Običaj je v uredniških uvodih z nekaj besedami označiti vsebino številke, komentirati tista dogajanja, ki jih vsebina številke ne zajema, pa so takšneqa komentarja potrebna, ali pa odgovoriti na pripombe oziroma kritiko bralcev.
V	tej številki nadaljujemo in zaključujemo osrednji teoretski tekst, Klejnov pregled teoretske arheologije, ki je sočasno z naSim prevodom doživel tudi prevod v francoščino. Integralni del tega pregleda je obširna bibliografija, ki je v jugoslovanskem prostoru skorajda nepoznana. Dodatno objavljamo indeks pojmov (namesto napovedanega slovarčka), ki omogoča lažje gibanje skozi celoten tekst. Skupaj s tem t-nkstom je treba omeniti prispevek o razmerju med arheologijo in zgodovino, kakor tudi prikaz "arheološke" številke revije Dometi.
Nujnost povezovanja arheologije z drugimi vedami dokazuje tehtno razmišljanje P.Fistra o sodelovanju arheologije in arhitekture in želeti je, da hi ta tekst doživel širok odmev, številne komentarje in praktično aplikacijo med slovenskimi arheologi .
V	ribriki Odkritja predstavljamo tokrat otok Svetac, izredno zanimivo in danes skoraj nedostopno arheološko točko, katere vloga v proučevanju pomorskih komunikacij je bistvena.
Precej prostora je namenjenega poročilom o sestankih in razstavah, tekstom, ki večinoma pravzaprav ne zadovoljujejo hotenj uredništva. Se vedno to namreč niso kritične analize posameznih pomembnih dogodkov, temveč prej bolj ali manj izčrpna poročila o poteku dogodkov.
Uredništvo je prejelo precej tekstov, ki se nanašajo predvsem na organizacijo stroke. Na našo pobudo so bili izdelani teksti o arheologiji na fakultetah v Jugoslaviji, zaradi obširnosti teme in tekstov pa tega materiala nismo mogli vključiti v pričujočo številko. To nameravamo storiti v prihodnji številki, ki bo posvečena izključno tej problematiki.
Glede dogajanj v slovenski in jugoslovanski arheologiji je marsikaj povedanega v tekstu o delovanju SAD in v poročilih o sestankih in razstavah. Nedvomno pa je povedanega še premalo. Posebej o tistih procesih in mehanizmih, ki ostajajo v ozadju javnih manifestacij arheološkega dela (ne da bi takšnim procesom in mehanizmom hoteli že a priori dajati negativen predznak), pa bi morali včasih takšno svojo pozicijo zapustiti in svoje pestre barve pokazati tudi drugim.
Pripombe, ki jih je o Drvi številki prejelo uredništvo, so bile pravzaprav maloštevilne, in so se nanašale predvsem na oblikovno plat. Nasprotujoče si izjave različnih bralcev (kolikor so jih člani uredništva lahko spoznali v neposrednih pogovorih) o vsebini in konceptu revije, ocene, ki segajo od negativnih do izredno pozitivnih, nas hrabrijo. Očitno je namreč, da je bila takšna revija potrebna in da se bralci opredeljujejo. Tehnične pripombe smo v tej številki kolikor mogoče upoštevali in jih bomo upoštevali tudi v bodoče. Seveda v mejah, ki jih določa denar.
Preko splrtskog „Meso pro mata"
isves? če se u Grčku 20.000 ovaca s Bukovje®
OSROVAC, 2. IV - Sjočesi aisavsčkag dljsls flufeovica oetv©rit 6@ u avoi godini znsfiejen Izvozni Rijefl i@ o izvozu 20.000 ovaca u Grčku. koji Č3 es rwlizir@tl več tokom lj®t@. O to m® j® gtantca u Obrovcu, kso itosJIse razvoja ma&mztvm u '.o m dlj©lu Bukcvice 1 razvoja Ih odnosa s prrvetnim pastlrlms, potpl-
Mie ugovor m «fjJItfklm „M®sopro™to«i" Osim aigurnog pJasmarta 1 prodna stočnlit vIBusva o^Bdrtom, u tom ersnžmsnu bukovačkl	<@
kvalitetno nepluHI ftssj utežen! (rud, te te Ml potldsj zo |ož brSl navoj stoisratva u so® anfenm kre^u.
I A. I.)
ARCUS SAGITTAEQVE TR0GL0DYTARUM VIAE FERREAE, VICI ET URBES OMNIA SUPER DICTA NOSTRARUM MANUUM OPERA SUNT VIVAT LABOR, VIVAT, VIVAT ...
Poštovani uredn iče ARHEA,
Mi Delmati ne možemo više trpiti ovo što Ilirski savez čini prema nama. Što demo mi sa našim ovcama molim vas lipo? Dokle te privilegije tim Liburnima! Nas su zajevali zapadni: Kelti, Veneti, Britanci, Hispanci i ostala sitna plemena i mi smo se pokoravali odlukama Saveza a unda onizi s Helenima s Liburnskim ovcama. Smatramo da Ilirski savez ne vodi dobru vanjsku politiku i ne uzima u obzir problem naših ovaca i našu dugogodišnju suradnju s Helenima. Ilirski savez ne želi da se siti da smo mi Delmati dali zemlju Helenima na našim otocima: ubavoj Pitijeji i šum-noj Issi kako to piva njihov pisnik Apoloni je Rodski. Do sada smo uvik mi trampili robu s Helenima a osobito onda kada smo se oslobodili liburnskog jarma i otirali ih tamo di im je uvik i bilo misto. Onda smo sklopili ti savez i tili dilit i dobro i zlo a undac ete ti ga na, oni "gori" namistili njima za prodat ovce u Garšku. E jebi iga bato nemere to tako, jok - kako bi to rekli Me-si ili oni Dardanci. Svaki Ilir borne zna da su naše ovce najbolje. Po našin ovcan se baca lja-ga od onizi priko Krke, a pripo-vida mi je moj prijatelje Daiko iz Ridera da oni noču plivadu priko rike da bi se omrsili naših ovci, i da ih kredu. Muko moja ča je ovo došlo bit! A ča čemo s našin kozan? Savez de, ako ovako nastave, i na naše koze zaboravit. Budimo judi. Evo mi demo Liburnima oprostit ovce i zaboravit demo na sve ča je bilo, ali da se nama da prvenstvo trame s kozan! Ne smi se zaboravit da se po našin kozan zove i jedan garški grad na na-šoj obali - Tragyrion. Da ne bi mislili da je ovo zajebancija šaljen van iz naših novin vist obo tim ovcan iz Burnuma.
vaš Verzus
Panorama teoretske arheologije
Leo S. Klejn
Prvi dvoletni pregled tekoče literature: 1970—71
Na začetku sedemdesetih let je "nova arheologija" dosegla nekatere pomembne uspehe; skupina "novih arheologov" (1'iilmšen, Struever, Plog in M. King) je prevzela vodstvo revije Amn,ri can Antiquity in napovedala spremembo v uredniški politiki (Wilmsen 1970 a). V celoti gledano pa je za to obdobje vendarle značilna povečana aktivnost nasprotnikov "nove arheologije" in sploh predstavnikov tradicionalne arheologije, medtem ko je produkcija "nove arheologije" manj obsežna in manj izvirna kot prej. Če uporabimo vojaško terminologijo, tako priljubljeno v vrstah "nove arheologije", je nastopila faza vkopavanja v pričakovanju ostrega sovražnikovega napada.
Produkcija »Nove arheologije«
Člani Binfordove "mafije" so objavili nadrobne .razlaoo svojih konkretnili raziskav (Hill 1970; Lonqacre 1970 a; HIIm-rn 1970 b), Se en zbornik (Lonqacre 1970 b) in vrsto člankov (llodson 1970; Hammond 1971; Struever 1971; Kinq 1971; Thomas 1971; Zubrow 1971).
Fritz in Plog, predstavnika druge generacije Binfordovih študentov, katerih rokopise so "novi arheologi" sicer redno citirali, sta končno lahko v American Antiquity objavila članek o naravi-arheološke razlage (Fritz in Plog 1970). Tu obravnavata kot razlago samo tisto, kar se podreja neki zakonitosti ali- zakonitosti podobni generalizaciji. Watson, LeBlanc in Redman (1971) so to stališče razvili v knjigi Explanation in Archaeology. P..T. Watson je pristopila k "novi arheologiji" skupaj / geologom in filozofom Richardom Watsonom. Ta je najprej pokazal, da geologija ni deskriptivna temveč, nič manj kot,fizika nomotetična veda, (R. Watson 1965 ; 19(j6a; 1969). Potem se je skupaj s P.J. Watson postavil v bran antropologije in zgodovine; priznal jima je isti status ter apliciral na osnovi ekologije sistemski piistop in uporabo modelov na evolucijo človeka (Watson in Watson 1969). Kasneje je R. Watson objavil več del, v katerih je ugotavljal, da vse to velja tudi za arheologijo (R.Watson l966b,1970,1972), P.J. Vatson pa je organizirala seminar, na katerem so biii terenski postopki pojasnjeni v procesualnem smislu (Redman in Watson 1970); tako je dozorela ideja o knjigi, ki naj bi predstavila strogo raziskovalno logiko, ki je osnova "nove arheoloaije".
Knjiga Explana t i on in Archaeology obravnava logiško strukturo "eksplicitno znanstvene" arheologije (naravo razlage po Fritzu in Plogu, hipotetsko deduktivno tehniko po Binfordu in Hillu, filozofske osnove po Hemplu in Oppen-heimu). Izdelane so razlagalne sheme ("modeli") - sistematska teorija in ekološki koncept, podana je kritika normativnega razumevanja kul-
ture (po Binfordu) in obravnavani so problemi rekonstrukcije družbenih struktur. Kot Fritz in Plog tudi Watson, LeBlanc in Redman strožje in odloč neje kot Binford zagovarjajo scien— tifikacijo arheologije. Lahko rečemo, da je ta skupina (2+3) predstavljala posebno krilo ameriške "nove arheologije", za katero je glavni problem bila nomotetsko deduktivna razlagalna shema in ki je na ta način razvijala Binfordove ideje v neki ozki smeri; knjiga treh avtorjev je bila temeljno besedilo za vzgajanje podmladka v tej smeri. Načela ameriške "nove arheologije" so bila tu sistematizirana in jasno podana; to je omogočilo boljši vpogled v njihove prednosti, pa tudi slabosti in omejitve.
Istočasno je v Angliji izšel članek s podobnim naslovom Explanation in Prehistory (Harris 1971). Avtor je zapazil razlike med koncepti Binforda in Clarka in podprl Binfordo-vo tendenco iskanja razlage arheoloških dejstev v sociološki teoriji, v demografskih in ekoloških odnosih - skratka izven arheologije.
V	"kulturnem pristopu" oziroma natančneje v Clarkovi tendenci, da arheologijo zapre samo vase, je videl nevarnost, da se arheologija omeji 7-'jol j na opredeljevanje enot kulturne t aksonom i je.
Napadi na »Novo arheologijo«
V	tem času so bili v "novo arheologijo" usmerjeni trije težki udarci.
Prvi je bil usmerjen proti predlogu obeh Binfordov in Sacketta, da je zaključek mous-teriena treba razumeti ne kot posledico spremembe v populaciji temveč kot"strukturno pozo" (spremembo v gospodarski dejavnosti) pri isti populaciji. Collins je nastopil proti tej ideji najprej v svojem splošnem pregledu (1969) in kasneje še v posebnem članku (1970). Njegov ugovor je bil metodološkega značaja; dvomil je, da se funkcionalne podobnosti odražajo v variabilnosti oblik enako močno kot kulturni (etnokulturni) odnosi. Analogne argumente proti Binfordovemu mnenju je podal tudi Hellars(1970), ter opozoril tudi nn teritorialno in kronološko ločenost varietet v mouste-rienu. Bordes, glavni zagovornik teze, da je paleolitske kulturne skupine treba razumeti kot migrirajoče etnokulturne enote ( v tem j<■ naslednik Breuila), je skupaj s Sonneville - Bor-desovo nastopil proti Binfordu s celim sistemom arqumentov, tudi etnografskih, o bistveni odsotnosti diferenciacije pri predmetnih sklopih in Dri najdiščih (Bordes in de Sonneville-Bordes 1970) . V odgovoru se je Binford (1973) uspešno zoperstavil etnografskim argumentom in na podlagi lastnih terenskih raziskav dokazal razliko v tehnologiji med sodobnimi in prazgodovinskimi lovskimi plemeni. Tehnologija sodobnih lovskih plemen je dolgoročno usmerjena in ima stabilne sklope orodij, ki jih ohranjajo daljši čas; tako je bilo tudi v mlajšem paleolitiku. Za razliko od tega pa je bila mousterienska tehnologija vezana na posamezne
2
situacije: orodja so bila pripravljena za vsako priliko posebej na mestu samem in ko niso bila več potrebna, so bila zavržena; zaradi takšne prakse kažejo ostanki ekonomsko diferenciacijo. Dodatne ugovore sta podala tako Bordes (1973) - z dokazi za istočasnost paleolitskih kultur,kot Mellars (1973)- z dokazi na podlagi podobnosti med mousterienom in mlajšim paleoli- . tikom. Na drugi strani je Sackett (1973) menil, da sta nasprotujoči si strani pripisali absolutno vrednost stvarem, ki so le različni aspek-ti neke kompleksne realnosti; razpravo je prenesel na raven razlikovanja med stilnimi in funkcionalnimi potezami na ravni generalne teorije, saj sta možni obe razlagi in je odločitev odvisna od konteksta.
Druoi udarec je bil usmerjen proti Clarkovi Analytical Archaeology. Najbolj bistvene ugovore je podal Rouse (1970), ki je zavrnil legitimnost pretvarjanja arheologije v posvem. analitično in izključno artefaktno vedo. Po njegovem mnenju je treba med analitičnimi operacijami in pa antropološkimi (oziroma pro-cesualnimi)generalizacijami, izhajajočimi iz modelov, izpeljanih iz drugih ved in iz primerjav s sodobnimi pojavi, rekonstruirati dogodke in pojave in to na podlagi metod prazgodovine in zqodovine (prim, razpravo Willeya in Sabloffa z Binfordom). Tega pa po njegovih besedah v Clarkovem delu ni. Nadalje je kritiziral Clarka, ker ni upošteval potrebe po vključevanju neartefaktnega materiala v arheološko raziskovanje. Rouse je nastopil proti temu, da arheologiji zastavljamo naloge, ki jih ima sicer prazgodovina kot sintetizirajoča veda. Opozoril je, da analitični postopki enačijo poteze (traits) oziroma predmete, ki znotraj kulture nimajo enakega pomena, in menil, da bi pri tem morali upoštevati izkušnjo lingvistov, ki razlikujejo različne nivoje formalne analize glede na stopnjo pomenske zasičenosti materialnih elementov in tipe pomenov. Rouse tipologije ni bil pripravljen zamenjati s taksono-mijo. Po njegovem mnenju je bila taksonomija s svojo strogo hierarhizacijo ustvarjena in koristna za obravnavo zaprtih sistemov, kot so to npr. biološke vrste. Populacije kulturnih pojavov pa so odprti sistemi, kjer prihaja do svobodne izmenjave elementov. Zanje je primernejši sistem klasifikacij različnih elementov vzdolž različnih osi, kar je Rouse sedaj imenoval "tipologija", prej pa(po mojem mnenju bolj adekvatno) "analitična klasifikacija" (Rouse 1960) .
Hymes (1970b) je nadaljeval kritiko formalističnih omejitev Analitične arheologije s sta-liSča lingvistično usmerjenega kulturologa. Clarka je obtožil, da je pri razvijanju teorije za integracijo arheološkega materiala mislil, da lahko izhaja iz ostankov samih, namesto da bi gradil na proučevanju nedotaknjenih in živih kultur; opozoril je, da narave jezika ne moremo doumeti, če se omejimo na popačene odlomke starih tekstov. Clarka je tudi obtožil, da se omejuje na kvantitativno analizo, ki ne vodi avtomatsko tudi do razumevanja ma-
teriala. Menil je, da je potrebno operacionalizirati kvalitativno analizo in v izkopanem kulturnem materialu odkrivati semantične strukture, podobne jezikovnim strukturam; to bi najverjetneje zahtevalo, da ob politetičnem ugotavljamo tudi monotetično grupiranje elementov .
Analitični arheologiji najbolj naklonjeno stališče je v tej diskusiji zavzel Moberg (1970a), vendar je tudi on kritiziral pretiravanja o avtonomnosti arheologijo kot tudi Clarkov pretirano poenostavljen pristop k problemu sinteze različnih virov in v zvezi s tem vprašanju integracije ved.
V	odgovoru je Clarke (1970b) blagohotno priznal tehtnost kritičnih komentarjev, vendar s pripombo, da so vsi udeleženci v diskusiji nastopali vsak na svoj način enostransko; če je Clarkove predsodke opredeljevala naklonjenost naravoslovnim znanostim, je bila to pri Hymesu lingvistika in pri Mobergu zgodovina.. Menil je tudi, da z Rousejem ne bo mogoče priti do soglasja, saj sprejemnik, ki je naravnan na drugo valovno dolžino, pač ne bo mogel sprejeti sporočila. Clarke se je branil duhovito in pametno, vendar bi bilo morda še pametneje, če
bi skušal uglasiti svoj sprejemnik na valovno dolžino nasprotnikov. Ker pa tega ni hotel napraviti, se je odrekel priložnosti, da se sooči z nevsakdanjim in nenavadnim sklopom problemov, ki pa so za "novo arheologijo" vendarle bili pomembni.
Tretji udarec je bil namenjen antropološkim temeljem "nove arheologije". Antropolog Kushner (1970) je na vljuden in prijateljski način, kot amicus curiae, podvomil, (1) da kulturo lahko obravnavamo kot adaptivni mehanizem, (2), da kulturo lahko predstavljamo kot sistem in (3) da je vredno kot glavno nalogo arheologije postavljati razlago kulturnih podobnosti in razlik. (Spomnimo se, da je prav v tem 1970. letu Trigger objavil kritiko nomotetične tendence v "novi arheologiji".)
V	letu 1971 so se pojavili še drugi kritični članki. Eden med njimi je bil naperjen proti "prepovedi" odprav, ki niso usmerjene k ozko omejenemu cilju (usmerjene odprave,goal-ori-ented expaditions) (Chenhall 1971). Drugi je kritiziral predlog Deetza, Longacra in Whal-lona, da bi na podlagi variabilnosti arheološkega materiala rekonstruirali rezidenčna pravila (residence rules); predvsem je podvomil v veljavnost etnoloških zakonitosti, na katerih je predlog temeljil (Allen in Richardson 1971). Če ta kritika že ni zavrnila predložene razlage razlik v variabilnosti arheološkega materiala v smislu subkultur,
pa je vsaj pokazala, da so interpretacijske možnosti širše in manj zanesljive, kot pa je to izgledalo v prvem trenutku (diskusijo so nadaljevali Ember in Ember 1971, Lane in Sub-lett 1972 in Ember 1973).
Matematika
V teh dveh letih so so pojavili trije pomem- • bni zborniki: eden v Parizu (Gardin 1970), eden v Moskvi (Kolčin in Šer 1970) in eden v Edinburghu (Hodson, Kendall in TSutu 1971). Pronagandisti "nove arheologije" so vse tri pripisali svoji domeni, vendar pa je to bilo neutemeljeno. Zborniki so v resnici podali nekatere predloge, ki zadevajo kompleks problemov, s katerimi se je "nova arheologija" mnogo ukvarjala: formalizacija raziskave, ustvarjanje deskriptivnih jezikov, aplikacija metod semiotike, teorije informacij in matematike in uporaba računalniške tehnologije. Čeprav je "nova arheologija" skušala monopo-lizirati te probleme, so o njih v resnici razpravljali tudi drugod. Obenem je seveda "nova arheologija" vsebovala tudi druge elemente, ki pa jih v nobenem od treh zbornikov ne najdemo.
Razprave v francoskem zborniku, ki predstavlja akta marsejskeqa sestanka arheologov iz 16 držav(med njimi je bilo tudi nekaj "novih"), so usmerjene k razreševanju predvsem dveh problemov: (a) razvijanje optimalnih metod za objektivno beleženje arheološkega materiala (kar je zahtevalo razvijanje deskriptivnih analitičnih jezikov in teoretsko povezovanje arheoloaije z lingvistiko); in (b), ma-tematizacija klasifikacijskih poskusov arheologa z namenom da bi ta opravila lahko prepustili računalnikom (kar je zahtevalo razvijanje statističnih in korelacijskih postopkov, ki bi ustrezali naravi kulture, posebnostim arheološkega materiala in nalogam sodobnega raziskovalnega dela). Predloženi so bili različni raziskovalni pripomočki: izdelava ska-logramov za morfoloqijo stila in ornamenta (Elisséeff 1970), uporaba indeksa stopnje skladanja (degree of agreement) med klasifikacijami (de la Vega 1970) itd. Omenil sem že pristop na podlagi strukturalne lingvistike (Hymes 1970a).
Sovjetski zbornik, ki je skoraj izključno delo arheologov iz dveh mest - Moskve (večinoma iz Arheološkega inštituta Akademije znanosti) in Leningrada (skupina Univerze in pa posamezni raziskovalci iz Arheološkega inštituta in iz Ermitaža), nrav tako vsebuje dve skupini člankov. Članki prve skupine razvijajo pripomočke za formaliziran opis oriainalncqa materiala in za operacije v zvezi z njegovo obdelavo. Druga skupina je posvečena generalizacijam na podlagi velikih količin arheološkega materiala s pomočjo statističnih in kombinacijskih metod (članki te skupine se večinoma ne ukvarjajo z razvijanjem metod, temveč z njihovo aplikacijo).Nekaj člankov prve skupine ima širši metodološki značaj: razvijanje deskrip-tivno-analitičnega jezika za opisovanje keramike, pri čemer so značilne poteze ugotovljene ob upoštevanju obrtnikovih namer (Maršak 1970; ql. tudi 19f>r>); formalizaci j.! opisa, tako da vsebino odkrivamo z metodami matematične logike (Brajčevskij 1970); algoritmizacija
serijacije z uporabo tournamentne matrike (prisotnost-odsotnost), ki rezultira v grafu (Šer 1970). Nekam izolirano mesto ima v tem zborniku delo Kovalevskaje (1970a), posvečeno novi in plodni ideji, da se arheološka kategorija ornamentiranih predmetov obravnava kot sistem simbolov, ovrednoti višek informacije (s primerjavo idealnega modela z realnostjo) in ugotovi razširjanje in razvoj sistema na podlagi sprememb v tem višku (gl. tudi Kovalevskaja 1970b). Posebej je bil objavljen članek o analizi Brainerd-Robinso-nove serijacijske tehnike (Kovalevskaja, Po-gožev in Pogoževa 1970).
Tretji zbornik vsebuje akta anglo-romunske konference o uporabi matematike pri arheoloških in zgodovinskih raziskavah (Mama i.i, Romunija, 1970). Največji del člankov se je osredotočil na probleme serijacije in s tem povezanem matematičnem ugotavljanju podobnosti na podlagi matrik. Predložene so bile analogije z lingvističnimi tehnikami (Iosi-fescu in TSutu 1971) in analiza politetične-ga principa klasifikacije (Lehrman). Zaključek (floberg 1971) vsebuje kratek pregled zgodovine uporabe matematičnih metod v arheologiji, zelo jasno predstavitev sturkture arheološkega materiala kot predmeta raziskovanja ( in aplikacije uporabe matematičnih metod) iti kratek povzetek rezultatov konferenco. Ti trije zborniki jasno kažejo, kako daleč je prišla matematizacija arheolqgije v desetih letih (prim. Heizer in Cook 1960).
Problem integracije
Stara arheologija /"nova arheologija". V toku vojnih operacij "nove arheologije" proti stari, je bilo skozi salve medsebojnega zanikovanja tu in tam slišati šibke pozive k sodelovanju in ugotovitve o komplementarnosti obeh pristopov (R.McC.Adams 1968; Matson, LeBlanc in Red-man 1971:XIV, 170-72). Ti pozivi pa so bili v glavnem le govorjenje in jih niso spremljali dejanski poskusi integracije. Skandinavci so menili, da bi bilo treba N.Bohrov princip komplementarnosti uporabiti tudi v antropologiji in arheologiji (Gjessing 1960; Marstrander 1970), vendar ga niso zmogli prenesti s filozofskih višav na operacionaino raven teoretske arheologije. Slišali so se glasovi, ki so vzpodbujali k iskanju "zlate sredine" z balan-siranjem med dvema ekstremoma na podlagi enostavnega "linearnega modela" (Thompson 1972) ali pa pluralističnega sožitja in medsebojnega dopolnjevanja raznih pristopov (Redman 1973b; Adams 1973) in pozivali so, naj se ne dopusti, da bi en pristop nadomestil drugega (Thompson 1972:38). V enem primeru je bila motivacija povsem jasno podana - "arheologija je eklek-tično področje" (Redman 1973b:5), seveda pa iz eklektičnih kompromisov ne more zrasti stabilen organizem. Sorodne znanstvene vede in celo posamezne veje arheologijo same so ostale ločene; metodološko tradicije so ostale nepovezane in znanstvene populacijo ločene. Borba med "novo" in staro arheolocjijo je stara nasprotja le
še zaostrila in jih povezala v sveženj, saj je "nova arheologija" osredotočena na eno od vej arheologije v eni od populacij in v rokah ene od znanstvenih tradicij, vse te razkole le še poudarila.
Bolj kot kdajkoli prej je postalo očitno, da moramo, preden se lotimo "sestavljanja preteklosti" ("piecing together the past", kot je glasil Childov moto), sestaviti sedanjost - torej arheologijo. "Arheologija je ena", je zapisal Childe (195 6 :VI). Sal je bil to bolj ideal kot pa ugotovitev dejanskega stanja. Chang (1976a: 137-43) je položaj označil kot "konkurenčne arheologije". V arheologiji je bilo mnogo razmejitev; težko bi jih bilo odstraniti in gotovo ne bi bilo mogoče odstraniti vseh naenkrat. Dogajalo se je, da so se programi, predloženi kot osnova za poenotenje (npr. Clarke 1970b:27), pokazali kot zgolj nova osamljena stališča.
Res je, da je na nekaterih področjih prihajalo do medsebojnega oplajanja nasprotujočih si skupin. Tako zvemo iz poročila simpozija o problemu propada'civilizacije Maya (VJilley in Shimkin 1971), da so se pogledi zagovornikov "dogodkov" spremenili in se premaknili bliže "procesom": osrednje mesto v razlagi propada so sedaj imeli dejavniki notranjega razvoja. Pfi tem pa med udeleženci Binford ni omenjen in tudi v zgodovinskem pregledu in celo v bibliografiji ne. Spet na drugem področju je Taylor (1972:28) ugotavljal, da "neotradicionalizem" predstavlja podrejanje novih metod starim konceptom.
Star: svet/novi svet. Avtorja dveh člankov, ki sta izšla na meji desetletij, sta skušala premagati prepad med največjima populacijama arheologov - arheologi starega in novega sveta. Eden izmed njiju, Američan Ehrich, je napisal vrsto člankov (1961; 1963; 1966; 1970),kjer je skušal predstaviti Evropejcem koncepte in metode ameriške arheologije in prikazati njihovo uporabnost na materialu iz Evrope in starega Vzhoda. Ugotovil je temeljno različnost v principih in v usmeritvah, ki predstavljajo osnovo konceptualnih sistemov v obeh delih sveta, ni pa uspel razrešiti te temeljne različnosti; vendar kako (in čemu) naj prenašamo sklope konceptov, ne da bi ta nasprotja razrešili?
V drugem članku je sovjetski avtor (Bašilov 1969) predstavil svojim kolegom ameriške koncepte in metode ter predlagal možnost uporabe nekaterih. Poleg problema, ki smo ga omenili v zvezi z Ehrichovim poskusom, pa je v članku Bašilova tudi izbor konceptov bil preozek in vse preveč naključen (prim. Klejn 1970b).
Nenavadno je, da so poskusi, da bi Američanom predstavili. evropske koncepte in da bi evropske koncepte uporabili na ameriškem materialu, bili redki in so tudi zgodaj zamrli (npr. Clark 1953; Hawkes 1951; Bushnell 1961). Ob vsej koristnosti samo spoznavanje konceptov in metod drugih znanstvenih populacij ni reši-
lo problema "sestavljanja sedanjosti". Potrebno je bilo iskanje globljih možnosti sinteze in integracije, in prav leto 1970 označujejo takšna iskanja.
Arheologija/sovodnp vede. Dve teoretsko pomembni in zanimivi monografiji, ki sta izšli 1970 in sta bili izdelani po tradicionalnem ključu, stojita sicer nekam zunaj razprave med "novo" in tradicionalno arheologijo, vendar zanjo nikakor nista brez pomena. To sta tehtno delo Hachmanna (1970) Die Goten und Skandinavien in Clarkov (1970) briljantni esej fispectr, of Prehistory.
Prvo delo je posvečeno konkretni nalogi - lociranju prvotne domovine Gotov. Hachmann je zavrnil tradicionalno razlago (skandinavska pradomovina), vendar pa je v novem preverjanju metodologije našel izhodišče za nov pristop in zastavil nekatera teoretska vprašanja. Razreševanja teh vprašanj se je lotil v smeri, ki jo je začrtal (sledeč Eggersu) v sodelovanju s Kossackom in Kuhnom že 1962. To ie bilo vDrašanie sinteze različnih virov - vprašanje integriranja strok pri rekonstrukciji zgodovine najstarejših obdobij.
Strukture preteklosti se odražajo v različnih vrstah virov (pisanih, arheoloških, jezikovnih, etnografskih) na različne načine - kot bi bile nrojecirane na ploskve, postayljene na različnih mestih in pod različnimi koti. Kako naj jih sestavimo v zavesti (enega) raziskovalca ko gradimo sintezo. Končno je znanstvenik danes bolj kompleksen in bolj Specializiran in komajda mogoče je, da bi se nekdo poglobljeno ukvarjal z več strokami (oziroma, da bi temeljito poznal slike, ki se odražajo na različnih ploskvah). Hachmann je predlagal rešitev: opustimo široke teritorialne in kronološke okvire in se posvetimo posameznim sklopom dogodkov (vzorčni pristop - exemplarische Betrachtung) . Vendar pa - ali to ne zmanjšuje sposobnosti razpoznavanja podobnih konfiguracij na različnih nivojih? Mar se s tem ne povečuje možnost napačnih primerjav. Leta 1962 smo imeli razmeroma enostaven primer: tri ploskve, na katerih se je odražala preteklost - pisani, arheološki in jezikovni viri - so se ob primerjavi skladali. Rezultati so bili očitno identični in za sintezo je bilo dovolj postaviti rezultate enega poleg drugega. Sedaj se je Hachmann spoprijel s težjim primerom, saj se razultati raziskovanj, ki so potekala ločeno v treh strokah (po principu "regresivnega iz-čiščevanja"), očitno niso skladali. Pisani viri govorijo o prihodu Gotov iz Skandinavije; topo-nimi temu kot izgleda ne nasprotujejo (otok Gotland in dežela Gotland na Švedskem), vendar pa tega ni mogoče potrditi z arheološkimi podatki. Hio Rho du s j hia salta.
V tej točki tehnika, ki jo je predložil Hachmann, ni funkcionirala. Ni uspel ugotoviti sovpadanja konfiguracij na različnih ploskvah. Hachmann je revidiral tradicionalno obravnavanje predmeta, kot se je odražal na eni od
ploskev (pisani viri) in mehanično prenesel (projiciral) ta izsledek na ostale ploskve ter material uredil tako, da se je skladal s tem rezultatom. Revizija pisanih virov mu je omogočila, da je prvotno domovino Gotov iz Skandinavije prenesel v porečje Visle. Arheološki in ostali viri naj bi bili tej rešitvi podrejeni. Komično je pri vsem tem dejstvo, da čisto arheološki dokazi za takšno rešitev niso bili prav nič bolj številni kot za tisto, ki jo je zavrgel, kar pomeni, da jih skoraj ni bilo.
Da bi se lahko spoprijel s temi težavami, je Hachmann poglobil in okrepil svoje stališče, da so na posameznih ploskvah odrazi lahko bistveno različni in da se nekateri dogodki včasih tudi sploh ne odražajo. Posebej je govoril o šibkem odražanju ali celo ne-odražanju nekaterih oblik migracije na arheološkem materialu. Sama po sebi so ta razglabljanja bila zelo zanimiva, vendar pa niso nudila konstruktivne rešitve problema sinteze, temveč so zgolj opozorila na težave, ki se tu pojavljajo.
Problem je bil še posebej aktualen v luči prepričanja "novih arheologov", da so vsi elementi sistema kulture medsebojno povezani in da so vsi podsistemi medsebojno prilagojeni ter na ta način natančno odražajo drug drugega. Problem odraza in sinteze je bil v njihovem delu očitno poenostavljen. Že naslednje leto je Hachmann izdal novo knjigo pip Germanen (1970a; prim. 1971b) in v njej proillag.il še eno rešitev, ki je izgledala bolj obetavna: ne izberemo neke posebne teme ali sklopa dogodkov, temveč nek aspekt teme, in to tak, da lahko pričakujemo na različnih ploskvah kar največjo skladanje med ohranjenimi odrazi izginule "trodinenzional-ne" strukture. Za povezovanje pisanih in arheoloških virov naj bi bila ta aspekt pri ugotavljanju grupacij starih Germanov po njegovem mnenju sfera religioznih obredov (ugotavljanje kulturnih enot). Argumentacijo za ta vrednotenja sem podal v svojih ocenah (Klejn 1974a; b; 1975) .
Humanisti/naravoslovci. Druga od dveh zgoraj omenjenih knjig (Clark 1970) predstavlja poskus integracije humanističnega in naravoslovnega pristopa arheološkemu proučevanju prazgodovinske preteklosti. Za Clarka pomeni humanistični Pristop priznavanje pomena kulturne diferen-cijacije (str. 49-50). Menil je, da človekova vrednotenja ne morejo biti "vrojena" , lahko so le umetna in torej niso le rezultat človeške družbe kot take, Comveč tudi zgodovine vsake konkretne človeške skupnosti. Ločiti se od kulture bi pomenilo lzcubiti človeško naravo; ni mogoče ostati človek zunaj zgodovinskih izročil, saj- je prav prevzemanje teh izročil tisto, kar konstituira človeštvo. Modno opuščanje zanimanja za kulture je Clark razumel kot pretirano reakcijo na šovinistične ekscese .
Po Clarkove.m mnenju arheolog prevzema naravoslovni pristop, ko opazuje razvoj kultur kot proces evolucije (ki teče v skladu z neomaja-
nimi zakoni - enako kot Leče evolucija v naravi v celoti) - in ne kot posledico samovoljnih dejanj zgodovinskih oseb. Pot k integraciji obeh pristopov je Clark videl v možnosti, da pri evoluciji kultur opazujemo ne le iste vrste zakonitosti, temveč preprosto iste. zakonitosti kot v naravni evoluciji, z istimi temeljnimi dejavniki - dedovanje (tradicija, izročilo), mutacija (individualna odločitev), naravna selekcija (med skupinami) itd. Podobne rešitve so bile predlagane že večkrat (med najnovejšimi je treba omeniti Darlingtona 1968 in 1969 ter Ju.I.Semenova 1962 in 1966). Clar-kova verzija je zanimiva, ker projicira celoten problem na odnos med naravoslovci in humanisti, med scientifikatorj i arheologije in tra-dicionalnosti. Na drugi strani pa njegovo rešitev bremeni nevarnost nelegitimne biologiza-cije družbenih procesov, neupoštevanja posebnosti družbe in kulture. Clark je to težavo sicer opazil, ni pa se z njo temeljiteje ukvarjal (prim. S.A.Semenov 1967; Bray 1973). Primerjava del Darlingtona in Ju.I. Semenova, ki so si diametralno nasprotna, bi neizbežno razširila meje razprave, vendar Clark nobenega od njiju niti ne omenja.
Medtem ko je Hachmann nadaljeval smer, ki je zapolnjevala pomembno vrzel, ki jo je v tematiki puščala "nova arheologija" (sinteza virov, integracija ved), je bilo Clarkovo delo posebej zanimivo zaradi iskanja osnove za združitev dveh sodobnih tokov v arheologiji - humanističnega in pa tistega, ki je bil usmerjen k tradiciji naravoslovnih znanosti, kar bi v bistvu pomenilo stare in "nove"ar-heologije. Kakor koli že, pofeebnost teh nevsakdanjih študij so modeli sinteze in integracije in to jih ločuje od sočasnih tokov.
Vzhod/Zahod. To neprecizno nalepko običajno uporabljamo za označevanje nasprotujočih si družbenih sistemov in obenem političnih in ideoloških taborov-socialističnega in kapitalističnega. Nanaša se na sovjetsko arheologijo in arheologijo drugih socialističnih držav na eni ter arheologijo najrazvitejših kapitalističnih držav Evrope in Amerike na drugi strani. Druge dežele se usmerjajo k eni ali drugi od obeh strani. Ločitev med dvema velikima znanstvenima populacijama je zasnovana na bistvenih ideoloških in metodoloških razlikah. Teh'nasprot i j ni mogoče ods; raniti. Sredstva za to ni; hibrid izaci j a je nemogoča. Prehod od "hladne vojne" k popuščanju mednarodne napetosti jih ne odstranjuje in tudi blaii ne. Po Renfrewu (1970a:174) teoretski komentarji sovjetskih arheologov "pričajo o znatnem prenadu med	arheološko mislijo v
Sovjetski Rusiji ter Zahodni Evropi in Ameriki". Renfrew obsoja težnjo po izolaciji znanstvenega procesa na Zahodu. "Brez dvoma gre naše nepoznavanje sovjetskih teoretskih del v veliki meri v našo'škodo."
Ali pa temeljne razlike pomenijo tudi, da je sodelovanje nemogoče in da so znanstveni stiki nekoristni? Ne. Predvsem je (iz mnogih razlo-
gov) potrebno dobro poznati celo arheološkega nasprotnika in zato je zaželeno razširiti izmenjavo strokovnih informacij. • Drugič: če naj bo znanje globinsko, potem nikakor ne bi smeli opustiti poskusov, da drug drugega razumemo, in zato (in ne samo zato) sta koristna "neposreden dialog" in polemika. Tretjič: kakor koli že so razlike o temeljnih problemih izrazite, bodo specialisti za neko področje vedno imeli določene skupne koncepte, skupne interese in do določene mere skupen jezik ( ni slu-ča j no, da filozofi govorijo o "enotnosti nasprotij"). Vse to je mogoče razvijati s skupnimi napori, ne da bi se morali pri tem odpovedovati lastnim principom in prepričanjem. Četrtič: konkretni dosežki ene strani, njen parcialni teoretski razvoj, često sovpada z razvojem na drugi strani in ga je včasih mogoče prenesti in dokaj dobro vključiti v splošni sistem, ki qa je zgradila druga stran. Zqodi se celo, da so nekatera stališča, ki so bila razumljena kot temeljna za sistem, podvržena ponovnemu premisleku (upoštevajoč kritiko v luči novih dejstev ali izkušenj),so prevrednotena in izgubijo pomen, ki so ga neko; imela:.to se je znodilo v sovjetski arheologiji v zvezi z negativnim stališčem do etničnih opredelitev in migracij. Dogaja pa se tudi, da določen metodološki pristop izvrši na drugega pritisk, zavzame njegov položaj in doseže vpliv in privlačnost za nasprotno znanstveno populacijo.
V 60. letih je na Zahodu prišlo do spremembe v odnosu do marksizma v arheologiji in sorodnih disciplinah. Marksizmu je bil priznan status znanstvene metodologije in odtlej je bil le redko enačen z vulgarnim mehaničnim meterializmom ali tehnološkim determinizmom, bojkot ali apriorno zavračanje pa so nadomestile bolj prefinjene oblike kritike (Klejn 1968b; Averkieva 1973). Na prehodu v 70. leta je prišlo do nove spremembe; zahodni arheologi in fizični antropologi so se začeli zanimati za možnosti pozitivne aplikacije marksistične metodologije pri lastnih proučevanjih. Za mnoge med njimi ni bilo sprejemljivo vse v marksizmu in često je njihovo razumevanje marksizma bilo daleč od sistema marksistično-leninistične doktrine, ki so se je držali sovjetski znanstveniki in njihovi kolegi iz socialističnih dežel, vendar dejstvo ostaja. Četrt stoletja prej je bil Childe bela vrana med zahodnimi arheologi. Sedaj pa smo priča določeni "childeizacij i" zahodne arheologije.
Vzpodbuda, ki jo je za oblikovanje Childovega koncepta neolitske in urbane revolucije predstavljal njegov marksistični nazor, je bila na Zahodu splošno priznana. V zahodni nemarksis-tični strokovni literaturi najdemo visoke ocene doprinosa marksističnih idej arheologiji (npr. Woodall 1972:22,43). Še 1. 1970 je Thompson trdil po starem, da je "marksizem... preprosto skupek dogm 19. stoletja, ki jih lahko po lastni volji ignoriraš ali pa sprej-meš. Dober arheolog je lahko naklonjen marksizmu kot pokojni profesor Childe ali pa je
katoliški duhovnik kot pokojni Abbé Breuil; med osebnimi pogledi arheologa in kvaliteto njegovega dela ni nobene zveze" (Thompson 1970). Samo dve leti kasneje je Leone (1972b: 18) zapisal: "Eden od razlogov za to, da je Gordon Childe najboljši arheolog, kar jih je dala stroka, je v tem, da je posedoval in uporabljal močno paradigmo, marksistični mate-rializem". Ob 72. letnem zboru Ameriškega antropološkega društva (New Orleans 1973) je potekal simpozij o marksistični teoriji v antropologiji; ob 73. letnem zboru (Mexico City 1974) je bila tema simpozija marksističen pristop arheološkemu raziskovanju. Stiki med dvema populacijama, izmenjava mnenj in neposreden dialog so narasli. Thompson, ki je marksizem zavračal, je v potskriptu k mojemu polemičnemu članku v Antiquity 1970 zapisal: "(Klejnov) prispevek bi bil v angleški reviji pred 10, 20 ali 30 leti nemogoč in vsi moramo pozdraviti spremembe, ki so pripeljale do teaa, da je prispevek lahko objavljen"..
Arheologija v socialističnih deželah
Sovjetska literatura. V sovjetski arheologiji je v teh dveh letih literatura o splošni teoretskih problemih le skromno narastla.
Več člankov Zaharuka, ki so se deloma tudi ponavljali ( 197 0a ; b; c;,1971), je vesebovalo nekatere definicije ali modele za strukturo teoretske arheologije, kritična stališča o stanju teoretskih študij v ZSSR in zdrave organizacijske predloge. Venda,r pa so bile le kritične izjave podprte tudi s konkretno argumentacijo; pozitivne ideje so bile podane brez take argumentacije in brez operacionelne obdelave in aplikacije.
V člankih Bibikova (1969, 1970, 1971; prim. 1965) in Massona (1970, 1971b) so bili podani primeri paleodemografskih in paleoekonomskih izračunov, ki so bili obravnavani kot primeri logiško-matematične aradnje modelov. Matematični aspekt teh primerov je bil preprost (in qa je mogoče reducirati na aritmetiko). Ob vsej preprostosti pa so pomembni izračuni proizvodnih viškov, pri katerih se suženjsko delo še izplača (Masson 1970).
Majhen jubilejni zbornik (Zasurcev in dr. 1970) je vseboval arheološke članke, ki se obiavna-vali splošna vprašanja metodologije, predvsem pa vprašanja prispevka arheologov k študiju konkretnih zakonitosti zaodovinskega procesa. Od člankov v tem zborniku smo jih pet že posebej omenili (Zaharuk, Boriskovskij, Krajnov, Masson, Tretjakov). Med drugimi članki srečamo novo obravnavo prvotne družbene delitve dela (Hlopin: ločitev poljedelcev in živinorejcev od lovcev in ribičev) in obravnavo sledov razredne delitve v stari ruski kulturi (Ryba-kov) .
Splošna informacija o razpravi o "azijatskem proizvodnem načinu" (Kačanovskij 197] in
drugi) je bila podana v zborniku orientalnih študij (Kim 1971) .
Učbenik arheologa Geninga Etničaakij procesa v pcrvobytnosti (1 970b) je do neke mere rezultat že omenjene krize etnogenetskih raziskav. Avtor si je zadal nalogo, da izdela splošno teorijo etnogeneze - koncept etničnega procesa - ki bi arheologom lahko osvetlila interpretacijo tega procesa. Izhajal je iz predpostavke, da etnografski material lahko označi etnične enote globlje, popolneje in celoviteje kot enostranski in fragmentarni arheološki viri. Zato se je odločil, da bo svoj koncept aradil z generaliziranjem na o.snovi etnografskega materiala, da bi kasneje zaključke razširil na arheološki material. To pomeni, da je želel arheološki material interpretirati ne z navajanjem izoliranih etnografskih analogij, temveč z uporabo generaliziranega modela.
Ideja je bila dobra, vendar pa nas - kot je to zapisano tudi v urednikovem predgovoru k Geningovi knjigi - odbija "gotova linearnost njegovih sodb, včasih pretirana dokončnost pri vrednotenju mnenj drugih avtorjev glede vprašanj, pri katerih je še rrnogo odprtega" (str. 4). Genning je menil, da je enotnost kulture (po definiciji) obvezna za etnično skupino in je zato strogo enačil arheološke enote z etničnimi. Ni dopuščal možnosti mnogo-dimenzionalne definicijo etnične skupine (pri kateri je odločilna zdaj ena zdaj druga poteza) in je zanikal, da bi skupen izvor in enotnost religije lahko bile značilne poteze et-nosa. Zdi se, da ga ni toliko zanimalo ugotavljanje dolgoročnih etničnih procesov kot stroqa klasifikacija 11pov etničnih enot in pripisovanje posameznih tipov posameznim obdobjem prazgodovine, '/,a te tipe je, sledeč Butinovu (1962) uvedel lepo zveneče termine, ki pa so bili tuji duhu ruskega jezika (bili so nesklonljivi in z njimi ni bilo mogoče tvoriti pridevnikov) - in zato neprimerni -p. t 1	ko na o, megreo, toreo. Dejanska raz-
merja - skladanje ali neskladanje - med različnimi etnos iformirajočimi značilnimi potezami (jezik, materialna kultura, religija itd.), tako v statičnih ' situacijah in še posebej v procesu spreminjanja - so ostala izven njegovega zornega polja. To pomeni, da ni obravnaval vprašanja, kdaj in pod kakšnimi pogoji enotnosti se ti elementi razvijajo skupno in kdaj ločeno. Brez odgovora na to vprašanje pa seveda tudi še tako izdelana koncepcija ne more služiti kot teorija etnogeneze ali kot izhodišče za vključevanje arheološkega materiala v etnogenetske raziskave. Na drugi strani pa je bil izbor materiala, ki je označeval etnične enote in procese na različnih zgodovinskih stopnjah, koristen in zanimiv .
1970 je Masson v Leningradu organiziral diskusijo o značilnostih obrtniške proizvodnje, kot jo odraža arheološki matorial-o zakonitostih razvoja obrll, njeni vlogi v razvoju človeške družbe (je bila urbanizacija rezul-
tat razvoja obrti ali vzrok zanj?) in o kriterijih za določanje posameznih stopenj v razvoju obrti na podlagi arheološkega materiala (DomaSnie pomyr,l.y 1 970 ; Bočkarjov in Raspo-pova 1971). V tej diskusiji sta Piotrovskij in Origorjev kritizirala Massonovo mehansko aplikacijo leninistične definicije obrti v kapitalizmu na pradavnino. Maršak je menil, da so nekateri koncepti ("urbana civilizacija", "prvobitna družbena ureditev") v arheološki literaturi izgubili svojo jasnost zaradi "normativnega" pristopa, pri katerem so bili novi nojavi obravnavani zgolj s stališča skladnosti z obstoječimi koncepti, izdelanimi na podlagi drugega materiala. Da bi se izognili popačenjem, je "normativni arheologiji" nasproti postavil "deskriptivno arheologijo". Primerjave z obstoječimi, že izdelanimi koncepti, so po njegovem mnenju legitimne šele potem, ko je novi material bil samostojno obdelan in to tako, da niso bile primerjane le posamezne značilne poteze, temveč celotne strukture.
Poljska literatura, v poljski arheološki literaturi sta bili v tem času podvrženi ponovnemu pretresu dve teoretski temi- predmet arheologije in arheološka kultura. Tradicionalni pogledi so bili zastopani v zborniku, v katerem so bili v razširjeni obliki ponovno tiskani razni Henslovi članki (med njimi tudi vrsta teoretskih) (Honsel 1971). Na začetku 70. let pa je v poljski arheolbški misli (glede teh dveh tem) priSlo do očitnega in nepričakovanega obrata.
Zadnjih nekaj desetletij je bila v poljski literaturi arheologija obravnavana kot ločena veda, ki izvaja podatke iz ene, omejeno kategorijo virov in posreduje prazgodovini ali najstarejši zgodovini rezultate za sintezo z ostalimi podatki (Hensel 1958, 1971; Moszyiiski 1962, Žak 1968). V skladu s tem gledanjem so bili od pretekle realnosti ("objket" ali "predmet I", skupen arheologiji in zgodovini) ločeni viri informacij, ki to realnost odražajo, informacije, ki jih viri vsebujejo ("predmet II", lasten arheologiji) in rekonstrukcija realnosti, V skladu s to informacijo (delna rekonstrukcija, ki je rezultat arheologije). Celotna tradicija je bila sedaj zavržena v obširnem delu (Trudzik 1971) . Predmet vseh zgodovinskih strok je za avtorja enoten zgodovinski proces in njegove zakonitosti. Samo viri -in v zvezi s tem vloga posameznih ved pri spoznavanju teaa ali onega obdobja - so različni: za obdobje pred pismenostjo je arheologija avtonomna in ima vlogo zgodovine. Spoznavni proces poteka v arheologiji na treh stopnjah -heuristika, kritika in sinteza. Delo ne pojasnjuje, iz katerih virov naj bi dobili podatke, ki pri materialnih ostankih obdobja pred pismenostjo manjkajo, oziroma po katerih (ali čigavih) metodah naj bi arheologija obdelovala in sinteti žirala podatke iz teh virov. Drugo dolo (VIiolnwi oj sk i 1 970) je predstavilo potek in povzoio rezultate diskusij 1969 na temo zgodovine materialne kulture. Tu za razliko
8
a
od tradicionalnega gledanja ta disciplina ni bila enačena z arheologijo: tema ni bila obravnavana s teoretske strani, temveč v svojem povsem praktičnem aspektu, in naravno je, da predlogi niso bili natančneje argumentirani.
Ko je razpravljala o konceptu arheološke kulture, je bila poljska literatura več kot pol stoletja blizu tako nemški kot ruski literaturi:- isti koncept-i, isti argumenti, iste tendence. Sedaj je bila v programskem članku (Ta-baczyrfski 1971) predlagana popolna preusmeritev. Arheološka kultura je po Tabaczyrfskem del žive kulturo (Tabaczyrfski 1964). Meni, da enosmerni tipolooizem sodobne mreže kultur ne omogoča razumevanja celovitosti in raznolikosti preteklosti; potrebno je izdelati bogatejši in kompleksnejši aparat.
Izhajajoč iz stališč poljskih filozofov, je Tabaczyrfski opustil Koncept kulture, ki vključuje vsa področja človeške dejavnosti in ustvarjalnosti. Zgodovine po njegovih besadah ni mogoče zreducirati na zgodovino kulture. Proizvodnja, distribucija, izmenjava, potrošnja (torej večji del človečke dejavnosti) po mnenju Tabacayrfskega ostajajo zunaj sfere kulture; na teh področjih ljudje na splošno ne sledijo "modelom", ki so oblikovani in sprejeti v okviru dane kulture in je zato treba raziskovati tako njihovo sodobno kot preteklo dejavnost. Zato je avtor predlagal, da se prejšnji vseobsegajoči ("holistični") koncept kulture nadomesti z ožjim ("selektivnim"). Ta bi izključeval vse, kar je povezano z zadovoljevanjem elementarnih življenskih funkcij in bi bil o-mejen na stanje znanja, kreativnosti, pretoka informacij in oblik vedenja pri komuniciranju v dani družbi. Kultura se tu pojavlja kot se-miotični sistem. Tabacsyiiski meni, da se tudi arheologi v Zahodni Evropi in v analosaških deželah usmerjajo k tej novi koncepciji.
Vendar oneraciona]ni zaključki, ki bi izhajali iz predlagane rekonstrukcije, niso bili podani. Zoženje koncepta še ne pomeni bogatenja aparata, razen če so priloženi drugi koncepti in drugi sistemi konceptov. Izključevanje proizvodnje iz sistema kulture in redukcija kulture v celoti na semiotski sistem (novokantovci so jo 5e nadalje zožili - na sistem simbolov) so bili v ostrem nasprotju s stališči ostalih marksističnih kulturologov, ki so kulturo razumevali kot mnogodimenzionaleh in mnogopoja-ven sistem (prim. Markarian 1969, Sokolov 1972, Artanovskij 1973). Nikakor ne drži, da bi na Zahodu vsi kulturo enačili s sistemom norm, in prav tako tudi niso povsod trdili, da nestandardno vedenje in individualne posebnosti izpadajo iz okvira kulture - ali vsaj ne iz okvira svetovne kulture (world culture) (prim. Taylor 1948, Binford 1972:195-99, 264-65, 329-30). Tabaczytfski v tem članku ni ločeval koncepta "svetovne kulture" ali natančneje "kulture nasploh" (culture) od koncepta posamezne kulture (a culture).
Tabaczyrfski je zaznal potrebo po oblikovanju kompleksnej šega aparata, toda ali je za to izbral pravo pot? Posebnost in integralnost posameznih kultur v resnici določajo procesi komunikacije, vendar pa - ali to tudi pomeni, da ta organizacija informacije nima nobene zveze z njeno vsebino ? Kot vse izgleda so (1) naše kulture semiotski sistemi, vendar pa ne zgolj semiotski sistemi; (2) v materialu so kulture, vendar ne zgolj kulture; (3) v članku Tabaczyriskega so pametne ideje, vendar...
Diskusija o problemu tipa (Kowalski in Kozlow-ski 1965, Dymaczewski 1968, Balcer 1 970 , Koz -lowski 1,972) ni šla preko običajnih meja razprave v 60. letih; Kozlowskije vztrajal na statistični in politični definiciji tipa.
Teme teoretske diskusije v zgodnjih 70. letih v NDR sem že omenil.
Drugi dvoletni pregled tekoče literature: 1972—73
Sedaj se je nihalo zazibalo v drugo smer; narasla je tiskana produkcija "nove arheologije" in unadala je kritika s strani nasprotnikov. Vendarle pa je bilo mogoče v. "novi arheologiji" opaziti pojave, ki so značilni za krizo; v tistih starih tradicijah, ki jih je le-ta zavrgla, pa so tekli življenski tokovi in potekale obetavne raziskave. Do oživljanja teoretske misli je prišlo v sovjetski arheologiji, kar pa se v večji meri ni odrazilo v tiskani produkciji.	(
Taylor (1972), ustanovitelj kontekstualne smeri, je jasno določil stališče do "nove arheologije". To stališče je bilo ambivaletno. Na eni strani je na starega polemika in zagovornika funkcionalizma v arheologiji naredil vtis prevratniški stil "novih arheologov" in njihovo zanimanje za funkcionalne zveze, kulturne interpretacije in teorijo. Doumel je, da so ti mladi ljudje v veliki meri razvijali njegove lastne ideje. Na drugi strani pa se je spraševal: "Je vse to mogoče sprejeti brez zadržkov?" Odgovor je bil odločen ne in "vljuden caveat" (str. 31): "procesualist 1" so nedopustno zanemarili kulturni kontekst in ;u> naslonili na dinamično definicijo kulture kot sredstva adaptacije, prevzeto od Whitea; arheološki material pa je statičen in z matariala ni mogoče preiti na dinamično koncepcijo, ne da bi prešli skozi statično deskriptivno stopnjo. Vendar je Taylor nastopil kot zaščitnik "nove arheologije" in očitno ni opazil, da je uglednejša in manj bojevita "naselbinska arheologija" (settlement archaeology) njegove ideje razvijala bolj dosledno.
Nadaljni napadi na »Novo arheologijo«
Med novimi napadi so nekateri samo nadaljevali in razvijali že izrečene argumente (npr. Trigger 1973). Samo eden je bil tematsko nov.
ta je pa "novi arheologiji" prizadel zaznavno Škodo. Kot šibka točka se je izkazal lo-giški model razlage. Pod ognjem so se znašli Watson, LeBlanc in Redman (1971), Fritz in Plog (1970). Napad so začeli Tuggle, Townsed in Riley (1972)" ter Tuggle (1972), nadaljeval pa ga je filozof Morgan (1973, 1974), ki je povzročil pravo razdejanje v ekipi Watsonove (prim, odgovor VJatsonove, l,e Blanca tn Redma-na 1974).
Morgan'je dokazal, da so "ti ljudje" netočno, na poenostavljen način razvijali Hempelovo razlagalno shemo; da so pomešali njeno deduk-tivno-nomološko varianto z induktivno- statistično; da so kljub temu, da so ugotavljali prevladovanje prav statističnih in verjetnostnih zakonov v družbenih znanostih, vendarle družbeni znanosti vsilili razlagalno shemo, zgrajeno na dinamičnih zakonih, kakšrni prevladujejo npr. v mehaniki - parcialno shemo, ki pa nikakor ni splošno sprejeta v.filozofiji in pri kateri nastopa vrsta problemov. Ta shema, namenjena nomološki razlagi (razlaga s pomočjo zakonov), ni uporabljiva za druge oblike razlage - npr. teleološko (ali racionalno) , funkcionalno ali genetično - in prav te oblike prevladujejo v zgodovinskih vedah. Nadalje je pokazal, da raziskave "nove arheologije" ne odkrivajo zakonov, temveč prej ponujajo razlage nosameznih dejstev (mimogrede, to so opazili tudi sami avtorji - ql. Watson in dr. 1971:26). Po njegovem mnenju je nesmiselno, da arheologija pričakuje, da bo s prevzemanjem ozke razlagalne doktrine "vseobsegajoče zakonitosti" pridobila status znanosti, arheologija je ta statu" že davno zaslužila.
Vse to je bilo res, vendar pa vsa Morganova stališča niso bila prepričljiva. Ko je trdil, da razlaga ni cilj, temveč sredstvo znanstvene raziskave, in da je cilj širši - pridobitev podatkov, mu je težko slediti. Hegel je imel boljši izrek: "Via s s bekannt ist, darum noch nicht erkannt" (Hegel 1833:13). Spisek funkcij razla-ae, ki ga je dal Morgan (zapolnjevanje vrzeli, spodbujanje odkritij in verifikacija hipotez) izpušča glavno: bistvo razumevanja, vključevan- 1 je v mrežo povezav, usposabljanje za uporabo predmeta. Morgan ni smatral, da bi verjetnostni (statistični) zakoni bili determinantni: deter-minizem je enačil z dinamičnim determinizmom. Nagnjen je bil k podcenjevanju vloge zakonitosti pri razlagah in pri zgodovinsko-cirheoloških raziskavah v celoti. Menil je, da so nekoristni poskusi, da bi se druge oblike razlage reducirale na razlago na podlagi zakona. Vendar pa takšna mehanična redukcija niti ni potrebna; zadostuje, če pokažemo, da situacija, ki zahteva razlago na podlagi zakona, zavzema ključni položaj v naši vedi, in da drugo vrste razlage nujno vodijo k razlagi na podlagi zakona. To so za zgodovino naredili Kori (196')) in drugi, za arheoloaijo pa to izhaja iz Clnrkovih postu-latov o nujnosti ključa za rekonstrukcijo.
V resnici se postavlja vprašanje, kako naj rekonstruiramo nekaj, v čemer je imela svoj de-
lež tudi naključnost, če naj rekon.strukcija temelji na zakonu. Vendar t>n naključnost ni amor-fna oziroma brezvzročna; velja le, da .so tu dejavni vzroki slučajnostne vrste. Zgodovina nudi svojim subjektom alternative in možnost izbora. Izbor je često naključen in nepredvidljiv, ko pa je opravljen, nastopijo zakoni ene od izbranih alternativ.
Morgan je pozval h koncu po njegovem mnenju nesmiselne razprave o tem, ali je arheologija znanost (Morgan 1974:36); vendar pa to ni nesmiselna razprava, če opredelimo naše razumevanje pojma "znanost".
Skratka, skleniti moramo, da je kljub utemeljenosti svoje kritike Morgan zanemaril nekaj vrednega v knjigi VJatsonove, LeBlanca in Red-mana in v "novi arheologiji" v celoti. Poleg tega Hempelova razlagalna shema ni bila sprejeta kot temeljni metodološki princip v celotni "novi arheologiji" (gl. razmejitve, ki jih je potegnil Clarke 1972c). Nadalje ne smemo pozabiti, da raziskovalna praksa "nove arheologije" ni vedno dosledno sledila togim teoretskim predpisom (ali pa morda njene teoretske formulacije niso vedno v celoti zmogle odraziti njene prakse). Zato razvrednotenje ali bolje delno izničenje nekaterih togih pravil še ni nujno pomenilo tudi zatona te smeri. Nasprotno, bila je v polnem razcvetu.
Še več »Nove arheologije«
Binford in Clarke sta v tem času izdala velikopotezna dela in Renfrew (1972, 1973a) se je pojavil kot vodja. Renfrew je svojo pripadnost "novi arheologiji" jasno potrdil z direktno izjavo, bila pa je tudi implicitna v njegovih programskih načelih znanstvena metoda, opustitev empiricizma), v raziskovalnih metodah (matematična obdelava, uporaba modelov), v zanimanju za kulturni proces in v zaupanju v možnost rekonstrukcije družbenih struktur. Slednje je živo predstavil v Social Archaeology (Renfrew 1973b), kjer je opredelil pet novih raziskovalnih usmeritev: (1) študij družbenih učinkov demografskih sprememb; (2) ugotavljanje družbene razslojenosti; (3) izraba pojava repetitivnosti in principa aktualizma za aplikacijo "etnografskih analogij" tor dosežkov socialne in kulturne antropoloaije na arheološkem materialu; (4) analiza pomembnih delov družbenega ved&nja na ravni gospodarstva v smislu sprememb; (5) študij povezav med razporeditvijo in planom naselij na eni in družbeno ekonomskimi strukturami na drugi strani ter med najdiščem in družbenim okoljem. Vendar se jo Renfrcwjevo teoretsko stališče opazno razlikovalo ne le od stališča Binordo-vega "krila amoriške "nove arheologije", temveč tudi od stališč sonarodnjaka Clarka. Renfrew arheologiji ni nripisoval naloge ugotavljanja univerzalnih zakonitosti, dvomil pa je tudi v uporabnost hipotetsko-deduktivne sheme -
sheme vseobsegajoče zakonitosti - pri razlagi sprememb v kulturi (Renfrew 1972:16).
K "novi arheologiji" so ga usmerile konkretne raziskave, v katerih se je odločal o problemih rekonstrukcije "kulturnega procesa". C 14 "revolucije v prazgodovini"(i z raz je Renfrew-lev) je vzpodbudila vrsto njegovih polemičnih člankov, kjer je revidiral tradicionalne difu-zionistične koncepte o egejski bakreni in britanski bronasti dobi, pri čemer se je opiral na kratko kronologijo evropske prazgodovine. Predložil je novo konstrukcijo, ki je temeljila na ideji avtohtonega razvoja (Renfrew 1967; 1968; 1969c; 1970b, c). Te raziskave je povzel v knjigi Rrfore Civilisation: The Radiocarbon Revolution and Prehistoric Europe (Renfrew 1973a) .
Avtohton,neodvisen razvoj pa predpostavlja seveda neko notranjo gonilno silo. Renfrew se je oprl na prispevek naravoslovnih ved in pričel razmišljati v terminih "kulturnega procesa" in tako stopil na pot "nove arheologije". Pri iskanju notranjih virov razvoja se je, sledeč Clarku, obrnil k prvotni ekonomiki in prišel do pluralističnega zaključka, da je lahko trgovina hkrati z drugimi faktorji - bila spodbuda za razvoj (Renfrew 1969d, 1970a). Tu pa je prišel do problema, ki je za vsako pluralistično koncepcijo težak, namreč: kateri je vir rasti, ki označuje razvoj. To je hkrati tudi vprašanje vzrokov za kvalitativne skoke, ki jih predstavljajo npr. pojav človeštva, razvoj proizvodnega gospodarstva in nastanek civilizacije. Temu vprašanju je bila posvečena Reii-f row jeva qlavna monografija . The Emergence; of Civilization (Renfrew 1972); tu je na vprašanje odgovoril tako v okviru teorije kot tudi konkretno - na materialu kikladske civilizacije .
Sledeč Flanneryju (1968) je Renfrew vir rasti videl v množilnem učinku (multiplier effect) pozitivnega feedbacka med podsistemi: ko npr. rast proizvodnje vzpodbuja trgovino, razvoj trgovine (zahteve tržišča) pa vzpodbuja proizvodnjo. Takšni mehanizmi v družbi v resnici delu ji1 jo in Flannory-Renfrewjova koncepcija jo vsekakor pripomogla k smiselnejši razlagi "kulturnega procesa". S tem d.i je osredotočil vso svojo pozornost nanje, pa je Renfrew, po mojem mnenju, spregledal dejstvo, da ti mehanizmi ne ustvarjajo niti materialne vrednosti niti energije ali idej, temveč jih zgolj prenašajo iz onih podsistemov v druge in jih akumulirajo. Te dobrino se ustvarjajo znotraj podsistema, v katerem prav tako deluje pozitivni feedback z množilnim učinkom; materialne vrednosti in energije se ustvarjajo predvsem v proizvodnem podsistemu.
Binford je v delu /,n Archaeological Perspective (1972) ponatisnil svoje članke 1962-1971, dodal neobjavljene članke iz raznih obdobij in knjigo opremil še s svojo znanstveno avto-biografijo. Tako imamo pred sabo redek primer
(redek celo za pisatelje in pesnike), da se -hvala Bogu- še za avtorjevega življenja, v resnici šele ob koncu prvega desetletja njegove ustvarjalne dejavnosti, pojavi prvi del njegovih zbranih del. Glede na to, da so bili dotlej Binfordovi pogledi predstavljani zgolj v člankih,del za delom, ne pa kot celota v eni knjigi, je to delo prevzelo funkcijo take knjige - vendar le do določene mere; članki so bili sicer grupirani po vsebini, vendar pa njegova sestava ni v polni meri odražala teoretskega sistema kot celote.
V	prvem delu so zbrane razprave o metodologiji in logiki arheološkega raziskovanja (cilji, hipotetsko-deduktivna metoda, analogija in model, sistemski pristop). Drugi del vsebuje članke o tehniki zbiranja podatkov, tretji del pa teoretska stališča, iz katerih izhaja inter pretacija arheološkega materiala. V četrtem delu so sestavki o metodah ugotavljanja organiziranosti materiala (značilne poteze, tipi, vzorci) in kdo ve zakaj, je tu tudi članek o mehanizmu preskoka v kulturnem razvoju (Post. Pleistocene Adaptations"). Od novih člankov
je najpomembnejši "Model Building - Paradigms and the Current State of Paleolitic Research". Prav verjetno pa so bili za arheologe najbolj provokativni avtobiografski preludiji in inter mezzi. Pisani slikovito, z razorožujočo iskrenostjo, humorjem in osebnimi napadi, ne kažejo le globokih konfliktov in strasti, ki se porajajo, ko človek raziskuje človeka (kot beremo na reklamnem ovitku), temveč nudijo še nekaj več. Verjetno so se prav zaradi avtorjeve raz-dražljive narave in odprtosti medija tu nekatera gesla binfordovskega dela "nove arheologi je" pojavila v posebno jasni obliki (npr. prednost, ki so jo dajali analitičnim klasifikacijam pred taksonomskimi, nesoglasje s Clar-kom in Flanneryjem glede obravnavanja kulture in razlage itd.).
Trije izredno zanimivi zborniki so obogatili našo zbirko teoretske arheologije v teh dveh letih. Enega je izdal Clarke, drugega Renfrew in tretjega Redman.
Prvi, Modrin in Ardun'oi.ujy (Clarke 1972a), vsebuje 26 člankov (čez lilOO strani), od tega so 20 člankov prispevali raziskovalci iz ZDA (11) in Analijo (9). Za sodelovanje so bili izbrani samo "progresivni" arheologi. Kljub nekaterim riosoglasjem jc to bila skupina somišljenikov. Lahko bi pričakovali, da je naslov jasno in ozko opredeljeval temo zbornika-še posebej, ker so beseda "model" pojavlja v naslovih vsoti 2(> člankovl - vendar vtis tematsko osredotočenosti zavaja. Razlog za to je v dejstvu, da je urednik uporabil izredno široko in ne zelo določeno definicijo "modela".
V	"Models and Paradigm in Contemporary Archaeology" (str. 2) je Clarke zapisal: "Modeli
so običajno idealizirane predstavitve opažanj, so strukturi'rani, so selektivni, poenostavljajo, opredeljujejo interesno področje in nudijo delno zanesljiv okvir predvidevanja" Vendar so "idealizirane predstavitve opažanj"
11
sheme. V praksi so avtorji v tem delu besedo "model" uporabljali ne le za takšen širok koncept, temveč tudi za označevanje ožjih konceptov (najrazličnejših - med drugim "koncepcije", "strukture","hipoteze", "analogije", "tipa" itd.) , pa tudi v ožjem pomenu, za katerega nimamo nobene druge oznake kot "model" in ki je vezan na razmišljanje po principu "kot če bi" (Klejn 1973e:705). Mar ne bi veljalo vseh ostalih rab odseči z Occamovo britvijo?
V Clarkovem zborniku so bogato zastopane teoretske izboljšave in primeri aplikacije metod pravilne idealizaci^e arheoloških pojavov (pojavov kulturno-zgodovinskega procesa) - metod vrednotenja grunacij arheološkega materiala in metod odkrivanja, odbiranja, odražanja in plodne razlage korelacij v arheološkem materialu. Pod oznako "modeli" je Clarke razumel različne možnosti .izdelave takšnih idealizira-nih odrazov v arheologiji, pod oznako "para-diame" pa različne aspekte študija.
Clarke je videl bistvo "nove arheologije" v kombinaciji metodoloških inovacij (sistemski pristop, matematizacija itd.) s premikom dominantne vloge a ene"paradigme" (kulturno zaodovinske) na štiri druge (morfološko, antropološko, ekološko in geografsko). Zbornik je dejansko vseboval poskuse interpretacije arheološkega materiala v duhu teh "paradigem" in drugih podobnih (npr. kalkulacije, ki vključujejo parametre termodinamike družbenega organizma).
Eden od predmetov ideaiizacije (shematizaci-je, normiranja) v člankih zbornika je bil tudi sam postopek arheološke raziskave. Hill je vztrajal na principih hipotetsko-deduktiv-ne raziskovalne logike; Daniels, iz Nigerije, ju sledil spremembam informacije pri empiričnem arheološkem raziskovanju, kar mu je predstavljalo izhodišče za razvijanje objektivnega postopka in sredstev kontrole.
Ostro kritičen epilog temu delu, ki ga je napisal Chaney, specialist za kulturno antropo-loaijo iz ZDA, je obravnaval pomembne metodološke probleme kulturne antropologije - sredstva operacionalizacije, odnos med standardnim in enkratnim v kulturi, soočanje problema in metode ter tehniko razlikovanja konvergence in sorodnosti pri medkulturnih primerjavah (prim. analogijo/homologijo v bioloških raziskavah). Te teme pa so bile medsebojno slabo povezane in povsem umetno povezane z osnovno vsebino knjige in z arheologijo v celoti. Chaney je kritiziral antropologe (Pelto, Har-ris) in parafraziral filozofe (Northrop, Han-son, Kuhn itd.). Prav gotovo arheologom - tako starim kot novim - koristi branje antropološke literature in tudi v arheološki knjigi bi filozofski prolog in antropološki epilog bila povsem primerna. Namesto tega pa nam je postreže-no s filozofsko-antropološkim divertimentom.
Besedo "model" najdemo tudi v naslovu drugega zbornika (Renfrew 1973c) - The Explanation of Culture Change: Models in Prehistory V naslovih člankov pa je bila tu beseda "model" uporabljena (enako nedosledno kot v prvi zbirki) le pri 11 od 73 avtorjev. Zbornik je predstavil akta seminarja konec 1971 v Sheffieldu, Anglija, na katerem se je zbralo vsega 84 udeležencev, od katerih je 51 predstavljalo Veliko Britanijo (20 iz Londona in 9 iz Cambridga), 15 ZDA, 6 Francijo in po 2 Avstralijo, Dansko in Sovjetsko zvezo. Od 27 avtorjev iz Models in Archeology je samo 5 (vključno z Binfordom) sodelovalo v Models in Prehistory . V zborniku so bile zastopane različne vrste "nove arheologije" ("umerjeni" so takorekoč prevladovali) , kot tudi tisti elementi tradicionalne arheologije, ki so bili "novi" blizu po kakem pomembnejšem principu ali metodi (zanimanje za hipotetsko-deduktivno logiko, sistemski pristop, formalizacija, matematizacija ipd.) in so se spuščali v tehnično duskusijo z njo oziroma je vsaj niso apriorno in v celoti zavračali.
Tema zbornika, ki je v skladu z interesi organizatorja (Renfrew), je bila dosledno, čeprav na togo, izpeljana skozi selekcijo in grupiranje člankov. V prvem delu so zbrani članki, ki analizirajo temeljne koncepte določenega predmeta ("razlaga", "kultura", "tradicija" itd.). Najbližji osrednji liniji knjige in najpomembnejši so članki Holea, Collinsa in Braya. Druai del razpravlja o metodah obdelave podatkov in o spremembah variabilnosti in dva od člankov v tem delu (Danca Mortensena in Avstralcev Croubeja in Chappieja).vsebujeta predloge za merjenje različnosti med kompleksi, kar je notrebno za operacionalizacijo študija sprememb v kulturi.
V tretjem delu, ki je posvečen interpretaciji variabilnosti paleolitskih kompleksov, je diskusija med Binfordom (funkcionalna verzija) in njegovimi nasprotniki Bordesom, Mellarsom in Collinsom (migracijska verzija). Diskusija je postavila v ospredje vrednotenje razlik med mousterienam in gornjim paleolitikom kot osnovo za izbiro ustreznih interpretacij variabilnosti. Tako je diskusija povezala rekonstrukcijo stanja kulture z vrednotenjem sprememb v njej.
Isti del vsebuje tudi članek Davida, ki podaja novo hipotezo o vzrokih za sosledje kultur v paleolitiku; podobno kot Binford (1963b) temelji na analizi homeostatičnih variacij v lovsko-nabiralniškem sistemu. Razlika je v tem, da pri Binfordu vzpodbuda za spremembo prihaja od demografske eksplozije, do katere je prišlo ob naselitvi novo formiranih izjemno bogatih naravnih področij, medtem ko je pri Davidu vzpodbuda demografsko upadanje pod kritično mejo, kar je privedlo do propada družbenega organizma in rekristalizacije njegovih elementov.
Sledijo trije deli, ki so bili posvečeni spremembam v različnih sferah družbe in kulture -populacija, proizvodnja, obdelovanje zemlje, družbena struktura, trgovina in menjalne zveze itd. Nekateri članki tu posnemajo že omenjena dela Binforda in Davida, ko skušajo pojasniti naravo in pomen demografskih procesov, povezanih z razširjanjem novega tipa ekonomike - npr. Doluhanov, Ammerman in Cavalli — Sforza ter Phillips.
V zaključnem sedmem delu so bile obravnavane temeljne nove melodoloqije za razlago sprememb v kulturi: ugotavljanje zakonitosti, sistemski pristop in njegova tehnika - multivariantna (faktorska) analiza.
Tudi ta zbornik zaključuje intervencija antropologa in tudi ta je močno kri Lična. To je bila "zaključna beseda" E.Leacha. Tokrat je fct-nograf in socialni antropolog nagovoril arheologe, zbrane na simpoziju, neposredno in direktno na temo, vendar s slaLišča najglobljega dvoma v optimizem "nove arheologije". Opozoril je na njeno zveze z funkcionalizmom in behaviourizmom in poudaril, da so se socialni antrooologi navduševali nad temi idejami pred 30-40 leti in da jo sedaj med njimi v modi strukturalizem. Ta usmeritev bi po Leac-hu pri arheologih lahko vplivala na premik zanimanja od proizvodnje in komunikacij k sistemom simbolov. Takšna sprememba zanimanja (čeprav bi jo prej morali imenovati razširitev kot pa premik) se tudi meni zdi obetavna (čeprav bo tradicionalni strukturalizem komajda ostal edini način poučevanja struktur). Poganjki takšnega gibanja se že kažejo: po mojem mnenju so prisotni v poskusih Doetza (1967) in llymesa (l')70a), da bi približali arheološke strukture lingvističnim in v poskusih sovjetskih arheoloqov, da bi izdelali model presežka pradavnih simbolnih sistemov (Kovalevskaja 1970a), pa tudi v predlogih, da bi v ospredje postavili položaj elementa v sistemu kulture (Klejn 1973e) in da bi spremembe v kulturi obravnavali kot rušenje stabilnosti v sistemu komunikacij (Klejn 1 9 7 2 b).
Večji del Leachovega nagovora pa je bil poziv arheologom, naj opustijo pretenzije po objektivni rekonstrukciji in pravi razlagi, vše, kar nam po Leachovem mnenju preostaja,,so domneve. Vendar, ali ni v tem primeru povsem vseeno, kako in o čem ugibamo - na funkciona-lističen ali strukturalističen način? Leachova argumentacija se mi zdi neutemeljena, vendar to ni mesto, kjer bi jo zavračali. Vendar pa je njegov nastop v tem zborniku pomenil koristno protiutež. "Novi arheologi", vse preveč prepričani, da je vse v kulturi podvrženo zakonom in da je vse mogoče znanstveno rekonstruirati in razumeti, so bili soočeni z starim antropologom, ki je bil zgrožen nad ogromnostjo oodročja uničenih delov kulture in nad neobnovljivostjo teh situacij, in ki je izjavljal, da n / .V;t<»>> ni mogoče obnoviti ali pravilno razumeti. Ali morda le ne obstaja
zlata sredina? Kakor koli že, mesto nagovora v strukturi zbornika - kot "zaključne besede" - ni v celoti upravičeno.
Tretji zbornik, Research and. Theory in Current Archaeology	(Redman 1973a) prav tako pred-
stavlja akta simpozija, ki je potekal 1971 na temo "Bodočnost arheologije - vloga in pomen". Vsebuje 23 člankov arheologov Novega sveta (skoraj vsi so iz ZDA). Ta zbornik je od vseh treh najožji po nacionalnem izboru in obenem najširši po razponu stališč do "nove arheologije" -od goreče privrženosti do deklarirane sovražnosti. Članki so zbrani v 5 oddelkov. Prvi vsebuje preglede pristopov in tradicij, drugi definira cilje in predmet arheologije, tretji obravnava sporne probleme metodologije (naravo arheološkega materiala, logiko, raziskovalne postopke), v četrtem je predlagana preureditev organizacije arheološkega raziskovanja in šolanja arheologov in peti del podaja komentarje k člankom v drugi h oddelkih.
V Flanneryjevem članku (1973) se je prvič pojavil v tisku razcep v "novi arheologiji", ki je sicer bil očiten skoraj od prvih korakov. Na eni strani so bili "hempelovci" ali "lav;-and order" arheologi, ki so izjavljali, da je njihov cilj formuliranje in preverjanje univerzalnih zakonov (kulturnega procesa) po vzoru zakonov fizike, in ki so skušali posamezne primere razlagati s pomočjo takšnih zakonov. Na drugi strani so bili tisti, ki so izhajali iz Berta-lanffyjevega mnenja, da je pr.istop fizikalnih znanosti nenrijr>eren za biološke pojave, da o so-ciokultuirnih sploh ne govorimo. Trdili so, da so tako v arheologiji kot v biologiji obravnavani kompleksni procesi, da so "končni vzroki" daleč od posledic i.n <1.7 s-o medsebojno prepleteni. V skladu s Lom so predlagali, da preproste korelacije, ki naj bi odkrile zakonitosti, nadomestimo z obravnavanjem celotnih sistemov in s simulacijo (izgradnjo modela) dolgoročnih procesov, v njih - procesov naravno regulacije itd.
Nekateri procesualisti so skušali združiti oba pristopa v praksi (Plog, cit. pri Flannery^ str. 53) ali na z odkrivanjem njune identične loaiške narave (LeBlanc 1973). Vendar pa se postavlja vprašanje, zakaj se je "nova arheologija" omejila na približevanje fizikalno-kemij-skemu bloku znanosti, skupaj z geografskim (in nič ne spremeni, če sta vzeta skupaj ali ločeno) . Mar ni bolj obetavno iskati pristop, ki bi upošteval poseben značaj človekove eksistence in družbenih pojavov - torej pristop, ki bi ustrezal neposrednemu študiju njihovih posebnosti?
Težko je reči, ali bi tak pristop lahko ostal znotraj meja "nove arheologije", oziroma ali ne bi (kar je verjetneje) zgolj vključil nekaterih njenih dosežkov in načel. Očitno pa je, da mora biti usmerjen k specifično človeškim pojavom. To so med druaim proizvodnja, ustvarjanje umetnega sveta, sisitemov simbolov, ne-
bioloških sredstev komunikacije, ohranjevanje in kodiranje navdiha, visoka vrednost izjemnih aspektov kolektivnih in individualnih de^ janj in rezultatov ter neodvisnost efektov teh dejanj od položaja subjektov in objektov v hierarhični organizaciji sociokulturnega sistema (tu seveda ne mislimo le na administrativno organizacijo, temveč tudi na neformalne hierarhične strukture na vseh ravneh).
Kot izgleda vsebuje ta razprava nekatere znanilce krize v "novi arheologiji" na začetku drugega desetletja njenega obstoja,,ne toliko zaradi razkola, ki ga omenja, kot zaradi nekaterih drugih potez. Flannery je z zaskrbljenostjo zapazil pojav, ki se mu je zdel nenavaden: izkazalo se je namreč, da odpor "stare garde" ni bil glavna ovira na poti "nove arheologije". Resneje so grozile tri druge: (1) poplava nekvalitetnih del, ki so posnemala in razvrednotila "novo arheologijo", saj so formalno sledila njenim predpisom, njihova plodnost pa je bila enaka ničli (izgleda, da so kriteriji za "pravo" novo arheologijo komaj bolj jasni od kriterijev za "pravo" abstraktno umetnost); (2) dejstvo, da so nekateri neimenovani ustanovitelji "nove arheologije" zapustili njene vrste (Flannery jih imenuje "odpadnike")'; in (J) skepticizem in nezainte-resiranost nekaterih mladih do postavk "nove .arheologije" in njihovo neodzivanje na njene pozive (Flannery jih je imenoval "mlade staro-kopitneže"). Očitno ni tako lahko zatreti humanističnih interesov arheoloških rekrutov! Sicer pa, jih je res treba zatreti?
Matematika
1968 je Jacquetta Hawkes pozivala naj se prepreči, da bi znanstveni in tehnološki sluga uturpiral prestol zgodovine (Hawkes 1968:255). Med vsemi temi sluaami arheologije je najbolj delovna, podjetna in vplivna - pravi Figaro -matematika. Če izvzamemo filozofske deklaracije in pretenzije "nove arheologije", pa Figaro svojo inciativo izvaja na jasno zamejenih področjih; na splošno tudi ne odvzema svojemu humanističnemu gospodar j u pres t.ola, temveč mu služi. Res pa je, da se mora tudi gospodar prilagoditi svojim slugom.
1972 je izšel še im. matematični zbornik Centra za analizo arheoloških virov v Marseillesu (Gardin 1972); vseboval je akta marsejskeg.i seminarja 1971. Medtem ko je bil prvi zbornik (Gardin 1970) večinoma posvečen klasifikaciji, je bila glavna tema drugega seriacijaj. Za praktike so bile v tem delu zanimive ne le tehnične metode seriacije. (članki Dunella, de la Vege, Bordesa in de Sonneville-Bordesove, Dorana, Re-nierja) , temveč tudi s tem povezane metode za merjenje podobnosti kompleksov, z nizanjem materiala ob diagonalah tournamentne matrike (Lehrman) itd. Teoretika bi v tej knjigi najbolj zanimali obsežni članki o avtomatskem ge-neriranju interpretacijskih hipotez v arheologiji (Doran), o stopnjah arheološkega postopka (Chauragui) in o nujnih teoretskih predpostav-
kah uspešne matematizacije arheološke raziskave (Gardin, Moberg).
Sovjetski zbornik razprav o matematičnih metodah v zgodovinskih raziskavah (Kovalčenko 1972) je vseboval več del o konkretni matematični obdelavi ostankov materialne kulture.
Pojavil se je tudi pregled del o arheološki statistiki in njeni uporabnosti za materiale Starega Vzhoda (Kelly-Buccellati in Elster 1973)
Tradicionalne teme
Naselbinska arheologija - razhajanja ali razpad? Kljub jasno izdelanemu tehničnemu programu se naselbinska arheologija nikoli ni tako jasno kot "nova arheologija"konstituirala v obliki skupine ali šole. Nekaterih podjetij se je lotevala skupaj s taksonomisti, drugih s pro-cesualisti. V interesu združevanja sil je često namesto temeljnim metodološkim kriterijem dajala prednost tematskim interesom (to odražata tako ime kot definicija te smeri). Naravno je, da je takšna konsolidacija sicer širila krog sodelavcev, ni pa mogla osredotočiti oziroma iskristalizirati koncepcije.
V zborniku "omnibusnega značaja" in "mamutskih dimenzij", kot se je izrazil VJilley ( 1973) , je bilo pod naslovom Man, Settlement and Urbanism (Ucko, Tringham in Dimbleby 1972) predstavljenih 86 člartov.. Kar se teh parametrov tiče, se knjiga lahko primerja z zgoraj omenjenimi zborniki, ki sta jih izdala Renfrew in Clarke. Vendar tam pristaši "nove arheologije" ali niso bili neposredno soočeni z 'ljudmi, ki so mislili drugače, ali pa so bili jasno ločeni od njih. Za razliko od tega, v Man, Settlement. and Urbanism najdemt} kot sodelavce tako znane aktiviste naselbinske arheologije (kot npr. Trigger) in predstavnike tradicionalnih šol (Rouse, R.McC.Adams, Mellaart) kot tudi "nove arheologe" (Flannery) in marksiste (Masson). Po mnenju sestavijalcev zbornika (gl. uvod R. Trighman) in avtorja zelo jasnega "vodiča" po njem - ustanovitelja naselbinske arheologije Willeya (1973) - razlike tu niso bile ovira, da se dela pojavijo skupaj.
Willey je sodelavce razdelil na tri skupine glede na njiliove poglede na naloge in kognitivne možnosti naselbinskih raziskav. Skrajna stališča so zastopali "optimisti" in "pesemisti". Po Willeyevi oceni je takšna stališča zagovarjal manjši del sodelavcev. Če pa natančneje pogledamo, bomo videli, da nobena od teh skupin ni zelo enotna in je število raziskovalcev na skrajnih pozicijah celo manjše, kot je mislil Willey.
Tako sta od "pesimistov" Mellaart in Piggott (zadnji v "Zaključku" k zborniku) ostro zavrnila vero v objektivnost konceptov in iskanje zakonitosti v razvoju ter idejo o splošnih in identičnih stopnjah in premikih v tem procesu. Medtem pa sta Trigger in M.G.Smith zavzela "pe-
14
semistično" stališče samo glede možnosti, da bi prišli do nedvoumne in brezpogojne definicije mesta. Seveda je to stališče bilo povezano z opuščanjem enosmernega modela evolucije in vere v neodvisnost zaključkov od raziskovalče-vega stališča. Vendar pa to še ni pomenilo tudi opuščanja iskanja zakonitosti nasploh in pa upanja, da je mogoče priti do zanesljivih in v določenem smislu objektivnih zaključkov. Trigger je menil, da lahko samo ob kombinaciji mnogih lastnosti trdimo, da imamo opravka z mestom, in opozoril na relativnost koncepta, pri čemer je pomembna primerjava mesta z okolico (zaledje). Smith je opozoril na postopnost spremembe ruralne populacije v urbano - obstoj drsne lestvice ali celo več vzporednih prehodnih lestvic in težave pri ugotavljanju cezur na teh lestvicah, še posebej če želimo ohraniti binarno opozicijo med mestom in vasjo. Poudaril je nerazvitost kvantitativnih kriterijev. Nedvomno bodo v različnih okoliščinah različni. Gotovo nas tudi v sodobnem življenju ne zadovoljujejo binarne delitve: v vsakem jeziku obstoja bolj detajlirana lestvica poimenovanj (prestolnica, mesto, trg, vas, kmetija). Toda -je to "pesemizem"? Ne, to je previdnost in poskus, da bi upoštevali celovitost pojavov.
Med "optimisti" so Masson, Koudsky in Pavlu, sledeč 1'hildu, r.izvijali splošna načela o spremembah gostoti naseljenosti, posebej pod vplivom družbenoekonomskega faktorja, in ugotavljali, na kakšen način je pri tem posebnem aspektu izražena "univerzalistična", "enovzorčna" (tako je l-?illey označil materialistični monizem) shema kulturno zgodovinskega procesa - pot skozi rieolitsko in urbano revolucijo. Bilo pa bi zmotno domnevati, da so ti arheologi skušali omejiti raziskovanje na odkrivanje univerzalnih pojavov in da so zanikovali obstoj lokalnih posebnosti, različnih variant razvoja, vpliv ne-družbenoekonomskih dejavnikov itd. (prim. Mas-son 1971c). Če pravilno razumem njihova stališča, je bila poglavitna ideja v determinirajoči (vendar ne izključni) vlogi družbenoekonomske strukture pri izboru in razvoju oblik naselja, ki so možne z ozirom na dano naravno in kulturno okolje ter konkretno kulturno izročilo. Adams, MacNeish in Flannery niso nobenemu faktorju priznavali določujoče vloge in so vztrajali ali na interakciji (Flannery) ali pa na premikih glede prevladujoče vloge enega ali drugega faktorja v odvisnosti od geografskih poqojev (Adams) ali pa v odvisnosti od sprememb situacije in razvojnih stopenj (MacNeish). V.'illey se je pridružil temu stališču. Ni težko ugotoviti, da je to blizu stališčem Triggerja in Smitha in še bliže stališčem večine.
To večino je Hilley označil kot "nevtralno ali neopredeljeno". Ocenil je, da predstavlja gre-delj tradicionalne arheološke previdnosti, medtem ko se ladja usmerja k neznanim morjem". (Uilley 19 7 3:278). nevarna primera! Na koncu koncev oredelj samo ohranja ravnotežje, smer pa dajejo jadra in krmilo. Če so se potniki in posadka pomešali, če je prišlo do pretepa na mostu med redkimi sovražnimi skrajneži in če so
preostali na palubi "brez mnenja" - in se stari kapetan z njimi strinja, potem to pomeni, da ladja naselbinske arheologije sedaj pluje ne le brez zemljevidov, ampak tudi brez krmila in brez jadr.
Mogoče je, da je Chang v novem članku (1972) jasneje določil usmeritev, vendar tega dela še nisem videl.
Viri, kultura in ,hdobja. Shiffer (1972) je predlaaal, da bi nroučevali noti, po katerih nastajajo arheološki viri in ovrednotili spoznavne možnosti, ki jih nudijo, ter tako na novo odprl Američanom področje, ki ga je 20 let pred njim Nemcem odprl Eggers (1950).
Problem vključevanja arheoloških podatkov v zgodovinsko sintezo (skupaj z lingvističnimi in drugimi podatki) je obravnaval McNeal (1972). Ugotovil je nesovpadanje reflekcijsk.ih ploskev preteklosti pri različnih vrstah virov in zavzel skeptično stališče glede možnosti sinteze.
V	dvoletnem obdobju, ki ga tu obravnavamo, so (posebej v nemški literaturi) ponovno pritegnile pozornost tudi druge klasične teme tradicionalnih evropskih teoretskih razprav - načela
k i i umioške periodizaci)e in koncept arheološke kul t.ure.
V	uvodnem članku niza "Neolilskih študij" (Klejn 1 972c) sem vztrajal na legitimnosti ta-koimenovane arheološke periodizacije oziroma sistema treh (ali več - do 6) obdobij, ki te- 1 melji na principu kronološke delitve kulturnih kompleksov po prevladujočem materialu in tehniki izdelave orodja. Analiziral sem kompleksnosti te periodizacije in ugotovil njene omejitve, vendar pa sem enako kot Černy (19 6 5; 1966) nastopil proti poskusom, da bi jo zavrgli (npr. Daniel 1950:249-51; 1962:245-46; 1967: 265-70) ali - kar bi pomenilo skoraj isto - da bi spremenili oziroma razširili kriterije delitve, tako da bi vključili tudi družbene in kulturne pojave: da bi torej združili "arheološko" z etnografsko ali sociološko periodiza-cijo (kot so to storili nekateri marksistični znanstveniki). Zastopal sem mnenje, da potrebujemo različne periodizacije, tako da je vsako mogoče aplicirati na posebno sfero kulturnozgodovinskega procesa in za različne cilje. Tu sem izhajal iz stališča, da so različne sfere družbenega življenja in kulture relativno avtonomne.
V	literaturi v NDR je kot izgleda razprava o odnosu med evolucijo in revolucijo v prazgodovini dosegla vrhunec. Feustčl je, izhajajoč iz pojma neolitske in urbane revolucije, razširil oznako "revolucija" tudi na predhodne skokovite prehode v zqodovini človeštva - celo do samega izvora ("opičja revolucija" kot so to duhovito pospremili njegovi nasprotniki). Dr i t a 1 i so mu , da ni upošteval bioloških in družben i h delavnikov in aspektov razvoja. Njegovi nasprotniki
so menili, da je nedopustno govoriti o "revolucijah", sklicujoč se na neolitsko (1'eustel 197 3a , b; Herrmann 1 974).
Zdi se, da so tako Faustel kot njegovi nasprotniki na napačni noti, ko skušajo vsak razvoj zreducirati na eno samo periodizacijsko shemo -najsi bo mešana (glede na prisotne faktorje), kot to razume Feustel, ali pa izključno družbena , kar zagovarjajo njegovi nasprotniki. Za različne aspekte razvoja je mogoče izdelati različno ueriodizacije, pri čemer ima vsaka svoje točke revolucionarnih sprememb. Da bi so izognili nesporazumom, zadostuje razlikovati posamezne pojme "revolucije" -"družbeno revolucijo", "politično revo]učijo", "kulturno revolucijo" , "tehnično revolucijo" itd. Feustel bi bil na trdnih tleh, ko bi govoril o "tehničnih revolucijah". Ali pa so družbene revolucije s temi povezane, in če so - katere in v kolikšni meri, je to drugo vprašanje.
Lunino (1972) je v obširnem polemičnem članku, ki je bil naperjen proti Hachmannovemu predlogu (1969), da je arheološko kulturo treba gledati kot funkcionalno povezano celoto, izhajal iz predpostavke, da ni neposrednih korelacij med kulturnimi dejstvi in pojavi družbene zgodovine, kjer funkcionalne korelacije obstajajo. Arheološka kultura kot povezana celota po njegovem mnenju ne obstaja. Luning je zavračal možnost deduciranja kriterijev za ugotavljanje in grupiranje arheoloških pojavov iz drugih znanosti in je, sledeč Menghinu, zagovarjal empirično načelo induktivnega - in samo induktivnega - oblikovanja "kulturnih konceptov" z generalizacijami iz dejstev arheologije same. Takšne induktivne grupacije kulturnih pojavov je po Luningovem mnenju mogoče izbrati-z vzor-čenjem-samo tako, da ne sovpadajo druga z drugo in da niso podvržene medsebojni korela-ciji. Luning je menil, da so arheološke kulture običajno le pododdelki, neke kronološke ureditve, periodizacije, in so zato določene preprosto na osnovi najbolj spremenljivega dela kulturne dediščine - to je keramike -ne da bi bile upoštevane grupacije drugih delov (grobovi, orodja, stanovanja), kjer razmejitve ne sovpadajo z razmejitvami pri keramiki .
Ta Luningov zaključek je v nasprotju z znanstveno logiko (o tehtnosti značilnosti, na katerih temelji taksonomija, je mogoče sklepati le od zunaj), z zgodovino arheologije (kartografska metoda določaja kultur) in z dejstvi (tako je npr. Fischer (1956) že davno dokazal, da razlikovanje neolitskih kultur Srednje Evrope, ki temelji na keramiki, potrjuje tudi razprostranjenost načinov pokopa). Izgleda, da je odkritje politetične in polisemantične narave kulturnih pojavov Luninga zmedlo in postal je prepričan, da če nimamo natančnega sovpadanja meja, potem no moremo oovoriti o kulturah v arheologiji, temveč lo o posameznih kulturnih pojavih, ki jih lahko raziskujemo vsakega zase. Videl je le prekrivanje področij, ne pa tudi skupke (clusters), koncentracije in korelacije.
Luningovo delo predstavlja najbolj nadroben odraz in teoretsko ovrednotenje stališč, ki so
bila široko razširjena med neko skupino arheologov. Luning je predelal najnovejšo nemško in angleško teoretsko literaturo, žal pa je povsem zanemaril duskusijo o definiciji arheoloških kultur tam, kjer je bila v zadnjih letih naj intenzivnejša - namreč v sovjetski literaturi.
Teoretska dela v sovjetski arheologiji
Zanimanje za vprašanje definicije in karakteri-zacije arheološke kulture je v tem času nekoliko upadlo, čeprav (ali. pa morda prav zato, ker) se je diskusija o temeljnih teoretskih problemih arheologije in prazgodovine v Sovjetski zvezi močno zaostrila. Na pobudo Zaharuka so na letnih spomladanskih plenumih, ki jih je organiziral Arheološki inštitut Sovjetske akademije znanosti in kjer so se zbirali arheologi in etnografi iz vseh krajev Sovjetske zveze, da bi izmenjali informacije o rezultatih svojih terenskih raziskav pretekle sezone, uvedli posebne razprave o teoriji in raziskovalnih metodah .
Na plenumu 1972 v-Moskvi (Tezisy dokladov na sessii 1972, Rozenfeldt 1973) je Zaharuk imel referat o problemskih točkah v arheologiji, pri čemer je največji dol posvetil tožavam pri definiciji in interpretaciji arheoloških kultur (Tezisy dokladov na sekcijah 1972, Zaharuk 1973). Na sekciji za teorijo in metode so bili konceptu arheološke kulture posvečeni trije referati - o mejah njene objektivnosti (Grigorjev), o šibkih točkah etnične interpretacije (Mošinskaja) in o genetskih zvezah med kulturami (Kožin). Vendar 'pa se je najbolj vroča polemika razvila v zvezi z drugimi referati. Med temi je eden govoril o politetič-ni opredelitvi tipa (Kamenetskij) in drugi o matematičnem vrednotenju pomembnosti posameznih značilnosti (Podolsky). Dva udeleženca (Zaharuk in Šer) sta posvetila svoja prispevka opredelitvi vloge in strukture teoretske arheologije in eden (Klejn) poskusu apliciranja - ne hardware in konceptov, temveč ideje ki-bernetike (posebej teorije komunikacij) pri izgrajevanju osrednje teorije arheologije. Tu imamo še članke o strukturalni tipologiji načina pokopavanja (Lebedev) in o programu za statistično obdelavo keramike (Gening - gl. tudi Gening 1973). Iz tehničnih razlogov v zborniku povzetkov niso bili vključeni vsi referati: izpuščen je bil Geningov prispevek o predmetu arheologije, prav tako referat Bobsin-skega o kvalitativnem vrednotenju podobnosti, in različnosti pri oblikah keramičnih posod, pa Vinogradova o možnih vzrokih za obstoj množice tipov v konkretni arheološki kulturi,in drugi (prim. Rozenfeldt 1973).
Na plenumu 1973 (Tozisy 1973) jo bil na plenarni sej.i prebran skupinski referat šestih arheologov (Gening, Zaharuk, Kamenetskij, Klejn, Masson in i'edorov-Davydov)"0 stanju in nalogah teoretskih raziskav v arheologiji ZSSR". Referat jo izpostavil temeljne probleme, ki bi jim bilo treba posvetiti več pozornosti - ovredno-
16
tenje pravil raziskovalnega postopka (logiško-matematična analiza), razvijanje enotnega deskriptivnega jezika, preverjanje konceptualnega aparata ter razvijanje metod za objektivno interpretacijo arheoloških dejstev. Eno od priporočil referata je bilo tudi, da se organizira razprava in diskusijska sekcija v reviji Sovjetskaja Arheologija (vendar pa revija temu priporočilu ni sledila).
Podani so bili referati o predmetu in o splošni strukturi arheologije. Eden je bil posvečen prvi temi (Crigorjev) ,drugi drugi (Ser) , tretji.Da kritiki Rousejevih stališč o obeh temah (Mas-son). Bili so tu tudi referati o vsebini in strukturi arheološke teorije - kritičen pregled (Klejn) in predloni (Zaharuk), o strukturi arheološke raziskavo (Bočkarjov), itd. Trije referati so se ukvarjali v. vprašanjem arheološke kulture: eden je govoril o odnosu tega koncepta do splošnega koncepta kulture (Markarian), drugi o kompleksnem, vendar po avtorievem mnenju strogem odnosu med etnosom in arheološko kulturo (Pioro), in tretji o nujnosti tenielji-tejšega razumevanja arheološke kulture, ki naj bo teoretsko izpeljana in ne le induktivni seštevek značilnih potez (Saiko) - torej o nujnosti prav tistega, kar je Liining zavračal. Vendar pa Gaiko ni pojasnil načina, kako priti do predlaganega razumevanja in se tudi ni odločil za enega od kriterijev za ugotavljanje enot, ki so podani v literaturi: stilističnih, etničnih, funkcionalnih itd. Sicor pa so bili povzetki neizbežno preskromni.
Razprave na obeh plenumih in v literaturi so razkrile ostro nesoglasje med sovjetskimi arheologi glede definicije predmeta arheologije, nesoglasje, kot ga v enaki obliki srečamo tudi med poljskimi arheologi (gl. zgoraj). Nekateri so, sledeč v sovjetski arheologiji tradicionalnem konceptu, ki ga je uvedel Arcihovskij ( 1 955) , trdili, da arheologija sama v celoti raziskuje svoje vire, vzporedno z zgodovino in še posebej s sociologijo (Hasson, Zaharuk in drugi). To gledanje je bilo blizu stališču "nove arheologije". Drugi so zagovarjali omejitev arheologije na naloge s področja proučevanja virov, vključno z njihovo primarno interpretacijo. Vendar pa nikakor niso bili nagnjeni k temu, da bi arheologijo obravnavali kot končni cilj, temveč so menili, da mora arheologija, ko opravi te naloge, rezultate predati v nadaljno obdelavo drugim znanostim -zgodovini, sociologiji in kulturologij i (Gri-gorjev, Bočkarjov, Lebedov, Gening, Kamenet-skij in Klejn). S tem, da so se opredelili za takšno stališče, so ti raziskovalci obnovili koncept, ki ga je svoj čas predlagal Ravdo-nikas (1939), Deloma je sovpadal s konceptom, ki sta ga zagovarjala Hachmann in Souse.
V Leningradu je 1972 potekal simpozij o problemu menjave in trgovine v starih družbah, ki ga je organiziral Masson(Kvatkije ber.iey 1 972 ; Trrgovlja 1972). Delo simpozija je bilo usmerjeno h klasifikaciji oblik trgovine in menjalnih odnosov v skladu s kriteriji ekonomike, aplici-
ranimi na etnološkem materialu, in pa k ovrednotenju metod ugotavljanja teh oblik na arheološkem materialu. Udeleženci so bili enotni v stališču, da se trgovina razlikuje od predhodnih oblik menjave ne po vrsti blaga, temveč po uvedbi denarja - ne nujno v obliki novcev in ne nujno s posredovanjem trgovcev. Menjava ni bila ugotovljena za obdobje paleolitika.
Srečanje o paleolitiku Centralne Azije in Ka-zahstana je istega leta potekalo v Samarkandu; osrednji teoretski referat je imel Masson. Posvečen je bil definiciji koncepta kulture v arheološki sistematiki. Na osnovi Massonovega prispevka je srečanje priporočilo, da se sprejme poseben taksonomski sistem konceptov: tip, sklop (compound), arheološka kultura, lokalna varianta, kulturna renija, linija razvoja, cona. Med temi je bil za sovjetsko arheologijo nov koncept "sklopa (kulturnega kompleksa)" sklopa tipov, predmetov ali struktur , povezanih glede na material (odbitki, keramika, bron itd.) ali funkcijo (grobiščno, stanovanjsko itd.) (Kamennyj vek 1972; Grigorjeva in Isla-mov 1974).
V popolnem nasprotju z znatno intenzifikacijo teoretskih študij pa je bila tiskana produkcija tovrstnih del v sovjetski arheologiji v tem obdobju izredno skromna: pojavljalo se je vse večje število "povzetkov" in "kratkih povzetkov". V osmih zvezkih revije Sovjetska,in Arheologija (skozi dve leti) srečamo samo en teoretski članek (Zaharuk 1973) in nekaj knjižnih ocen. V osmih zvezkih revija Arheologija (v istih dveh letih) najdemo samo šest strani dolg članek (Oladilin 1973) , ki je skušal prenesti sistem "kultura-kulturna regija- cona" na zgodnji paleolitik (prim. I'or-mozov 1 973) .
Med obsežnimi tiskanimi deli Arheološkega inštituta Sovjetskeakademije znanost i je le ena knjiga kolikor toliko detajlno obravnavala teoretska vprašanja - to je bila Mongajtova Arheologija Zapadnoj Jevropy: Kamennyj vek (1973), v kateri je okoli sto strani posvečenih zgodovini arheologije (vključno s teorijo) in nekaterim glavnim metodam arheološkega raziskovanja. Vendar pa je ta knjiga bila informativnega značaja in namenjena širokemu krogu bralcev; zato seveda problemi, čeprav smiselno in jasno predstavljeni , niso mogli biti temeljiteje obravnavani.
Teme iz teoretske arheologije v sovjetski etnografski literaturi
Vse to pa vendarle še ne pomeni, da arheologi v teh dveh letih niso dobili nobenega čtiva na temo metodologije in teorije. Dva zanimiva članka sta se pojavila v zgodovinski literaturi: eden -se je ukvarjal s problemom sinteze podatkov iz arheoloških in pisanih virov (Janin 1973) in drugi s principi in možnostmi socio-arheologije (Lebedov 1973). Članki teoretskega značaja, ki so se neposredno nanašali
17
na arheološke probleme in posebej na probleme zgodovine prvobitne družbe, so zavzemali pomembno mesto v publikacijah Etnografskega inštituta Sovjetske akademije znanosti. 1972 je leningrajski oddelek tega inštituta izdal zbornik Ohotniki, sobirateli, rybolovy: Pro-blemy socialno-ekonomičeskih otnošenij v doze-mledelčeskom obščestve (Rešetov 1972). Tu sta bila dva članka izpod peresa arheologov. Gri-gorjev (1972) se je lotil rekonstrukcije družbene strukture paleolitskih lovcev in nabiralcev in menil, da ni nobenega dokaza za hipotezo o predklanski stopnji družbe in da je klan prisoten v gornjem paleolitiku; sklenil je z ugotovitvijo, da je parna družina zelo stara, in zanikal, da bi bilo delo v paleolitiku povsem enako in povsem kolektivno. Na drugi strani je Hlobystin (1972) v članku o "problemih sociologije severno evrazijskega neolitika" trdil, da ni dokazov za matriarhat v lovskem neolitiku ("agoneolitik" po njegovi terminologiji, za razliko od pol jedel jskega "agro-neolitika"). Antropolog Kabo (1972) je predložil določene metodološke kriterije za uoorabo etnografije pri rekonstrukciji preteklosti na podlaqi arheološkega materiala (pri čemer sploh ni upošteval problema kriterijev v celoti) in izhajajoč iz teh kriterijev kritiziral zaključke Ju.I.Semennova.
V	zborniku, ki je izšel ob 75-letnici smrti F. Enaelsa (Brohiléj , Teršic in Tokarev 1 972), vsi članki na tak ali drugi način zadevajo arheologijo. Posebej je bil zanimiv članek Kočetkove (žal postumen), kjer avtorica svoji koncepciji, ki smo jo opisali zgoraj, dodaja analizo novega arheološkega in antropološkega materiala iz Afrike pri čemer upošteva nedavna odkritja o izoformizmu kromosomov človeka in opice. Po hipotezi Kočetkove je bila redukcija kromosomov od 40 na 46 - torej spajanje dveh parov v enega - ki zadeva prav kromosome, povezane z oroanizacijo živčnega sistema, tista mutacija, ki je postala biološka osnova za mentalno preoblikovanje, potrebno za prehod od refleksne uporabe orodja k načrtnemu delu. Trdila je,
da preoblikovanje kromosomskega aparata natančno določa točko, na kateri pride do ločitve človeka in opice po fizičnem tipu. Vendar pa ni navedla nobenega dokaza za to, da stoji ta točka prav na začetek "paleolitika".
V	zborniku E tnolorj i*' c skie inr, l i'dovin,jn ::i ru-hnSem (Bromlej 1973a) najdemo obširen članek Ju.I.Semenova, ki vsebuje kritično analizo sodobnih tendenc v ekonomski antropo log i j i na Zahodu (Semenov 1973) .
V	tem članku so bili problemi prvotne ekonomije obravnavani ha višjem teoretskem nivoju in širše kot v že omenjenem zborniku o trgovini in menjavi (Torgovlja 1974). Drugi članek (Tokarev 1973) je podal detajlno analizo dela Leroi-Courhana na področju antropologije in arheologije.
delu je avtor obravnaval etnos kot mnogonivoj-ski dinamični sistem, ki zahteva vsestransko karakterizacijo. Posebno pozornost je posvetil dotlej nezadostno obravnavanim aspektom te teme - odnosom med etnosom in drugimi enotami, tipologiji etničnih formacij, etničnim funkcijam kulture in mentalne aktivnosti, vplivu en-dogamije na razvoj in obstanek etnosov ipd. Bromlej je razlagal migracije na podlagi analogije v poskusu, v katerem je postavil etnose v ekstremne pogoje, kjer bodo njihove usode ločene ali razbite v različni meri, odvisno od stopnje stabilnosti, kohezivnosti in oddaljenosti od jedra. Kot rezultat takšne analize se je pokazalo, da so nekatere značilnosti kulture in mentalne aktivnosti, kot tudi zavest o skupni pripadnosti nečemu, posebno odporne in torej najbolj etnično opredeljujoče. Zdi pa se mi, da kriteriji razločevanja niso bili dovolj dobro izbrani: pod ekstremnimi pogoji mikromi-gracij (in prav to je Bromlej imel v mislih) so se izkazale kot najvitalnejše poteze, ki so diferencialno razporejene med posamezniki, integralne značilnosti etnosa pa so najbolj prizadete. Mar to pomeni, da so te manj pomembne in manj opredeljujoče? Poteze, ki jih je Bromlej opredelil kot etnično opredeljujoče, arheolog težko zazna. Vse se šibko, neenakomerno in le posredno odražajo v materialnem segmentu kulture ali na se sploh ne odražajo. Bromlej pravi (str38-39), da "na splošno v objektivni stvarnosti etnos ne obstaja zunaj družbenih institucij, ki se pojavljajo v vlogi njegovih strukturnih form. Poleg tega imajo to vlogo najrazličnejše družbene enote - od družine do države". Te arheologija zaznava - vendar spet le posredno.
V drugem delu knjige je Bromlej definiral področje predmeta etnologije (proučevanje tradicionalne vsakdanje kulture, v kolikor ima tudi etnično funkcijo). Tu se je dotaknil tudi metodološke osnove za sodelovanje etnografije z arheologijo in zgodovino prvobitne družbe (str. 239-43). Poudaril je nujnost sinteze različnih virov - in torej integracije različnih znanosti - za razrešitev problema etnoge-neze. Takšno obravnavanje je bilo v ostrem nasprotju s tradicionalnimi koncepti številnih vodečih arheologov o temeljnem sovpadanju med arheološko kulturo in etnosom (vsaj v pradavnini) in o sposobnosti arheologije, da sama rešuje problem etnogeneze (prim. Okladni-kov 1973). Med etnologi (pa tudi med lingvisti) je kot izgleda vladalo popolno soglasje o negativnem vrednotenju takšnih konceptov. Intenzivnost ustnih razprav v sovjetski arheologiji in pa širjenje spektra obravnave teoretskih problemov nam vendarle dopušča upanje, da se bodo v arheološki literaturi ZSSR v naslednjih nekaj letih pojavile detajlne teoretske razprave z novimi idejami in da bo sovjetska teoretska arheologija združila svoje sile s teoretskim razvojem sovjetske etnologije.
Bromlejeva knjiga Etnor, i ntnografija ( 1973b) je naredila na arheolooe velik vtis. V prvem
Zaključni komentaiji
Problem filtracije
Teoretike često opominjajo na Mefistove besede v Goethejevem Faustu: "Vsa teorija siva je in bo; drevo življenja v zlatu zeleni."
Kot vsaka satanska misel, jo tudi ta resnična le v določenih aplikacijah v posaim n I h prime-rih, Dostane pa z 1 ¿1 narodi ja Mm jo - po satanovem nagovarjanju - sprejmemo kot absolutno. Arheologi so že imeli priliko ugotoviti, da znanstveno življenje brez teorije sploh ni življenje (gl. Kluckhohn 1939; Taylor 1948; Binford 1968a; Martin 1971; Harris 1971). Obdobje, ki sem si ga izbral za ta pregled, je pokazalo, kako življenski, buren in ploden je lahko teoretski boj. Borba je življenje, misel je življenje, teorija je življenje. Mofistu navkljub sem v tem pregledu teorijo predstavil kot zeleneče, živo drevo s prepletenimi vejami in šelestečim listjem.
Če satansko misel preobrneš, pa s tem še nisi prišel nujno do božanske resnice. Ni vsaka teorija živa voda; nekatere so pač navadna voda, nekatere trohnoba in pepel. Ko sem pripravljal ta pregled, sem si prizadeval izcediti živo vodo teorije in ločiti zeleneče veje od mrtveqa lesa.
Ni bilo posebno težko prepoznati navadno vodo. Res je, da je. za nekatere praktike vsakršno teoretsko razmišljanje "prazna špekulacija" -izlivanje iz votlega v prazno. Osebne izkušnje v teoretskem delu skupaj.z razmišljanjem o kriterijih znanstvene utemeljenosti in o resničnosti teoretskih predpostavk (o tem vprašanju obstaja tudi literatura - gl. npr. Kitaj-gorodskij 1967; Gerasimov 1972) ter reakcije drugih teoretikov - pa pomagajo, da se tovrstni poplavi izognemo.
Precej težje je razločevati ftibke poganjke novega od mrtvih in odmirai 1 k: j h vej: oboje so majhne, šibke in izgledajo pred zelenim listjem ozadja tuje. Ko je Jacquetta Hawkes govorila o "propadanju sistemov in teorij, zakoreninjenih v predvojnem obdobju", (1968:261) je gotovo imela v mislih predvsem migracioni-zem in difuzionizem, da namreč te ideje niso omogočale nikakršnega novega teoretskega razvoja, da so izpadle z liste "samoumevnih" stvari, da je upadla njihova avtoriteta. Skoraj sočasno s to njeno izjavo pa sta Clark (1966) in T-'.Y.Adams (1968) posvetila posebne članke borbi proti vztrajni težnji, da se vsaka ostra sprememba v kulturi razlaga s spremembo populacije. Obenem je Renfrew v celi seriji člankov napadel difuzionizem, in ko je Weinberg predlagal, naj že preneha i'pretepati mrtveqa psa" (Weinberg 1969: 166; gl. tudi Klejn 1970a), je Renfrew odvrnil "Ali ta Wei-bergov mrtvi pes morda poskuša teči...?" (Renfrew 1 9 69d:167) . V nekem smislu je imel prav: posledice dolgoletne prevlade migracionizma in difuzionizma iz konkretnih predstav o pre-
teklosti še niso bile izločene.
Na druqi strani pa nekateri znanstveniki menijo, da je bilo skeptično gledanje na migracio-nistične razlage pretirano. Sodijo, da so migracije imele bistveno večjo vlogo v kulturnozgodovinskem procesu, kot se to sedaj na splošno priznava, in da s tem, ko dajemo tem razlagam metodološko prednost, dvigujemo raziskovanje na višjo teoretsko raven (Hordo;; 1061; 1971; Bordes in deSonnevii 1e-Dordes 1970 ; Sabloll In Willey 1968; Klejn 1971b; 19 7 J f r g).
No, očitno so nekateri primeri pač sporni: na mestu veje, ki je odpadla, si lahko izbori mesto nov poganjek. So pa tudi nedvoumni primeri. Pri teh so kriteriji za razlikovanje jasni.
1966 je izšla v Londonu knjižica (Pearson 1966), ki je ponavljala stare zablode o "kulturträger-ski vlogi" nordijske rase - povsem v smislu Kossinovega migracionizma. Kossino pa so v njegovem času čitali specialisti, ki so z njim razpravljali in včasih podlegli njegovemu vplivu, in celo danes nedvomno cenimo njegov prispevek znanosti (Klejn 1974a). Arheologi ne berejo Pearsonovega dela; gre za patološki ana-hronizem, ki stoji zunaj znanosti in daleč od nje. Znanost je zrasla. Smešno je sedaj ponavljati (in še v pretirano poenostavljeni obliki) Kossinove zaključke, ne da bi poznali, oziroma ne da bi upoštevali uničujoče dejstvo utemeljene kritike, ki je Dotekala pol stoletja.
Od 1971 skuša revija Nfi.i !> i ffus ion i n t vrniti1 življenje truplu hiperdifuzionizma iz dni G. Elliot Smitha in Perryja. (Članki v tem časoni-su ne vsebujejo novih idej, poglobljenega teoretskega razvoja, kritike, virov ali stroge tehnike na sodobni ravni, pa tudi nikakršnih poskusov, da bi razumeli kompleksno:; 1 pojavov in preverili možne razlage (vključno z nedifuzio-nističnimi) in jih postavili v širši sistem. Gonilna sila časopisa je polemični entuziazem, njegova naravnanost neke vrste kult prednikov, njegova temeljna metoda enostransko izbiranje dejstev, ki naj potrdijo apriorno difuzionis-tično razlago nasproti ideji samostojnega izvora raznih civilizacij (predvsem tistih v Novem svetu). Strocri komentarji v Antiquii.y (Edito-rial 1971; 1972a, b) so upravičeni (gl. odgovore Joela 197lb ter Joela in Krausa 1971). Da pa bi pokazali, da kljub temu ni izključena možnost novega razvoja ideje difuzije in izgrajevanja zanimivih novih koncepcij pa zadostuje, da opozorimo na stroge - čeprav sporne - konkretne generalizirajoče študije zadnjih let (Edmonson 1961; Malmer 1962; Jope 1973), široke primerjave (Stjernquist 1966) in moderne geografske konstrukcije teorije difuzije (Brown 1968; Hudson 1972).
Morda gresta v primeru tistih nekaj redkih stvari v odnosu do katerih odgovori v Antiquiiij ne diskreditlrajo povsem trditev novih difuzionis-tov" Joela in Krausa - predvsem glede vrednotenja znenstvenega doprinosa Elliota Smitha (Joel 1971a) - obe strani predaleč: Kraus in Joel pri
19
svojem protagonistu ne vidita nobene napake, Daniel pa mu ne priznava nikakršne zasluge za arheologijo. Mimogrede, Danielovo stališče izhaja iz njegove splošne historiografske koncepcije, po kateri so bile vse prejšnje "ideje o prazgodovini" "herezije", "intelektualne zmote". Ta koncepcija je povezana z njegovim hiperskep-ticizmom o možnosti, da bi arheologija rekons-tuirala mnoge aspekte kulturnozgodovinskega procesa. Če strokovnjaki postanejo preveč enostranski in preveč skeptični, pridejo diletan-ti in prevzamejo v svoje roke obravnavo problemov, ki jih strokovnjaki zanemarjajo in prezirajo. V svoji knjigi The Tilra of Prehin l.ovy Daniel (1962:162) (v drugi zvezi) citira Wed-gewoodovo mnenje, da bodo v primeru, ko skrbni, razumni in odlično šolani odklonijo, da bi pisali poglavja zgodovine, to delo namesto njih opravili pač brezvestni in nesposobni. Tako sta Joel in Kraus druga stran medalje, ki na prednji strani nosi profesorske profile Danie-la in Picrgotta.
Problem objektivnosti
Prizadeval sem si, da bi ta pregled bil kar najbolj objektiven in praktičen; da pa bi bil praktičen, je moral biti historiografski in kritič en, in oba ta elementa nujno vključujeta element subjektivnosti. Tako sem bil postavljen pred težko dilemo: kako vse to združiti in uskladiti?
ki čepijo na drugih vejah.
Problem pokrivanja
Zelo sem zaskrbljen, da sem morda izpustil kakšno pomembno publikacijo. Za nekatere vem, da obstajajo, jih pa nisem mogel najti (Schmidt 1962; Dingol in Kantman 1969; Hachmann 1969; Finley 1971; Chang 1972); za druge morda ne vem.
Res je, da zasledovanje svetovne teoretske arheološke literature olajša dejstvo, da je objavljanje dokaj koncentrirano. Ob vrsti vodilnih monografij imamo večinoma predvsem opravka z zborniki - običajno alti pomembnih teoretskih simpozijev, kolokvijev, seminarjev in konferenc - ali pa gre preprosto za zbrane članke na neko temo. Mnoge revije občasno objavljajo teoretske članke, vendar obstaja majhna skupina tistih, (in to vse v angleškem jeziku), ki na svojih straneh koncentrirajo glavni tok teoretskih objav, slutijo kot arena za teoretske diskusije in redno poročajo o poglavitnih monografijah in zbornikih. Te revije so Antiquity, American Antiquity, Current Anthropology, Journal of Anthropological Research (do 1973 Southwestrn Journal of Anthropology), World Archaeology in Norwegian Archaeological Review. S teoretskimi temami (bolj prazgodovinskimi kot arheološkimi) se ukvarja nekoliko bolj ozko in lokalno, vendar redno, tudi Etnographisch-Archaologische Zeitschrift.
Skušal sem biti pošten in pri podajanju lastnega mnenja kar se le da odkrito povedati kaj kritiziram, ter jasno, vendar ne vsiljivo navesti, s katerega stališča kritiziram. To je en aspekt širšega problema odnosa med objektivnostjo in privrženostjo. Diskusije o objektivnosti so tekle na straneh CA (9:391-435; 10 :72-79 ; 12:83-80); tudi sam sem sodeloval v njih (CA 9:415-17) in sem naletel tako na nerazumevanje in nesoglasja (CA 9:425-26; 427; 12: 83-84) kot na razumevanje (CA 12:84-07). Upam, da bo ta pregled zmogel praktično ponazoriti moje ideje o možnosti združevanja objektivnosti in jasnosti lastnega ideološkega stališča.
Verjetno moja dela z,i"zcmajo v bibliografiji več prostora, kot ga zaslužijo. Mnoga so histo-riografska, bibliografska ali kritike in jih lahko razumemo le kot razširjanje meja tega pregleda: v številnih primerih jih je bilo enostavneje citirati, kot pa ponavljati njihovo argumentacijo. Vendar sem omenil nekatera svoja dela in sicer v tistih primerih, ko sem menil, da vsebujejo stališča, ki niso zastopana pri drugih avtorjih ali pa razlagajo posebne tendence. Bralec bo presodil, ali je temy res tako. Kakor koli že, bralcu bo laže opraviti določene popravke možnih popačenj pri proporcih oziroma pri perspektivi, če bo upošteval dejstvo, da pregleda ni sestavljal opazovalec od zunaj, temveč nekdo, ki se je povzpel na eno od vej zele-nečega drevesa teoretske arheologije in se od tam razgledoval naokoli. Ta pozicija mu je po volji in se s svoje veje ne namerava spustiti, z zanimanjem pa pričakuje popravke bralcev,
V veliko pomoč začetnkom pri študiju teoretske arheologije (in ne samo njim) so antologije - 1 pojav, ki je,kar se teoretske arheologije tiče, posebej značilen za ZDA. V 60. letih so bile priljubljene antologije, v katerih so teoretske teme zavzemalo le del prostora, preostali del so zapolnjevali opisi metod ali generaliziranih rezultatov konkretnih študij (npr. Heizer 1959; 1962; Hammond 1964). Od antologij zgodnjih 70. let sta mi v roke prišli dve, ki v osnovi obe predstavljata teoretsko arheologijo.
Prva (Deetz 1971) vsebuje najvažnejše mejnike v povojni ameriški diskusiji o klasifikaciji: sedaj že klasične članko Brewa, Spaudlinga, Forda, Rouseja in drugih (manjka lo Kriegerjev članek); mnenja skentikov Raymonda Thompsona in Maxa VJhitea (vendar brez Hawksovega (1 954 ) ameriškega članka); dela zagovornikov uporabe etnografskih paralel (Asher, Chang, Heider); in tudi temeljne postavke "nove arheologije" (članki Binforda, Flanneryja, Strueverja in Ilil-la) in en članek njihovih nasprotnikov (Sabloff in Willey), vendar pa brez pripomb Binforda in Erasmusa . Članke spremljajo Deetzova kratke a zelo koristne uvodne opombe. Škoda pa je, da so pri nekaterih člankih izpustili bibliografije.
Druga antologija (Leone 1972a) vsebuje 24 člankov, ki so bili ie prej objavljeni, in 9 novih ali temeljito predelanih. Sestavljalec si je zadal nalogo predstavite vire "nove arheologije" (članki Childea, Clarka, Kluckhohna, Taylorja, Spauldinga in Martina; manjka VIhite), njene
20
teoretske in metodološke osnove (članki Binfor-da, Flanneryja, Deetza, Fritza in drugih) in njihovo aplikacijo pri študiju konkretnih kultur Amerike (vključno z dobro znanimi deli Bin-forda, Flanneryja, Longacrea, Hilla, R.McC. Adamsa, Deetza, Dethlefsena in drugih). Bibliografija za vse članke je podana na koncu knjige.
Obe antologiji sta nadvse informativni, izpuš-čata pa nekatere pomembne teme(npr. notranjo kritiko virov, etnične interpretacije, sintezo različnih virov) kot tudi evropsko literaturo.
Obsežna bibliografija o teoretskih in metodoloških problemih je zbrana v Triggerjevem (1968a) učbeniku in v drugi izdaji Introduktion to Pre-historic Arehacolugy Holea in Heizerja (1969). Velike zbirne bibliografije (npr. Pasti Araha-eologiai, Archäologische Bibliographie in druge) običajno posvečajo prve sekcije teoriji in 'metodam. Z razvojem in rastjo ugleda teoretske arheologije pa prihaja tudi do zmanjševanja kon-centriranosti arheološke literature (teoretski članki in pregledi se vse češče pojavljajo v publikacijah, ki so doslej zlahka shajale brez njih), pa tudi zbirne bibliografije dajejo informacijo o literaturi z večletno zamudo. V taki situaciji se pokaže, da je sistem oskrbovanja s ponatisi in informacijami (vključno z medijem CA) rešilen.
Mogoče je, da sem marsikaj pomembnega izpustil, vendar bi tega lahko bilo še bistveno več, če mi ne bi mnogi pomagali pri delu. Na tem mestu moram izraziti iskreno hvaležnost osebju knjižnice leningrajskega oddelka Arheološkega inštituta Sovjetske akademije znanosti, pa tudi vsem avtorjem, ki so mi pošiljali svoje knjige in separate, kot tudi založnikom in urednikom, ki so mi pošiljali knjige in revije. Skoraj vsa dela, ki so bila poslana, so bila uporabljena za ta pregled. Tu ne navajam imen in naslovov: so zelo številni in seznam bi zavzel veliko preveč proslora, poleg tega pa tudi ne bi želel, da bi se bralec lotil primerjanja seznama poslanih in seznama omenjenih del. Končno, če kakšno od poslanih del ni omenjeno v tekstu pregleda, to ni nujno zato, ker bi menil, da je nepomembno, temveč prej zato, ker se po temi in značaju ni vključevalo v okvir pregleda. Upam na pomoč tudi v bodoče.
Problem nadaljevanja
Da bi ugotovil, ali je tovrstno delo vredno truda, bi želel slišati mnenja bralcev o praktični koristnosti pregleda: je primeren za to revijo? Je oblika pravilno izbrana? Kaj je treba dopolniti in kaj spremeniti? Povsem razumem, da imajo razne kategorije bralcev lahko različne zahteve, ki jih vseh ni vedno mogoče upoštevati na enem mestu, ker si pač nasprotujejo. Vendar bi bilo koristno imeti zastopano celotno lestvico zahtev, tako da bi lahko v bodoče poiskali primernejšo obliko,
Medtem, ko sem zbiral material za pregled, so založniki tiskali knjige, čas je tekel, drevo teorije pa je raslo in poganjalo nove izrastke. Vsi moji podolžni in prečni preseki so samovoljni in so le rezultat nekih razmišljanj, pregled v celoti pa komajda smemo primerjati z den-drokronologijo in njenimi natančnimi in dokončnimi rezultati. Tole so prej zabeležke fenologa, ki opazuje, opisuje, opozarja, se žalosti in radosti.
Bibliografija
ABRAMOWICZ, A. 1962. üwagi o roll hipotez w archeologii (na marginesie dyskusji K. God-lowskiego z A.Gardawskim). Prace i MateriaZy Museum Archeologicznego i Etnograficznego w íodzi, Seria Archeologica 8:103-13.
ADAMS, ROBERT McC. 1955. "Developmental stages in ancient Mesopotamia," v Irrigation civilizations: A comparative study.Edited by J.Steward et al., 6-18. Washington, D.C.: Pan American Union.
-----. 1956. Some hypotheses on the development of early civilizations. American Antiquity 21:227-32.
-----. 1957. Settlements in ancient Akkad¿
Archaeology 10:270-73.
-----.1958. A survey of ancient watercourses
and settlements in central Iraq. Sumer 14:101-3.
-----. 1960a. "Factors influencing the rise of
civilization in the alluvium, illustrated by Mesopotamia: Early civilizations, subsistence, and environment," v City inviencible: An Oriental Institute symposium. Edited by Carl H.Kraeling and Robert McC. Adams. Chicago: University of Chicago Press.
-----. 1960b. The origin of cities. Scientific American 203:153-68.
-----. 1960c. "The evolutionary process in
early civilizations," v The evolution of man: Mind, culture, and society. (Evolution after Darwin, vol. 2.) Edited by Sol Tax. Chicago: University of Chicago Press.
-----. 1962. Agriculture and urban life in
early southwestern Iran. Science 136:109-22.
-----. 1965. Land behind Baghdad: / history of
settlement on the Diyala plains. Chicago: University of Chicago Press.
-----. 1966a. The evolution of urban society:
Early Mesopotamia and Prehispanic Mexico. Chicago: Aldine.
-----. l'966b. Trend and tradition in Near
Eastern archaeology. Proceedings of the Philosophical Society 110:105-10.
-----. 1968. Archeological research strategies:
Past and present. Science 160:1187-9 2.
-----. 1969. The study of ancient Mesopotamian
settlement patterns and the problem of urban origins. Sumer 25:111-24.
-----. 1972. "Patterns of urbanization in
early southern Mesopotamia,"v Man, settlement and urbanism. Edited by Peter J.Ucko, Ruth Tringham, and G.W.Dimbleby. London: Duckworth.
-----. 1973 . "Discussion," v Research and
theory in current archaeology. Edited by Charles L.Redman, 321-27. New York-London-Sidney-Toronto: Wiley.
ADAMS, W.Y. 1968. Invasion, diffusion, evolution? Antiquity 42:194-215.
AGRAWAL, D.P. 1970. Archaeology and the Luddites. Antiquity 44:115-29.
ALEKSEEV, V.P., FAJNBFRG, L.A. 1963. Ocena: Semenov Ju.I. VoaniknoVenie. ^nlovetenkogo obSSeatVa (Krasnojarsk, 1962). Sovrtnkaja Etnográfica 5:147-149.
ALLEN, WILLIAM L., B.JAMES RICHARDSON III. 1971. The reconstruction of kinship from archaeological data: The concepts, the methods, and the feasibility. American Antiquity 36:41-53.
AMBROŽ, A.K. 1969. Ocena: Völker zwischen Germanen und Kelten, by Rolf Hachmann, G.Kossack, and H.Kuhn (Neumünster: Wachholtz, 1962). Sove tska ,ja Etnografija. 4, 266-72. ARCIHOVSKIJ, A.V. 1931."Ocena: V.l. Ravdoni-kas, Die Normanen der Vikingerzeit und das Ladogagebiet. SoobSSenij a Gosudarstvennoj Akademii istorii material 'noj kul'tury 7 :30-32.'
-----. 1939. Russkaja družina po arheologiče-
skim dannym. Istorik-marksist 1:193-195.
-----. 1955. Vvedenie v arheologi ju. Moskva.
ARTAMONOV, M.I. 1946. Venedy, nevry i budiny v slavjanskom etnogeneze. Vestnik Leningrad-skogo Universiteta 2:70-86.
-----. 1947. Arheologičeskie teorii proisho-
ždenija indoevropejcev v svete učeni ja N.Ja. Marra. Vestnik Leningradskogo Universiteta 2:79-106.
-----. 1949 . K voprosu ob etnogeneze v sovet-
skoj arheologi!. Kratkie soobččenija o dokla-<lah i polevyh issledovanijah Inntituta istorii material 'noj kul 'tury 29:3-16.
-----. 1950. ProishoSdenie slavjan. Leningrad:
Vsesojuznoe obščestvo po rasprostraneniju po-litičeskih i naučnyh znanij.
-----. 1951. Venedy i lužickaja kul'tura.
Vestnik Leningradskogo Unipersiteta 1:153-176
-----. 1969. Etnos i arheologija, v Teoreti-
českie osnovy sovetskoj arheologii. Leningrad Institut Arheologii Akademii Nauk SSSR.
-----. 1971. Arheologičeskdja kul'tura i etnos
v Problrmy istorii feodal 'noj Rosii, ed. A.I.. Šapiro, 16-32. Leningrad: Izdatel'stvo Leningradskogo Universiteta. ARTANOVSKIJ, S.N. 1973. Sovremennaja zarubež-naja filosofskaja mysl' i problemy etnokul turnyh issledovanij, v EtnologiSeskie issle-dovanija za rubežom, ed . Ju.V.Bromlej, 77-104 Moskva: Nauka. ATKINSON, R.J.C. 19 68. Old mortality: some aspects of burial and population in neolithic England, v Studies in Ancient Europe: Essays presented to Stuart Piggott. Ed. J.M.Coles and D.D.A. Simpson, 83-93. Leicester: Leicester University Press. AVDUSIN, O.A. 1949. Varjažskij vopros po ar-heologičeskim dannym. Kratkie soob?^enija o dokladah i polevyh issledovanijah instituta istorii material 'noj kul 'tury 30:3-14.
-----. 1953. Neonormanistskie izmySlenija bur-
žuaznyh istorikov. Voprosy istorii 12:114-120 AVERKIEVA, Ju.P. 1973. Ob otnošenii k marksizmu v sovremennoj etnografii Zapada, v Etno-logičeskie issledovanija za rubežom. Ed. Ju. V.Bromlej, 6-29. Moskva: Nauka. BAHTA, V.M., GUR'EV, D.V., KÜZNECOV, I.F. 1964 . Ocena: Ju . I. Semenov , V or. ni koveni'c 7-e-lovcčeskogo obfičeatva (Krasnojarsk, 1962). Voprosy Filosofii 8:172-177.
BALCER, B. 1970. W sprawie klasyfikacji mate-rialow krzemiennych.Wiadomoäci Archeo-logiczrie 35:147-63.
BAŠILOV, V.A. 1969. Principy postroenija otno-sitel 'noj hronologii v amerikanskoj arheolo-gičeskoj nauke. Sovetskaja arheologija •1 : 281-288.
BAUER, E.S. 1935. Te ore tičeekaja biologija. Leningrad: VIEM.
BAYARD, DONN T. 1969. Science, theory, and reality in the "new archaeology." American Antiquity 34:376-84.
BERGHANN, J. 1968. Ethnosoziologische Untersuchungen an Grab-und Hortfundgruppen der älteren Bronzezeit in Nordwestdeutschland. Germania 46:224-40.
BERNŠTAM, A.N. KRIČEVSKIJ, E.Ju. 1932. K vo-prosu o zakonomernosti v razvitii arhaičeskoj formacii. (K razrabotke teoretičeskogo nasledstva Marksa, Engel'sa, Lenina.) Izvesti-ja GA IM K 13(3):1-52.
VON BERTALANFFY, L. 1932. Theoretische Biologie. Vol. 1. Berlin.
BIBIKOV, S.N. 1965. Hozjajstvenno-ekonomiče-skij kompleks rozvitogo tripol'ja. Sovetskaja arheologija 1:48-62.
-----. 1969. Nektorye aspekty paleoekonomiče-
skogo modelirovanija paleolita. Sovetskaja arheologija 4:5-22.
-----. 1970. Marksiste'ko-lenins'ka metodologija ta arheologična nauka. Ukrains 'kij istoriSnij zumal 4:48-58.
-----. 1971. Plotnost' naselenija i veličina
ohotnič'ih ugodij v paleolite Kryma. Sovetskaja arheologija 4:11-22.
BI DNEY, D. 1953. Theoretical anthropology. New York: Columbia University Press.
BINDFORD, LEWIS R. 1962. Archaeology as antro-pology. American Antiquity 28:217-25.
-----. 1963. "Red ochre" caches from the Michigan area: A possible case of cultural drift. Southwestern Journal of Anthropology 19:89-108.
-----. 1964 . A consideration of archaeological
research design. American Antiquity 29:425-41.
-----. 1965. Archaeological systematics and
the study of culture process. American Antiquity 31:203-10.
-----. 1967a. Smudge pits and hide smoking:
The use of analogy in archaeological reasoning. American Antiquity 32:1-12.
-----. 1967b. Comment on: Major aspects of the
interrelationship of archaeology and ethnology, by K.C.Chang. CURRENT ANTHROPOLOGY 8:234-35.
-----. 1968a. "Archaeological perspectives,"
v New perspectives in archaeology. Edited by Sally R.Binford and Lewis R.Binford, 5-32. Chicago: Aldine.
-----. 1968b. "Post-Pleistocene adaptations,"
v Hew perspectives in archaeology. Edited by Sally R.Binford and Lewis R.Binford, 313-41. Chicago: Aldine.
-----. 1968c. Ocena: Rethinking archaeology,
by K.C.Chang (New York: Random House, 1967). Ethnohistory 15:422-26.
-----. 1968d. "Methodological considerations
on the archaeological use of ethnographic data," v Man the hunter. Edited by R.B.Lee and I.DeVore,	268-73. Chicago: Aldine.
-----. 1968c. Some comments on historical
versus processual archeology. Southwestern Journal of Anthropology 24:267-75.
-----. 1971. "Mortuary practices: Their study
and their potential," v Approaches to the social dimensions of mortuary practices. Edited by James A.Brown. Society for American Archaeology Memoir 25 (American Antiquity 36 ) .
-----. 1972. An archaeological perspective.
New York and London: Seminar Press.
-----. 1973. "Interassemblage variability: The
Mousterian and the 'functional' argument," v The explanation of culture change. Edited by Colin Renfrew,	227-54. London: Duckworth.
BINFORD, LEWIS R., and SALLY R.BINFORD. 1969. Stone tools and human behavior. Scientific American 220:70-84.
BINFORD, SALLY R. 1968. "Variability and change in the Near Eastern Mousterian of Le-vallois fades," v New perspectives in archaeology. Edited by Sally R.Binford and Lewis R.Binford, 49-60. Chicago: Aldine.
BINFORD, SALLY R., and LEWIS R.BINROFD, 1966. A preliminary analysis of functional variability in the Mousterian of Levallois facies. American Anthropologist 68:238-95.
-----. Editors. New perspectives in
archaeology. Chicago: Aldine.
BOCKAREV, V.S., RASPOPOVA, V.I. 1971. Diskus-sija o haraktere remeslennogo proizvodstva. Sovetskaja arheologija 4:299-305.
BOGAJEVSKIJ, B.L. 1931. K voprosu o teorii migracij. SoobSSenija GAIMK 8:35-38.
-----. 1935. Lenin o pervobytnom kommunizme,
v V.I.Leninu - Akademija Nauk SSSR, 761-784. Leningrad.
BORDES, FRANÇOIS. 1961. Mousterian cultures in France. Science 134:803-10.
-----. 1963. A propos de la théorie de M.Laplace sur le "synthetotype Aurignaco-Gravet-tien": Quelques questions préalables. L'Anthropologie (Paris) 67:347-60.
-----. 1 973. "On the chronology and contemporaneity of different Palaeolithic cultures in France," v The explanation of culture change. Edited by Colin Renfrew, 217-26. London: Duckworth.
BORDES, FRANCOIS, and DENISE DE SONNEVILLE-BORDES. 1970. The significance of variability in Palaeolithic assemblages. World Archaeology 2 : 61-73.
BORISKOVSKIJ, P.I. 1960. V.I.Lenin i problemy zakonomernostej razvitija pervobytnogo obëie-stva. Vestnik Leningradskogo Universiteta 8:75-77.
BRAIDWOOD, ROBERT J. 1952. The Near East and the foundations for civilization. (Condon Lectures.) Eugene: University of Oregon Press.
-----. 1959. "Archaeology and evolutionary
theory," v Evolution and anthropology: A centennial appraisal. Edited by B.J.Meggers, 76-89. Washington, D.C.: Anthropological Society of Washington.
23
-----. 1960a. The agricultural revolution.
Scientific American 203:130-41.
-----. 1960b. "Levels in prehistory, a model
for the consideration of the evidence," v The evolution of man. (Evolution after Darwin, vol. 2.) Edited by Sol Tax. Chicago: University of Chicago Press.
-----. 1972. "Archeology: View from Southwestern Asia," v Annual report of the American Anthropological Association for 1971, 43-52. Washington.
BRAIDWOOD, ROBERT J., and BRUCE HOWE. 1960. Prehistoric investigations in Iraqi Kurdistan. (Oriental Institute Studies in Ancient Oriental Civilization 31.) Chicago: University of Chicago Press.
BRAIDWOOD, ROBERT J., and CHARLES REED, 1957. The achievement and early consequences of food production. Cold Spring Harbor Symposia in Quantitative Biology 22:19-31.
BRAJČEVSKIJ, M.Ju. 1965. Teoretični osnovi doslidžen' etnogenezu. Ukrains 'kij istoriS-nij Surnal 2:46-56.
-----. 1970. Metody formalizovannogo predstav-
lenija arheologičeskoj informacii, v Stati-stiko-kombinatornue metody v arheologii. Ed. B.A.Kolčin, Ja.A.Ser, 53-58. Moskva: Nauka.
BRAY, WARWICK. 1973. "The biological basis of culture," v The explanation of culture chang-e. Edited by Colin Renfrew, 73-92. London: Duckworth.
BRENTJES, B. 1966. Archäologische Neuentdeckungen und die Lehren von Friedrich Engels über den "Ursprung der Familie ..." Wissenschaftliche Zeitschrift der Martin-Luther-Universität Halle-Wittenberg 15:177-218.
-----. 1971. Diskussionsbemerkung (zu Mohr
1971).	Ethnographisch-Archäologische Zeitschrift 12:71-73.
-----. 1972. Diskussionsbemerkungen (zu Guhr
1972).	Ethnographisch-Archäologische Zeitschrift 13:417-18.
BREW, JOHN 0. 1946. "The use and abuse of taxonomy," v Archaeology of Alkali Ridge, southeastern Utah. Papers of the Peabody Museum of American Archaeology and Ethnology, Harvard University, 21.
BRJUSOV, A.Ja. 1952. OSerki po istorii piemen evropejskoj Sasti SSSR v neoliteSeskuju epohu. Moskva: Izdatelstvo Akademii Nauk SSSR.
-----. 1956. Arheologičeskie kul'tury i etni-
českie obščenosti. Sovetskaja arheologija 26:5-27.
-----. 1957a. Die Wanderungen der ursprunglichen Stämme und die Resultate der Archäologie: Die Enstehung der Fatjanovokultur, Aota Archaeologica (Kçibenhavn) 75 (1955) : 309-21.
-----. 1957b. K voprosu o teorii diffuzii.
Sovetskaja arheologija 1:7-12.
-----. 1958. K voprosu ob indoevropejskoj probleme. Sovetskaja arheologija 3:18-26.
-----. 1961a. "Kul'tury s boevymi toporami" v
svjazi s problemoj formirovanija indoevropej-skih narodov, v Tezisy dokladov na zasedani-jah, posvjaSSanyh itogam polevyh issledova-nij V 1960 g., 37-39. Moskva.
-----. 1961b. Ob ekspansii "kul'tur s boevymi
toporami" v konce III tysjačeletija do n.e. Sovetskaja arheologija 3:14-33.
-----. 1962. "Le problème indoeuropéen et la
civilization des haches de combat." VI. Congrès International des Sciences Préhistoriques et Protohistoriques, Moscou.
-----. 1963 . "A propos de la region d'origine
et des voies d'expansion de la civilisation haches de combat et de correlation de cette expansion." Actes de VI. Congrès International des Sciences Anthropologiques et Ethnologiques, Paris, vol. 2.
-----. 1964 . Čto nado ponimat ' pod etničeski-
mi obščnostjami v arheologii i ih značenie dlja problemy proishoždenija drevnih i sovre-mennyh narodov. VII Mezdunarodnyj kongres an-tropologi.Seskih i etnoarafiSeskih nauk. Moskva: Nauka.
-----. 1965. Vostočnaja Evropa v III tysjače-
letii do n.e. Sovetskaja Arheologija 2:47-56.
BRJUSOV, A.Ja., ZIMINA, M.P. 1966. Kamennye sverlenye boevye topory na teritorii Evropejskoj Pasti SSSR. Arheologija SSSH, Svod arheologičeskih istočnikov, V4-4. BROGLIO, A., and G.LAPLACE. 1966. Etudes de typologie analytique des complexes leptolithi-ques de l'Europe centrale. Rivista di Scienze Preistoriche, Firenze 21:61-121, 303-64.
BROMLEJ, Ju.V. 1973a. EtnolOgiSeskie issledo-vanija za rubežom: KritiSeskie oSerki. Moskva: Nauka.
-----. 1973b. Etnos i etnografija. Moskva:
Nauka.
BROMLEJ, Ju.V., PERŠIC, A.I., TOKAREV, S.A. ed. 1972. Problemy etnografii i antropologii v svete nauSnogo nasledija F.Engel 'sa. skva: Nauka. BROWN, LAWRENCE. 1968. Diffusion processes and location. Philadelphia: Regional Science Research Institute. BUNGE, W. 1962. Theoretical geography. Lund
Studies in Geography, series C, 1. BUSHNELL, GEOFFREY H.S. 1961. An Old World view of New World prehistory. American Antiquity 27:63-70. BUTINOV, N.A. 1962. Etnolingvističeskie gruppy na Novoj Gvinee. Sovetskaja etnografija 3:81-89 .
BYKOVSKIJ, S.N. 1933. K peresmotru arheologi-českoj terminologii. Problemy istorii material 'noj kul 'tury 5-6:10-12.
-----. 1 934 . F.Engel 's i problema periodizacii
istorii doklassovogo obščestva. Sovetskaja etnografija 6:17-39. -----. 1935. Lenin i osnovnyé problemy istorii doklassovogo obSSestva. Moskva - Leningrad .
------ 1936 . Engel's i problema proishoSdenija
obSfiestvennyh klassov, v Voprosy istorii do-klassovogo obSSestva, 813-849.
CALDWELL, JOSEPH R. 1959. The new American archaeology, Science 129:303-7.
CALLMER, CHR., and W. HOLMQUIST. 1956. Sue-dish archaeological bibliography. Stockholm: Almqvist and Wiksell.
CASE, HUMPHREY. 1973. "Illussion and meaning," V The explanation of culture change.Edited by Colin Renfrew, 35-46. London: Duckworth.
CHANG, K.C. 1958. Study of the Neolithic social grouping: Examples from the New World. American Anthropologist 60:298-334.
-----. 1962. Settlement and community patterns
in some circumpolar societies. Arctic Anthropology 1:28-41.
-----. 1967a. Rethinking archaeology. New
York: Random House.
-----. 1967b. Major aspects of the interrelationship of archaeology and ethnology. CURRENT ANTHROPOLOGY 8:227-43.
-----. Editor. 19b8. Settlement archaeology.
Palo Alto: National Press.
-----. 1972. Settlement patterns in archaeology. (Module in Anthropology 24.) Reading, Mass.: Addison-Wesley.
CHENHALL, R.G. 1971. Positivism and the collection of data. American Antiquity 36:372-73.
CHILDE, V.GORDON. 1934. New light on the most ancient East. London.
-----. 1936. flan makes himself. London: Watts.
-----. 1942. What happemui in history, llar-
mondsworth: Penguin.
-----. 1950. The urban revolution. Toan Planning Review 21:3-17.
-----. 1956. Piecing together the past: The
interpretation of archaeological data. London: Routledge and Kecian Paul; New York: Praeger.
CLARK, J.G.D. 1939. A rchaeology and society. London: Methuen.
-----. 1952. Prehistoric F.urope: The economic
basis. London: Methuen.
-----. 1953. "Archaeological theories and interpretation: Old World," v Anthropology today. Edited by A.L.Kroeber, 343-60. Chicago: University of Chicago Press.
-----. 1954 . DoistoriSeskaja Evropa: Ekonomi-
Seskij basis. Moskva: IL.
-----. 1957. 2d edition. Archaeology and
society: Reconstructing the prehistoric past. Cambridge: Harvard University Press.
-----. 1959. Perspectives in prehistory (Presidential address). Proceedings of the Prehistoric Society 25:1-14.
-----. 1960. Archaeology and society. New
York: Barnes and Noble University Paperbacks.
-----. 1961. World prehistory: An outline,
Cambridge: Cambridge University Press.
-----. 1966. The invasion hypothesis in Bri-
• tish archaeology. Antiquity 40:172-89.
-----. 1967. Ocena:Ancient Europe, by Stuart
Piggott (Chicago: Aldine, 1965). Proceeding of the Prehistoric Society 33:432-33.
-----. 1969. World prehistory: A new outline.
Cambridge: University Press.
-----. 1970. Aspects of prehistory. Berkeley-
Los Angeles-London: University of California Press.
CLARK, J.G.D., and S.PIGGOTT. 1970. Prehistoric societies. London: Penguin. CLARKE, DAVID L. 1962. Matrix analysis and archaeology, with particular reference to British Beaker pottery. Proceedings of the Prehistoric Society 28:371-83.
-----. 1965. "Matrix analysis and archaeology,
with particular reference to British Beaker pottery." Vlth International Congress of Prehistoric and Protohistoric Sciences, Rome, 19653 vol. 2 (sessions 1-4).
-----. 1967a. A tentative reclassification of
British Beaker pottery. Palaeohistoria 12:179-98.
-----. 1967b. Ocena: Rethinking archaeology,
by K.C.Chang (New York Random House, 1967). Antiquity 41:237-38.
-----. 1968. Analytical archaeology. London:
Methuen.
-----. 1970a. Beaker pottery of Great Britain
and Ireland. 2 vols. Cambridge: Cambridge University Press. -----. 1970b. Analytical archaeology: Epilogue. Norwegian Archaeological Review 3:25-34.
-----. 1972a. Editor. Models in archaeology.
London: Methuen. -----. 1972b. "Models and paradigms in contemporary archaeology," v Models in archaeology. Edited by David 1..Clarke, 1-60. I.ondon: Methuen.
-----. 1972c. Ocena: h'xpl anation in archeology, by Patty Jo Watson, Steven A.LeBlanc, and Charles L.Redman (New ,York and London: Columbia University Press, 1971). Antiquity 46:237-39.
-----. 1973a. Archaeology: The loss of innocence. Antiquity 47:6-18. -----. 1973b. Ocena: Automatic artifact registration and systems for archaeological analysis with the Philips P1100 computer, by R. R.Newell and A.P.J. Vroomans (New York: Humanities Press; Oosterhout: Anthropological Publications, 1972). Antiquity 47:158-60. COLES, J.M., and D.D.A.SIMPSON. Ed. 1968. Studies in ancicnt Europe: Essays presented to Stuart Piggott. Leicester: Leicester University Press. COLLINGWOOD, R.G. 1961. The idea of history.
Oxford: Oxford University Press. COLLINS, DESMOND. 1969. Culture traditions and environment of early man. CURRENT ANTHROPOLOGY 10:267-316. CONKLIN, HAROLD C. 1962. "Comment," v Anthropology and human behavior . Edited by Thomas Gladwin and W.C.Sturtevant,	86-91. Wash-
ington, D.C.: Ahthropological Society of Washington. COWGILL, GEORGE L. 1967. Comment on: Major aspects of the interrelationship of archaeology and ethnology, by K.C.Chang. CURRENT ANTHROPOLOGY 8:236-37.
CRÜGER, HERBERT. 1967. Die Bedeutung einer wissenschaftlichen Methodologie für die Archäologie. Deutsche Zeitschrift für Philosophie 5:549-62.
CULLBERG, C. 1968. On artifact analysis. A study in the systematics and classification of a Scandinavian early Bronze Age material with metal analysis and chronology as contributing factors. Acta Archaeologica Ludensia. Ser. 4°, 7.
ČERNYH, E.N. 1965. Spektral'nyj analiz i izu-čenie drevnejšej metallurgii Vostočnoj Evropi, v Arheologija i estestvennye nauki (MIA 129), 96-110.
-----• 1966. Istorija drevnejSej metallurgii
Vostočnoj Evropi (MIA 132). Moskva: Nauka.
DANIEL, GLYN E. 1950. A hundred years of archaeology. London: Duckworth.
-----. 1962. The idea of prehistory. London:
Watts.
-----. 1967. The origins and growth of archaeology. Harmondsworth: Penguin.
-----. 1968. "One hundred years of Old World
prehistory," v One hundred years of anthropology . Edited by J.O.Brew, 54-115. Cambridge: Harvard University Press.
DANILOVA, L.V. 1968. Diskuccionnye problemy teorii dokapitalističeskih obščestv, v Problemy istorii dokapitalistiöeskih obšSestv. Ed. L.V.Danilova. Moskva: Nauka.
DARLINGTON, C.D. 1968. The evolution of man and society. .New York: Simon and Schuster.
-----. 1969. The genetics of society. Past and
Present 43:3-33.
DEETZ, JAMES. 1960. An archaeological approach to kinship change in 18th-century Arikara culture. Nepubliciran doktorat, Harvard University, Cambridge, Mass.
-----. 1965. The dynamics of stylistic change
in Arikara ceramics. University of Illinois Series in Anthropology 4.
-----. 1967. Invitation to archaeology. Garden City: Natural History Press.
-----. 1968. "The inference of residence and
descent rules from archaeological data," v Neu perspectives in archaeology. Edited by Sally R.Binford and Lewis R.Binford, 41-48. Chicago: Aldine.
---Editor. 1971. Man's imprint from the
past: Readings in the methods of archaeology. Boston: Little, Brown.
.DE LA VEGA, W.F. 1970. "Quelques propriétés des hiérarchies de classification," v Archéologie et calculateurs.Ed. J.C. Gardin, 329-42. Paris: CNRS.
DE PAOR, L. 1967. Archaeology : An illustrated introduction.Baltimore : Penguin.
DERŽAVIN, N.S. 1939. Ob etnogeneze drevnejših narodov Dneprovsko-Dunajskogo bassejna. Vest-nik drevnej istorii 1:279-289.
DIKŠIT, S.K. 1960. Vvedenie v arheologiju. (Prevod angleške izdaje, Bombay and Calcutta: Asia 1952.) Moskva: Izdatel'stvo inostrannoj literatury.
DINÇ0L, A.M., and S.KANTMAN. Ed. 1969. Analitik arkeologi. Istanbul.
Diskusija po povodu knigi Ju.I.Semenova. 1965.
Voprosy filosofii 6:170-183. DOBZHANSKY, T. 1968. Ocena: Kak vozniklo 5e-loveSestvo, by Yu.I.Semenov (Moscow: Nauka, 1966). Man 3:136-138. DomaSnie promysly i remeslo: Tezisy... Leningrad: Leningradskoe otdelenie Instituta arheologii AN SSSR. DYMACZEWSKI, ALEKSANDER. 1968. O systematyza-ciji typologicznej v archeologii: Uwagi na marginesie pracy B.M.Perniöka, "Die Keramik der älteren römischen Kaiserzeit in Mähren (Brno, 1966). Slavia Antiqua 15:263-74. Editorial. 1965. Antiquity 39:245-46.
-----. 1969. Antiquity 43:86-87 , 225-56.
-----. 1970. Antiquity 44:1-2.
-----. 1971. Antiquity 45:3-4, 85-87 .
-----. 1972. Antiquity 46: 1-5, 96.
-----. 1973. Antiquity 47:93-95, 174-75.
EDMONSON, MUNRO S. 1961. Neolithic diffusion
rates. CURRENT ANTHROPOLOGY 2:71-102. EFIMENKO, P.P. 1934. Marks i problemy drevnej-§ego perioda pervobytno-kommunistiöeskogo ob-äöestva. Izvestija GAIMK 81:3-29.
-----. 1956. K voprosu o haraktere istoriie-
skogo processa v pozdnem paleolite vostoinoj Evropy. Sovetskaja arheologija 26:28-53.
-----. 1960. Peredneaziatskie elementy v pam-
jatnikah pozdnego paleolita Severnogo Priier-nomor'ja. Sovetskaja arheologija 4:14-25. EGGERS, HANS JÜRGEN. 1939. "Natürliche Erkenntnisgrenzen bei vorgeschichtlichen und volkskundlichen Fundkarten," v Beiträge zur Volkskunde Pommerns. Ed. KiKaizer. Greifswald.
-----. 1950. "Das Problem der ethnischen
Deutung in der Frühgeschichte," v Ur- und Frühgeschichte als historische Wissenschaft : Wahle-Festschrift. Ed. by H.Kirchner, 49-59. Heidelberg: Carl Winter-Universitätsverlag.
-----. 1959. Einführung in die Vorgeschichte.
München: Piper. EHRICH, ROBERT W. 1961. Archaeology and cultural anthropology: Theory and methodology among American archaeologists. Pamdtky Ar-cheologické 52:623-30. -----. 1963. Further reflections on archaeological interpretation. American Anthropologist 63:16-31.
-----. 1966. Some terms and taxonomic units of
American archeology and their possible applicability to European prehistory. Sbornik Na-rodniho Muzea v Praze 20:211-17.
-----. 1970. Current archaeological trends in
Europe and America: Similarities and differences. Cahiers d'Historié Mondiale 12:670-81. ELISSEEFF, M.V. 1970. "Données de classement fournie par les scalogrammes privilégiés," v Archéologie et calculateurs. Ed. J.C.Gardin, 177-91. Paris: CNRS. EMBER, MELVIN. 1973. An archaeological indicator of matrilocal versus patrilocal residence. American Antiquity 38:177-82. EMBER, MELVIN, CAROL R. EMBER. 1971. The conditions favoring matrilocal versus patrilocal residence. American Anthropologist 73:571-94.
ERASMUS, CHARLES J. 1968. Thoughts on upward collapse: An essay on explanation in anthropology. Southwestern Journal of Anthropology 24:170-94.
FEDOROV-DAVYDOV, G.A. 1970. Ponjatija "arheolo-giöeskij tip" i "arheologiíeskaja kul'tura" v "Analitiöeskoj arheologii" Devida Klarka. So-vetskaja arheologija 3:258-270.
FEUSTEL, RUDOLF. 1968. Evolution und Revolution im Ablauf der Steinzeit. Ethnographisch -Archäologische Zeitschrift 9:120-45.
------. 197 3a. Zum Problem der Evolution und
Revolution in urgeschichtlicher Zeit. Ethnographisch- Archäologische Zeitschrift 14:55-80.
-----. 1973b. Technik der Steinzeit: Archäo-
li thikum-Meeolithikum. (Veröffentlichungen des Museums für Ur- und Frühgeschichte Thüringens 4.) Weimar: Hermann Böhlaus.
Fl'NLEY, M.L. 1971. Archaeology and history. Daedalue 100:168-86.
FISCHER, ULRICH. 1956. Die Gräber der Steinzeit im Saalegebiet. Berlin.
FLANNERY, KENT V. 1967. Culture history v. cultural process: A debate in American archaeology. Scientific American 217:119-22.
-----. 1968. "Archeological systems theory
and early Mesoamerica," v Anthropological archeology in the Americas. Edited by Betty J.Meggers, 67-87. Washington, D.C.: Anthropological Society of Washington.
-----. 1973. "Archaeology with a capital S,"
v Research and the in current archaeology. Edited by Charles L.Redman, 47-58. New York-London-Sydney-Toronto: Wiley.
FLANNERY, KENT V., MICHAEL D.COE. 1968. "Social and economic systems in Formative Mesoamerica," v New perspectives in archaeology. Edited by Sally R.Binford and Lewis R. Rin-ford, 267-83. Chicago: Aldine.
FLEMING, ANDREW. 1971. Territorial patterns in Bronze Age Wessex. Proceedings of the Prehistoric Society 37:138-66.
FORD, JAMES A. 1954. The type concept revisited. American Anthropologist 56:42-54.
FORMOZOV, A.A. 1959. Etnokul 'turnye oblasti na te rritorii Evrope j skej Sasti SSSR v ka-mennom veke. Moskva: Izdatel'stvo Akademii Nauk SSSR.
-----. 1966. Pamjatniki pervobytnogo inkustva
na territorii SSSR. Moskva: Nauka.
-----. 1973 . Vremja voznikovenija lokal'nyh
variantov i arheologiöeskih kul 'tur v kamen-nom veke, v AntropologiSeskaja rekonetrukei-ja i prcblemy paleoetnografii, 115-126. Moskva: Nauka.
FOSS, M.E. 1949. O terminah "neolit", "bronza", "kul'tura". Kratkie soobSSenija In3tituta istorii material 'noj kul'tury 29: 33-47 .
-----. 1952. DrevncjSaja istcrija severa Evro-
' pejskoj Sasti SSSR. (MIA 29.) Moskva: Izdatel 'stvo Akademii Nauk SSSR.
FRIDRICH, J., B.KLlMA, K.VALOCH. 1968. Syste-matika pojmu "kultura" v paleolitu. Archeo-logické Rozhledy 20:308-11.
FRITZ, JOHN M., and FRED T.PLOG. 1970. The nature of archaeological explanation. American Antiquity 35:405-12.
FRITZ, MARGARET C. 1971. Ocena: World prehistory, by J.G.D. Clark (Cambridge: Cambridge University Press, 1969). Antiquity 36:485-86.
FRUMKIN, GREGOIR. 1962. Archaeology in Soviet Central Asia and its ideological background.
Central Asian Review 10 : 335-37 .
GARCIA COOK, ANGEL. 1967. Análisis tipológico de artefactos. (Publicaciones del Instituto Nacional de Antropología e Historia 12.) México: INAH.
GARDIN, J.-C. 1963. "Problèmes d'analyse descriptive en archéologie," v Etudes archéologiques. Edited by P.Courbin, 132-50. Paris: Education Nationale.
-----. 1965a. Analyse documentaire et analyse
structurale en archéologie. L 'Arc (Aix-en-Provence) 26:64-68.
-----. 1 965b. "On a possible interpretation of
componential analysis in archeology," v Formal semantic analysis. Edited by E.A.Hammel, 9-22. American Anthropologist 67(5), pt. 2.
-----. 1967. Methods for the descriptive analysis of archaeological materials. American Antiquity 32:13-30.
-----. Ed. 1970. Archéologie et calculateurs :
Problèmes s¿mió logique s et mathématiques, Marseilles, 7-12 avril 1969. Paris. CNRS.
-----. Ed. 1972. Les méthodes mathématiques
de l'archéologie. Paris.
GENING, V.F. 1963. Azelinskaja kul'tura III-V vv. (Voprosy arheologii Urala 5.) Izevsk.
-----. 1970a. EtniSeskij process v pervobyt-
nosti. Sverdlovsk: Uralsk'ij Universitet.
-----. 1970b. Programma statistiCeskoj obra-
botki keramiki iz arheologlïeskih raskopok. Sovetskaja arheologija 1:114-36.
GENING, V.F., ZAHARUK, Ju.N., KAMENECKIJ, I.S., KLEJN, L.S., MASSON, V.M., FEDOROV-DAVYDOV, G.A. 1973. O sostojanii i zada£ah teoreti&e-skih issledovanij po arheologii v SSSR. Te-zisy dokladov sessii posviaScennoj itogam pol'evyh arheologiSeskih issledovanij 1972 goda v SSSR. Ed. A.A.Askarov, Ju.F.Buriakov, 6-10. TaSkent: FAN.
GERASIMOV, I.G. 1972. NauSnoje issledovanije. Moskva: Nauka.
GJESSING, GUTORM. 1963. Socio-archaeoloqy. Folk 5:103-12.
-----. 1968. Complementarity 3 value, and socio-
cultural field. Ethnographie Museum of the University of Oslo, Bulletin 12.
-----. 1975. Socio-archaeology. CURRENT ANTHROPOLOGY 17:323-32.
GLADILIN, V.M. 1973. Kategorii kul'turnoj spil-nosti v ran'omu paleoliti. Arheologija 8:3-8.
GODhOWSKI, K. 1962. Uwagi o niektdrych zagad-nieniach interpretacji ¿rodei archeologicz-nych. Prace i Materialy Muzeum Archeologicz-nego i Etnograficznego w hodzi, Seria Archaeo-logica 8.
27
GORODCOV, V.A. 1923. Arheologigeskaja klassi-fikacija, v OZerk pervobytnoj kul'tury. Ed. V.K.Nikolskij, 5-18. Moskva-Petrograd:Frenkel.
GREKOV, B.D. 1939. Kievskaja Rus '. Moskva-Leningrad: Izdatel'stvo Akademii Nauk SSSR.
GRIAZNOV, M.P. 1969. Klassifikacija, tip, kul'tura, v TeoretiSeskije osnovy sovetskoj arheologii (Tezisy...), 18-22. Leningrad: Institut arheologii Akademii Nauk SSSR.
GRIGOFJEV, G.P. 1963. Seiet i kostenkovsko-strelickaja kul'tura. Sovetskaja arheologija 1:3-11.
-----. 1964. Migracii, avtohtonnoje razvitije
i diffizija v epohu verhnego paleolita. VII MeSdunarodnyj kongress antropologiiïeskih i etnografiZeskih nauk, Moskva. Moskva: Nauka.
-----. 1966. K razliSeniju priznakov genetiSe-
skogo rodstva, diffuzii i sinstadialnosti. Do-klady i soobSSenija arheologov SSSR, VII MeSdunarodnyj kongress doistoriBeskih i protoistoritSeskih nauk. Moskva: Nauka.
:-----. 1969. SoverSenstvovanije metodiki izu-
Senija paleolita v SSSR, v Teoreti?.eskije oanovy sovetskoj arheologii (Tezisy...), 12-17. Leningrad: Institut arheologii Akademii nauk SSSR.
-----. 1972. Vosstanovlenije obSSestvennogo
stroja paleolitifieskih ohotnikov i sobirate-lej, v Ohotniki, sobirateli, rybolovy,Ed. A.M.ReSetov, 11-25. Leningrad: Nauka.
GRIGORJEVA, G.V., ISLAMOV, U.I. 1974. Sove-Söanie po kamennomu veku Srednej Azii i Ka-
, zahstana. Sovetskaja arheologija 2:318-320.
GRDNERT, HEINZ, GÜNTER GUHR. 1969. Herausbildung und Systemcharakter der vorkapitalistischen Gesellschaftsformationen: Berricht und Diskussionsbemerkungen zur Arbeitstagung. . . Leipzig, 1968. Ethnographisch-Archäologische Zeitschrift 10:227-39.
GUHR, G. 1969a. Ur- und Frühgeschichte und ökonomische Gesellschaftsformationen. Ethnographisch- Archäo logische ?,ei tschrif t 10:167-212.
-----. 1969b. Karl Marx und theoretische Probleme .1er Ethnographie. (Beiheft zu d. Jahrbuch des Museum für Volkerkunde zu Leipzig 26.) Berlin: Akademie-Verlag.
-----. 1972. Ur- und Frühgeschichtsauffassung
bei W.I.Lenin und Fragen der historischen Periodisierung (Mit Diskussionsbemerkungen von G.Lewin und B.Brentjes und einer Entgegnung von G.Guhr). Ethnographisch-Archäologische Zeitschrift 13:369-423.
GUHR, GUNTER, KARL-HEINZ OTTO, HEINZ GRÜNF.RT. 1968. Vorbemerkungen zur Diskussion "Die Ur-und Frühgeschichte und das Problem der historischen Periodisierung." Ethnographisch-Archäologische Zeitschrift 9:31-44.
GUNTER, R. 1965. Revolution und Evolution im Weströmischen Reich zur Zeit der Spätantike. Zeitschrift für Geschichtswissenschaft, Sonderhelf 13:19-34.
HACHMANN, ROLF. 1969. Die östlichen Gruppen der Michelsberger Kultur. (Symposium über die Entstehung und Chronologie der Badener Kultur, Nitra-Malé Vozokany.) Rkp.
-----. 1970. Die Goten und Skandinavien. Berlin: Walter de Gruyter.
-----. 1971a. Die Germanen. (Archaeologia Mun-
di.) München-Ghent-Paris: Nagel.
-----. 1971b. The ancient civilization of the
Germanic peoples. London: Barny and Jenkins.
HACHMANN, ROLF, G.KOSSACK, H.KUHN. 1962. Völker zwischen Germanen und Kelten: Schriftquellen, Bodenfunde und flamengut zur Geschichte des nördlichen Westdeutschlands um Christi Geburt. Neumünster: Wachholtz.
HÄUSLER, ALEXANDER. 1968. Kritische Bemerkungen zum Versuch soziologischer Deutungen ur-und frühgeschichtlicher Gräberfelder-erläutert am Beispiel des Gräberfeldes von Hallstatt. Ethnographisch-Archäologische Zeitschrift 9:1-30.
HAMMOND, A.L. 1971. The new archaeology: Toward a social science. Science 172:1119-20.
HAMMOND, PETER B. Editor. 1964. Physical anthropology and archaeology: Selected readings. New York: Macmillan.
HARRIS, J.C. 1971. Explanation in prehistory. Proceedings of the Prehistoric Society 37:38-55.
HARRIS, MARVIN. 1964. The nature of cultural things. New York: Random House.
-----. 1968. The rise of anthropological
theory. New York: Crowell.
HAUSMANN, ULRICH. Ed. 1969. Allgemeine Grundlagen der Archäologie: Begriff und Methode, 1 Geschichte, ' l'roblem der Form, Schriftzeugnisse. (Handbuch der Archäologie im Rahmen des Handbuchs der Altertumswissenschaft 1.) München: C.H.Beck.
HAWKES, CHRISTOPHER F.C. 1954. Archaeological theory and method: Some suggestions from the Old World. American Anthropologist 56:155-68.
-----. 1973. Innocence retrieval in archaeology. Antiquity 47:176-78.
HAWKES, JACQUETTA. 1967. God in the machine. Antiquity 41:174-80.
-----. 1968. The proper study of mankind.
Antiquity 42:255-62.
HEGEL, G.W.F. 1833. Werke. Vol. 3. Berlin: Marheinecke.
HEIZER, F.R. Ed. 1959. The archaeologist at work. New York: Harper and Row.
-----. Ed. 1962. Man's discovery of his past:
Literary landmarks in archaeology. Englewood Cliffs: Prentice-Hall.
HEIZER, ROBERT F., SCHERBURNE F. COOK. Editor. 1960. The application of quantitative methods in archaeology. Viking Fund Publications in Anthropology 28.
HENSEL, WITOLD. 1948. 0 przydatno^ci metody etnologicznej w prehistorii. Z Otchlani Wiekdw 17.
-----. 1949. Stosowanie metody etnologicznej w
prehistorii. Roczniki Humanistyczne 1-
-----. 1958. W sprawach terminologicznych.
WiadomolSci Archeologiczne 25:175-80.
-----. 1964a. A dziedziny metodyki badania kul-
tury materialnej Praslowian. Slavia Antiqua 11 : 176-94 .
28
-----. 1964b. L'archéologie et la culture matérielle des campagnes (Quelques remarques sur les méthodes de recherches). Archaeolo-gia Polona 6:107-23.
-----. 1965. Les méthodes archéologiques de la
recherche sur la culture matérielle des campagnes. Acta Archaeologica Hungarica 17 (1-4) : 47-48.
-----. 1969. Du domaine des analogies archéologiques. Starinar 20:151-53.
-----. 1971. Archeologia i prahistoria: Stu-
dia i. ezkice. Wrocîaw-Warszawa-Krakc5w-Gdansk : Ossolineum.
HENSEL, WITOLD, LECH LECIEJEWIC7,. 1962. Metoda archeologiczna w zastosowaniu do badarî nad wslji i miastem wczesnoéredniowiecznym w Pol-sce. Aroheologia Polski 7:175-201.
HERMANN, JOACHIM. 1965. Archäologische Kulturen und sozialökonomische Gebiete (Überlegungen zur historischen Potenz archäologischer Forschung) . Ethnographisch-Archäologische Ziet-echrift 6:97-128.
-----. 1974. Ocena: Technik der Steinzeit,
R.Feustel (Weimar: Hermann Böhlaus, 1973). Zei I achrift für Geschichtswissenschaft 22:571-72.
HILL, JAMES N. 1968. "Broken K Pueblo: Patterns of form and function," v New perspectives in archaeology. Edited by Sally R.Binford and Lewis R.Binford, 103-42. Chicago: Aldine.
-----. 1969. The reconstructing of prehistoric
societies: Review of Settlement archaeology, edited by K.C.Chang (Palo Alto: National' Press, 1968). Science 166:367-68.
-----. 1970. Broken K Pueblo: Prehistoric
social organization in the American Southwest. Anthropological Papers of the University of Arizona 18.
-----. 1973. "The methodological debate in contemporary archaeology: A model," v The explanation of culture change. Edited by Colin Renfrew, 61-107. London: Duckworth.
HILL, J.N., EVANS, R.K. 1972. A model for classification and typology, v Models in Archaeology. Ed. David L.Clarke, 231-273. London: Methuen.
HLOBYSTIN, L.P. 1972 . Problemy sociologii neo- . lita Severnoj Evrazii, v Ohotniki, sobirateli, rybolovy. Ed. A.M.ReSetov, 26-42, Leningrad; Nauka.
HODSON, F.R. 1970. Cluster analysis and archaeology: Some new developments and applications. World Archaeology 1:299-320.
HODSON, F.R., D.G.KENDALL, P.TÄUTU. Editors. 1971. Mathematics in the archaeological and historical sciences. Edinburgh: Edinburgh University Press.
HOGARTH, A.C. 1972. Common sense in archaeology. Antiquity 46:301-4.
HOLE, FRANK, ROBERT F. HEIZER. 1965. An introduction to prohi ntoric archaeology. New York:Holt, Rinehart and Winston.
-----. 1969 . 2d editon, revised. An introduction to prehistoric archaeology. New York: Holt, Rinehart and Winston.
HOfcUBOWICZ, WiiODZIMIERZ. 1955 . Uwagi o histo-rii kultury materialnej jako nauce. Kwartal-nik Historii Kultury Materialnej 3:563-85.
-----. 1957. "O metodzie wydzielania kultur
archeologicznych," v Pierwsza Ses,ja Archeologiczna IHKM PAN, 81-82. Warszawa-Wroclaw.
-----. 1961. Jak publikouati ¿rodla archeolo-
giczne?Warszawa-Wroclaw. HUDSON, JOHN C. 1972. Geographical diffusion theory. Northwestern University Studies in Geography 19. HYMES, DELL. 1970a. "Linguistic models in archaeology," v Archéologie et calculateurs. Ed. J.-C. Gardin, 91-220. Paris: CNRS. -----. 1970b. Comments on Analytycal archaeology. Norwegian Archaeological Review 3:16-21. IRIBADÏAKOV, NIKOLAJ. 1970. Klio pred suda na bur?.oaznata fi loaofi ja. Sof 1 a : Izdatelstvo na Bulgarskata Komunistiöeska Partija. (Ruski prevod, Moscow: Progress, 1972.) ISAAC, GLYN Ll. 1971. Whither archaeology?
Antiquity 45:123-29. jadov, v.a. 1972. SociologiSeskoe issledovanie: Metodologija, programma, metody. Moskva: Nauka.
JOHN, MARTIN, 19 53. Die Abgrenzung von Kulturgruppen und Völkern in der Vorgeschichte. Berichte über die Verhandlungen der Sächsischen Akademie der Wissenschaften zu Leipzig, phil.-hist. Klasse 99 (3) : 14--17 . JANIN, V.L. 1973. K problème integracii i izu-öenii veäöestvennyh i pismennyh istoünikov po istorii ruskogo srednevekovja. Istoria SSSR 3:67-78.
JANSON, S. in 0. VESSBERG. 1951. Swedish archaeological bibliography, 1939-1948. Uppsala: Almqvist and WikselJ. JA?D?EWSKI, KONRAD. 1969. O moZliwoéciach po-znawczych archeologii w kwestiach etnicznych. Prace i MateriaZy Museum Archaeologirznego i. Etnograficznego w hodzi, Seria Archaeologica 16:7-21.
[JOEL, C.E.] 1971a. Introductory. The New Dif-fusionist 3 (10) : 1-7.
-----. 1971b. Counterblast to Antiquity on
New Diffusionist. The New Diffusionist 1 (4) : 122 — 29. [JOEL, C.E., G.KRAUS] 1971. Censorship in archaeology and anthropology 1971: An open letter to the Trustees of Antiquity. The New Diffusionist 1 ( 5) : 159-60. JOPE, E.M. 1973. The transmission of new ideas: Archaeological evidence for implant and dispersal. World Archaeology 4:368-73. KABO, V.R. 1972. Istorija pervobytnogo ob§5e-stva i etnografija (K probleme rekonstrukcii proälogo po dannym etnografii), v Ohotniki, sobirateli, rybolovy. Ed. A.M.Reëetov, 53-67. Leningrad: Nauka. KACaNOVSKIJ, Ju.V. 1971. Diskussija ob asiat-skom sposobe proizvodstva na stranicah zaru-beänoj marksistskoj literatury, v Problemy do-kapitalisti&eskih obSâestv v stranah Vo-stoka. Ed: G.F.Kim, 45-94 . Moskva :Nauka. KAMENECKIJ, I.S. 1970. Arhaeologi^eskaja kul■ tura - ee opredelenie i interpretacija. So-vetskaja arh.eoloqi.ja 2:18-36.
29
Kemennyj vek Srednej Azii i Kazahstana. 1972. Taškent: FAN.
KANDELAKI, M. 1965 . Ocena: Voznikove ni je telo-VeSeskogo obStestva, Ju.I.Semenov (Krasnoyarsk, 1962) (v gruzinščini). Vestnik otde-
' lenija ob ;T 7-e stvennyh nauk Gruzinskoj SSR 2:224-229 .
KELLY-BUCCELLATI, MARYLIN, ERNESTINE S.ELSTER. 1973. Statistics in archaeology and its application to ancient Near Eastern data. Orien-talia 42:195-211.
KILIAN, LOTHAR. 19 60. Zum Aussagewert von Fund-und Kulturprovinzen. Swiatowit 23:41-85.
KIM, G.F. ed. 1971. Problemy dokapi talistiSeskih obšSestv v etranah Voetoka. Moskva: Nauka.
KING, THOMAS F. 1971. A conflict of values in American archaeology. American Antiquity 36:255-62.
KITAJGORODSKIJ, A.I. 1967. Renyxa. Moskva: Molodaja guardija.
KLEJN, Leo S. 1962a. Katakombnyje pamjatniki epohi bronzy i problema vjedinenija arheolo-gičeskih kul'tur. r,ovetskaja arheologija 2:26-38.
-----. 1962b. Kratkije obosnovanije migra-
cionnoj gipotezy o proishoždenii katakomb-noj kul'tury. Vestnik leningradskogo Uni-Versi beta 2:74-87. (Prevedeno kot A brief validation of the migration hypothesis with respect to the origin of the Catacomb culture. Soviet An bhropologu and Archaeology 1/4:27-36).
-----. 1963. Zametki o zarubežnoj bibliografii
po arheologii za 1950-1960 gg. Sovetskaja arheologija 2:259-265.
-----. 1966. Prototipy katakombnyh kurilnic i
problema proishoždenija katakombnoj kul'tury. Arheologije ski j sbornik gaeudarstven-nogo Ermitaza 8:5-17.
-----. 1967a. Reiche Katakombengräber. Ethnographisch- Archäologische Zeitschrift 8:210-34.
-----. 1967b. Zagadka grobdvi katakumbowych
rozwi^zana? Z Otchlani Wiekdw 33:212-22.
-----. 1968a. Proishoždenije doneckoj katakombnoj kul'tury. Leningrad: Institut arheologii Akademii nauk SSSR.
-----. 1968b. 0 tipiönyh priemah sovremennoj
kritiki marksizma v arheologiji. Sovetakaja arheologija 4:138-150. (Prevedeno kot Characteristic methods in the current critique of Marxism in archaeology. Soviet Anthropology and Archaeology 7/4:41-53.)
-----. 1968c. Voprosy pervobytnoj arheologii v
proizvedenijah K.Marksa i F.Engel 'sa. Veat-nik leningradskogo Univeraiteta 8:38-43.
-----. 1969a. K postanovke voprosa o proishoždenii slavian, v Problemy otečestvennoj i Vseobščej istorii. Ed. V. G. Pevunenkov, 21-35. Leningrad: Izdatel'stvo Leningradskogo Univer-ziteta.
-----. 1969b. "Die Donez-Katakombenkeramik,
eine Schnurkeramik der Becher-Kultur," v Die neolithischen Becherkulturen im Gebiet der DDP und ihre europäischen Beziehungen. Ed. H.Behrens, F.Schlette, 192-200. Berlin: VEB Deutsche Verlag der Wissenschaften.
-----. 1970a. On trade and culture process in
prehistory. CURRENT ANTHROPOLOGY 11:169-71.
-----. 1970b. Po povodu informacii o metodike
amerikanskih arheologiCeskih issledovanij. Sovetskaja arheologija 1:298-300.
-----. 1970c. Fridrih Engel's kak issledova-
tel ' rannegermanskogo ob§£estva. Sovetskaja etnografija 5:20-32.
-----. 1971a. Was ist eine archäologische Kultur? Ethnographisch-Archäologische Zeitschrift 12:321-45.
-----. 1971b. Fenomen MM III i vopros o jazy-
ke linejnogo pis'ma A. Vestnik leningradskogo Universiteta 8:110-113.
-----. 1973a. Ocena: Studies in ancient
Europe, ed. by J.M. Coles and D.D.A. Simpson (Leicester: Leicester university Press, 1968). Sovetskaja Arheologija, 3:385-89.
-----. 1972b. O prilo2imonosti idej kiberne-
tiki k postrojeniju obSöej teorii arheologii. Tezisy dokladov na sekcijah, pavjaSSennyh itogam polevyh issledovanij 1971 g. 14-16. Moskva.
-----. 1972c. "Die Konzeption des 'Neolithikums, ' 'Aneolithikums ' und der 'Bronzezeit' in der archäologischen Wissenschaft der Gegenwart," v Neolithische Studien vol. 1, 7-30. Wissenschaftliche Beiträge der Martin-Luther-Universität Halle-Wittenberg 1(L7).
-----. 1973a. Ocena: New perspectives, in archaeology, ed. by Sally R.Binford and Lewis R.Binford (Chicago: Aldine, 1968). Sovetskaja Arheologija, no. 2, 303-12. (Prevede-no v Soviet Anthropology and Archaeology 14(3):72-96.)
-----. 1973b. On major aspects of the interrelationship Of archaeology and ethnology. CURRENT ANTHROPOLOGY 14:311-20.
----. 1973c. Ocena: Introduktion till ar-
keologi, by C.A.Moberg (Stockholm: Natur och Kultur, 1969). Sovetskaja Arheologija, 4:294-300.
-----. 1973d. Soviet archaeology and the role
of the Vikings in the early history of the
Slavs. Norwegian Archaeological Review 6:1-4.
-----. 1973e. "Marxism, the systemic approach,
and archaeology," v The explanation of culture change. Ed. by Colin Renfrew, 691-710. London: Duckworth.
-----. 1973f. Arheologifeskie priznaki migra-
cij . (X Me?.dunarodny j kongress antropologi-Zeskih i eLnografiScokih nauk (Cikago, eentiabr ' 1973): üoklady sovetskoj delega-cii. Moskva: Nauka.
-----. 1973 g. Kipr i Krit v "Arheologii mi-
ra". Vestnik drevnej iatorii 3:174-182.
-----. 1974a. Kossina im Abstand von vierzig
Jahren. Jahresschrift für mitteldeutsche Vorgeschichte 58:7-55.
-----. 1974b. "Ree.: Kovalevskaja, 1970," v
Bibliographie zur Symbolik, Ikonographie und Mythologie, vol. 7.
-----. s.a.. "The concept of culture in modern archaeology," v Theory and methodology in archaeological interpretation. Papers of the Flagstaff Symposium. Ed. by R.W.Ehrich.
KLEJN, Leo S., Gleb S.LEBEDEV, Vladimir A. NAZARENKO. 1970. Normanskije drevnosti Ki-jevskoj Rusi na sovremennom etape arheolo-gičeskogo izučenija, v IstoriSeskije svjazi Skandinavii i Rossii IX-XX vv. Ed. N,E.Nosov, I.P.Šaskolskij, 226-252. Leningrad: Nauka.
KLEJN, Leo S., S.S.MINIAJEV, Ju.Ju. PTOTROV-SKIJ, O.I.HEJFEC. 1970. Diskusija o ponia-tii "arheologičeskaja kul'tura" v Problem-nom arheologičeskom seminare Leningradskogo Universiteta. Sovetskaja arheologija 2:298-302.
KLUCKHOHN, CLYDE. 1939. The place of theory in anthropological studies. Philosophy of Science 6:328-44.
-----. I960. "The use of typology in anthropological theory," in Men and cultures : Selected papers of the Fifth International Congress of Anthropological and Ethnological Sciences, Philadelphia, September 1-3, 1956. Ed. by A.F.C.Wallace. Philadelphia: University of Pennsylvania Press.
KNABE, G.S. 1959. Vopros o sootnošenii arheo-logičeskoj kul 'tury i etnosa v sovremennoj zarubežnoj literatury. Sovetskaja arheologija 3:243-257.
KOČETKOVA, V.l. 1960. "L'évolution des régions spécifiquement de 1'écorce cérébrale chez les Hominides." Proceedings of the 6th International Congress of Anthropological und Ethnological Sciences, Paris, vol. 1, 623-30.
-----. 1964 . Evolucija mozga v sviazi s pro-
gressom materialno j kul "tury, v Ii iniokov čelovePcstva. Moskva.
-----. 1967. Osnovnye etapy evolucii mozga i
materialnoj kul'tury drevnij lüde j . Voprosij antronologii 26:22-40.
-----. 1968. čelovek-kul 'tura-sreda i ih vza-
imootnošenija v paleolite. Thèses du VIII Congrès International des Sciences Anthropologiques et Ethnologiques, Tokyo.
-----. 1969. Vlijanije nekotoryh osobennostej
razviti ja mozga paleolitičeskih ludej na process sozdanija kul'tury. Résumés des Communications du Vile Congrès International du Quaternaire, Paris.
-----. 1970. Novye dannye o makrostrukture
mozga goninid i ih interpretacija. Voprosy antropologii 34:3-19.
-----. 1972. Sovremennoje sostojanije proble-
my gominizacii, v Problemy etnografii i antropologii v svete naučnogo nasledija F.En-gel'sa. Ed. Ju.V.Bromlej, A.I.Peršic, S.A. Tokarev, 36-71. Moskva: Nauka.
KOLČIN, B.A. ed. 1965. Arheologi j a i estest-vennye nauki. (MIA 129). Moskva: Nauka.
KOLČIN, B.A., Ja.A.ŠER. Ed. 1970. Statistiko-kombinatornye metody v arheologii. Moskva: Nauka.
KON, I.S. 1969. K sporam o logike istoriče-skogo objasnenija (shema Poppera-Gempela i jeje kritiki), v Filosofskie problemy isto-ričeskoj nauki. Ed. A.V.Gulyga, Ju.A. Leva-da, 26 3-29 5. Moskva: Nauka.
KOVALČENKO, I.D. ed. 1972. Matematike skie metody v istoričeskih issledovanijah. Moskva: Nauka. KOVALEVSKAJA, V.B. 1970. K izučeniju ornamen-tiki nabornyh pojasov VI-IX vv. kak znakovoj sistemy, v Statistiko-kombinatornye metody v arheologii. Ed. B.A.Kolčin, Ja.A.Šer, 144-155. Moskva: Nauka. KOVALEVSKAJA, V.B., T . R . POCO?J-:V , A . P . POGO?.I-VA KUSURGAŠEVA. 1970. Količcstvcnnyc metody ocenki stepeni blizosti pamjatnikov po pro-centnomu soderžaniju massovogo materiala. Sovetskaja arheologija 3:26-39. (Prevedeno kot Quantitative methods for evaluating the degree of closeness between sites by percentage analysis of mass materials. Sovier. Anthropology and Archaeology 13/2:33-56.) KOWALSKIS., J.K.KOZLOWSKI. 1965. Vwagi o podstawach klasyfikacji typologicznej nar-zfdzi krzemianych. Krak<5w. KOZ LOWS KI, ST.k'. 1968. Spdr o metod zie. 2
otchiani Wieköw 34:26-28. KOZLOWSKI, JANUSZ K. 1972. On the typological classification of stone artifacts (Contribution to discussion). Sprawozdania Archeo-logiczne 24:455-66. KOŽIN, P.M., B.A.FROLOV. 1968. Simposium po probleme stanovlenija čelovečeskogo obščest-va. Vestnik drevnej istnrii 4:171-179. KRAFT, KONRAD. 1964. Ocena: Völker zwischen Germanen und Kelten, by Rolf Hachmann, G.Kossack, H.Kuhn (Neumünster: Wachholtz, 1962). Germania 42:313-20. KRAJNOV, D.A. 1970. Nektoroje voprosy stanovlenija čeloveka i čelovečeskogo ohščosLva, v Leninski je i de i v ir.učenii in tori i pcrvobyl-nogo obščestva, robovladenija i feodalizma. Ed. P.O:Zasurcev et.al., 76-93. Moskva: Nauka.
-----. 1972. Drrvnej Zaja intori ja Volgo-Pkr,-
kogo mer.dureč 'ja. Fat'janovskajn kul'tura. II tys. do n.e. Moskva: Nauka. KRAJiTOV, D.A., A.A.KRAJNOV. 1968. Stanovleni-je čeloveka i čelovečeskogo obščestva (Simposium v Moskve). Vestnik Akademii nauk SSSR 7:17-20. Kratki j e tezisy dokladov k Simposiumu teoreti-Seskogo seminara ... 22-24 marta 1972 g.: Ob-men i torgovlja v drevnih obUčestvah. 1972. Leningrad: Akademija nauk SSSR. KRIČEVSKIJ, Je.Ju. 1933 . Vzgl'ady Marksa na doklassovoje obščestvo. Problemy istovii material 'noj kul 'tury 3-4:15-26. KUHARENKO, Ju.V. 1960. K voprosu o proishož-denii zarubineckoj kul "tury. Sovetskaja arheologija 1:289-300. KÜHN, THOMAS S. 1962. The structure of scientific revolutions.Chicago: University of Chicago Press. KULCZYCKI, JERZY. 1955a. ZaloSenia teoretycz-ne historii kultury materialnej. Kwartalnik Historii Kultury Materialnej 3:519-62.
-----. 1955b. Do poj^cia post^pu w nauce ar-
cheologii. Post^py Archeologii 1:1-4.
31
-----. 1955c. Metoda badania analogii archeo-
logiczny ch, hi storicznych i etnograficznych u studiach nad dziejami kultury materialnej. Warszawa.
*-----. 1955d. Zalozenia teoretyczne historii
kultury materialnej. Warszawa: Panstw. Wyd. Naukowe.
KUSHNER, GILBERT, 1970. A consideration of some processual designs for archaeology as anthropology. American Antiquity 35:125-32. LANE, REBECCA A., AUDREY J. SUBLETT. 1972. Osteology of social organization: Residence pattern. American Antiquity 37:186-201. LAPLACE, GEORGES. 19 57. Typologie analytique: Application d'une nouvelle méthode d'étude des formes et des structures aux industries à lames et lamelles. Quaternaria 4:133-64.
-----. 1958. Recherches sur l'oriqine et
l'évolution des complexes leptolithiques. Quaternaria 5:153-240.
-----. 1963. Réponse a Francois Bordes.
L'Anthropologie (Paris) 67:614-37.
-----'. 1964. Essai de typologie systématique.
Annali dell'Universita di Ferrara, n.s., ser. 15, vol. 1, suppl. 2.
—----. 1966. Recherches sur l'origine et
l'évolution des complexes leptolithiques. Ecole Française de Rome, Mélanges d'Archéologie ed d'Historié, suppl. 4. LEACH, EDMUND R, 1961. Rethinking anthropology. (Monographs on Social Anthropology 22.) London: London School of Economics, University of London, Athlone Press. -----. 197 3. "Concluding address," v The explanation of culture change. Ed. by Colin Renfrew, 761-71. London: Duckworth. LEBEDEV, G.S. 1973. OtraSenie socialnoj struktury v arheologiCeskih materialah, v Filosofija, i3torija, sovremennost '. Fd. Z.M. Protasenko, 55-63 . Leningrad: Izdatel'stvo Leningradskogo Universiteta. LEBLANC, STEVEN A. 1973. "Two points of logic concerning data, hypotheses, general laws, and systems," v Research and theory in current archaeology. Ed. by Charles L. Redman, 199-214. New York-London-Sydney-Toronto: Wiley. LEE, R.B., I. DeVORE. Editors. 1968. Han the
hunter. Chicago: Aldine. LEONE, MARK P. 1971. Ocena: New perspective in archaeology, edited by Sally R.Binford and Lewis R. Binford (Chicago: Aldine, 1968). American Antiquity 36:220-22. -----. Editor. 1972a. Contemporary archaeology: A guide to theory and contributions. Carbondale and Edwardsville: Southern Illinois University Press. -----. 1972b. "Issues in anthropological archaeology," v Co ntemporary archaeology. Edited by Mark P.Leone, 14-27. Carbondale and Edwardsville: Southern Illinois University Press .
LEROI-GOURHAN, ANDRE. 1964. Les religions de
la préhistoire. Paris. LEVIN, M.G. 1947. Istorija, evolucija, diffu-zija. Sovetskaja etnografija 2:235-240.
LONGACRE, WILLIAM A. 1964. Archaeology as anthropology: A case study.Science 144:1454-55.
-----. 1966. Changing patterns of social integration: A prehistoric example from the American Southwest. American Anthropologist 68:94-102.
-----. 1968. "Some aspects of prehistoric
society in east-central Arizona," v New perspectives in arc haeology. Edited by Sally R.Binford and Lewis R.Binford, 89-102. Chicago: Aldine.
-----. 1970a. Archaeology as anthropology:
A case study. Anthropological Papers of the University of Arizona 17.
-----. 1970b. Reconstructing prehistoric
Pueblo societies. Albuquerque: University of New Mexico Press. LOWTHER, GORDON R. 19 62. Epistemology and archaeological theory. CURRENT ANTHROPOLOGY 3:495-509.
LÜNING, JENS. 1972. Zum Kulturbegriff im Neolithikum. Prähistorische Zeitschrift 47:145-73.
McNEAL, R.A. 1972.- The Greeks in history and
prehistory. Antiquity 46:19-28. MALMER, MATS P. 1962. Jungneolitische Studien. Acta Archaeologia Lundensia, Series in 8°, 2.
-----. 1963a. Metodproblem inom järnalderns
konsthistoria. Acta Archaeologia Lundensia, Series in 8 , 3.
-----. 1963b. Empiricism och'rationalism i
arkeologisk forskning. Fynd, 93-95, 111-12.
-----. 1965a. Die Hauptthesen der Jungneoli-
tischen Studien. Helinium 5:139-42. -----. 1965b. Methode und Ergebnis. Me ddp. landen fran Lundc Universiteta Historiska Museum 1964-1965, 181-201. -----. 1967. The correlation between definitions and interpretations of Neolithic cultures in northwestern Europe. Palaeohisto-ria 12 (1966) -.373-78.
-----. 1968. De kronologiska grundbegreppen.
Fornvännen 63:81-91.
-----. 1969. The interrelationship between
typological and metallurgical classification. Helinium 9:239-44. MARCINIAK, J. 1959. Znaczenie planigrafii dla badaii archeologicznych. Archeologia Polski 4:47-66.
MARKARIAN, E.S. 1969. OSerki teorii kultury. Erevan: Izdatel'stvo Akademii nauk Armianskoj SSR. MARSAK, B.I. 1965. K razrabotke kriterijev shodstva i razliöija keramifieskih kompleksov, v Arheologija i estestvennye nauki. Ed. B.A. Kolöin, 308-317. Moskva: Nauka.
-----. 1970. Kod dla opisanija keramiki Pend-
äikenta V-VI w., v Statistikokombinatornye metody V arheologii. Ed. B.A.Kolöin, Ja.A. Ser, 52. Moskva: Nauka. MARSTRANDER, SVERRE. 1970. "Filosofiske aspec-ter i de arkeologiske metoder: Et diskusjon-sinnlagg," v Universitets Oldsaksamling Ar-bok 1967-1968, 10-17.
32
MARTIN, PAUL S. 1971. The revolution in archaeology. American Antiquity 36:1-8.
MASSON, V.M. 1964. Srednia.ja Azija i Drevnij Vo8tok. Moskva-Leningrad: Nauka.
-----• 1967a. Stanovlenije ranneklassoveqo ob-
šČestva na Drevnom Vostoke. Voprôsii istorii 5:82-94.	"
.-----. 1967b. Protogorodskaja civilizacija Juga Srednej Azii. Sovetskaja arheologija 3:165-190.
-----. 1968. The urban revolution in South
Turkmenia. Antiquity 48:178-87.
-----. 1969a. Razvitie teoretičeskih osnov so-
vetskoj arheologiji, v TeoretiSeskie osnovy sovetskoj arheologii (Tezisy...), 23-27. Leningrad: Institut arheologii Akademii Nauk SSSR.
-----. 1969b. Priroda i proishoždenie civili-
zacii. rriroda 3:2-14.
-----. 1970. Ekonomičeskie predposylki slože-
nija ranneklassovogo obščestva, v Leninski je idei V izuSenii istorii pervoby tnogo obSSe-stva, robovladenija i feodalizma. ed. P.I.Zasurcev et al., 49-57. Moskva : Nauka.
-----. 1971a. Poselenije DZejtun (Problema
stanovlenija proizvodiači^ej ekonomiki). (MIA 180) Leningrad: Nauka.
-----. 1971b. Metod paleoekonomičeskogo analiza v arheologii. Kratki je noobiičenija instituta arhpologii AN SSSR 127:3-9.
-----. 1971c. Eflrly agriculture and the ancient
civilization types (Le Sme Congrrr International de Sciences Préhistoriques et Proto-historiques: Les ropports et les communications de la délégation des archéologues de l'URSS). Moscow.
-----. 1973. Razvitie obmena i targovli v drev-
nih obščestvah. Kratki je soohSSenija instituta arheologii AN SSSR 138:3-11.
MEGGERS, BETTY J. Editor. 1968. Anthropological archeology in the Americas. Washington, D.C.: Anthropological Society of Washington.
MEINANDER, C.-F. 1965. Synpunkter pâ Jung-neolitische Studien: Recension. Finskt Museum 71 (1964) :75-81 .
MELLARS, P.A. 1970. Some comments on the notion, of "funkcional variability" in stone-tool assemblages. World Archaeology 2:74-89.
-----. 1973. "The character of the Middle-
Upper Paleolithic transition in Southwest France," v The explanation of culture change. Edited by Colin Renfrew, 255-76. London: Duckworth .
MERTON, R.K. 1976. On theoretical sociology. New York: Free Press; London: Collier-Macmil-lan.
MEŠČANINOV, I.I. 1928. O doistoričeskom pere-selenii narodov. Veatnik Kommunističeskoj Akademii 29:190-238.
-----. 1931. Teorija migracij i arheologija.
Soobëienija Gosudarstvennoj Akademii Istorii Material 'noj Kul'tury 9-10:33-39.
MOBERG, CARL-AXEL. 1969. Introduktion till arkeologi : Jämförande och nordisk fornkun-skap.Stockholm : Natur och Kultur.
-----. 1970a. Archaeograms and historical
entities: Comments on Analytical Archeology. Norwegian Archaeological Review 2: 21-24.
-----. 1970b. "Discussion consécutive à
l'exposé par M.J. Doran de la communication de M.D.I,. Clarke," v Archéologie et calculateurs. Edited by J.-C.Gardin, 359-60. Paris: Editions du Centre National de la Recherche Scientifique.
-----. 1971. "Archaeological context and
mathematical methods," v Mathematics in the archaeological and historical sciences. Edited by F.R.Hodson, D.G.Kendall, and P. Täutu, 551-62. Edinburgh: Edinburgh University Press.
-----. 1972. "Questions sur l'outillage mathématique d'une archéologie sociologique," v Les méthodes mathématiques de l'archéologie. Ed. J.-C.Gardin, 230-48. Paris.
MÖHR, HUBERT. 1971. Zur Rolle von Ideologie und Kultur bei der Charakterisierung und Pe-riodisierung .der vorkapitalistischen Gesellschaften . Ethnographisch-Archäologin che Zeitschrift 12:57-76.
MONGAJT, A.K. 1952. Pr edis lovi je, v II ir.to-kov evropejskoj <• Lui Ii r.acii, V.G.Childe, 3-18.Moskva: Izdatel'stvo Inostrannoj Lite-ratury.
-----. 1963 . Arheologija i sovremennost '.
Moskva: Izdatel'stvo Akadamii Nauk SSSR.
-----. 1967. Arheologiöeskije kul'tury i etni-
Seskije obäöenosti (K voprosu o metodike istoriko-arheologiöeskih issledovanij). Naro-dy Azii i Afriki 1:53-65. (Prevedeno kot Archaeological cultures and ethnic units /A contribution to research technique in historical archaeology/. Soviet Anthropology and Archaeology 7/1:3-25.)
-----. 1973 . Arheologija '¿apadnoj Evropy: Ka-
mmenyj vek. Moskva: Nauka.
MONTER, OTTO. 1960. Die philosophischen Grundlagen des historischen Materialismus. Saecu-lum 11:1-26.
MORGAN, CHARLES G. 1973. Archaeology and explanation. World Archaeology 4:259-76.
-----. 1 974 . Explanation and scientific archaeology. World Archaeology 6:133-37.
MOSTEPANENKO, M.V. 1972. Filosofija i metody nauïnogo poznanija. Leningrad: Lenizdat.
MOSZYNSKI, K. 1962. 0 aposobach badania kul Lury materialnej Pranlowian. Wroclaw-Krakdw-Warszawa.
M0LLENHUS. 1965. Sprâk, etnogenetikk og arkeologi: N(zSen principielle synpunkter i Sovjetrussisk arkeologi.Viking, 191-99.
MÜLLER-BECK, H. Ocena: Recherches sur l 'origine et l 'évolution des complexes leptolithiques, Georges Laplace (Ecole Française de Rome, Mélanges d'Archéologie et d'Histoire, suppl. 4, 1966). Germania 46:335-43.
MYHRE, B. 1-964 . Metodproblem i seinere ârs-arkeologiske forskning.Stavanger Museums Àrsbok 74:5-28.
NARR, KARL J. 1971. Ocena: Recherches sur l'origine et I 'évolution des complexes lepto-lithiques,Georges Laplace (Ecole Française de Rome, Mélanges d'Archéologie et d'Histoire, suppl. 4. 1966). Praehistorische Zeitschrift 46:250-55.
NEUSTUPNÏ,.EVÏEN. 1967. Zakladni prehistoric-ké modely. DSjiny a SouSasnost 2(4):32-34.
-----. 1971. Whither archaeology? Antiquity
45:34-39.
NIEMEYER, HANS G F ORG . 1968. „fü lining in die Archäologie. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft.
NIKOFOROV, V.N. 1971. K.Marks i F.Engel 's ob asiatskom sposobe proizvodstva, v Problemy dokapitalistiSeskih obSSestv v strankah Vostoka. Ed. G.F.Kim, 3-44. Moskva: Nauka.
OKLADNIKOV, A.P. 1959. Proishoïdenije semji, äastnoj sobstvennosti i gosudarstva F.Engel'-sa i sovremenost. Sovetskaja arheologija 4:5-9.
-----. 1973. Etnogenez i kulturogenez. Problemy etnogeneza narodov Sibiri i Dalnego Vostoka (Tezisy dokladov vsesjuznoj konferen-cii, 18-21 dekabrj a 1973 g.), 5-11. Novo-sibir sk.
OLIVER, D.L. 1964. Invitation to anthropology. New York. Natural History Press.
OTTO, K.-H. 1953. Archäologische Kulturen und die Erforschung der konkreten Geschicthe von Stämmen und Völkerschaften. Ethnographisch-Archäologische Zeitschrift 1:1-27.
PAVLOVSKAJA, A.I. 19 67. Simposium po probleme prehoda doklassovogo obsöestva v klassovoje. Vestnik drevnej intorii 4:199-206.
PAVLOVSKAJA, A.I. 1967. Simposium po probleme perehoda doklassovogo obäöestva v klassovoje. Vestnik drevnaj Istorii 4:199-206.
PIASKOWSKI, J. 1966. Zastosowanio statystycz-nej teorii proby i analizy zbioröw w archeo-logii. Acta Archaeologica Carpathica 8:275-99.
PIGGOTT, STUART, 1960. Approach to archaeology. London: Adam and Charles Black.
-----. 1965 . Ancient Europe from the. beginning of agriculture to classical antiquity. Chicago: Aldine.
-----. 1961. The dm,in of civilization. New
York: McGraw-Hill.
POHLHAUSEN, HENN. 1963. Randebemerkungen und Ergänzungen zu einer neuen Untersuchung über die schwedisch-norwegische Streitaxtkultur. Archaeologia Geographica 10-11 (1961-63): 67-82.
POTRATZ, J.A.H. 1962. Einführung in die Ar-chäeologie. (Kroners Taschenaugsgabe 344.) Darmstadt: Kröner.
PRICE, DEREK J. 1963. Little science, big science. New York and London.
RAINEY, FROELICH. 1960. The changing face of archaeology. Expedition 2(3):14-20.
RATHJE, W.L. 1970. Socio-political implications of Lowland Maya burials: Methodology .and tentative hypotheses. World Archaeology 1:359-74.
RAVDONIKAS, V.I. 1934, Marks-Engel's i osnov-nye problemy istorii doklassovogo obSSestva. Izvestja GAIMK 81:107-206.
-----. 1939. Istorija pervobytnogo obZiiestva.
Leningrad: Izdatel'stvo Leningradskogo Uni-versiteta.
REDMAN, CHARLES L. Editor. 1973a. Research and theory in current archaeology. New York-London-Sydney-Toronto:Wiley.
-----. 1973b. "Research and theory in current
archaeology: An introduction," v Research and theory in current areliaeo Logy. lsd 1 I ed by Charles L.Redman, 5-20. New York-London-Sydney-Toronto:Wiley. REDMAN, CHARLES L., and PATTY Jo WATSON. 1970. Systematic, intensive surface collection. American Antiquity 35:279-91. RENFREW, COLIN. 1967. Colonialism and Mega-lithismus. Antiquity 41:276-88.
-----. 1968. Wessex without Mycenae. Annual
of the British School of Archaeology at Athens 63:277-85.
-----. 1969a. Ocena: Locational analysis in
human geography, P.Haggett (London: Edward Arnold, 1965), in Models in geography, ed. R.J.Chorley and P.Haggett (London: Methuen,
1967).	Antiquity 43:74-75.
-----. 1969b. Ocena: Analytical archaeology,
D.L.Clarke (London: Methuen, 1968) in New perspectives in archaeology, ed. Sally R. Binford and Lewis R.Binford (Chicago: Aldine,
1968).	Antiquity 43:241-44,
-----. 1969c. The autonomy of the south-east
European Copper Age. Preceedings of the Prehistoric Society 35 : 12-47 .
-----. 1969d. Trade and culture process in
European prehistory. CURRENT ANTHROPOLOGY 10:151-69.
-----. 1970a. Reply. CURRENT ANTHROPOLOGY
11 : 173-74 .
-----. 1970b. New configurations in Old World
prehistory. World Archaeology 2:199-211.
-----. 1970c. The tree-ring calibration of
radiocarbon: An archaeological evaluation.
Proceedings of the Prehistoric Society 36 : 280-31 1 .
-----. 1972. The emmergence of civilization:
The Cyclades and the Aegean in the third millennium b.c.London: Methuen.
-----. 1973a. Before civilization: The
radiocarbon revolution and prehistoric Europe. London: Jonathan Cape. -----. 1973b. Social archaeology: An inaugural lecture. Southampton: University of Southampton. -----. Editor. 1973c. The explanation of culture change: Models in prehistory (Proceedings of a meeting of the Research Seminar in Archaeology and Related Subjects held at the University of Sheffield). London: Duckworth. RESETOV, A.M. ed . 197 2. Ohotniki, sobirateli, rybolovy: Problemy socialno-ekonomiSeskih ot-nortrnij v. dozemlcdel?nnkom obSfres tve. Leningrad: Nauka. ROUSE, IRVING. 1960. The classification of artifacts in archaeology. American Antiquity 25:313-23.
-----• 1970. Comments on Analytical archaeology. Norwegian Archaeological Review 3:4-12.
-----• 1972. Introduction to prehistory: A
systematic approach. New York: McGraw-Hill.
ROZENFELDT, R.L. 1973. Itogi polevyh arheolo-
giöeskih issledovanij v 1971 godu. Sovetskaja arheologija 2:313-321.
SABLOFF, JEREMY A., GORDON R. WILLEY. 1968. The collapse of Maya civilization in the Southern Lowlands: A consideration of history and process. Southwestern Journal of Anthropology 23:311-36.
SACKETT, JAMES R. 1968. "Method and theory in Upper Paleolithic archaeology in southwestern France," v Neu perspectives in archaeology. Edited by Sally R.Binford and Lewis R.Binford, 61-83. Chicago: Aldine.
-----. 1973. "Style, function, and artifact
variability in Paleolithic assemblages," v The explanation of culture change. Edited by Colin Renfrew, 317-25. London: Duckworth.
SANKALXA, HASMUKH DHIRAJLAL. 1965. An introduction to archaeology. Poona: Deccan College.
SCHEIDIGGER, A.E. 1961. Theoretical geomor-phology. Heidelberg.
SCHRIFFER, MICHAEL B. 1972. Archaeological context and systemic context. American Antiquity 37:156-65.
SCHLUTTE, F., et al. ed. 1971. Evolution und Revolution im Alten Orient und in Europa: Dan Neolithikum als historische Erscheinung (Deutsche Historiker-Gesellschaft, Tagung 1969... in Rostok). Berlin
SCHMIDT, A. 1962. Die Kategorien der prähistorischen Geschiohtschreibung. Herrenberg.
SCHUYLER, ROBERT L. 1970. Historical and historic sites archaeology as anthropology: Basic definitions and relationships. Historical Archaeology 4:83-89.
-----. 1973. Ocena: Explanation in archaeology, Patty Jo Watson, Steven A.LeBlanc, and Charles L.Redman (New York and London: Columbia University Press, 1971). American Antiquity 38:372-74.
SELLNOW, IRMGARD. 1961. Grundprinzipien einer Pcriodinie rung der IIryench i t e nach ethno-graphinchen Material■ Berlin.
SEMENOV, S.A. 1957 .I'e rvobyina.j a tnhnika. (MIA 54.) Moskva-Leninqrad: Izdatel'stvo AN SSSR.
-----. 1964. Prehistoric technology. Bath:
Adams and Dart; London: Cory, Adams and McKay; New York: Barnes and Noble.
-----. 1968. Razvitije tehniki V kamennom
veke. Leningrad: Nauka.
'SEMENOV, Ju.I. 1962. Vosnikovenije SeloveSe-skego obSSestva. Krasnojarsk.
-----. 1966. Kak vozniklo SeloveSestvo. Moskva: Nauka.
-----. 1967. über die Periodisierung der Urgeschichte . Ethnographisch-Archäologische Zeitschrift 8.
-----. 1973. TeoretiCeskie problemy "ekonomi-
Ceskoj antropologii", v EtnologiHeskie is-sledovanija za rubezom. Ed. Ju.V.Bromlej , 30-76. Moskva: Nauka. (Prevedeno v Philosophy of the Social Sciences 4:201-231). SMIRNOV, A.P. 1964. K voprosu ob erheologi-fieskoj kul'ture. Sovetskaja arheologija 4:3-17. (Prevedeno v Soviet Anthropology and Archaeology 5:3-10.) SMITH, M.A. 1955. The limitations of inference in archaeology. Archaeological News Letter 6.
SOKOLOV, E.V. 1972. Kul'tura i lidnost'.
Leningrad: Nauka. SOMMERHOFF, G. 1950. Analytical biology. London.
SOROKIN, V.S. 1965. Nekotoreje teoreti5eskie voprosy vozniknovenija £elove£eskogo obSce-stva. (Ocena: Voznikovenije SeloveSeskogo obSdestva, Ju.I.Semenov.) Sovetskaja arheologija 4:247-256. SPAULDING, ALBERT C. 1953. Statistical techniques for the discovery of artifact typos. American Antiquity 18:305-13.
-----. 1960a. "Statistical description and
comparison of artifact assemblages," v The application of quantitative methods in archaeology. Edited by R.F.Heizer and S.F. Cook, 60-92. Viking Fund Publications in Anthropology 28.
-----. 1960b. "The dimensions of archaeology,"
v Essays in the science of culture in honor of Leslie A.White. Edited by G.E.Dole and R.L. Carneiro, 437-56. New York: Crowell. STKIGER, W.L. 1971. Analytical archaeology?
Mankind 8:67-70. STEWARD, JULIAN H. 1949. Cultural causality and law: A trial formulation of the development of early civilizations. American Anthropologist 51:1-28.
-----. 1955. Theory of culture change: The
methodology of multilinear evolution. Urbana: University of Illinois Press.
-----. 1960. "Evolutionary principles and
social types," v The evolution of man: Mind, culture, and society (Evolution after Darwin, vol. 2). Edited by Sol Tax. Chicago: University of Chicago Press. STKWARD, JULIAN II., et al. Editors. 19r>5. Irrigation civilisation:]: A comparative study. (Social Science Monographs 1.) Washington, D.C.: Pan American Union. STJERNUUIST, B. 1966. Models of commercial diffusion in prehistoric times. Scripta minora Regiae societatis humaniorum litter. Lunden-sis 1965-66, 2. STOLIAR, A.D. 1964. 0 roli "naturalnogo maketa" kak ishodnoj formy izobrazitelnogo tvoriestva. ArheologiSeskij sbornik gosudarstvennogo Ermitaza 6:20-52.
_____. 1965. O genezise elementarnyh form izo-
brazenija zveria v paleoliticeskom tvoriestve Evropy. SeobSSenija gosudarstvennogo Ermi-taSa 26:24-28.
-----. 1966. O pervyh etapah izobrazitelnoj
dejatelnosti v kul 'ture evropejskogo paleoli-ta. SoobšSenija gosudars tvennogo ErmitaSa 27:44-47.
-----. 1967. K voprosu o proishoždenii paleo-
litičeskoj "freski" altamirskogo tipa. Tezisy dokladov na nauSnoj sessii gosudarstven-nogo Ermitaza3 nojabr ' 1967 g. Leningrad: Iskusstvo.
-----. 1970. Arheologičeskije svidetelstva
stanovlenija logičeskogo myšlenija v svete idej "Filosofskih tetradej" V.I.Lenina. Vestnik Leningrad.",kogo Universiteta 2:77-92.
-----. 1971a. Naturalnoje tvorčestvo neander-
talcev kak osnova genezisa iskusstva, v Per-vobytnoe iskusstvo. Ed. R.S.Vasi 1 jevskij, 118-164. Novosibirsk: Nauka.
-----. 1971b. O materialnom "proizvodstve
idej" v antropogeneze kak arheologičeskoj realnosti. Vestnik heningvadskoqo Universi-teta 20:69-80.
-----. 1972. O genezise izobrazitelnoj dejatelnosti i jeje roli v stanovlenii soznanija, v Rannije formy iskusstva. Ed . Je.M.Meletin-skij, 31-75. Moskva: Iskusstvo.
STRUEVER, STUART. 1968a. "Woodland subsistence settlement systems in the Lower Illinois Valley," v New perspectives in archaeology. Edited by Sally R.Binford and Lewis R.Bin-ford, 285-312. Chicago: Aldine.
-----. 1968b. "Problems, methods, and organization: A disparity in the growth of archaeology," v Anthropological archeology in the Americas. Edited by Betty J.Meggers, 131-51. Washington, D.C.: Anthropological Society of Washington.
-----. 1971. Comments on archaeological data
requirements and research strategy. American Antiquity 36:9-19.
ŠER, Ja.A. 1970. Intuicija i logika v arheolo-gičeskom issledovanii (K formalizacii tipolo-gičeskogo metoda arheologii), v Statiatiko-kombinatornye metody v arheologii. Ed. B.A. Kolčin, Ja.A.Šer, 8-24. Moskva-Nauka.
ŠMIDT, A.V., V.I.RAVDONIKAS. 1931. O razvitii vzgl 'adov Marksa na pervobytnoe občče stvo. Leningrad.
ŠTOFF, V. A. 1972 . Vijedenie v me todolo rji j u nauSnogo poznanija.	Leningrad: Tzdatel 'stvo
Leningradskogo Universiteta.
TABACZYNSKI, ST. 1964. O aktualnych proble-mach warsztatu badewczego prahistoryka. Ar-cheologia Polski 9:233-65.
-----. 1969. Ocena: Zakladni prehistorickč
modely, E.Neustupny (Ptfjiny a Souilanost 2/4/:32-34). Archaeologia Polski 14:455-59.
-----. 1971. Kultura: Znaczenie poj^cia i
problemy interpretacyj ne w badaniach archeo-logicznych. Archeologia Polski 16:19-36.
TAPP, E.J. 1970. On reading "Archaeology-where now?" Mankind 7:307-9.
TARYO, OBAYASHI. 1966. The present situation of research on the ethnogenesis of the Japanese. Japanese Journal of Ethnology 30:269-73.
TAYLOR, WALTER W. 1948. A study of archeology. American Anthropological Association Memoir 69.
-----. 1969. Ocena: New perspectives in archaeology j Sally R.Binford and Lewis R. Binford (Chicago: Aldine, 1968). Science 165:382-84.
-----. 1972. "Old wine and new skins: A contemporary parable," v Contemporary archaeology. Edited by Mark P.Leone, 28-33. Carbon-dale and Edwardsville: Southern Illinois University Press. TeoretiSeskije osnovy sovetskoj arheologii (Tezisy dokladov...). 1969. Leningrad: In-stitut arheologii AN SSSR. Tezisy dokladov na sessii i plenumah, posvja-SSennyh itogam polevyh issledovanij v 137 1 g 1972. Moskva. Tezisy dokladov na sekcijah, posvjaSFennyh itogam polevyh issledovanij 1971 g. 1972. Moskva.
Tezisy dokladov na sessii, posvjaSSenoj itogam polevyh arheologi?eskih issledovanij 1972. g. v SSSR. 1973. Tagkent: Fan. THOMAS, DAVID H. 1971. On the use of cumulative curves and numerical taxonomy. American Antiquity 36:206-9. THOMPSON, MICHAEL W. 1965. Marxism and culture. Antiquity 39:108-16.
-----. 1970. Postscript to: Archaeology in
Britain: A Marxist view, by Leo S.Klejn, Antiquity 44:302. THOMPSON, RAYMOND H. 1972. "Interpretative trends and linear models in American archaeo logy," v Contemporary archaeology.Edited by Mark P.Leone, 34-38. Carbondale and Edwardsville: Southern Illinois University Press. TOKAREV, S.A. 1965. Ocena: Les religions de la prdhistoire, by A.Leroi^Gourhan (Paris, 1964). Sovetskaja Etnografija, 3:283-88.
-----. 1973 . Andre Lerua-Guran i jego trudy
po etnografii i arheologii, v Ef.nologiteski-je issledovanija .-.a ruber.om, Ed. Ju.V.Brom-lej, 183-231. Moskva: Nauka. TOLSTOV, S.P. 1 938. Rasizm i tcorija kul 'tur-nyh krugov, v Nauka o vasah i rasizm. Ed. M.S.Pilseckij, 137-170. Moskva-Leningrad: Izdatel 'stvo AN SSR. Torgovlja i obmen v drevnosti. (Kratkije soob§5enija... Insti-tuta arheologii AN SSSR 138.) 1974. Moskva: Nauka.
TRETJAKOV, P.N. 1948. Vo a todno s lav Jane, ki j e p lemar.a. Moskva: AN SSSR.
-----. 1950. Proizvedenija I.V.Stalina o ja-
zyke i jazykoznanii i voprosy proishozdeni-ja narodov. Voprosy istorii 10:3-18.
-----. 1962. EtnogenetiSeskij process i ar-
heologija. Sovetskaja arheologija 4:3-16.
-----. 1969 . Arheologi£eskije kultury i etni-
Ceskije obSCnosti. TeoretiSeskije osnovy sovetskoj arheologii (Tezisy.,.), 28-33. Leningrad: Institut arheologii AN SSSR. TRIGGER, BRUCE G. 1967. Settlement archaeology: Its goals and promise. American Antiquity 32:149-60.
-----. 1968a. Beyond history: The methods of
prehistory. New York: Holt, Rinehart and Winston.
-----. 1968b. "The determinants of settlement
patterns," v Settlement archaeology. Edited by K.C.Chang, 53-78. Palo Alto: National Press.
-----. 1968c. Major concepts of archaeology
in historical perspective. Man 3:527-41.
-----. 1970. Aims in prehistoric archaeology.
Antiquity 44:26-37.
-----. 1971. Archaeology and ecology. World
Archaeology 2:321-336.
-----. 1973. "The future of archaeology is
the past," v Research and theory in current archaeology. Edited by Charles L.Redman, 9 5-111. New York-London-Sydney-Toronto: Wiley.
TRUDZIK, Z. 1971. 0 przedmiocie archeologii i jej procesie badewczym. Studia Archaeolo-giczne (Wroclaw) 4:5-69.
TUGGLE, H.DAVID. 197 2. Ocena: Explanation in archeology, by Patty Jo Watson, Steven A. LeBlanc, and Charles L.Redman (New York and London: Columbia University Press, 1971). Philosophy of Science 39:564-66.
TUGGLE, H.DAVID, STANLEY PRICE, BRUCE TRIGGER. 1971. Trigger and prehistoric archaeology. Antiquity 45:130-34.
TUGGLE, H.DAVID, ALEX K.TOWNSEND, THOMAS J. RILEY. 1972. Laws, systems, and research designs: A discussion of explanation in archaeology. American Antiquity 37:3-12.
UDALCOV, A.D. ed. 1953. Protiv vulgarizacii marksizma v arheologii. Moskva: Izdatel'stvo AN SSSR.
UCKO, PETER J. 1969. Ethnography and archaeor logical interpretation of funerary remains. World Archaeology 1:262-80.
UCKO, PETER, J., RUTH TRINGHAM, and G.W. DIMBLEBY. Editors. 1972. Man, settlement and urbanism. London: Duckworth.
VOSS, OLFERT, MATS P.MALMER, CARL CULBERG. 1970. Discussion of: On artifact analysis, by Carl Culberg. Norwegian Archaeological Review 3:35-72.
WAHLE, ERNST. 1941. Zur ethnischen Deutung frflh geschichtlicher Kulturprovinzen: Grenzen der frühgeschichtlichen Erkenntnis. 1. Sitzungsberichte der Heidelberger Akademie der Wissenschaften, phil.-hist.Klasse, fg. 1940-41, 2.
WARTOfeOWSKA, ZOFJA. 1964. Metoda dialektyczna w badaniach archeologicznych. f>uintoait 25:213-36.
WATSON, PATTY Jo. 1973. "The future of archaeology in anthropology," v Research and theory in current archaeology. Edited by Charles L. Redman, 113-14. New York-London-Sydney-Toron-to: Wiley.
WATSON, PATTY Jo, STEVEN A. LeBLANC, CHARLES L.REDMAN. 1971. Explanation in archaeology; An explicitly scientific approach. New York and London: Columbia University Press.
-----. 1974. The Covering Law model in archaeology: Practical use and formal interpretations. World Archaeology 6:125-31.
WATSON, RICHARD A. 1965. Similitude in direct and thought experiments in cave geology. Bulletin of the National Speleological Society 27 (3) :6 5-76.
-----. 1966a. Discussion: Is geology different?
A critical discussion of The fabric of geology. Philosophy of Science 33:172-85.
-----. 1966b. Ocena: The inorganic raw materials of antiquity, by A.Rosenfield, Archaeology 19:305.
-----. 1969. Explanation and prediction in
geology. Journal of Geology 77:488-94.
-----. 1970. Inference in archeology. Paper
read at the 35th annual meeting of the Society for American Archaeology Mexico City.
-----. 1972. The "New Archaeology" of the
1960s. Antiquity 46:210-15.
WATSON, RICHARD A., PATTY JO WATSON. 1969. Man and nature: An anthropological essay in human ecology. New York: Harcourt, Brace and World.
WEINBERG, SAUL S. 1969. Comment on: Trade and process in European prehistory, by Colin Renfrew. CURRENT ANTHROPOLOGY 10:165-66.
WELSKOPF, E. Ch. 1957. Die Produktionsverhältnisse im alten Orient und in der griechisch-römischen Antike, Berlin.
WHALLON, ROBERT, JR. 1968. "Investigations of late prehistoric social organization in New York State," v New perspectives in archaeology. Edited by Sally R.Binford and Lewis R. Binford, 223-44. Chicago: Aldine.
-----. 1972. A new approach1to pottery typology. American Antiquity 37:13-33.
WHITE, LESLIE A. 1943. Energy and the evolution of culture. American Anthropologist 45:335-56.
-----. 1949. The science of culture. New York:
Grove Press.
-----. 1959. The evolution of culture. New
York: McGraw-Hill.
WIELOWIEJSKI, JERZY. 1970. Przedmiot i zakres historii kultury materialnej (Zagajenie dy-skusji, 26.V.1969). Kwartalnik Historii Kultury Materialnej 18:183-91.
WILLEY, GORDON R. 1953. Prehistoric settlement patterns in the Viru Valley, Peru. Bureau of American Ethnology Bulletin 155.
-----. 1968 . "One hundred years of American
archaeology," v One hundred years of anthropology. Edited by J.0.Brew. Cambridge: Harvard University Press.
-----. 1973. Ocena: Man, settlement, and urbanism, edited by Peter J.Ucko, Ruth Tring-ham, and G.W.Dimbleby (London: Duckworth, 1972). Antiquity 47:269-79.
WILLEY, GORDON R., DEMITRI B.SHIMKIN. 1971. The collapse of Classic Maya civilization in the Southern Lowlands: A symposium summary statement. Southwestern Journal of Anthropology 27:1-18.
WILLEY, GORDON R., PHILLIP PHILLIPS. 1958. Method and theory in American archaeology. Chicago: University of Chicago Press.
[WILMSEN, EDWIN N.] 197 0a. A note from the Editor. American Antiquity 35:278.
WILMSEN, EDWIN N. 1970b. Lithio analysis and cultural inference: A Paleo-Indian case. Anthropological Papers ot the University of Arizona 16.
WITTFOGEL, K.A. 1956. "The hydraulic civilizations," v Man 's role in changing the face of the earth. Edited by W.L.Thomas. Chicago: University of Chicago Press.
-----. 1957. Oriental despotism: A comparative
study of total power. New Haven: Yale University Press.
WOODALL, J.NEED. 1972.An introduction to mo~
dern archeology. Cambridge: Schenkman. ZAHARUK, Ju.N. 1 964 . Problemy arheologičnoj kul'tury. Arheologija (Kiev) 17:12-42.
-----. 1969. O metodologii arheologifieskoj
nauki i jee problemah. Sovetskaja arheologija 3:11-20.
-----. 1970a. Dejski metodologični pytann "a
arheologičnoj nauky. Arheologija (Kiev) 24:3-11.
■-----. 1970b. Leninskoe teoretifieskoe nasle-
die i arheologičeskaja nauka, v Leninskie idei v izučenii istorii pervobytnogo obS3e-8tva, robovladenija i feodalizma. Ed. P.I. Zasurcev et al., 7-16. Moskva: Nauka.
-----. 1970c. Leninskoe teoretičeskoe nasle-
die i nekotorye voprosy razvitija arheolo-gičeskoj nauki. Sovetskaja arheologija 2:8:17.
-----. 1971. DO rozrobky teoretyčnyh osnov
arheologii. Arheologija (Kiev) 1:7-12. -----. 1973. Problemnye situacii v arheologii. Sovetskaja arheologija 4:3-15. ZASURCEV, P.I., M.K.KARGER, I.T.KRUGLIKOVA, N.D.PRASLOV, B.A.RYBAKOV. Ed. 1970. Leninski-je idei v izučenii istorii pervobytnogo ob-SSestva, robovladenija i feodalizma. Moskva: Nauka.
ZAWADZK1, TADEUSZ. 1956. O niektdrych aspek-tach historycznego spoiytkowania materialnych zabytkdw przesziošci. Archeologia 6 (1954) :1 -14 .
ZUBROW, EZRA B.W. 1971. Carrying capacity and dynamic equilibrium in the prehistoric Southwest. American Antiquity 36:127-38. ZVEGINCEV, V.A. 1967. Teoretičeskaja i prikladna jo. linguistika. Moskva: Prosveščenie. ŽUKOV, B.S. 1929. Voprosy metodologii vydele-nija kulturnyh elementov i grupp, v Kul 'tura i. byt naselenija Centralno-Promyfilennoj oblasti, 31-35. Moskva. ŽAK, JAN. 1966 . Historia pierwotna i jej wspc5-lczesne metody. Studia Metodologiczne 2:67-89.
-----. 1968. Archaeologia w sistemie nauk hi-
storycznych. Archeologia Izolski 13:455-73.
Indeks pojmov
AGONEOLITIK - Hlobystin 2/17
AGRONEOLITIK - Hlobystin 2/17
AKTUALIZACIJA - pri primarni percepciji, Mo-berg, Klejn 1/9
AKTUALIZEM - izraba principa a. v socialni arh., Renfrew 2/9
ALGORITEM - za arh. raziskavo, D.Clarke 1/11; za serijacijo, Ser 2/3
ALOFAKTI - Deetz 1/10
ANALIZA - FAKTORSKA (factor a.), Binford 1/8, 11, 2/12; FORMALNA, v lingvistiki in v arh.. Rouse 2/2; KOMPONENTNA (componential a.), tipov, Chang 1/9; KVANTITATIVNA : KVALITATIVNA, kritika analitične arh., Hymes 2/2; MATRIČNA (matrix a.), D.Clarke 1/8; MULTIVARIANTNA (multivariate a.), v novi arh. 1/11, 2/12; SKUPINSKA (bundle a.) v novi arh. 1/11
ANALOGIJA - Binford 2/10; ETNOLOŠKA, v novi arh., Binford 1/8,12; diskusija Bordes-Binford 2/1; Renfrew 2/9; Chang 1/9, 2/19; kritika uporabe e.a. pri G.Clarku, Fritz 1/16; NAIVNA, Leroi-Gourhan 1/9
ANTROPO- IN SOCIOGENEZA, Yu.I.Semenov 1/15; Kočetkova 1/15,17
ANTROPOLOGIJA, teoretska, Bidney 1/1; kot no-motetična veda, Watson 2/1; marksizem v a., ZDA 2/6; arh. kot a., nova arh. Deetz 1/10; a. paradigma v arh. 2/11; ktitika a. temeljev nove arh., Kushner 2/2; EKONOMSKA, kritika, SZ1 2/17; KULTURNA, kot sintetižirajoča veda, Klejn l/2j odnos do arh. 1/1,2,16; vpliv na novo arh. 1/7,8; Deetz 1/10; Renfrew 2/9; Kluckhohn 1/5-, komentar Chancy 2/1.1; SOCIALNA, kot sintetizirajoča veda, Klejn 1/2; odnos do arh. 1/1,2; teoretski model s.a. pri G.Clarku 1/4; vpliv na novo arh. 1/8; Renfrew 2/9; komentar Leach 2/12; PALEOANTROPOLOGIJA, kulturna, odnos do arh. 1/16
ARHEOGRAFIJA, Moberg l/16+op.3
ARHEOLOGIJA, ANALITIČNA (analytical a.), D.Clarke 1/8,11; kritika Rouse 2/2, Hymes 2/2; ANALITSKI PRISTOP, Leblanc 1/7; DESKRIPTIVNA Maršak 2/7; KONTEKSTUALNA (contextual school), Taylor 1/5,8,9, 2/8; vpliv na Pigqot-ta in Daniela 1/5; vpliv na Binforda 1/8; vpliv na naselbinsko arh. 1/9,10, 2/8; A.KULTUR (kulturna a., cultural a.), Childe 1/4; G.Clark 1/4,16; kritika Trigger 1/10, Fritz 1/16; KUI.TURNT PRISTOP D.Clarka, kritika Harris 2/1; NASELBINSKA (settlement a.), kot del revolucije v arh. 1/3; opredelitev in produkcija, Chang 1/9, 2/13; Taylor in n.a. 1/9, 2/8,13; Willey 1/9; n.a. kot socialna a., Trigger 1/10; NORMATIVNA, v SZ, kritika Maršak 2/7; NOVA (new a.), opredelitev in produkcija 1/3,5,7-8,10-11, 2/1,9-13 in passim; napadi na 2/1-2,8-9; velika debata 1/3; principi n.a. pri Malmerju 1/6; Taylor in n.a. 2/8; D.Clarke 1/8; Renfrew 2/9; paralele s teorijo stopenj 1/13; razcep in kriza v n.a. 2/12,13; integracija n.a.-stara arh. 2/3-4; NOVO ANTI-KVARSTVO, Daniel 1/5-6; A.OKOLJA (environmen-
38
tal school), Crawford, Fox, Clark 1/4; povezave z biologijo in geografijo 1/8; zavračanje, Daniel 1/6; POSELITVENA (Siedlungs-archâologie) - Kilian 1/5; POVEZOVALNI PRISTOP (conjunctive approach) - Taylor 1/4-5; PROCESNA (process a.) - sinonim za novo a. 1/3 in passim; SKEPTI CISTIČNA SMKR (sceptical tradition) - viri 1/4,8; Piggott, Daniel 1/4,5-6, 2/19; Leroi-Gourhan 1/9; Chang 1/9; Thompson, White 2/19; SOCIALNA (social a.) - naselbinska a. kot s.a., Trigger 1/10; Gjessing, Mo-berg, Masson 1/10; Renfrew 1/10, 2/9; SOCIO-ARHEOLOGIJA - Lebedev 2/16; SOCTOLOñKA (so-ciological a.) - Gjessing, Moberg, Masson, Renfrew 1/10; STRUKTURALNA - Trigger 1/10; SUBJEKTIVNA - kot posledica nultega modela 1/6; TAKSONOMSKA (taxonomic school) - po vojni 1/4; Rouse 1/5; sodelovanje pri naselbinski a. 2/13; TEORETSKA - 1/1-3; SZ 2/15-16
ARÜEOMETRIJA - Moberg 1/16
ARHEOSKOPIJA - Moberg 1/16
ARTEFAKTOLOGIJA, formalna - teorija stopenj, SZ 1/13
AVTONOMNOST arheologije - metodološka, Malmer 1/6; kritika D.Clarkovih stališč glede a.a., Moberg 2/2
BEHAVIOURIZEM - in nova arh. 2/12
BINARNA OPOZICIJA - uporabljivost principa, Kluckhohn 1/5; med mestom in vasjo, Smith 2/14
BIOLOGIJA - teoretska. Von Bertallanfy, Bauer 1/1; in arh.okolja 1/8; vpliv analitične b. na analitično arh. 1/8
DEDOVANJE - v kulturni evoluciji, G.Clark 2/5
DEDUKTIVNO-NOMULOŠKA razlagalna shema - Hempel 2/9
DEMOGRAFIJA - za razlago arh. dejstev, Adams 1/7, Binford 2/1,11, Harris 2/1, David 2/11; učinki d. sprememb, Renfrew 2/9; paleod. izračuni, Bibikov, Masson 2/6; d. faktorji kot stimuli, neoevolucionizem 1/7
DESKRIPTIVNI ANALITIČNI JEZIKI - nova arh. in tradicionalna arh. 2/3; poenotenje, SZ 2/16; za keramiko, Maršak 2/3
DETERM1NIZEM - monistični, kritika, Trigger 1/10; marksistični pojem determinante 1/10; determinirajoča vlaga družbenoekonomskih struktur za naselje, Masson 2/14
DIFUZIONIZEM - izgine po vojni 1/4, 2/18; zavračanje, Daniel 1/6, Laplace 1/7, Binford 1/8, Renfrew 2/10; zavračanje vplivov kot razlage, nova arh. 1/8,13; teorija stopenj 1/13; po teoriji stopenj, SZ 1/14; New Dif-fusionis t 2/18
DOGMATIZEM - enačenje marksizma z d. na Z, 1/13; dogmatizadja teorije stopenj, SZ 1/12
DRUŽBENA DELITEV DELA, prvotna - arh., Hlopin 2/1 6
DRUŽBENA RAZSLOJENOST - kot predmet socialne
arh., Renfrew 2/9; sledovi razredne delitve v stari ruski kulturi, Rybakov 2/6
DRUŽBENA UREDITEV - aziatska 1/13, 2/6; prvotna 2/7
EKOLOGIJA - e. raziskave v arh. okolja 1/4,8; kot posrednik Bistemskega pristopa 1/4,7,8, 2/1; modeli e., Watson, nova arh. 2/1; e. paradigma, D.Clarke 2/11; e. faktorji kot stimuli, neoevolucionizem 1/7
EKONOMIJA, gospodarstvo - zanimanje za e., nova arh. 1/7, arh. okolja, G.Clark 1/8; v socialni arh. kot stimulus razvoja, Renfrew 2/9-10; e. faktorji kot stimuli, neoevolucionizem 1/7; paleoe. izračuni, Bibikov, Masson 2/6
EKOSISTEM - v arh. okolja 1/8
EMPIRICIZEM - enačenje teorije z empirično generalizacijo 1/2; Luning 2/15; Daniels 2/11; kot sinonim za materializem, Malmer 1/6; opustitev e., Renfrew 2/9
EPISTEMOLOGIJA - 1/2; Lowther 1/5; Collingwood 1/5
ETLINE - Gening 2/7
ETNOGENEZA - v sovjetski arh. 1/14; splošna teroija e., Gening 2/7; Bromley 2/17
ETNOGRAFIJA - odnos do arh. 1/1; odnos e.-zgodovina 1/2; deskriptivna e. za paralele, G.Clark 1/4; arh. teme v e. literaturi, SZ 2/16-17
ETNOLIZA - gl. teorija e.
ETNOLOGIJA - odnos do arh. 1/1; prevzemanje interpretacij iz e., Chang 1/9; uporaba e. pri rekonstrukciji preteklosti, Kabo 2/17; sodelovanje, Bromley 2/17; e. model etnogeneze 2/17; e. terenske raziskave, Binford 2/3; gl. analogija, etnološka
EVOLUCIJA - biološka e.: kulturni proces, Laplace 1/7; e. kultur, G.Clark 2/5; opuščanje enosmernega modela e., Trigger, Smith 2/14; e. in neoevolucionizem 1/7
EVOLUCIONIZEM - zavračanje, Daniel 1/6; e.: 1/7; gl. neoevolucionizem
FAKTEMI - Deetz 1/10,11
FAKTOLOGIJA - kot posledica nultega modela 1/6
FEEDBACK, pozitivni - pri interakciji podsistemov, Renfrew 2/10
F1LO 23FIJA - zanimanje arh. za f. probleme vede 1/1; f. problemi kot predmet teoretske arh. 1/2; ANALITIČNA - vpliv na D.Clarka 1/8,11; DEDUKT1VISTIČNA - vpliv na ameriško novo arh. 1/8; MARKSISTIČNA - in arh. teorija, SZ 1/12-13-, F. ZNANOSTI - 1/2
FIZIKA - univerzalni zakoni po vzoru zakonov fizike, hempelovci 2/12
FORMALIZACIJ-A - raziskovalnega postopka, Malmer 1/6; analitične tehnike 1/11; opisov, Brajčev-skij 2/3; zanimanje za f. v tradicionalni arh. 2/3,11; gl. deskriptivni analitični jeziki, logika, statistika, matematika
FORMEMI - Deetz 1/10,11
FUNKCIONALIZEM - kot teoretski model pri G.Clar-ku 1/4; Taylor 1/5, 2/8; vpliv na Binforda 1/8; vpliv na novo arh. 1/7,9, 2/12
GENETSKI CENTRI - gl. teorija g.c.
GEOGRAFIJA - teoretska, Bunge 1/1; in arh. okolja 1/8; nova g. in angleška nova arh. 1/8; g. paradigma, D.Clarke 2/11
GEOLOGIJA - nomotetična veda, Watson 2/1
GRAF - Šer 2/3; gl.teorija g.
HEMPLOVCI - v novi arh. 2/12
HIPOTETSKO-DEDUKTIVNI POSTOPEK - v novi arh., Binford 1/8,11, 2/10, Hill 1/11, 2/11; v analitični arh., D.Clarke 1/11; zanimanje za v tradicionalni arh. 2/11; zavračanje, Renfrew 2/9
HUMANISTIČNI PRISTOP - v pomenu priznavanja kulturne diferenciacije, G.Clark 2/5
IDEALIZEM, subjektivni - Collingwood, Daniel 1/5} Lowther 1/5
IDEOLOGIJA - vpliv na teoretske koncopte, propad V-t 2/5-6; Klojn 2/19
IMPRESIONIZEM - kot atribut tradicionalne arh., Maimer 1/6
INDETERMINIZEM - ,v skepticistični smeri 1/5
INDUKTIVIZEM - i.generalizacije v nooevolucio-nistični arh. 1/7; Chang 1/9; Lüning 2/15; kritika, Binford 1/7,10, Saiko 2/16; induktiv-no-statistična razlagalna shema, Hempel 2/9
INTEGRACIJA VED - Hachmann 2/4-5; v analitični arh., kritika Mober 2/2; humanistične-naravo-slovne, G.Clark 2/5; Bromley 2/17
INTUICIONIZEM - kot atribut tradicionalne arh.. Maimer 1/6
KARTOGRAFSKA TEHNIKA - 2/15; Kilian 1/5; karta razprostranjenosti, G.Clark 1/4
KIBERNETIKA - Klejn 2/15; druga k. Maruyame, Flannery 1/11
KLAN - v paleolitiku, Grigorjev 2/17
KLASIFIKACIJA - analitična, Rouse 1/5, 2/2, nova arh. 2/10, D.Clarke 1/8; matematizacija k. 2/3; politetični princip k., Lehrman 2/3; Cullberg 1/12; zbornik, Deetz 2/19
KOMPONENTA (component) - v naselbinski arh., Chang 1/9
KONEO - Gening 2/7
KONSTRUKCIJA, historična - naspram hist.rekonstrukciji, Taylor 1/5
KORELACIJA - preprosta, parna J/'11, Spaulding 1/8; multielementna, nova arh., Binford 1/8, 2/12; pozitivna in negativna inverzna, Maru-yama 1/11; negativna inverzna, D.Clarke 1/11; posebni k. postopki za kulturo in arh. mate-rijal 2/3
KOZMOLIZA - gl. teorija k.
KULTURA - holistični koncept 2/8; selektivni koi vcept 2/8; kot sredstvo adaptacije 2/8, zavrača Kushner 2/2; kot semiotični sistem 2/8; kot mnogodimenzionalen in mnogopojaven sistem, marksizem 2/8; kot funkcionalno povezana celota, Hachmann 2/15; kot sistem simbolov, novokantovci 2/8; kot sistem norm 2/8; normativnos t k., Taylor 1/8; normativno-adi-tivni koncept, D.Clarke 1/11; aditivno razumevanje k. (k. kot spisek značilnih potez), zavrača Taylor 1/8, kritika SZ 2/16; redukcija k. na ideje, Taylor 1/8, Deetz 1/10; polisemantična in politetična narava k. pojavov 2/15; študij kultur : študij kulture, Childe 1/4, Daniel 1/4, G.Clark 2/5; sklepanje o uničenih delih k., Binford 1/8; ARHEOLOŠKA - koncept, G.Clark 1/4, analitična arh. 1/11, Harris 2/1, Poljska 2/7-8, Lünung 2/15; SZ 2/15-16; a.k. kot zgolj konceptualno orodje arh., Daniel 1/4; MATERIJALNA - izjave klasikov marksizma o 1/13; zgodovina m.k. : arh., Wielowiejski 2/7-8; ETNIČNA INTERPRETACIJA K. - SZ 1/14; Gening 2/7; Mošinskaja 2/15; Pioro 2/16; Bromley 2/17; v evropski arh. 1/14; apriorne etnične podmene, Kilian l/r>; otnokulturne enote, norele:. i/\
KULTUROLOGUA - kot s into11 žirajoča ved.i , Klejn 1/2; odnos do arh., SZ 2/6
LINGVISTIKA - teoretska in aplikativna, Zvegin-cev 1/1; teoretski model strukturalne 1. za arh., Kluckhohn 1/5, Chang 1/9, Deetz 1/10, 2/12; upoštevanja izkušenj 1., Rouse 2/2, Hy-mes 2/2,3,12, losifescu-Tautu 2/3; transfor-macionalna 1., Chang 1/9
LOGIKA - zanimanje arh. za 1. .probleme 1/1; logika znanosti 1/2; stroga 1. za formalizacijo raziskave, Maimer 1/6; pozitivistična, D.Clarke 1/8; 1. arh. raziskave, nova arh., Binford 2/1,10; kritika 1. modela razlage nove arh. Morgan 2/9; logiško-matematični raz.postopki, SZ 2/3,6,16
LOKALITETA (locality) - v naselbinski arh., Chang 1/9
MARKSIZEM - in arh. teorija, SZ 1/12-13; kot znanstvena metodologija na Z, 2/6; in neoevo-lucionizem 1/7; Childe 1/4, 2/6; marksisti v naselbinski arh. 2/13
MATEMATIKA - za formalizacijo. Maimer 1/6; Spaulding 1/8; nova arh., Binford 1/8, 2/3; izven novo arh. 2/3,11,13; D.Clarkr 1/8,12, 2/11; Renfrew 2/9; logiško-matematični raziskovalni postopki, SZ 2/3,6,16; Kovalčenko 2/13; Podolsky 2/15; zgodovina uporabe m. v arh., Moberg 2/3
MATERIAL, arheološki - diskreten 1/6; kot kontinuum. Maimer 1/6, D.Clarke 1/11; inte-gralno-analitični koncept, nova arh. 1/11, kritika Hymes 2/2; monotetičen, Cook 1/11, Hymes 2/2; politetičen, D.Clarke 1/11, Hymes 2/2
MATERIALIZEM - diskretnost materiala kot m. koncept 1/6; nova arh. 1/7; enačenje marksizma z vulgarnim mehaničnim m., 2/6; DIALF,KTIČ-
40
NI - in arh. teorija, SZ 1/12, Semenov 1/15; HISTORIČNI - in arh. teorija, SZ 1/12,14; m. monizem 2/14; KULTURNI - kot sinonim za neo-evolucionizem 1/4,7
MATRIARHAT - v neolitiku, Hlobystin 2/17
MATRIKA - tournamentna, Šer 2/3, Lehrman 2/13; gl. analiza, matrična
MEGREO - Gening 2/7
MIOGRACIONIZEM - izgine po vojni 1/4, 2/18; Bordes 2/1-2,11,18; zavračanje Daniel 1/6, Maimer 1/6, Laplace 1/7, Binford 1/8, G.Clark, Adams 2/18; in teorija stopenj 1/13, 14; po teoriji stopenj, SZ 1/14; Kossina, Pearson 2/18
MODEL - Piggot 1/4; C,.Clark 1/4; D.Clarke 1/11,16, 2/10-11; Renfrew 2/9,11; nova arh., Binford 2/1,10; intuitivno nastali m. 1/8; splošni in univerzalni, neoevolucionizem 1/7; ključni (key model) 1/14; nulti, Daniel 1/6; zavračanje etničnega in lingvističnega, Piggot 1/4; zavračanje prevzemanja m. iz drugih ved, tradiconalna arh. 1/12; m. ekologije v arh., Watson 2/1; generalizirani etnološki model etnogoneze, Gening 2/7; teoretski model kulture, iz socialne antropologije G.Clark 1/4, iz sociologije G.Childe 1/4; logiško-ma-tematična gradnja modelov, Bibikov 2/6; m. za strukturo teoretske arh., Zaharuk 2/6; modeli sinteze in integracije med vedami, G.Clark 2/5; m. dolgoročnega procesa 2/12; enosmerni m. evolucije 2/14
MORFEMI - Kluckhohn 1/5
MORFOLOŠKA PARADIGMA - D.Clarke 2/11
MUTACIJA - v kulturni evoluciji, G.Clark 2/5
NARAVNA SELEKCIJA - v kulturni evoluciji, G.Clark 2/5
NARAVOSLOVNE ZNANOSTI - integracija s humanističnim pristopom, G.Clark 2/5; RenTord 2/10
NEOEVOLUCIONIZEM - ChiIde 1/4; vpliv na novo arh. 1/7; zveza z marksizmom 1/7
NEOPOZTTIVIZEM - vpliv na D.Clarka 1/8
NOMOTETIČNA TENDENCA - Watson 2/1; nova arh., Binford 1/7, 2/1; neoevolucionizem 1/7; naravoslovni pristop, G.Clark 2/5; kritika, Trigger 1/10, 2/2
ORTOGENEZA - kulturnega procesa, Laplace 1/7
PALEOANTROPOLOGIJA - gl. antropologija
PALEOSOCIOLOGIJA - gl. sociologija
PALEOZGODOVINA - gl. zgodovina
PARNA DRUŽINA - v paleolitiku, Grigorjev 2/17
PERIODI ZAC IJA - univerzalna, neoevolucionizem 1/7; diskusija o, NDR 1/15; združevanje pe-riodizacij in legitimnost čisto arh. p. 2/14, 15
PODSISTEM - gl. subkultura POLIMORFIZEM - gl. teorija o p.
POZITIVIZEM - pozitivisti 1/2; p.; p. logika, Maimer 1/6
PRAZGODOVINA - odnos arh. - zgodovina - p., Klejn 1/1,2,16, Poljska 2/7; kot del zgodovinske znanosti 1/16; kot integrirajoča znanost, Moszyrfski 1/8; kot sintetizirajoča veda, Rouse 2/2
PRESKOK - kvalitativni, dialektični skok kot tema sovjetske arh., 1/14; Renfrew 2/10; revolucionarni, neoevolucionizem 1/7; mehanizem p., nova arh., Binford 2/10
PROCES - evolucija-proces, neoevolucionizem, 1/7; Binford 1/8; Deetz 1/10; KULTURNI - primerjava z biološko evolucijo, Laplace 1/7, G.Clark 2/5; delna teorija k.p., Binford 1/11; zakonitosti k.p., nova arh. 1/11,2/12; Renfrew 2/9-10; KULTURNOZGODOVINSKI - kvalitativni skok, SZ 1/14,16; delna teorija k.p., Kočetkova, Stoliar 1/15, arheološka, S.A.Semenov 1/15
PROTOZGODOVINA - gl. zgodovina
RACIONALIZEM - v pomenu uporabe stroge logike. Maimer 1/6
RAČUNALNIK - analitična arh., D.Clark 1/8,11; nova in tradicionalna arh. 2/3; Dootz 1/10
RADIOKARBONSKA TEHNOLOGIJA - vpliv na angleško novo arh. 1/8
RAZLAGA - na podlagi zakonitosti, nOva arh. 2/1, Harris 2/1; kritika logiškega modela razlage nove arh., Morgan 2/9; nomološke, teleološke, funkcionalne, genetične, Morgan 2/9; funkcionalne r., v novi arh. 2/1,11, Deetz 1/10, v teoriji stopenj 1/13; razlagalna hipoteza, Childe 1/7; avtomatsko generiranje interpretacijskih hipotez, Doran 2/13
REDUKCIONIZEM - analitične filozofije in neopo-zitivizma,. vpliv na D.Clarka 1/8
REKONSTRUKCIJA - Klejn, 1/2,10,11; kot naloga arh., G.Clark 1/3,4, 2/9; historična, pri neoevolucionistih 1/7; historična, kot nujna vmesna stopnja med analizo in generalizacijo, Rouse, 2/2; integracija strok pri r., Hachmann 1/12, 2/4; specifično arheološka r. preteklosti, 1/16; delna r. kot rezultat arh.. Poljska 2/7; r. socialnih struktur, Deetz, Longa-cre 1/11, kritika Allem-Richardson 2/2, nova arh. 2/1, Renfrew 1/3, 2/9, Grigorjev 2/17; Trigger 1/10; nezaupanje v objektivnost, kon-tekstualna smer 1/5, skepticistična smer 1/3, Daniel 1/5-6,8, 2/19, Leach 2/12
REPETITIVNOST - izraba v socialni arh., Renfrew 2/9
REVOLUCIJA - evolucija : revolucija, neoevolucionizem 1/7, nemška arh. 1/15, 2/14, SZ 1/14; družbena, politična, kulturna, tehnična, Klejn 2/15; "opičja", Feustel 2/14; neolitska, Childe 1/7, 2/6; urbana, Childe, Adams 1/7, 2/6, Mas-son, Soudsky, Paulu 2/14; znanstvena r., struktura, Kuhn 1/5; v arheologiji, 1/3,11; v prazgodovini, Renfrew 2/10
REZIDENČNA PRAVILA - Deetz, Longacre 1/1, 2/2
41
SCIENTIZEM - analitične filozofije in neopozi-tivizma, vpliv na D.Clarka 1/8
SEMIOTIKA - aplikacija metod s., nova in tradicionalna arh. 2/3; kultura kot semiotični sistem, Tabaczynski 2/8
SERI JACI JA - a Igor i trni zaci ja s., Šer 2/3; Brainred-Robinsonova s. tehnika 2/3; marsej-ski sestanek 2/13
SINTETOTIP - Leblanc 1/7
SINTEZA VIROV - gl. viri
SISTEM- tipov, Chang 1/9; komunikacij, Klejn 2/12; simbolov, ornamenti, Kovalevskaja 2/3, 12; kultura kot s. simbolov, novokantovci 2/8, Leach 2/12; kultura kot s. norm 2/8; kultura kot semiotični s. 2/8; kultura kot s.f marksizem 2/8
SISTEMSKI PRISTOP - ekologija kot vir, 1/4,7,8; Adams 1/7; G.Clark 1/8; Watson 2/1; nova arh., Binford 1/4,7,8, 2/1,10,12; D.Clarke 1/11, 2/11
SKALOGRAM - za morfologijo stila in ornamenta, Eliseef 2/3
SOCIOLOGIJA - teoretska, Morton 1/1; kot gintetizir.ijoča veda 1/2; odnos do arh. 1/16, SZ 2/16; teoretski model s., Childe 1/4; s. teorija za razlago, Binford, Harris 2/1; marksistična s. in arh., SZ 13
SOCIOLOGI Z IRAJOČI SHEMATIZEM - teorija stopenj 1/13
STATISTIKA - v analitični tipologiji, Laplace 1/13; s. definicija tipa, Koziowski 2/8; Spaulding, Binford 1/8; posebni s. postopki za kulturo in za arh. material 2/3; program za s. obdelavo keramike, Gening 2/15; verjetnostno - s. zakoni 2/9; pregled del o arh. s. 2/13
STRUKTURA - Deetz 1/10; morfološka Chang 1/9; semantična, pri arh. materialu, Chang 1/9, Hymes 2/2; poselitvena, nova arh., Struever 1/11
STRUKTURALIZEM - Kluckhohn 1/5; kontekstualisti 1/9 ; Chang 1/9; Deetz 1/9,10; Hymes 1/10; Leach 2/12
STRUKTURALNA POZA - 1/11, 2/1
SUBJEKTIVIZEM - kot posledica nultega modela 1/6; tradicionalne arh. 1/6
SUBKULTURE - kot podsistemi, sistemski pristop, nova arh. 1/7, 2/5, Deetz 1/10; D.Clarke 1/11, Renfrew 2/10, variabilnost, Deetz, Longacre 1/11, kritika 2/2
TAKSONOMIJA - t.klas ifikac1 j a in nova arh. 2/10; t. sistem koncoptov, Masson 2/16; nu-merična t. 1/11; analitična t. 1/11; kritika, Rouse 2/2
TEORIJA - centralna (osrednja), posebna, splošna (generalna) 1/2; splošna t. arh., D.Clarke 1/12; kulturnega procesa, Binford 1/11; kulturnozgodovinskega procesa, Semenov 1/15, SZ 1/16; splošna t. etnogeneze, Gening 2/7; t.
arh. virov, SZ 1/16; arh.raziskav, SZ 1/16; grafov, Culberg 1/12; informacij, nova in tradicionalna arh. 2/3; komunikacij, Klejn 2/15; dveh skokov, Kočetkova 1/14, 2/17; genetskih centrov, Vavilov 1/7; o temeljnem polimorfizmu, Leblanc 1/7; stopenj 1/4,12, 13; kozmolize in etnolize, Blanc 1/7
TERMODINAMIKA - 2/11
TIP - v analitični arh. 1/11; v novi arh. 2/10; strukturalistična komponentna analiza sistema t., Chang 1/9; diskusija v poljski lit. 2/8; politetična opredelitev t., Kamentskij 2/15, Koziowski 2/8; sintetotip, Leblanc 1/7; zmanjšano zanimanje za t., kontekstualna smer, 1/5; dvom v realnost t., Brew, Ford 1/4; pregled koncepcij t., Culberg1/12
TIPOLOGIJA - izpopolnjevanje t. metode Monte-liusa, Maimer 1/6; t. v smislu stopenj, neo-evolucionistična arh., 1/7; prezir do t. v novi arh. in teoriji stopenj 1/13; t : takso-nomija, Rouse 2/2; analitična, Laplace 1/7; deskriptivna, Bordes 1/7; strukturalna, Le-bedev 2/15; tradicionalna, Cook 1/11
TIPOMETRTJA - zavračanje, Laplace 1/7
TORKO - Gontng 2/7
USMERJENI: ODPRAVE - za urbano revolucijo, Braidwood, Adams 1/7; nova arh., Binford 1/8, Struever 1/11; kritika, Chenhall 2/2
VIRI - ARHEOLOŠKI - teorija a.v., D.Clark 1/11, SZ 1/16; specifične lastnosti' a.v., 1/8; notranja kritika a.v., Eggers 1/8 ; obdelava čistih virov, Nemčija 1/9, Leroi-Gourhan 1/9, Trigger 1/10; proučevanje nastajanja a.v., Schiffer, Eggers 2/14; PISANI, ETNOGRAFSKI, JEZIKOVNI - Hachmann, 1/12, 2/4; SINTEZA VIROV - v 60-ih letih 1/16; Hachmann, Kossach, Kuhn 1/8-9; Trigger 1/10; jukstapozicija separatnih rezultatov, Moszyriski 1/8; različno odražanje, Eggers, Wahle 1/8, Hachmann 1/12-13; regresivno izčiščevanje 1/9, 2/4-5; pri študiju kvalitativnih skokov, SZ 1/14-15, Janin 2/16, Bromley 2/17; analitična arh., kritika Moberg 2/2; poenostavljeno v nov L arh., 2/5; skeptično, McNeal 2/14
VZOREC, poselitve - v naselbinski arh., Willey, Chang 1/9; zveza s sociopolitično organiziranostjo, nova arh. 1/10-11, zanikanje Trigger 1/10; zveza z družbenoekonomsko strukturo, Renfrew 2/9
VZORČNI PRISTOP - Hachmann 2/4
ZAKONITOST - v novi arh., 1/7,11,13, kritika, Morgan 2/9, 2/1,9,12; v evolucionizmu in neo-evolucionizmu 1/7; v teoriji stopenj 1/13; z. evolucijo, G.Clark 2/5; razvojni zakoni, Lapi nco 1/7; z. v kulturnem procesu, Maimer 1/6; z. družbenega procesa, kot predmet vseh dr. ved Trudzik 2/7, prispevek arh., Zasurcev 2/6, nezaupanje do, skepticistična smer 1/5, Piggot, Meliart 2/13; verjetnostno-statistič-ni z., Morgan 2/9; ključni položaj razlage na podlagi z. v arh., Klejn 2/9; zakonitosti podobna generalizacija (lawlike generalisation), v novi arh. 2/1_
42
ZGODOVINA - odnos do arh. 1/1,2,16, SZ 2/16; Trudzik 2/7, Rouse 2/2; ARHEOLOGIJE - 1/2, Mongajt 2/16; KULTURNA - k.z. teoretsko izhodišče, G.Clark 1/4,16; k.z. paradigma, D.Clarke 2/11/ gl.arh. kultur; NAJSTAREJŠA -odnos do arh. 1/2; izjave klasikov marksizma 1/13; SZ 1/16; Poljska 2/7; PALEOZGODOVINA -Odnos do arh. 1/16; PROTOZGODOVINA - kot del paleozgodovine 1/16; SOCIALNA - G.Clark 1/4; MATERIALNE KULTURE, Wielowlejski 2/7-8
ZNANOST - status z. - Morgan 2/9; vzpostavljanje statusa z. v arh., Maimer 1/6, D.Clarke 1/8, Deetz 1/10, nova arh. 2/9, Renfrew 2/9; eksplicitno znanstvena arh., nova arh. 2/1
prevod in irn'rl-r, H.!! lan?.nk
43
AKTUALNOSTI
O možnostih in potrebah sodelovanja med arheologijo in arhitekturo
Te vrste vprašanja si največkrat zastavljamo šele ob nalogah, čeprav bi si jih morali že prej. Tudi tokrat smo načeli vprašanje sodelovanja arheologa in arhitekta spet najprej ob določeni nalogi, obenem pa ugotovili, da je bilo o tem že mnogo razmišljanj, a vedno le zaradi trenutnih potreb. Želel bi obuditi že večkrat načeto temo in jo hkrati postaviti v okvire naloge, ki nas čaka, vendar z nekoliko dolgoročnejšim pogledom nanjo. Izhodišče je bilo t£ma, ki jo je letos arhitektom postavil dr.Petru: celostna podoba ureditve "arheološkega parka", ki naj bi vsaj do neke mer© postal vzorec (izhodišče) za podobne rešitve v našem prostoru. Še bolj določeno - naloga je bila omejena na poznoan-tično naselbino na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici.
Čeprav so bili že v začetku postavljeni nekateri ožji cilji (ureditev vodnega zbiralnika, grafična predstavitev, dostopi itd.), saj je odkritja spremljala in jih v predstavitev usmerjala širša konservatorska komisija, smo lahko takoj ugotovili, da še ni bilo tiste prave kontinuitete, ki bi zagotovila kar najplodnejše sodelovanje pri rešitvah. Arhitekt bi sicer lahko bolj ali manj uspešno oblikoval te dele, vendar brez neposrednega vključevanja v celovit postopek razpoznavanja. Zaradi neusklajenosti (razmišljanja) bi bili rezultati najbrž pretirano usmerjeni bodisi v lepotno oblikovanje (s strani arhitekta) ali v pust znanstven prikaz materialnih ostankov (s strani arheologa).
Ena od možnosti je sicer ta, da arhitekt, ki sedaj zaostaja, ponovno prehodi pot arheologa-raziskovalca, kar pa zavlačuje postopek in ne omogoča ustvarjalnega raziskovalnega sodelovanja. Predlog, da bi nalogo skušali povezati z raziskovalnim delom na obeh fakultetah (arheologija - arhitektura), združuje to možnost, hkrati pa se takoj postav-ja tudi vprašanje, zakaj doslej še ni bilo tako organiziranega sodelovanja .
Razlog se mi zdi preprost: ni
še bila postavljena zahteva, da tudi na terenu (v praksi) hkrati sodelujeta oba strokovna profila. To bi namreč pomenilo, da potrebujemo tudi posebej usmerjene arhitekte in arheologe, ki bi vsaj v osnovah poznali sestavine stavbarstva, saj govorimo v okvirih problematike predvsem o raziskavah, konservaciji in predstavitvi arheološke stavbne dediščine. Seveda taka usmeritev zahteva v obeh profilih tudi dopolnitev konservatorskih znanj.
Iz lastnih izkušenj, ko sem specializacijo začenjal kot arhitekt-sodelavec pri arheoloških izkopavanjih v Grčiji na Ecole Française d'Athènes, vem, da prav vzporedno "interdisciplinarno" delo arheologa in arhitekta v odkrivanju, interpretaciji in prezentaciji stavbnih ostalin rodi najboljše sadove. To dejstvo v svetu že zelo dolgo koristno uporabljajo. Preplet sodelovanja teče v okviru celotnega postopka in na treh zaporednih stopnjah: 1. ob dokumentaciji med neposrednimi izkopavanji, 2. ob raziskavah in interpretaciji in 3. ob konservaciji in prezentaciji .
Navajam le nekatere splošno veljavne točke dopolnjevanja v procesu razpoznavanja in predstavitve, ki izboljšuje končni rezultat. Te so predvsem naslednje :
1. Dokumentacijo ob izkopavanju izdelujeta .arheolog in arhitekt skupaj. Medtem ko skrbi arheolog za tekstualni del, izdeluje posebej za to usposobljeni arhitekt grafični del. Od ustrezne grafične predstavitve, ki upošteva tudi le enkrat ugotovljive posebnosti (položaj, tehnološki detajli, ki jih ob čiščenju in prenašanju Izgubimo, itd.), je mnogokrat odvisna tudi kasnejša razlaga. 0 specifičnih zahtevah risarske dokumentacije je bilo že veliko povedanega, med arheoloqi pri nas sta se s tem posebej ukvarjala dr.Petru in dr.šribar. Najbrž bi bila vrsta dosedanjih slabosti odstranjenih, če bi arheolog in arhitekt sodelovala tudi kot raziskovalca ;Ln vsak
s svoje strani dopolnjevala potrebno znanje. Na tej osnovni ravni se pogosto celoten znanstveni aparat zgradi ali podre prav zaradi bolj ali manj ustrezne dokumentacije.
2.	Raziskave, ki so usmerjene predvsem k prepoznavanju in rekonstrukciji odkritih arhitektonskih ostalin, začenjamo hkrati na obeh ravneh deloma že ob prvem ciklu - dokumentaciji. Medtem ko arheolog usmerja odkrivanje, katalogiziranje in prepoznavanje najdb s pomočjo svojega zgodovinskega znanja,
ga arhitekt dopolnjuje s pomočjo svojega poznavanja materialov, konstrukcij in prostorskih zasnov. Tako nastaja rekonstrukcija hkrati na historičnih in materialno-tehničnih izhodiščih. Ta dvojnost je v praksi pogosto zanemarjena. Tudi rezultat je tako dvojen: opisna in grafična rekonstrukcija, ki šele v povezavi daje celovito sliko.
3.	Predstavitev je poseben problem, ki je od vseh morda najtežji. To ni le vprašanje do-kumentarično ali tehnološko pravilne rešitve (o čemer je potrebno posebej razpravljati ob vsakem novem problemu), ampak tudi o vlogi prezentirane-ga arheološkega spomenika v sodobnem okolju. Prav tu zaradi ločenega delovanja arheologov in arhitektov nastajajo prave ali umetne dileme (ob rimskem zidu v Ljubljani, najdiščih pri Ptuju in še marsikje) . Ob upoštevanju zahtev, ki jih postavlja arheologija kot znanost (dokumentaričnost, znanstvena verodostojnost najdb...), pa do zahtev, ki jih vedno drugače postavlja sodobno življenje po včasih preozko usmerjenih ekonomskih, turističnih ali le didaktičnih kriterijih, bi morala oba hkrati reševati dragocene najdbe. Pri tem bi arhitekt, ki bi sodeloval tudi v predhodnem procesu, najbrž z mnogo večjo odgovornostjo želel doseči ohranitev arheoloških najdb in njihovo vključitev v sodobno okolje, kot to počenja sedaj, ko se mu naloga kaže le kot oblikovalski problem - ali pa celo kot ovira njegovemu posegu v prostor. Tudi za skupno reševanje predstavitve najdb je mogoče iz
44
izkušenj povedati nekaj temeljnih napotkov:
-	ob konservatorski problematiki sodelujeta tako, da je težišče arheologovih odločitev v izboru sestavin (najdb) za kon-serviranje, arhitektovih pa v izboru tehnologije;
-	vključevanje najdb v sedanjost temelji na arheologovih opredelitvah odkritih vrednot in na arhitektovih vrednotenjih obstoječega prostora ter preverjanju možnih načinov predstavitve ;
-	sama oblika predstavitve združuje rezultate v tekstualni (ar-heologovi) in grafični (arhitektovi) obliki v publikaciji, grafičnih, maketnih in drugih pona-zorilih in opozorilih in v hkratni materialni predstavitvi "in situ".
Danes lahko ugotovimo, da niti nimamo potrebnih možnosti specializacije za tako zasnovano kolektivno delo. Navadno delamo le kot bolj ali manj priučeni strokovnjaki, največkrat žal skušamo biti kar vsestranski mojstri in to je prav gotovo v škodo arheološkim spomenikom. Niti visokošolski študij arheologije niti arhitekture ne daje (in ne bo mogel ločeno nikdar dati!) dovolj široke specializacije za tako vsestranske mojstre. Rešitev je najbrž le v medsebojnem povezovanju in dopolnjevanju.
Hkrati tudi vemo, da danes prava potreba po taki specializaciji še ni izkazana. Morda je tokratni poskus združevanja sil ljubljanskih visokih šol za arheologijo in arhitekturo le začetek - če ne bomo kar naenkrat ponovno ugotovili, da drug z drugim ne moremo sodelovati zaradi vprašanj avtorstva ali pa da tiiko povezovanje sploh ni potrebno zaradi premajhnega končnega števila strokovnjakov, ki so potrebni v praksi. . .
Odkrito je treba še povedati, da tekoči problemi najbrž le izhajajo iz ozkosti obeh strok (ali strokovnjakov?), ki mislita, da ne potrebujeta sodelavcev in sodelovanja. Arhitektu se zdi, da lahko sam oceni vrednost ali nevrednost arheo-
loške dediščine in jo zato največkrat zanemari, arheologu pa, da je prav vse, kar najde, že tudi najvišje vrednosti. Arhitektom se ne zdi vredno ukvarjati se s poznavanjem tehnologije in oblikovanja starejših obdobij v arhitekturi in z vlogo arheoloških ostalin v sodobnem okolju, arheologu pa se ne zdi vredno, da bi raziskoval kaj drugega kot le najstarejše, vsaj antično ali nastalo pred magičnim letom "1000". Arhitektu kar sama nastane na papirju rešitev, kako bo "oblikoval" arheološko najdišče, arheologu pa je marsikdaj res vseeno, kako bo kasneje ohranil tisto, kar bo iz^ kopal, pa čeprav bo na istem prostoru pod bogatimi ostanki srednjeveško arhitekture odkrival skromne ostanke antičnih zgradb tam, kjer naj bi stal stanovanjski blok ali pa daleč stran od možnosti vzdrževanja in v težkih vremenskih razmerah. Ne bi hotel biti pretirano kritičen, vendar so me izkušnje v praksi prepričale, da so taka in podobna vprašanja tisto, kar v resnici uničuje našo arheološko dediščino.
Kje so torej rešitve? Prav gotovo v podobnih akcijah, kot jo začenjamo na primeru Vranje. Vendar pa je pahljača možnosti še zelo široka - tako v reševanju posebnih teoretičnih vprašanj kot praktičnih možnosti :
-	raziskava pojma kontinuiteta oblikovanja našega prostora (praznine v poznavanju razvoja arhitekturnih oblik vse do srednjega veka in celo do 15.,
16.s tole tja), kar bi nam omogočilo popolnejšo oceno razvoja in posamičnih vrednot našega (današnjega) kulturnega prostora ;
-	opredelitev tehnoloških in prostorskih možnosti ohranitve arheološke stavbne dediščine v okvirih različnih pogojev naše klime, geografskega in oblikovanega okolja bi nam materialno ohranila marsikateri arheološki spomenik;
-	uveljavitev sodobnih metod arheoloških raziskav, predvsem-posebnih grafičnih, tehnoloških in drugih postopkov, ki jih za druge namene uporablja arhitektura, bi olajšalo delo•arheolo-
gu in pritegnilo arhitekte k sodelovanju;
- vključitev specializiranih arhitektov v raziskovalne ustanove, ki se ukvarjajo z arheologijo, in vključitev arheologov kot rednih sodelavcev ali vsaj kot konsultantov v načrtovalne (urbanistične, projektantske) ustanove, bi pravočasno rešila marsikatero arheološko najdbo.
V prispevku najbrž ni posebnih novosti, saj skuša le prenašati k nam tuje ali ne dovolj poznane domače značilnosti sodelovanja arheologov in arhitektov. Zdi se, da pri nas vsega tega nismo hoteli uvajati in da smo zaostali tudi s poglabljanjem in širjenjem nalog, ki jih razgrinja raziskovanje arheološke stavbne dod I ?ič i ne . Tudi dejstvo, dn no najbolje | ircdf; L.i v 1 jen I iircdviifin tisti arheološki spomeniki, pri katerih sta tesno sodelovala arheolog in arhitekt, ostali pa propadajo zaradi nestrokovnega odkrivanja pri gradnjah ali zaradi neustrezne zaščite in vključitve v prostor, ni spremenilo našega načina dela. Na hitro stanja ni mogoče rešiti. Zdi se celo, da smo predvsem arhitekti še vse premalo izzvani. Tokratni izziv je ljubljanska šola za arhitekturo sicer sprejela - kako uspešno, pa bomo lahko presodili šele čez nekaj let.
dr.Peter Fister
Svetac
45
CRTEŽ 1
t M
komnlkc
bruinik^S
"Dospjeli smo na posljednji rub Jadrana gdje se ved kaže: Dovle a ne dalje..." zapičinje putopis Tina Ujevida o Svecu-'.
Otok Svetac (Sv.Andrija, Suda-drijevac) je naš naudaljeniji naseljeni otok. Donedavno je ovdje bilo oko 60 žitelja, a danas svega nekoliko iz obite-lji Zanki. Osnovne privredne grane su vinogradarstvo i ri-barstvo. Izduženog je ovalnog oblika položen u smjeru sjeve-roistok-jugozapad a najvišim vrhom od 311 m. Ima površinu od oko 4,6 km2, s vrlo strmom obalom bez prirodne luke i si-drišta. Jedino izgradjeno pri-stanište nalazi se u maloj uva-lici Pavlov buk na jugozapadnoj strani otoka gdje je i sadašnje naselje. Od Komiže na otoku Visu Svetac je udaljen 13,5 Nm (25 km) u pravcu zapada^. "Raznim vrstama divljih gusaka
služi i otočid sv.Andrija kao preletna postaja
za vrijeme oštre zime i tu ih masovno
ubijaju tamošnji lovci. Tu se gnjezdi i soko mrki".3
Zboq svog izuzetno povoljnog geogra.fskog položaja izmedju dvije jadranske obale otok je veoma rano bio naseljen. Naj-stariji prethistorijski tragovi naseljenosti pronadjeni su u spilji Tovareki bod koja se nalazi na jugoistočnoj strani otoka na 50 m iznad istoimene uvalice (cr. 1, 1). Na osnovu svjedočanstva J.Marinkoviča, učitelja iz Komiže, koji je spi-lju kopao 1886. godine^ može se
pretpostaviti prema karakteru opisane keramike, da nalazi potječu iz prethistorijskog perioda, a po njegovom mišljenju iz brončanog doba. Od velike količine keramičkog materija] a, sakupljenoq u dva dana ovih iskopavanja iz kulturnog sloja debljine 1 m sastavljenog od pepela i ugljena, samo jedan manji dio završio je u zbirku Gr-gura Bučiča iz Hvara5. Od cjelo-kupnog materijala ostao je saču-van samo jedan ulomak vede posude s velikom tunelastom ručkom (cr. 2)6 koju možemo sa dosta vjero-vatnoče datirati u srednje bron-čano doba.
Nekoliko važnih nalaza svjedoče da je Svetac bio naseljen i u rimsko doba. Osobito su zanim-ljivi nalazi otkriveni u moru uokolo otoka. Posebno je važan podatak o nalazu 12 olovnih prečki antičkih sidara koji su gotovo svi pretopljeni i za daljnju stručnu obradu izgubljeni. Dvije prečke se lokaliteta Kolač (cr. 1,5) koji se prostire u dužini od oko 100 m zapadno od rta ši-jabod, (gdje ih je ukupno nadje-no 11) nalaze se u zbirci Vlade Slivarida u Zagrebu. Još jedna sačuvana zaslužuje posebnu paž-nju, nju je Arheološkoj zbirci Centra za zaštitu spomenika kulture u Hvaru poklonio Mide Torre (Komižanin koji živi u Hvaru). Dugačka je 88 cm, visoka 10,5 cm, široka 15 cm dok veličina otvora ima 11 x 8 cm. Na krakovima bočne strane ove prečke je natpis ispisan grčkim i latimskim slovima: DEMETER (grčki) / BRET (latinski). Višina slova je oko 6,5 cm (cr. 3). Nadjena je na lokalitetu Bumbul, uvalica preko puta otočida Kamnik (cr. 1, 6). Zbog dvojezič-nog natpisa nije još utvrdjeno da li se radi o dijelu sidra s helenističkog, rimskog repu-blikanskog ili pak carskog bro-da^. S obzirom na postojanje kasnoantičke utvrdc na otoku, o kojoj čo kasnije biti riječi, nije isključeno da je prečka pripadala sidru nekog broda iz tog perioda.
jOminiP
m
CRTEŽ 3
d
CRTEŽ 2

D-
Za podatke o ovom nalazu doznali smo naknadno, pa obilazak ove spilje planiramo za iduči posjet Svecu.
Nalazi iz spilje Tovarski bod bi za sada bili jedini prethisto-rijski nalazi s ovog otoka prem-da se prema podacima koje, na žalost, nije mogude provjeriti, pretpostavlja da je otok bio naseljen jož doba .
neolitu i u grčko
Nalaz 11 olovnih prečki na položaju Kolač ukazuju da je sjeve-roistočna strana otoka Sveča kao sidrište bila dugo u upotre-bi (ono je točno ispod kasnoantičke utvrde), te potvrdjuje ulogu i značaj ovog otoka u na-vigacijskom sistemu u antičkim plovnim putevima Jadranom. Te-ško je, naime, pretpostaviti da bi se ovako velik broj nalaza olovnih prečki mogao nači na dnu mora sasvim slučajno (oni
46
nisu nadjeni na jednom mjestu ved na potezu dugom oko 100 m) i u veoma kratkom vremenskom periodu. Bududi da je ova stra-na otoka izložena buri, koja se iznenada javlja, mogude je da je dolazilo do takvih situacija kada nije bilo vremena ni mogudnosti vaditi sidro i isploviti. Položaj Kolač je sigurno sidrište kada puše jugo.
•Nalazi amfora potjedu sa tri lokaliteta. Zabilježili smo dva tovara vinskih amfora (koj ima sada nije mogude udi u trag) od po oko 150 komada u moru pred uvalom Povlov buk (cr. 1, 7) i jedan na lokalitetu BaSoano-viaa (cr. 1, 8) gdje je nadje-no oko 15 amfora, nakon što su spužvari prethodno posjetili , ovo nalazište.
Na samom otoku nalazi iz rim-skog perioda su do sada utvrdjeni samo na jednom položaju, na visokoj, plodnoj i obradivoj prevlaci izmedju dviju naiviših kota na otoku (cr. 1.,	po-
više današnjeg naselja. Registrirani su nalazi rimskih opeka i ulomci vedih posuda grublje fakture (pitosi) uokolo kasnije cisterne i apside crkve (cr. 4). Oko 30 m južnije od ovog položaja u vinogradu gdje se nalazi zidani zdenac registrirani su brojniji ulomci rimskih kera-mifikih posuda tanjih stijenki i bolje fakture. Ostaci antičke arhitekture gotovo nisu uočljivi pa se u njihovu karakteru i namjeni nešto odredjenije ne može redi bez arheoloških iskopavanja. Po svemu sudedi, na ovom položaju nalazilo se jedno manje gospodarsko imanje. Slabu sačuvanost ovog antičkog objekta uzrokovala je gradnja ranosrednjevjekovne crkvice i kasnijeg benediktinskog samostana. U spomenutom zidanom zdencu u vinogradu nalazi se Ugradjen ulomak predromaničke skulpture oltarne pregrade11 ukrašen kukama, vel. 20 x 8 cm. Vrlo su skromni i arhitektonski ostaci benediktinskog samostana od kojeg je ostala sačuvana spo-menuta polukružna apsida i cisterna (cr. 4). Triumfalni luk apside utvrdjen rekognosciranjem 1960.godine12 danas je potpuno srušen, dok su zidovi apside sa-Cuvani u višini od oko 1 m.
crtež 4
tlocrt dijela arhitekturi bcne0iktinskoo samostana
Kada su monasi napustili ovaj samostan nije mogude pouzdano točno utvrditi. Vjerojatno se to zbil.o krajem 15. ili početkom 16. st., od kada opatiju dobiva ko-menda pod kojim ostaje do kraja 18.st.. Da je samostan polo-vinom 18. i početkom 19.st. bio u ruševinama saznaje se iz dvaju onovremenih zapisa1'*, a da na otoku polovinom 18.st. nije bilo sakralnog objekta pogodnog za vršenje obreda, sainajemo iz podatka da je franjevac Antun iz Osora, redovnik hvarskog samostana, crkvene obrede na Svecu vršilo pod improviziranim šato-rom1^. Iz zapisa sa pohoda bisku-pa A.P.Gallija po Dalmaciji na početku 19.st. takodjer saznaje-mo da su na otoku "... antique muros ecclesiae diruto iam for-nice consistentes reperisse in cujus loci ambitu mortuorom conditoria existere..." Bez sumnje je biskup mislio na položaj s benediktinskom opati-jom i uz to naredio da se samostanska crkva obnovi, što izgleda nije izvršeno. Ponukani biskupovom "naredbom" otočani su vjerojatno u to vrijeme ili nešto kasnije (polovinom 19. st.) sagradili novu crkvicu sv.Andrije uz more nedaleko naselja na položaju nazvanom Mondovina (cr. 1, 4).
Crkvica je jednobrodna, pravo-kutna, vrlo rustično zidana presvodjena gradjevina s kva-dratnom presvodjenom apsidom na istočnoj strani. Na zapadnoj fasadi su vrata i okrugli pro-zor, a u gornjem dijelu preslica koja odaje karakteristike dalma-
tinske provincijalne gotike 15. st.1'' S obzirom da je preslica sa zvonom znatno starija od same gradjevine, može se pretpo-staviti da je prenijeta s nekog starijeg srušenog objekta, vjerojatno s otoka Visa. Zvono, višine 31 cm, s najvišim pro-mjerom od 25,5 cm ukrašeno je reljefnim biljnim ornamentima sa svetačkim likovima!8f a na njemu je i godina MDXXXIIIIII19-Unutrašnji zidovi i bačvasti svod su ožbukani šivom grubom žbukom, izjedenom solju. Svod je gradjen od malih okruglih opeka s perforačijom u sredini. Nad oltarom, koji je prislonjen uz zid apside, nalazi se polukružna niša u kojoj je svetač-ki lik za kojeg se može redi da predstavlja sv.Andriju. Na samom oltaru je nekoliko posu-dica, dvije vede kineske vaze (višine 60 cm) ukrašene muškim
47
likovima s lepezama u rukaraa i nekoliko slika od kojih je najJ zanimivija dobro sačuvana ba-rokna ikona veličine 36 x 41 cm s prikazom Marije s djetetom. Marijino lice je nježnih i iz-duženih črta tamnijih boja. Ikona je prekrivena srebrnim ukra-šenim limom. Pri dnu je na zele-noj traci nečitak natpis ispisan glagoljicom (?).
U crkvici je i jako oštedena ba-rokna kamena skulptura u dva di-jela koja nesumnjivo predstavlja sv.Andriju . Lijeva noga i donji dio tijela sveča su obavijeni plaštom dok je desna noga odgr-nuta i pokretom isturena u prostor. Donji dio figure je okre-nut poludesno, a u gornjem dije-lu se okrede en face odajudi do-jam pokreta. Na ledjima figure je prepoznatijiv isklesan tzv. An-drijin križ koji s cijelim likom čini jedinstvenu cjelinu. Glava je takodjer vrlo oštedena i teško prepoznatijiva. Neznatno se naziru kosa i izdužena brada koja se u donjem dijelu Siri. Odlomljena je u vratu gdje su vidljivi tragovi naknadnog spajanja s tijelom cementnim malterom. Višina glave je 19,5 cm, a naj-veda širina 10 cm. Dimenzije sa-čuvanog dijela svedevog tijela su 70 x 40 cm.
Najznačajniji rezultat naših ru-kognosciranja bio je otkride ka-snoantičke (bizantske) utvrde na najisturenijem istočnom brdškom grebenu otoka (kota 221) na položaju zvanom Krajicino, KraljiSin grad ili Teutin dvor (cr. 1, 2; cr. 5 i si. 1) povrh rta Š-ija-bod. Razlog zbog čega se vladanje utvrdom pripisuje ženskoj osobi (Teuti) nalazimo u legendi koja i danas kola medju stanovni-cima Sveča i Visa, a o kojoj smo od Jakova Zankija sa Sveča sa-znali sljedede: "Žena koja je vladala otokom, imala je malo žalo i 2-3 broda. Izvukla je brode na kraj. Cuješ, nalaze se ovod brodi na dnu, sidra, amfo-
re-21.
0 samoj utvrdi u dosadašnjoj stručnoj literaturi postoje raz-lifiiti i nepouzdani podaci budu-či da do našeg obilaska ovaj po-
slika
slika slika slika
1	Utvrda Krajicino na Bve-cu, pogled sa zapada
2	Jugoistočni ugao
3	Sjeverni zid
4	Prozor na sjevernom zidu s unutarnje strane

. ■ ',t -j1 t .<"1
ložaj nije nitko od stručnjaka posjetio. Tako primjerice Grga Novak navodi da se radi o kuli koja je pripadala samostanu sv.Andrije "čije su današnje ruševine iz XVI ili XVII stol ječa "22 _ Ivan Ostojid pak navodi da se "na istočnom vrhu otočida dižu ostaci kule, ali se ne može kazati, jesu li tu kulu podigli monasi ili je, kako predaja hoče, ilirskoga pori-jetla"23, dok kod Cvita Fisko-vida nalazimo samo kratku za-bilješku da su "na gornjem di-jelu otoka ruševine zvane "Kraljičin grad"24.
"... Teutin grad - ilirske kraljice, ili, kako drugi kažu, mletačka utvrda - ne nalazi se sa te strane (gdje su ga krivo uputili, prim. B.K. i T.H.) i ja sam ga poslije motrio s mora kao čudnovat kostur neke zagonetne podrtine..." (Tin Uje-vid, o.c.)
Pristup utvrdjonu je veoma težak zbog strmino terena i gustog niskoq raslinja. Danas je Kra-jicinoj najlakše nristupiti za-puštenom vrlo uskom ntazom od naselja, pa po jugoistočnom obroncima otoka, uz gornji rub obradivih terasa. Utvrda, prn-vilnog pravokutnog oblika veličine 18,85 x 9,40 m, vrlo je dobro sačuvana mjestimice gotovo do pod sam krov. Orijen-tirana je u smjeru istok-zapad (cr. 5). Gradjena je od grubog tesanog kamenja nejednake veličine, utopljenog u vedu količi-nu vrlo kvalitetne žbuke. Na vanjskom plaštu zida koji je dijelom možda bio ožbukan, vidljiv je način gradnje, u pravilnim razmacima uslojevanim tankim kamenim pločama (si. 2). Na sva četiri perimetralna zida utvrde vidljivi su mali četvrtasti otvori koji su služili ili za konstrukciju armature pri gradnji ili pak kao otvori za hiri-zontalne grede koje su nosile pod prvog kata. Vanjske plohe zidova utvrde su rasčlanjane plitkim kontraforima (lezenama) širine od 65 do 67 cm nejednake višine i nedjusobnog razmaka (si. 3) s tim da ih na sjevernom zidu ima četiri, na zapadnom vjerojat-no dva od kojih je jodan vidljiv, na južnom četiri od kojih su tri vidljiva, dok ih istočni zid, bu-duči da nema opteredenja unutar-
njim potiskom drvenih greda, nema. Svi kontrafori su u konstruktivno j vezi sa zidnim plohama, vrlo su plitki a u gornjem dije-lu se postupno utapaju u zidnu masu. Na sjevernom zidu sačuvan je donji dio ulaznih vrata koja su izgleda polukružno završavala, širine 1,70 m. Na istom zidu su i dva ljevkasta prozora višine oko 1 m koji u gornjem dijelu za-vršavaju plitkim gljivastim lukom širine oko 95 cm (si.4). Postoje osnove za pretpostavku da se je-dan ovakav prozor nalazio na južnom zidu nasuprot ulaznih vrata, a jedan na istočnom gdje je oštečenje zida največe. Prozori na sjevernom zidu su omogučavali osvjetljavanje prizemlja, a onaj na južnom i istočnom prostor prvog kata. Debljina zida je u temelju naj veča - od 9 9 do 10 8 cm, u prizemlju - od 68 do 70 cm a na katu oko 60 cm. Zapadni i veci dio južnog zida su skoro u cje-losti srušeni. Sačuvani su u ve-dem dijelu do oko 1 m višine.
Unutarnji prostor utvrde podije-ljen je u tri dijela. Najvoda prostorija je u njenom istočnom dijelu 1 zauzima dvije tredine ukupnog prostora. Zapadna trodi-na jo j oš jednim pregradnim zidom podijoljena u dva prostora, s tim da prizemlje manjeg južnog dijela čini cisternu, koja nije bila presvodjena kao večina cisterni toga vremena, nego je imala ravan pokrov što se dade zaključiti prema osta-cima poriza na višini prvog kata sačuvanih zidova, te malim če-tvrtastim otvorima u koje su bile usadjene grede pokrova. Unutrašnjost cisterne obložena je debelim naslagama vrlo kvalitetne uglačane i crvenkaste žbuke. Cijeli unutrašnji prostor utvrde je gotovo do višine prizemlja ispunjen šutom od urušavanja poda, krova i peri-metralnih zidova. Sav ta j nasipu unutrašnjosti utvrde, te činjenica da ona nije doživje-la nikakve pregradnje, pruža pravi izazov arheološkim istra-živanjima jer je sasvim sigurno da je u njenoj unutrašnjosti ostalo neporemedeno i konzervirano vrijeme možda njenog rela tivno kratkoq života.
Nodontatak pokretnog arheolo-škog materijala (nadjen jo samo jedan ulomak krovnog crijopa
žudkaste boje) onemogudava njenu precizniju užu vremensku dataciju, ali s obzirom na do sada poznate objekte sllčnog oblika i načina gradnje, od kojih posebno upozoravamo na utvfdu Toreta na otoku Komatu", vrlo se vjerojatno može pretpostaviti da je gradjena u isto vrijeme i sa istom svrhom. Može se, naime, pretpostaviti, da utvrda Krajicino pripada kasnoantičkom (bizantskom) vremenu možda druge polovice 6.st., gradjena sa svrhor da kontrolira i omogudava sigurnost plovnih puteva brodovima koji su saobradali ovim dijelom Jadrana .
Dosadašnji nalazi ovakvih bizantinskih utvrda i rezultati is-traživačk.ih radova o utvrdji-vanju plovnih puteva Jadranom u odnosnom vremenu, uglavnom su se bavila problematikom utvrdji-vanja komunikacija auž istočne jadranske obale2". Otkri.dem utvr de Krajicino otvara so mogudnost precizni jog razmatranja plovidbo i zmoči ju dvije jadransko obalo u kasnoantičkom poriodu. Ovo tim više ako imamo u vidu činjonicu da je plovni put izmed ju bizantinskih posjeda u južnoj Italiji i sjevotnoj Dalmaciji te dalje ka Istri i sjevernoj Italiji, putem preko Sveča bio najkradi i za navigaciju najpovoljniji. Položaj je u gotovo pravilnom smjeru jug-sjever (poluotok Gar-gano-Svetac-Žirje) što je osobi-to pogodovalo antičkim jedrenja-cima koji su za plovidbu koristi li prvenstveno krmeni vjetar (u ovom slučaju jugo i buru).
"Dalmatico boreae, Calabroque
obnoxius austo Appulus Adriaticas exit Garganus
in undas" (lzložen dalmatinskoj buri i ka-labrijskom jugu/Apulski Gargano izlazi u Jadransko more)
Lucan, V, 379
Od otoka Žirja, gdje su utvrdje-ni ostaci bizantske utvrde na lokalitetu Gradina na jugoistočnom rtu otoka27 pa do Sveča ima oko 36 Nm (67 km). Ako se uzme u obzir da se u antici u povolj-nim okolnostima plovilo prosječ-nom brzinom od oko 5 čvorova na sat (5 Nm) onda bi ta j razmak mogao biti prevaljen za oko 7 sati plovidbe. Od Sveča do an-
tičkog grada Siponta vi Manfre-donijskom zaljevu na poluotoku Gargano na suprotnoj talijanskoj obali ima 94,5 Nm (skoro 19 sati plovidbe) a do vrha Gargana (Testa di Gargano) ima nešto više od 72 Nm što iznosi oko 14,5 sati plovidbe, što bi se danju moglo prevaliti samo ljeti za vidjela kada dan traje oko 15 sati, tzv. dugi dan kod Herodota i Pseudo-Skilaka. Osim Siponta na Garganu postoje još dvije antič-ke iuke koje navodi Plinija (HN III, 103)2-: Portus Garnae na zapadnoj strani, vjerojatno na ulazu u jezero koje se danas zove Lago di Varano, točno na liniji sjever-jug u odnosu na Svetac udaljen 64,7 Nm tj. oko 13 sati plovidbe. Druga luka, Agasus Portus nalazi se južno od vrha Gargana, današnji Por-togreco, do kojeg od Sveča ima 74,3 Nm ili 15 sati plovidbe.
Dakle, da bi se prevalio put od Žirje do Gargana bilo bi, pod povoljnim vremenskim uvjetima, potrebno 22 sata neprekidne plovidbe.
Zanimljivo je ovdje napomenuti da dio poluotoka Gargana i onog izmedju Šibenika i Trogira sa rtom Planka (kod Pseudo-Skilaka nazvan Hilički poluotok) Plini je naziva Diomedovim imenom (HN III, 103 i 141). Oni su upravo jedan nasuprot drugom na istoj geografskoj višini. Pro-stirnje Diomedovog kulta apul-skom obalom, zatim kod rta Plan-ke te kod Veneta ukazuje na još vedu starost ovog plovnog pu-ta30.
U svakom slučaju Svotac je mnrao na ovom pomorskom putu imati do-minantnu ulogu. Isto tako važnu pomorsko-stratešku ulogu ova) je otok zasigurno imao i u drugim pomorskim putevima otvore-nim morem, posebno onom trans-jadranskom od sjeverozapada ka jugoistoku i obrnuto. Nije sto-ga isključeno da se antičko ime otoka Sveča krije medju 33 imena otoka na našoj obali koj i se nabrajaju u Kozmografiji ano-nimnog pisca iz Ravene (V, 24), i da je Svetac možda neimenovani otok ucrtan na Tabuli Peutinge-riani zapadno od otoka Boa (^iovo).
O svemu ovome vrlo ilustrativno
svjedoče i dva povijesna izvora; suvremeni (polovina 6.stJ i jedan kasniji (druga polovina 12 st.). Poznata je, naime, plo-vidba otvorenim morem bizantin-skog vojskovodje Belizara 545 go-dine^l iz Ravene do Dirahija (nešto preko 367 Nm). S obzirom da je Belizar plovio otvorenim morem, bez mogučnosti zadržavanja uz naprijed iznesene pretpostav-ke, u optimalnim uvjetima plovidbe, bilo mu je potrebno oko 72 sata, tj. tri dana i tri noči neprekidne plovidbe. Primjeri ovako duge plovidbe otvorenim morem su več poznati u antičkoj literaturi 2. U konstalaciji opčih pomorskih i pretpostavlje-nih političkih prilika na Jadranu onog vremena nije isključeno da je Belizar prolazio baš pokraj Sveča, dakle onuda gdje mu je to nalagala ustaljena pomorska praksa. Sličan generalni put na ovoj trasi postoji i danas .
Drugi povijesni izvor se odnosi na putovanje Jadranom pape Aleksandra III 1177.godine3 . Makar je ovaj izvor dosta kasniji od vremena koje razmatramo, nije isključeno da je papa plovio več stoljedima uhodanim pomorskim putem, korištenim pri plovidbi izmedju dviju obala srednjeg Jadrana. Papa se, naime, te godine iz luke Vasto (oko 50 km jugo-istočno od Peskare) uputio u Veneciju na pregovore s njemačkim carem Fridrikom I Barbarosom. Njegovu plovidbu Jadranom opisu-ju suvremeni pisci - očevidci (Guarna i Bozon), te nešto kas-nije Toma Arcidjakom. Podaci o papinoj plovidbi kod ovih pisaca se uvijek ne podudaraju potpuno. Izvjesno je, medjutim, da se plovilo od luke Vasto do poluotoka Gargano, odatle preko Jadrana do Sveča i Visa, pa prema Žirju preko Zadra do Venecije. Ovaj je papin put od talijanske obale do Zadra trajao 4 dana (od 9. do 13. 3.), što bi, otprilike, bilo i realno uvažavajudi kontroverzne podatke o vremenskim neprilikama koje su ga pratile na putu, te podatak o kratkom zadržavanju kod otoka Visa. Sve da su papu s naumljenog puta iz Vasta u Veneciju loši vremenski uvjeti i primorali da skrene ka Pala-gruži i Visu, kako to navodi • Bozon, kako opravdati činjenicu da ga je u viškim vodama znaju-di da če tuda prodi presreo
splitski nadbiskup ^ajnerije (Arnir), kako to hoče Toma Ar-cidjakon. Jedino opravdanje treba tražiti u tome da je papa plovio unaprijed planiranim putem, dakle rutom od Gargana preko Sveča ka Žirju.
OTOK
Ovaj otok otočni ovaj otok zatočni istočna mu strana tvrda utočna mu strana brda oko njega voda teče teče voda okolo a u toku otok stoji a u toku vrijeme broji protočno
Iz levanta vode teku teku vode iz ponenta dvije ruke otok pruža na obe strane od kurenta grle more prsti čvrsti prsti slani prsti južni a po njima cvjeta ružmarin
u očima more gori gori more plameno kamen puca srce kuca kameno
Vječna voda kamen ljubi kamen grli kamen voli
a taj kamen mene boli mene boli
Uzalud je ova ljubav u tamnici od kamena uvehao jedan travanj j edan cv i j oIanj jedan maj
ružmarinov plavi cvi jet a u oku neba sjaj a u cvijetu čitav svijet
Joško Božanid
Rezultati ove naše akcije"^6, kao i ono od ranije poznato, potvr-djuju da otok Svetac predstavlja veoma značajan položaj za istra-živanje i bolje razumjevanje jadranske baštine. Mišljenja smo da bi mu u istraživanj ima treba-lo posvetiti daleko vaču pažnju negoli se to do sada radilo, u krajnjem slučaju valjalo bi ga barem uvrstiti u nove izdanje Enciklopedije Jugoslavije!
50
1.	T.UJEVIČ, Teutin dvor, otok Sveti Andrija. Jadranska poŠta IV/199, 6-7 (Split 28.8.1930); isto u T.UJEVIČ. Sabrana djela, knj. 13, 312-317, Zagreb 1965.
2.	I.RUBIČ. Naši otoci na Jadranu, Split 1952, 126-127; POMORSKA ENCIKLOPEDIJA, knj. 7, 1961, s.v. Svetac, 384; A. CVITANIČ, Prirodna obilježja otoka Visa, Biševa, Sveča, Palagruže, Jabuke i Brusnika. Viški spomenici, Split 1968, 346-348.
3.	M.KRPAN, Istureni dalmatinski otoci, otočiči i školji kao pre-letna postaja i gnjezdišta nekih pučinskih vrsta ptica, Pomorski zbornik 8, 1970., 903, 905, si.1.
4.	J.MARINKOVIČ, K hrvatskoj arheologiji - predhistorične is-kopine na ostrvu Svecu kod Ko-miže. Narodni list 17, 1 (Zadar 24.2.1892), 18, 2 (2.3.1892); 19, 1 (5.3.1892)f 20, 1-2 (9.3. 1892) , 21, 1 (1 2.3. 1892) .
5.	Skrečemo pažnju da je J.BRUN-ŠMID, opisujuči arheološku zbir-ku Grgura Bučiča, sada dijelom
- sačuvanuu Arheološkom muzeju u Splitu (Arheološke bilješke iz Dalmacije i Pnnonije, VJIAD, N.R. 1, 1895, 152) naveo da se u toj zbirci nalaze prethistorijski predmeti "iz nepretražene špilje na sv.Andriji na Visu (posude)". To se svakako odnosi na špilju Tovarski bod na Svecu, a ne na spilju sv.Andrije na Visu koja postoji nad današnjim gradom Visom. To zaključujemo jer iz citiranog rada J.Marinkoviča, doznajemo da je on posjetio Grgura Bučiča u llvaru i tom prilikom mu poklonio nekoliko ulomaka posude iz Tovarskog boda na Svecu.
6.	Ulomak je Arheološkom muzeju u Splitu poklonio J.Marinkovid (inv.br. N 105). Pripada poli-ranoj posudi grube fakture, lo-šije obrade s unutarnje strane. Izradjena je od slabije proči-ščene gline miješane s sitnim zrncima pijeska i kalcita, tamno i sivo smedje boje. Vel. 12 x
10 x 5,5 cm.. Zahvaljujemo mu-zejskom savjetniku Ivanu Mar*o-viču koji nas je upozorio na ovaj fragment i dozvolio da ga objavimo.
7.	Usp. R.Drechsler Bižič, Ne-kropola brončanog doba u pečini Bezdanjači kod Vrhovina, VHAD , 3/12-13, 1979-80, 27, 6.8: 1, 33:7, '35:5; M.Moretti, v I castellieri di Nivize, Monte Orisa, Ponte S.Quirino,
comvlessi dell^eta del Bronzo. Monografie di Preistoria II, 1978, 17, fig. 6:8, 13; A.Fu-gazzola Delpino, Testimonianze di cultura appenninica nel Lazio. Origines, 1976, Fig. 61:9, 66:1; Preistoria e pro-tostoria nel Reggiano. Ricer-che e scavi 1940-1975, 1975, Fig. 58:6.
8.	G.NOVAK, Geografski pregled otoka Visa, Biševa i Sveča, Dokumenti za povijest ribar-stva na istočnoj obali Jadran-skog mora. Gradja za gospo-darsku povijest Hrvatske, knj. 4, Zagreb 1952, 27; isti, Vis 1, 1961, 11, gdje se spo-minje da je otok naseljen u neolitu i da je nadjen "jedan fraament grčke vaze".
9.	D.VRSALOVIČ, Arheološka
i n trar.ivanja u podmorju istoi*-nog Jadrana, Zagreb 1979. (ša-pirografirana doktorska disertacija) 23-1-5 (br. 67), 319 i 499-500. t. 75, lit. 50, 3 te tamo navedena literatura. Zahvaljujemo J.Domančiču iz Ilvara koji nam je dao podatak za nalaze amfora u moru pred Svecom.
10.	I.OSTOJIČ, liene diktinci u Hrvatskoj, knj. 2, Split 1964, 32 i bilj. 1, 384-387; C.FISKOVIČ, Spomenici otoka Visa
od 9. do 19. st.. Viški ■■;■■orne-niči, Split 1968, 151; isti, u Priloži povijesti umjetnosti u Dalmaciji 17, 1968, 151.
11.	D.VRSALOVIČ, Četverogodišnji rad Instituta za- nacionalnu ar-heologiju i Muzeja hrvatskih arheoloških spomenika 1958, 1959, 1960, 1961. Starohrvatska pro-svjeta, 3.serija, 8/9, 1963, 277; I.OSTOJIČ, o.C., si. 424; C.FISKOVIČ, o.C., 152.
12.	D.VRSALOVIČ, o.C., t. XIX: 35 I.OSTOJIČ, o.c. knj. 1, si. 60; isti, knj. 2, si. 423; C.FISKO-VIČ, o.c., 152.
13.	I.OSTOJIČ, o.c., knj. 2, 385.
14.	C.FISKOVIČ, o.c., 153.
15.	C.FISKOVIČ, l.c.
16.	C.FISKOVIČ, l.c., bilj. 402.
17.	C.FISKOVIČ, o.c., 152.-153.
18.	C.FISKOVIČ, o.c., 153.
19.	C.FISKOVIČ, l.c., pogrešno je navedeno da je zvono iz MDXXVI. god.
20.	C.FISKOVIČ, l.c.
21.	O toj legendi vidi kot I.RUBIČ, o.c. (u bilj. 2) 127, j G.NOVAK, Vis 1, 12.
22.	G.NOVAK, 1. C.
23.	I.OSTOJIČ, o.c., knj. 2, 387.
24.	C.FISKOVIČ, o.c., 153.
25.	I.PETRICIOLI, "Toreta" na otoku Kornatu. Adriatica praehi-storica et antiqua , Zagreb 1970, 717-725 sa slikama i tlo-crtom.
26.	Z.BRUSIČ, Late Antique and Byzantine Underwater Finds Along the Eastern Coast of the Adriatic, Balcanoslavica 5, 1976. 31-38; M.SUIČ, AntiSki grad na istočnom Jadranu, Zagreb 1976, 238; D.VRSALOVIČ, o.c., 252-254, na karti "Trgovački plovni putevi antičkih brodova" je označen put Issa-Svetac, dok Z.BRUSIČ, Problemi plovidbe Jadranom u prethistorij i i antici. Pomorski zbornik 8, 1970, 550
i t. I, II, navodi put Hvar-Vis -Palagruža-Pianoza-Tremiti-Gar-gano. O pomorskim vezama preko Pelagruže vidi N.PETRIČ, Pala-gruža (Pelagosa) - arheološki most Jadrana, Al' 17, 1975, 171-173 i t. LXXVITI.
27.	Z.GUNJAČA, Gradina, ?,irje, Šibenik - kasnoantička utvrda, AP 21, 1980., 133-134 i t. XCI.
28.	N.Cambi, 1'rirurnik za hidro-arheološka is trar.ivanja , Zagreb 1970, 34 (šapirografirano izdanje Republičkog zavoda za zaštitu spomenika SR Hrvatske). Zamoljen da preciznije obrazlo-l ži brzinu plovidbe u antici pomorski ofiqir JRM Mithad Kozli-čič, (inače stručnjak za ovu problematiku, vidi njegov rad Ptolomejevo vidjenje istočne obale Jadrana, VAHD 74, 1980, 103-181) nam je dao sljedeče podatke: antički jadrenjaci su imali križna jedra te su stoga koristili prvenstveno krmeni vjetar za plovidbu. Kod Hero-dota (Hist. IV, 86) se navodi da za vrijeme dugih dana jedan
; brod prevali prosječno 70.000 hvati. Ljeti dan traje 15 sati što iznosi da za 1 sat plovidbe brod predje 4666,6 hvati. 1 hvat iznosi 1,85 m što pomnoženo 4666,6 iznosi 8633,3 m odnos no 4,66 Nm ili 4,6 6 čvorova brzine. Drugi primjer navodi se kod Pseudo-Skilaka (Peri-plusj 21) gdje se spominje da plovidba uz liburnsku zemlju (obala od rijeke Raše do rije-ke Krke) traje dva dana. Zračna linija te dužine iznosi 116 Nm. Ako se plovilo unutarnjim vodama uz obalu, tada je put bio dug 144 Nm. Dužina od približno 110 Nm predstavlja plovidbu vanjskim morem 2-5 Nm od
51
SKUSIJA
O zgodovini in arheologiji
otoka. Iz toga proizlazi da je brzina pri dužem putu (unutar-njim morem kroz otoke) iznosi-la 6, a pri krašem 4,5 Nm. Zahvaljujemo drugu Kozličiču koj i nam je znatno pomogao pri obradi navigacijskih problema vezanih uz ovaj rad. Detaljni-je o brzini plovidbe u antici 'vidi L.CASSON, Ships and Sea-manship in the Ancient World, Princeton, N.J. 1973, 281-296. I morske struje na srednjem Jadranu pogodovale su pràvcu plovidbe Žirje-Gargano. Vidi Pomorska Enciklopedija knj. 7, Zagreb 1961 , 346-347, s.v.Morske struje u Jadranskom moru.
29.	W.SMITH, Victionarij of Greek and Roman Geogvaphy, London 1854., s.v. Garganus, 976.
30.	o tome L.BRACCESI, Grecità adriatica. Bologna 1971, 4-7,
20-25;	O vezama u neolitu, eneo litu i ranom brončanom dobu iz-medju dvije jadranske obale vidi N.PETRIČ, Komunikacije u prethistorij i Jadrana, Materija li XVIt Putevi i komunikacije u praistoriji, Ped 1978, 1980,
21-31	gdje se takodjer navodi put srednjedalmatinski otoci-Palagruža-Pianosa-Tremiti-Apu-lia.
31.	J.MEDINI, Provincia Liburnia, Diadora 9, 1980, 429.
32.	HERODOT, Histovia IV, 86 gdje je navedena plovidba od 9 dana i 8 noči; L.CASSON, l.c.
33.	J.MEDINI, o.c., 429-430.
34.	usp. PELJAR 1, Jadransko more - istočna obala, Split 1973, B-1, 17-21. Zahvaljujemo M.Kozli-čiču na ovom podatku.
35.	A.M. STRGAČIČ, Papa Aleksandar III u Zadru. Radovi instituta JAZU u Zadru, knj. 1, 1954, 153-187.
36.	Na rekognosciranju otoka Sveča dana 18.10.1981. sudjelovali su članovi ahreološke ekipe Tssa -81 na otoku Visu gdje Arheološki muzej u Splitu sprovodi zaštitna arheološka iskopavanja heleni-stičke nekropole. Na ovaj samo-inicijativni izlet uputili su se arheolozi: Slobodan Cače, Bojan Djurič, Branko Kirigin, Emilio Marin, Ante Miloševid, Bruna Nardelli i Nikša Petrič; študenti arheologije: Ivana Britvici, Frane BuSkariol, Janka Istenič
i Dinko Radič, te prof.Joško Božanid pjesnik iz Komiže kome ovdje zahvaljujemo što nam je ustupio svoju pjesmu Otok da je
_ tiskamo s ovim prilogom. Dokumentacija ovih rekognosciranja pohranjena je u Arheološkom muzeju u Splitu.
Branko Kirigin - Ante MiloSevid
»brajtclnaa na otabu evacu
crtež 5
ttomejj prvi bert
Slovenska povojna teoretska produkcija se - kolikor sploh obstaja - izčrpuje na zakoličevanju delovnega področja arheologije in definiranju odnosa do drugih družbenih ved, predvsem zgodovine. Debata med J.Korošcem in B.Gra-fenauerjem na začetju 50-ih let je opredelila neka stališča, ki kasneje s strani arheologov niso doživela kakih korekcij, dopolnitev ali kritike. Položaj arheologije, kot ga podaja Grafenaeurjeva Struktura zgodovinske vede^ očitno ni bil vprašljiv in takšno stanje odraža tudi predavanje B.Grafenauerja na okrogli mizi o Arheologiji in moderni družbi 19 80.
Medtem pa smo dobili na to temo nov prispevek, ki sicer deklarirano izhaja iz zgoraj omenjenih, povleče pa iz njih zaključke, ki se posebej odlikujejo z jasnostjo in provokativnostjo. Gre za članek A.Pleterskega"Povezovanje tvarnih in pisanih virov pri proučevanju zgodnjega srednjega veka", ki predstavlja teoretsko ekspozicijo zanimivega in inova-tivnega pristopa, uporabljenega pri študiju zgodnje srednjeveške poselitve Blejskega kota (retro-| gradna analiza pisanih virov, kombinirana uporaba materialnih in pisanih virov). Tu se bomo ukvarjali s tistim delom članka, ki opredeljuje položaj arheologije med družbenimi vedami in ki ga lahko povzamemo z avtorjevo ugotovitvijo, da je "le v povezavi z drugimi vedami (zlasti zgodovino) arheologija sploh lahko znanost". Naš cilj ne bo braniti znanstvenost, samostojnost in nedotakljivost vede. Nasprotno, menimo, da je koncepte, ki arheologijo obravnavajo kot (zgolj) kritiko materialnih virov, mogoče zagovarjati vsaj tako uspešno kot tiste, ki v njej vidijo sintetizirajočo samostojno ali pa delno zgodovinsko vedo. Predstavitev vsakega koncepta pa mora biti seveda koherentna in mora upoštevati stanje in razvoj stroke. Posamezne družbene vede so pač zgodovinsko pogojene oblike proučevanja človekovega delovanja, kjer se fo-silizirajoče težnje institucionaliziranih oblik vedno znova srečujejo s potrebo po novih grupiranjih in razmejitvah, ki izhajajo iz konkretnih raziskav. Stališče A.Pleterskega bomo
kritizirali kot nekoherentno in kot neadekvatno generalizacijo iz konkretnega dela, vprašali pa se bomo tudi o plodnosti takšnega stališča v tem trenutku naše arheologije. Za polemiziranje z v strukturi članka razmeroma nebistvenim (cilj je predstavitev konkretne delovne metode) in neobsežnim delom smo se odločili, ker gre za prvi tekst po 30 letih izpod peresa arheologa (ki pa je obenem tudi zgodovinar), ki se opredeljuje do teh problemov, in ker s svojimi stališči nudi izhodišče za po našem prepričanju prepotrebno razpravo o postopkih in ciljih arheologije.
a) Predmet in cilj. Po A.Ple-terskem5 imata arheologija in zgodovina isti predmet raziskovanja (človekovo preteklost in razvoj) in isti cilj s pomočjo vseh virov rekonstruirati... ugotoviti gibalne sile in tako razložiti (človekovo preteklost in njen razvoj). Če v naslednjem stavku ugotavlja, da se ločita po virih, iz katerih črpata, je to nekoherentnost, ki je posledica laksne uporabe definj>ij z dveh različnih nivojev: v kolikor izhajamo iz avtorjevega nivoja historične znanosti in nivoja posameznih ved, imata namreč arheologija in zgodovina isti (skupen) predmet raziskovanja bržkone kot del historične znanosti (o drugačnih in ožjih opredelitvah predmeta arheologije gl.v zaključku), cilj historične znanosti pa je, da s pomočjo vseh virov rekonstruira itd. človekovo preteklost in njen razvoj. A.Pleter-ski tu zaradi očitne potrebe po upoštevanju vseh virov pri obravnavanju konkretnih problemov prenese definicijo iz enega nivoja na drugi in tako naredi zmedo. Seveda je mogoče izhajati tudi iz sintagme vsi viri za posamezne stroke, vendar je položaj strok potem drugačen. Avtor očitno ne razume, da se za temi logičnimi spodrsljaji skrivajo bazične razlike v definiranju stroke. Če vztrajamo pri različnosti virov, pridemo do definicij, ki razlikujejo arheologijo od zgodovine, prazgodovine oz. paleozgodovi-ne®, dopuščajo razširitev predmeta arheologije na najmlajša zgodovinska obdobja^, ena od skrajnih izpeljav pa je arheolo-
gija kot zgodovina materialne kulture^; poudarjanje upoštevanja vseh virov pa vodi k enačenju arheologije in zgodovine oz. h konceptu arheologije kot sin-tetizirajoče in integrirajoče vede (ob delitvi delovnih področij - obdobij - v ovdisnosti od prevladovanja pisanih oz. materialnih virov) . Avtorjev koncept arheologije kot samostojne vede, katere interpretadjska sfera je zgodovina, je arbitraren amalgam, do katerega pride z nekoherentno izpeljavo.
b) Historični materializem. A.Pleterski nadalje navede, da je historično proučevanje (v skladu z zgoraj omenjenim modelom zgodovinske znanosti,torej tudi arheološko) status prave znanosti dobilo z uvedbo historičnega materializma, saj je s tem dobilo sposobnost ugotavljanja vzročnosti. Koliko se razreševanje vzročnosti v zgodovinskih znanostih, torej znanstve-nost po gornji definiciji, iz-črpuje s historičnim materia-lizmom, je ob vsej ključnosti historičnega- materializma za razlago temeljnih zakonitosti družbenozgodovinskih procesov tudi v marksistični znanosti verjetno odprto vprašanje10. Kar se naše vede tiče, bi tu opozorili na analizo, ki jo za sovjetsko arheologijo v r>0-ih in 60-ih letih podaja L.S.Klejn11. Ugotavlja prevladovanje empiričnih raziskav, na teoretskem področju - kolikor ga je sploh bilo - pa sholasticizem in ilu-strativnost, ter dodaja: "Mnogi sovjetski arheologi so bili prepričani, da je historični in dialektični materializem edina možna marksistična teorija za vsakršno družbeno in zgodovinsko znanost, vključno z arheologijo. Niso opazili, da ob takšnem pristopu filozofska teorija prevzema vlogo teorije posameznih konkretnih znanstvenih vej, namesto da bi stimulirala in določevala razvoj posebnih teorij." V diskusiji z Brentjesom-1^ to še natančneje pojasni: "(Brentjes) zagovarja zastarelo stališče, da tu filozofija lahko prevzame funkcijo posebne teorije določene znanosti; da odkriva konkretne pravilnosti v materialu, razlaga pojave, predvideva nove pojave itd. To so iste pretenzije, ki so v naravoslovnih znanostih
privedle do Naturphilosophie, ki so jo klasiki marksizma zavrnili. Poskus, da bi jo obudili v marksistični preobleki, je močno škodil razvoju sovjetske genetike. Poskus, da bi zgradili nekakšen pendant Naturphilosophie za sociokulturno področje, bi gotovo s tlačenjem v apriorne sheme, ki naj izražajo filozofske ideje, delal silo dejstvom. Življenje je bolj kompleksno in univerzalne zakonitosti, splošni zakoni bivanja in mišljenja, kot jih proučuje filozofija, drugje v čisti obliki ne obstajajo in tudi niso edine zakonitosti, ki zaslužijo našo pozornost." Njegovo stališče odraža nekatere pomembne premike v sovjetski marksistični misli - in arheološki praksi - v 70-ih letih.
Vse to je morda vprašanje stališča; osebno bi se seveda raje pridružili Klejnovi kritiki, saj položaj v naši arheologiji z odsotnostjo teoretskega razmišljanja, s prevladovanjem empiričnih raziskav, nagnjenostjo k pozitivizmu in arbitrarnim oz. nekritičnim interpretacijam na podlagi implicitnih modelov (migracije, difuzije), predstavlja prepričljivo paralelo analiziranemu sta-+ nju v SZ - odločati pa se velja za plodnejše ,koncepte (o tem gl. spodaj). Nekoherentno pa je izvajanje A.Pleterskega, ko trdi, da je "z uvedbo historičnega materializma v delovno metodo arheologiji dana možnost historične rekonstrukcije, ki jo arheologi vse bolj imajo za končno stopnjo arheološkega raziskovanja." Historični materializem nudi razlago vzrokov in gibal družbenozgodovinskih procesov in aritmetika, po kateri je avtor odredil, da v arheologiji, ki po njegovem pač ne sme imeti enakih kognitivnih sposobnosti kot ostale družbene vede, omogoča zgolj nižjo stopnjo (po spoznavni lestvici, ki jo navaja) - rekonstrukcijo, je povsem iracionalna. Nasprotno, kot v drugih vedah, je tudi v arheologiji osrednji problem interpretacija (vzročne zveze) in v praksi se ji ne odrekajo celo najbolj zagrizeni "skeptiki", čeprav se pa z vprašanji splošnih zakonitosti kulturnega oz. družbenozgodovinskega procesa, z zakonitostmi delovanja socio-sistemov itd. ukvarja v resnici
le manjši del arheologov. Med njimi mnogi izhajajo iz marksizma oz. historičnega materializma (naj omenimo samo najslavnejše ime iz starejše generacije, Gordona Childa). Na drugi strani je koncept historične rekonstrukcije marsikje podvržen kritiki in tudi med t.i. optimisti (vključno z makrsisti) se problemi možnosti in smiselnosti rekonstrukcije, problemi aktualizacije itd. obravnavajo z vso resnostjo.
c) Povezave z zgodovino. Sledi nekaj trditev, ki jih avtor vzročno poveže (tako, zato) s prej povedanim in med seboj: "Arheologija tako lahko rešuje vzročnost svojega predmeta le v povezavi z drugimi historičnimi vedami, zlasti z zgodovino. Zato postaja prepričanje, da se lahko nek historični problem razjasnjuje le s pomočjo vseh razpoložljivih virov (tvarnih, pisanih in drugih), ki se ga tičejo, tudi med arheologi vse bolj trdno. Zaradi tega so tudi mnenja, ki skušajo pri nas arheologijo ograditi od zgodovine kot vede, nemogoče..., saj jemljejo arheologiji možnost ugotavljanja vzročnosti..." Sledi še nekaj variacij na temo ugotavljanja vzročnosti kot predpogoja znanosti in potem Se navedeni zaključek: "Le v povezavi z drugimi vedami (zlasti zgodovino) je arheologija sploh lahko znanost." Tudi že prezremo nevzdržnost prejšnjih trditev (in torej njihovo neuporabnost za nadaljnje izpeljave) , logične zveze med njimi in temi (ter med temi medsebojno) ,ne najdemo. Razen če avtor preprosto enači zgodovino s historičnim materializmom. Ta stvar pa je pri nas menda že zadosti razčiščena (poleg že omenjenega članka J.Pleterskega in Grafenauerjeve Strukture, prim. npr. diskusijo o razmerju med zgodovino in sociologijo s Čarnijevo tezo o marksistični sociologiji kot metodologiji vseh družbenih ved ter kritično diskusijo F.Zwittra, J.Jerov-ška, B.Debenjaka in drugih) in nobene potrebe ni, da ponovno obujamo diamatovske vampirje.
Stališče A.Pleterskega o razmerju med arheologijo in zgodovino se tako kaže kot slabo
utemeljeno, izpeljava je neadekvatna in se zdi podrejena vnaprej zamišljenemu rezultatu.
To seveda še ne pomeni, da ga ne bi bilo mogoče bolj utemeljeno in korektneje zagovarjati.
£e mi takšno stališče razumemo kot v bistvu konzervativno, to ni toliko zato, ker v argumentacijah slutimo neke diamatovske simplifikacije, temveč predvsem zato, ker menimo, da je v tem trenutku naše arheologije neproduktivno. Formula, po kateri vsakršno ugotavljanje vzročnosti na arheološkem materialu spada v delovni postopek drugih ved (predvsem zgodovine), v širokem loku zaobide ključni problem -tj. arheološko interpretacijo in tako ne nudi nobenega izhoda iz prevladujoče empirično pozitivi-stično ali vulgarno aktualistično usmerjene situacije. Pri tem pušča vnemar ključne premike in nove perspektive, ki izhajajo iz diskusij in preverjanj kognitivnih možnosti in meja arheoloških postopkov v zadnjih 20-ih letih. Rešitev, ki jo A.Pleterski nudi v obliki "personalne zveze" med arheologijo in zgodovino, je brez dvoma plodna za določen sklop problemov, ki jih arheologija rešuje, še posebej,če so za te probleme na razpolago tudi pisani viri, kot je to v primeru zgodnje srednjeveške poselitve. Posploševanje (npr. na globoko prazgodovino) je seveda absurdno.
Kolikor je arheologija tudi zgodovina predliterarnega obdobja, bo ta zgodovina pisana verjetno drugače kot mla.jša in to ne zato, ker bi osnovne zakonitosti druž-benozgodovinskega procesa v tem času nujno bile drugačne, temve-preprosto zato, ker je optika stroke zaradi posebnosti kognitivnih potencialov njenih virov drugačna. Ob tem je zanimivo razmišljati npr., koliko je koncept "načina življenja" v sodobnem zgodovinopisju povezan s koncepti etnologije in antropološko usmerjene arheologije. Razmejitve med strokami so danes veliko manj očitne kot v obdobju cvetočega pozitivizma in težnja k višjim oblikam interpretacije nujno povezuje družbene vede na konkretnih nalogah. Socio-arheologija, etno-arheologija, eko-arheoloaija itd. so bolj ali
manj institucionalizirane smeri arheoloških proučevanj, ki definirajo svoj predmet drugače kot je definiran npr. v razpravi med J.Korošcem in B.Grafenauerjem (med drugim zgodovinska dimenzija marsikje stoji povsem v ozadju) ter predstavljajo operativne spoje, usmerjene v razreševanje konkretnih problemskih sklopov. In čeprav je osnovni impulz za takšne spoje največkrat želja po apliciranju razvitejših interpretad jskih shem drugih strok na arheološkem materialu, je delovanje tudi vzvratno in konceptualne razširitve često originalne. Arheologija s svojimi "specifično arheološkimi" metodami (rekognosciranje, izkopavanje, tipologija itd.) namreč ni zgolj tehnika z nekimi mehanskimi pravili za "objektivno" pridobivanje (in kopičenje) virov, temveč so (ali pa naj bi bila) izkopavanja itd. tudi in predvsem metode preverjanja hipotez, konceptov...!4 Arheologija je napram tem konceptom produktivna. Končno se je zanimivo vprašati, kolikšen je delež arheologije, še posebej pa industrijske arheologije in arheologije mlajših zgodovinskih obdobij (mestne arheologije) v koncipiranju ^ekaterih najsodobnejših predstavitev klasičnih "zgodovinskih" obdobij (npr. v mestnem londonskem muzeju do 2.svetovne vojne).
Tu želimo zagovarjati pluralistični pristop, odprtost povezav in metodoloških oplajanj kot osnovni princip. Študija A.Pleterskega o Blejskem kotu je primer takšnega preseganja konvencionalnih okvirov arheološkega dela; koliko uspešna, bodo morali presoditi drugi specialisti za te probleme in to obdobje. Mi samo z žalostjo ugotavlja mo, da je v splošni teoretski praznini avtor svoj metodološki prispevek predimenzioniral in po vsem neadekvatno posplošil na si tuacijo v arheologiji kot vedi v celoti. Zato je naš članek poziv k diskusiji v želji, da se ustvari ozračje za resno in plod no teoretsko razmišljanje.
54
Še o tem kaj je iluzija in kaj stvarnost
1.	J.Korošec, Arheologija in nekatere njene nalogo, ZČ 4 , 1950 , 5-22; B.Grafenauer, O arheologiji in zgodovini, ZČ 5, 1951, 163-184
2.	B.Grafenauer, Struktura zgodovinske vede, Ljubljana 1960
3.	B.Grafenauer, O arheologiji in zgodovini, AV 33, v tisku; pripsevek J.šašla, Arheologija in njene naloge v zgodovinopisju tu ne vnaša bistveno novih elementov
4.	AV 30, 1979, 507-519
5.	tu nas navedena stališča zani-
■ majo kot mnenje avtorja v sklopu
logične strukture izpeljave, ne pa po izvoru oz. kot stališča drugih avtorjev, ki jih A.Ple-terski citira
6.	npr. L.S.Klejn, Panorama teoretske arheologije, Arheo 1, 1981, 2
7.	npr. industrijska arheologija, etno-arheologija, garbage archaeology
8.	prim, (kratkotrajno) poimenovanje arheoloških inštitutov v SZ v inštitute za zgodovino materialne kulture
9.	prim, stališče B.Grafenauer-ja, npr. AV 33, v tisku
10.	za slovensko marksistično zgodovinopisje, prim. J.Pleter-ski, Nekaj misli o vprašanju marksizma v našem zgodovinopisju, Anthropos 5-6/1977, 182: materialistično pojmovanje zgodovine... je tudi temelj marksistični zgodovinski znanosti; ni pa še zgodovinska znanost sama; zgodovinska znanost...
je stroka, ki ima svoje lastne naloge...
11.	L.S.Klejn, Panorama teoretske arheologije, Arheo 1, 1981, 12-13
12.	L.S.Klejn, On the building of a theoretical archaeology, Current Anthropology 21, 1980,
523
13.	Anthropos 1-2/1969, 57
14.	prim. B.Slapšak, Metode, Arheo, 1, 1981, 27-28
B.Slapšak
V	1.številki Arhea smo brali prispevek P.Kosa z naslovom Iluzija in stvarnost. Ker so trditve v tem sestavku enostranske in ker nepoučenemu prikazujejo delovanie Numizmatičnega društva Slovenije na način, ki ga to društvo ne zasluži, sem dolžan pojasniti, kaj
je res stvarnost in kaj iluzija.
V	uvodnem članku Ob 40-letnici Slovenskega numizmatičnega kluba v 9.številki Humi zrnati Sne g a vestnika, na mestu, kjer navajam ustanovnike društva, trdim, da so "postavili temelje za povezovanje posameznih zbiralcev v društvu, za širjenje numizmatike kot vede ter za organizirano prosvetno-kulturno dejavnost". Nisem napisal "za ustvarjanje numizmatike kot vede", kakor je napačno razumel Kos, temveč "temelje za širjenje". To nalogo pa tako društvo kot tudi društveno glasilo izvajata že od ustanovitve. Kosova ugotovitev, da "v vseh 40-letni zgodovini Numizmatičnega kluba s 25-letno zgodovino Numizmatičnega društva Slovenije vred ne najdemo tehtnih prispevkov k numizmatični stroki in trditev, da je društvo pomembno za širjenje numizmatike kot vede, bi težko našla zagovornike", je neresnična in milo rečeno omalovažujoča. Numizmatični vestnik se ne more pohvaliti
z objavo tako tehtnega dela kot je na primer Senturska zakladna najdba ali pa Keltski novci Slovenije, nihče pa ne more trditi, da Numizmatični vestnik kljub kratkim sestavkom ni pomemben za širjenje numizmatike, tudi numizmatike kot vede, P.Kos ni pomislil, da tudi skromni prispevki, pa četudi niso vsi napisani s težo visoko strokovne znanstvene razprave, prav tako dajejo določene podatke in s tem tudi do-prinašajo k numizmatiki kot vedi. Tako smo v Vestniku poleg neizvirnih objavljali tudi izvirne članke, mnoge s poudarkom na nacionalni numizmatiki. Če ti prispevki, med katerimi najdemo tudi dobre članke dr.A.Jeločnika, E.Pegana, A.Pogačnika, W.Fritscha, J.Sporna , V.Sterleta in podpisanega, za P.Kosa niso dovolj tehtni, se sprašujemo, kaj naj bi potem
sploh objavili. Res je za amaterja, pa čeprav je lahko dober poznavalec, težko, da ne rečem nemogoče, napisati izviren članek iz numizmatike, kajti v primerjavi z numizmatikom, ki se lahko po službeni dolžnosti ure in ure posveča numizmatiki in ki ima olajšan dostop do študijskih virov, so možnosti za amaterja, da bi napisal tehten izviren članek, res minimalne. Tudi število manjših najdb, ki bi jih muzeji sicer lahko prepustili v obdelavo nepoklicnemu strokovnjaku, je minimalno in menda te možnosti za amaterje ni. Res se ne moremo primerjati z Osterrechische Numismatische Gesellschaft, ki že 100 let izdaja svoj Numismatische Zeitschrift, prav tako s Hrvatskim numizrnatičkim društvom, ki izdaja Numizmatičke vi jesti, res, to bi bila iluzija. Numizmatično društvo Slovenije je amatersko, eno redkih, ki se ukvarja z dejavnostjo, ki posega na kulturnozgodovinsko področje. Danes ima preko 270 članov iz vseh republik. Nastalo je sämo, brez mentorjev in mecenov. Z lastnimi sredstvi in napori si je ustvarilo društveno knjižnico in društvene prostore, z lastnimi sredstvi vzdržuje svoje delovanje in izdaja Numizmatični vestnik,ne da bi za dinar obremenilo družbene sklade. Vsako leto društvo pripravi vsaj eno numizmatično razstavo, bodisi samostojno ali v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju ali z Numizmatičnim kabinetom Narodnega muzeja. Vse razstave so bile zelo skrbno pripravljene, tudi sama predstavitev je bila na strokovnem nivoju. Tako lahko naštejem kot zelo uspele in obiskane razstave - Habsburški denar na Slovenskem, Naš srednjeveški denar, Zgodovinski dogodki v luči numizmatike, Spominske, nagradne in jubilejne medalje in tako dalje. Tudi to je stvarnost. Društvo je osrednje slovensko numizmatično društvo in je kot tako povezano z ostalimi društvi v Sloveniji in Jugoslaviji. Je tudi sestavni del Socialistične zveze delovnega ljudstva, del družbe, v katerem se izraža posebno zanimanje občanov po spoznavanju zgodovine svojega in drugih narodov. Zato je potrebno, da bi se osrednje inštitucije, ki se
Iluzija In stvarnost aH amaterizem in profesionalizem
ukvarjajo s proučevanjem preteklosti, tudi Univerza, še bolj kot doslej odprle širši družbi in podprle zdrave težnje v delovanju amaterskih društev, če ne s strokovno pomočjo, pa vsaj moralno, ne pa da se s pozicije visoke strokovnosti distancira od baze. Numizmatični ve3tnik , revijo za numizmatiko, torej imamo. To je stvarnost. Upamo in želimo, da ni iluzija, da bi v njej ne sodelovali tudi poklicni numizmatiki in arheologi, kajti v numizmatiki so še ledine, ki jih je treba ora-ti, ne glede na to, kdo je za plugom. Zato vabim k sodelovanju tudi P.Kosa z željo, da bi napisal kaj tehtnega tudi za Numizmatični vestnik.
A.Fant
Prvotni zapis, ki je A.Ranta vzpodbudil k odgovoru, je nastal, kot sem že tedaj napisal, predvsem v želji po strokovno točni informaciji. Zapisana je bila namreč trditev, da je Numizmatično društvo postavilo temelje "za širjenje numizmatike kot vede (25 let pred univerzo!)" (ILUZIJA), trditev torej, ki omalovažuje napore Univerze pri organiziranju študija arheologije, katerega sestavni del je bila od vsega začetka tudi numizmatika (STVARNOST) . To je bilo osnovno vodilo, zaradi katerega je nastal in čemur je bil v največji meri tudi posvečen moj zapis z naslovom ILUZIJA IN STVARNOST, čeprav kaže, da pomen naslova ni bil dovolj jasen. Na te pripombe tudi A.Rant v diskusiji, ki na žalost prehaja v polemiko, ne navaja ugovorov.
Že v prvem zapisu sem poudaril, da namen moje notice ni bil oporekati pozitivne vloge Numizmatičnemu društvu Slovenije, ki jo brez dvoma ima, niti nisem nameraval polemizirati o pomenu in vlogi Numizmatičnega vestni-ka. Oboje tu ponovno izrecno poudarjam. Kljub temu je A.Rant moje pisanje (namenoma?) napačno razumel in skuša sedaj ustvariti mnenje, da se Univerza in muzeji, torej institucije, ki se strokovno ukvarjajo s problemi numizmatike, "s pozicije visoke strokovnosti distancirajo od baze". Na ta način skuša zanetiti nasprotje med temi ustanovami na eni in Numizmatičnim društvom in njegovimi člani na drugi strani, oziroma umetno postavlja dilemo o nasprotjih med amaterizmom in profesiona-lizrnom tudi na tem področju. Ker je tako pisanje nezdravo in so njegove posledice škodljive, naj nanizam nekaj misli v zvezi z njegovim zapisom.
Po mnenju A.Ranta je strokovnjak, ki se po službeni dolžnosti ukvarja z numizmatiko (profesionalec) z ozirom na dostopnost študijskih virov, pri čemer verjetno misli na strokovne biblioteke in material, v privilegiranem položaju v primerjavi z numizmatikom - ljubiteljem' (amaterjem). Po našem mnenju nasprotja med amaterizmom in pro-fesionalizmom na tem področju
ni. Tako kot strokovnjak ima ljubitelj dostop do strokovne biblioteke, vprašanje pa je, v kolikšni meri je pri nas, glede na zaostrene gospodarske razmere, na voljo vsa strokovna literatura. V tem primeru morata tako strokovnjak kot ljubitelj poiskati pomoč v tuji knjižnici, kjer sta oba zopet v istem položaju - na pot gresta na svoje stroške, biblioteke pa so tudi v tujini odprte javnosti. Podobno je pri delu z numizmatičnim materialom. Tako strokovnjak kot numizmatik - ljubitelj morata v numizmatični instituciji pismeno zaprositi za vpogled v material, ki ga želita obdelovati. Možnost vpogleda v material ni bila še nikomur oreprečena ne doma ne v tujini.
Idealno bi bilo, če bi se numizmatik - strokovnjak po službeni dolžnosti lahko vrcsnici posvečal samo problemom numizmatike. Žal je večji del delavnika posvečen organizacijskim problemom, skrbi za čimpopolnejšo biblioteko, ki zahteva veliko več časa, kot si misli njen uporabnik, in za tekoče zadeve, ki z numizmatiko najpogosteje niti niso povezane. Pogosto se je treba po službeni dolžnosti ukvarjati s ¡problemi, ki strokovnjaku nišo pri srcu, saj je morda na res zanimiv problem naletel na nekem povsem drugem področju numizmatike. Tedaj - pa tudi drugače - so potrebne popoldanske in nočne ure študija, obiski tujih muzejev in knjižnic v času dopusta in vrsta drugega odrekanja v življenju, da se v končni fazi dokoplje do novih spoznanj.
Ne gre torej za odnos med amaterjem in profesionalcem ali za odnos med različnimi strokovnjaki, ampak izključno za odnos med garanjem in samoodrekanjem na eni strani in željo, pridi do rezultatov s čimmanjšim naporom. Bistven je problem odnosa do dela in do obravnavanja znanstvenih vprašanj in ne problem dostopa do študijskih virov, kot ga zastavlja A.Rant. Ni mogoče delati brez širokega poznavanja problemov numizmatike in zgodovine, do česar se lahko vsakdo dokoplje s trdim delom, . predvsem pa ne brez idej in spoznanj, kje ležijo nerešeni pro-
56
blemi. Tako strokovnjaku kot ljubitelju je potrebno najprej težaško in kar najbolj sistematično delo pri zbiranju materiala in drugih podatkov, nato pa predvsem pronicljiva misel in bogastvo idej. Če vsega tega ni, je tudi strokovnjak (profesionalec) le suha veja na deblu numizmatične vede. Da pa jo nasprotno možno tudi ]. jubitol iu numizmatike poleg osnovnega poklica, ki ga opravlja, doseči vrhunske znanstvene rezultate na področju numizmatike in antične zgodovine, nam dokazujejo kirurg Bastien, ki sodi med najboljše strokovnjake za numizmatiko konstantinskega obdobja, finančnik v.Aulock, vrhunski poznavalec imperialne numizmatike vzhodnega dela imperija, ali pa E.Baumgartner, trgovski potnik po poklicu, ki je dosegel fantastične rezultate prav pri preučevanju slovenske srednjeveške numizmatike. Prav s trdim in poštenim delom, ki ga ponazarjajo nešteti primeri, izgine vsakršna razlika med amaterjem (izraz uporablja A.Rant) in profesionalcem (izraza imata eo ipsi negativen prizvok). Govorim le še o strokovnjaku - pa naj bo to ljubitelj numizmatike ali pa numizmatik, ki se s tem ukvarja po službeni dolžnosti - ki ga odlikuje trdo delo in poštena znanstvena misel.
A.Rant se zavzema, da bi muzejske institucije tudi "amaterjem" prepustile v obdelavo manjše najdbe, število med sistematičnimi izkopavanji odkritih numizmatičnih najdb ali naključno rešenih novčnih zaklad-nih najdb na področju Slovenije je minimalno. V primeru, da najdba ni bila izkopana med arheološkimi izkopavanji, je potrebna velika zavzetost (fizična in finančna) pristojnih institucij , da je mogoče novčno najdbo rešiti kot numizmatični in historični dokument. A.Rantu je gotovo znano, da "kljub zdravim tendencam pri delovanju amaterskega društva" člani društva naletijo na večje število numizmatičnih najdb ali vsaj na dele teh najdb in na večje število numizmatično zanimivih komadov, ki so pomembni za nacionalno zgodovino, kot muzeji. ?,al o tem redkokdaj obvestijo institucije,
katerih delovna naloga je strokovno obdelovanje tega dela naše kulturne dediščine in ki izgrajujejo slovensko nacionalno numizmatično zbirko. Zanimivih podatkov niti ne publicirajo, čeprav je prav tu odprta možnost, da tudi ljubitelji pridejo do študijskih virov, do katerih naj bi jim bil dostop sicer otožen. Dnklor to možno« I.i ne izkoristijo, verjetno tudi ni potrebe, da bi obdelovali manjše najdbe iz muzejev, v katere rešitev so muzejske institucije vložile veliko naporo.
Kot v svojem prvem zapisu tudi tokrat poudarjam, da svojih trditev ne posplošujem na celotno društvo, v katerem je gotovo dovolj članov, ki se zavedajo pomena numizmatike kot zgodovinskega vira, in marsikdo od njih tudi z ljubeznijo sodeluje pri izgradnji slovenske nacionalne numizmatične zbirke v obojestransko zadovoljstvo in korist. Prav v zadnjem času je član Numizmatičnega društva Slovenije z vso odgovornostjo bistveno pomagal rešiti dve za slovensko antično in srednjeveško numizmatiko in zgodovino pomembni numizmatični zakladni najdbi. Težko pa govorimo o zdravih težnjah posameznih "ljubiteljev", če skuša medtem, ko že teče strokovna muzeološka akcija za rešitev in čimpopolnejšo dokumentacijo najdb, ta ali oni posegati v teren, ki je od trenutka odkritja najdbe spomeni-škovarstveno zaščiten, ne da bi se prej povezal z ustrezno institucijo in s tem dokazal, da je voljan pozitivno sodelovati. Številni novci, antični in srednjeveški, katerih naj-diščni podatki so znani, ostanejo nezabeleženi v privatnih zbirkah, čeprav bi pogosto (kot na primer v zadnjem času odkupljen vzhodnogotski tremis s kranjskega področja) pomembno osvetliti numizmatične in zgodovinske probleme nekaterih obdobij. Kaj je bolj zanimivo, kot publicirati kovni pečat za keltske novce, s katerim bi bila nesporno dokazana kovnica noriških srebrnikov v Celju, in tako res veliko prispevati k zgodovini keltskih plemen na naših tleh? Tudi o tem ni bila zapisana niti vrstica, obveščena nobena inštitucija. Prav v tem vidim
temeljno dilemo v odnosu med strokovnim delom in amaterizmom. Na eni strani skrbno, tru-dapolno sestavljanje mozaika, ki nam tudi s stališča numizmatike prikazuje del nacionalne politične in gospodarske zgodovine, na drugi strani pa ljubosumno čuvanje materiala in podatkov, torej osnovno nerazume-v.injo, ka i naj bi num I/mrit i ka kot voda prispevala nacionalni zgodovini, in v isti snpi zlonamerno očitanje prvin, da se zapirajo in distancirajo.
Dokler niso prisotne drugačne težnje, med vsemi člani verjetno tudi ni prisoten pristen in živ interes za aktivno delo in sodelovanje pri izgrajevanju slovenske numizmatične vede, za njen vzpon in uveljavitev na širšem področju, niti za razreševanje nekaterih ključnih numi-zmatično-historičnih problemov, saj je marsikateri ključ (v obliki numizmatičnega materiala) razrešitve prav v njihovih rokah.
Zato ponovno poudarjam, da širšega sodelovanja pri izgrajevanju numizmatike kot vede med Numizmatičnim društvom Slovenije -razen redkih posameznikov - in slovenskimi numizmatičnimi institucijami fii zaznati in v tem kontekstu v delovanju društva kot celote (ne pozabimo, da ima 270 članov) ne najdemo tehtnej-ših prispevkov k numizmatični stroki (prav zgoraj omenjene prispevke sem imel namreč v mislih pri pisanju prvega zapisa).
Nevarna je zlasti trditev A.Ran-ta, da se inštitucije, ki se ukvarjajo s proučevanjem preteklosti (poleg Univerze, ki jo izrecno omenja, misli A.Rant verjetno predvsem na Numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani in na Numizmatični kabinet Narodne banke Slovenije), s pozicije visoke strokovnosti distancirajo od baze. Vse naštete institucije so bile vedno najbolj široko odprte družbi in zdravim tendencam v raznih amaterskih društvih in vedno pripravljene za sodelovanje s takimi društvi, tudi z Numizmatičnim društvom Slovenije. Ran-tovo trditev zavrača tudi s strani Numizmatičnega društva Slovenije izraženo zadovoljstvo (ali pa je bila to zgolj formal-
57
PRIKAZI
Otimači izgubljenog kovčega: Archaeologist at Work & Play
na vljudnost?) ob sodelovanju z Numizmatičnim kabinetom Narodnega muzeja v Ljubljani in z Numizmatičnim kabinetom Narodne banke Slovenije. Zavrača ga vzorno'sodelovanje obeh numizmatičnih kabinetov s Primorskim numizmatičnim društvom, ki je resnično zgled nesebičnega sodelovanja pri dokumentiranju numizmatične dediščine pri nas. Zavrača ga popularizacija numizmatike v sredstvih javnega obveščanja, predavanja o raznovrstnih numizmatičnih problemih članom Primorskega numizmatičnega društva, sodelovanje z numizmatičnimi prispevki v krajevnih zbornikih širom po Sloveniji in ne nazadnje pripravljanje občasnih in stalnih numizmatičnih razstav o vseh obdobjih, kjer tudi ta del slovenske kulturne dediščine prikažemo zainteresiranemu obiskovalcu. Kdor na tej osnovi dvomi v odprtost Inšti-tucij, ki se strokovno ukvarjajo s proučevanjem denarne zgodovine na Slovenskem, in govori o distanciranju teh inštitucij od baze, gotovo nima dobrih namenov, najmanj pa pripravljenosti za pristno sodelovanje pri skupni stvari. Zato lahko le upamo in želimo, da Rantove trditve niso bile izrečene v imenu Numizmatičnega društva Slovenije.
Peter Kos
Svetska kinematografija, i to komercijalna, više ne može bez arheologije: dva najuspešnija svetska hita prošle i ove godine su OtimaZi izgubljenog kovčega, za koj i se u Beogradu teško do-bavljaju karte, i Rat oko vatve , francuska vizija paleolitika koju još nismo videli. Težko je uopšte prikazivati Otimače... posle Bogdana Tirnanida i NIN-u, koji je, sem iscrpnosti, pokazao i visoku metodsku apliciranost pristupa - prepričao je film društvu na uglu. Film je naime upravo namenjen tome, pa jedini aspekt koji se još može onravda-no razmatrati, jeste čisto ai— heološki. U tome pogledu, Otimači... su jedna višeznačna paradigma. Kao prvo, u tom se filmu ne kopa - odnosno kopaju nesposobni negativci, dok glavni junak primenjuje isključivo nurvey - metod, i to neuobiča-jeno skrašen; doduše, i njego-vom postupku bi moglo da se zameri, pre svega što uopšte ne primenjuje stratigrafiju, stereo-fotografiju, i dokumentacija mu je u celini vrlo siromašna. U završnici se junak po-kazuje u ponešto konzervativnom svjetlu, jer je protiv eksperimentalne arheologije - što se u izvesnom smislu može opravdati činjenicom da negativci u kom-pletnom sastavu pri tom eksperimentu ginu. Ako se krene i dalje od primenjene metodologije, onda celokupni metod, ili "model" glavnog junaka, uzornog arheologa, mora da pretrpi kritiku. Prvo, teško je zamisliti stručnjaka koji se podjednakim znanjem barata ranoameričkim kulturama i egiptologijom; drugo, njegovo istražlvanje je ograni-čeno na predrin t.c, a ne uključuje kontekst - što se još može opravdati činjenicom da se radnja filma odvija tridesetih godina, kada se o novoj arheologiji može govoriti samo u povoju. Treda zamerka tičala bi se njegovog odnosa prema stručnoj literaturi - on o Mojsijevom kovčegu govori na osnovu popularne slikovnice. Mo-gao bi se napasti i njegov siro-mašan predavački postupak, ali se on u filmu opravdava agresiv-nošču prisutnih studentkinja (no ipak - stidljivi arheolog?). Film, doduše, donosi i niz el'e-menata na kojima bi se mogla zasnovati i delimična odbrana, uz napomenu da se kritika i odbrana.
kao krajnji pojmovi, ovde prime-njuju zbog izrazite tendenci je da se prikaže lik idealnog arheologa. Glavni junak se nesum-njivo sjajno snalazi na terenu, raspolaže mrežom lokalnih infor-matora, ima odličnu fizičku kon- . diciju i neiserpnu arheološku strast - broj arheologa koji bi bili u stanju da zakačeni za podmornicu prerone Mediteran u potrazi za svojim nalazima, relativno je mali. Po pojednostav-ljenom načinu realističkog prepoznavanja i izjednačavanja, pozitivno bi se mogao tumačiti -kao istinit - 1 motiv uživanja mnogo alkohola bez vidljivih posledica, kao i motiv neumerene surovosti prema terenskim vozi-lima. Da se ne bi pomislilo kako operišemo teorijom odraza, vrednovanju nede biti podvrgnu-te činjenice da je junak lep, mlad i nehajno-otmeno odeven, a po podobnosti pošten i sklon večnoj ljubaviS Toliko o motiv-sko sižejnoj strani OLimača... Kognitivne i idejne implikacije dovoljno je istakao Bogdan Tirnanid u pomenutom prikazu. Možda bi ipak trebalo naglasiti osnovnu ideju filma - da su vla-sti uvek nesklone da saslušaju opomene prošlosti, a da im se prošlost na to katkad može i osvetiti - bez obzira koliko arheolozi učestvovali u tome. U toj svetlosti, završno pohra-njivanje kovčega u tamu magaci-na izgleda krajnje obespokoja-vajude.
Koje popularizatorske i pedagoške efekte može imati film o uzornom arheologu, kako on fi-gurira u Otima?ima...? Sa jedne strane, profesija je prikazana kao nešminkerska, naporna i apsolutno neisplativa ali moralno zadovoljavajuda, što bi moglo odgovarati stvarnome stanju, ali se zato podli crv propagande uvukao u sliku kroz dobre avanture, zabavu, vizualne i ostale gegove, parodiranje i druge formalno-stilske odlike. Nede samo jedan mladi čovek po-kleknuti pred tim privlačnim opsenama, nede samo jedna majka zakukati što joj dete odlazi na arheologi ju! Zabrana možda ne bi bila prihvatljiva mera, ali zato film treba gledati sa skep-tičnošdu i napregnutom pažnjom.
S. S.
58
Arheologija danas. Dometi VIX/5, Rijeka 1981,111 str.
Dometi - časopis za kulturu i društvena pitanja, ki izhajajo na Reki, so svojo celotno peto številko revije posvetili arheologiji - pod dokaj ambicioznim, žal ne provokativnim naslovom "arheologija danas".
Že samo dejstvo, da se arheologija pojavi v reviji, ki ni izključno strokovno arheološka, je vredno pozornosti, saj kaže, da arheologija le prebija ozke strokovne okvire in poskuša vzbuditi zanimanje - ne morda za senzacionalna odkritja "an-tikvitetnega značaja", temveč za svoje mesto in uveljavitev v naši današnji kulturni situaciji. S to potezo, da so ji dali možnost predstavitve, so Dometi zavrteli za arheologijo kolo v pozitivno smer.
Izbor tekstov za predstavitev današnje arheologije je pripravila in uredila Vera Gambar, kar lahko razberemo iz kratkega uvoda (4). Vendar so prispevki tako heterogeni, da je skoraj nemogoče ugotoviti koncept, ki je vodil Gambarjevo pri izbiri, razen če je bistvo prav v tej heterogenosti. Iz uvoda razen napovedi člankov ne izvemo mnogo. Niso predstavljeni niti avtorji niti njihove razprave, ki naj bi verjetno predstavljale značilne smeri ali raziskovalna področja v svetovni oziroma domači arheologiji. Prav tako ni razložena zgradba te številke revije - notranja logika zaporedja posameznih razprav. Skratka - če povzamem kar po T.Mastnaku (Problemi - razprave 11, 81 - 1, 82, 69) - pogrešamo "odsotnost vsaj tistega protokolarnega kritičnega očitka, s katerim so komentatorji in kom-pilatorji navajeni dokazovati, da so vsaj malce pametnejši od komentiranih in kompiliranih.
Prispevki so različnega značaja glede na izvor (prevodi, izvirna besedila), glede narave (teoret-sko-metodološke razprave, dela o konkretnem arheološkem, topografskem, toponomastičnem gradivu, kritika, prikazi) in zlasti glede na pomen - smisel, če ga ne zvedemo na edini skupni ime-nbvalec - "danes" (ki pa je lahko prav tako vprašljiv: npr. Binfordova razprava, 5-14, je bila prvič objavljena že leta 1962). Velika pomanjkljivost,
zlasti pri prevodih, pa je tudi ta, da niso navedeni niti točni citati originalnih objav, razen tega pa so v prevodih izpuščene opombe ! s citirano literaturo, tako da v bistvu manjka osnovni znanstveni aparat posameznih razprav. Na ta način je bralcu onemogočen pristop h kritiki vira in dela.
Skoraj ne more biti dvoma, da želijo Dometi predstaviti t.i. novo arheologijo, saj prinašajo razprave njenih vidnih predstavnikov - L.R.Binforda (5-26), R.Whallona Jr. (87-98), P.J. Watsonove (99-102). Vprašanje pa je, če je izbor res takšen, da bi lahko bil tudi reprezentativen. Ni naš namen analizirati vsakega posameznega prispevka iz nove. arheologije, ker so to že na mnogih mestih naredili veliko bolje drugi (cfr. npr. L.S.Klejn, Panorama teoretske arheologi je, (Arheo 1, 2, 1981). Ne moremo pa se izogniti drobnim pomislekom. Binfordova razprava Arheologija kao antropologija (5-14) nedvomno sodi med prva opaznejša dela, s katerimi si je ameriška smer nove arheologije utirala svojo pot. Vendar se je že sam Binford (v L.W.Binford, An archaeological Perspective /1972/ 17) skoraj odreče, tako da je njena današnja vrednost vsekakor sporna. Z Dimnimi jamami (14-26) pa je dobro ponazorjena možnost "koordinacije" ameriške arheologije z antropologijo (oziroma etnologijo: cfr. I.Šprajc, Razmerje mer! arheologi j o in etnologijo- Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, 1982. v tisku) , ki je sicer tako specifična za Novi svet in prav zato tudi ena izmed vodil nove arheologije■ Ob dokaj naivni in poenostavtjeni razlagi modelov Watsonove (99-102) in sicer zanimivem eksperimentiranju WhaiIona Jr. (87-98) bi rada le opozorila na duhovito razpravo K.V.Flanneryja: Archaeology with a Capital "S" (v C.L.Redman, Research and Theory in Current Archaeology (1973) 47-53), ki bi bila' morda kot dopolnilo Binfordovima člankoma ustreznejša za predstavitev nove arheologije - danes.
Kakšna vloga je v sklopu Dometo-vih besedil namenjena razpravi angleškega antropologa, struk-turalista E.Leacha (27-34), nam
ostaja uganka: ali kot kritika nove arheologi j e ali kot nova alternativa ali kot destruktivni skepticizem? Angleška šola moderne arheologije vsekakor ubira svojo pot, vendar E.Leach ne sodi med njene predstavnike (cfr. Archaeology and Anthropology. BAR Suppl. 19, 1977 in Social Organization and Settlement, BAR Int. S. Suppl. 47, 1978). Nagibamo se h Klejnovemu mnenju (L.S.Klejn, Current Anthropology 18, 1, 1977, 25), da je Leachova diskusija in argumentacija šibka in neprepričljiva, vendar nam tudi ta ne pomaga razrešiti problema, ki so nam ga zastavili Dometi.
Podobno neznanko predstavlja tudi uvrstitev razpravo francoskega arheologa A.Loroi-Gourhana (77-86), ki je ne moremo razumeti niti kot metodološkega prispevka novi arheologiji , niti se je ne da razlagati kot njen, Leachov ali kakršenkoli drug "antipod", hkrati pa tudi ne pripada t.i. maršejske-mu krogu, ki predstavlja francosko varianto moderne arheologije (cfr. Archéologie et calculateurs. Problems sémiolo-giques et mathématiques, Paris: CNRS 1970; Mario Borillo éd., Archéologie pt calcul, Paris: UGE 1978). Če smo ob pregledu prevodnih besedil vsaj zaslutili, da je bila ideja Dometov predstaviti novo arheologijo in morda njene nasprotnike (?), pa se nam je logika izbora prispevkov domačih piscev povsem izmuznila.
Pozornost vzbuja prispevek S.ča-čeja, Nuncija i nnkropola u prostoru zajednicr (35-40), ki je požel priznanje že v oktobru 1980 na kongresu jugoslovanskih arheologov v Mostarju. Glede na metodološki pristop s podrobno topografsko analizo prostora predstavlja njegovo delo novost v jugoslovanskem okviru in se na nek način približuje modernejšim arheološkim proučevanjem v svetu.
Ostali članki pa ne presegajo niti po pristopu, kvaliteti ali novih spoznanjih,običajne arheološke produkcije. Tako lahko služijo za vpogled v poprečno stanje jugoslovanske arheologije. Atraktivno temo o antičnih mozaikih Istre je obdelala V.Gi-
Nouvelles de l'archéologie
59
rardi JurkicSeva (51-60), vendar pa njena interpretacija "geneze" istrskih mozaikov, kjer poskuša ugotavljati razvojne zakonitosti znotraj Istre, ne da bi se temeljito soočila z mozaično produkcijo v celotnem rimskem imperiju, ni preveč prepričljiva. Značajan prilog ranosrednje-vekovnoj arheologiji (41-50) R.Juriča je zamišljen kot ocena Beloševideve knjige Materijalna kultura Hrvata od 7. do 9. stol. , ki brez dvoma zasluži vso pozornost, a vendar izzveni sestavek kot hvalnica brez kritične osti. Toponomatski Učke in njenim antičnim komunikacijam (61-69) pa lahko oporekamo zaradi slabe argumentacije in nedokumentiranosti, tako da postaja njena "znanstvenost" vpraš1j iva.
Kljub morebitni problematičnosti izbora besedil za prikaz današnjega stanja v arheologiji, pa lahko zaključimo, da Dometi na nek način vseeno poskušajo predstaviti najbolj "glasno" - ameriško smer rtove arheologije, in da nudijo z izsekom raziskovanja predvsem hrvaške arheologije tudi vpogled v jugoslovansko. In ker je vsak začetek težak, je prispevek Gambar-jeve že v tem, da je začela s "prodorom" arheologije v jugoslovansko publicistiko.
Biba Teržan
Ta predstavitev je razumljena kot opozorilo, da je pričela v Franciji izhajati nova revija, ki jo izdaja Maison des Sciences de 1'Homme, trimesečnik preproste oblike (tipkopis), a toliko bolj zanimive vsebine -NOUVELLES DE L'ARCHEOLOGIE. Izhajati je pričela julija 1979 (nulta številka), v kratkem pa pričakujemo že sedmo številko. Založnik pošilja revijo vsem zainteresiranim gratis (Nouvelles de l'Archéologie, Maison des Sciences de l'Homme, 54 Boulevard Raspail, 75270 Paris cedex 06) .
V Jugoslaviji se v rokah nekaterih arheologov nahajata le 4. in 6. številka, zato poznamo le vsebino teh dveh. Vendar pa že takšno delno poznavanje vsebine dosedanjih številk omogoča vpogled v koncept revije in karakter prispevkov.
Nujno je že v začetku povedati, da ne gre za "klasično" arheološko revijo tipa AV aliAP, temveč nasprotno, za revijo, ki je namenjena hitremu in kvalitetnemu informiranju o dogajanjih v arheološki teoriji in organizacijski strukturi stroke. Revija torej , ki jo mnogo laže primerjamo z našo revijo ARHEO.
Vsaka številka Nouvelles de 1 'Archéologie je razdeljena v dva dela. Prvi del obsega neko specifično problematiko - npr. L'archéologie urbaine v št. 0, L'archéométrie v št. 1, L'archéologie théorique v St. 3, I,'etnoarchéologie v št. 4 ali pa L'archéologie au Ministere de la Culture v št. 6. Tej rubriki (dossier) sledijo v drugem delu rubrike: šolstvo; staž; organizacija in realizacija raziskav; financiranje; personalia; tekoče in načrtovane raziskave; kolokviji, kongresi, okrogle mize; publikacije; popularizacija; razstave.
Gre torej za koncept, ki postavlja v prvo vrsto informacije, nujne za temeljito in usmerjeno strokovno delo. Kot rečeno pa gre za drugačen tip informacij, informacij, ki izkazujejo na eni strani živahno delovanje na teoretski ravni in na drugi strani zavest o recipročni pogojenosti organizacijske strukture stroke. Manko takšnih informacij je bil
za Francijo mnogo bolj značilen kot za anglosaksonski svet,, kjer se je pričela in razvijala debata o arheološki teoriji (debata je seveda potekala skozi nekatere že obstoječe revije) in verjetno moremo prav v tem manku iskati del vzrokov za nastanek nove revije (cf. teme številk 1, 3, 4). Ostale vzroke lahko iščemo v organizacijskem razvoju arheologije oziroma spoznanju, da je potrebno razpršene raziskave in parcialne programe (ne le raziskovalne) povezati in usmeriti v reševanje strogo določenih problemov. Da gre v Franciji za temeljito premišljevanje o organiziranosti in širši vlogi arheologije, govori tudi okrogla miza o organiziranosti arheologije v Franciji, Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA (Paris 3.9.1980) (teksti objavljeni v Dor.r.ievs Histoire et Archéologie - L'Archéologie et la Nation 49, 1981, 79-93), povezana s procesom. reorganizacije francoske arheologije. Šesta številka Nouvelles de 1 'archéologie je posvečena prav tej temi.
Zaradi aktualnosti se zdi primerno, v zaključku tega opozorila navesti splošna načela, ki jih je Conseil supérieur de la recherche archéologique (CSRA) formuliral v zvezi s programiranjem arheoloških raziskav (Nouvelles de l 'Archéologie 6, 1982, 15-16) :
1.	Izkopavanja zaradi izkopavanj, ki so še vedno dokaj pogost pojav, ne pridejo v poštev. Predvsem je pomembno določeno problematiko jasno zastaviti in ugotoviti, na katera od zastavljenih vprašanj lahko izkopavanje določenega najdišča odgovori. Obstoj arheološkega najdišča ni zadosten argument za utemeljitev izkopavanj.
2.	Ne smemo pozabiti, da obstajajo poleg izkopavanj, posebej še za mlajša obdobja, tudi drugačni pristopi: arhivi, aerofoto-grafija itd.
3.	Izkopavati moremo le na premišljeno izbranih najdiščih. Praviloma je treba pred samim izkopavanjem: zbrati vse podatke, opraviti prospekcijo, včasih sondiranje, kar vse šele pove ali najdišče more zadovoljivo odgovoriti na vprašanja, ki jih je zastavil raziskovalec. To velja še posebej za programirana zaščitna izkopavanja.
60
SESTANK
13. januar 1982
4.	Potrebno se je izogniti številu izkopavanj na najdiščih, katerih problematika je enaka. Praviloma je treba močneje podpreti manjše število raziskav.
5.	Bolj kot izkopavanja je treba podpreti raziskave. Nedvomno je izkopavanje privilegiran element celotnega arheološkega raziskovanja, toda ne smemo pozabiti, da je ta element lahko dovolj signifikativen samo, kadar je vključen v celoten delovni postopek skupaj z drugimi tehnikami: prospekcijo, geofizikalnimi raziskavami, zbiranjem podatkov, študijem arhivov, aerofoto-grafijo, laboratorijskimi analizami itd. Glede na predmet raziskave je lahko izkopavanje bolj ali manj pomembno; do določene mere lahko nekatere najbolj pomembne izpeljemo,ne da bi posegali v zemljo.
6.	V tej optiki se kaže interdisciplinarnost v raziskovalni ekipi nujnost, enako kot skladnost in celo sodelovanje raziskovalcev istega raziskovalnega področja .
Pojan Djurid
Srečanje slovenskih arheologov sredi januarja v dvorani Slovenske akademije v organizaciji Arheološkega društva in Inštituta za arheologijo, kjer naj bi kolege in širšo javnost seznanili z rezultati arheološkega znanstveno-raziskovalnega dela in snovanja v preteklem letu, postaja tradicionalno. Brez dvoma odlična zamisel, ki naj bi vsako leto pritegnila množico poslušalcev in razprav-ljalcev, če ne iz širših, pa vsaj iz ožjih strokovnih krogov .
Dopoldanski program privabi presenetljivo malo poslušalcev. Večina članov društva srednje in starejše generacije manjka, precej slovenskih muzejev ni zastopanih. Preseneti nas neza-nimanje za pregled čez celoletno dejavnost v lastni stroki. Zdi se, da precej slovenskih arheologov tiči v slonokoščenih stolpih lastne samozadostnosti in samozadovoljnosti. Zakaj se potem čudimo, če ni poslušalcev iz vrst sorodnih strok, kaj šele iz širše javnosti. V zadnjem kotu dvorane si do tretjega poročila starejši možak nekaj zapisuje, nato povpraša sosede, kdo pravzaprav organizira to srečanje in naveličano odide. Predstavnik sredstev javnega obveščanja, ki naj bi tudi širšo javnost celovito seznanil z bero lanskoletnih arheoloških raziskovanj širom po Sloveniji?
Dopoldanski del je namenjen prikazu zaščitnih arheoloških raziskav v Sloveniji. Zajeta so obdobja od prazgodovine (Podlože, Medvedjek, Orle), antike (Bistrica pri Tržiču, Emona, Poe-tovio, Izola) do visokega srednjega veka (Tabor). Rezultati opravičujejo vložena sredstva in očitki, ki se pogosto pojavljajo v družbi, kako visoka sredstva potrošijo arheologi, prav pri zaščitnih posegih, vsaj za predstavljena raziskovanja ne veljajo. Med letom smo veliko slišali o obsežnih zaščitnih raziskovanjih na trasi avtoceste čez Ljubljansko barje in o delih na "pentagonu" in zato smo s toliko večjim zanimanjem pričakovali poročilo o rezultatih teh' del. Žal je to poročilo, kot tudi nekaj drugih z dopoldanskega programa, odpadlo. Vprašamo
se, ali gre za upravičeno odsotnost poročevalcev ali le za nezanimanje za naše skupno srečanje in početje.
Kljub temu, da je precej poročevalcev takoj po svojih nastopih zapustilo dvorano, se je razvila diskusija predvsem ob vprašanju, kje in kako se konservira material, ki je v lanskem letu v takšni množini prišel na dan med izkopavanji. Izkazalo se je, da vsaj za najnovejša izkopavanja položaj ni zaskrbljujoč, saj je v večini primerov material že konserviran ali pa v postopku. Ker se razvija precej konserva-torskih delavnic po pokrajinskih muzejih, problematika ni tako kritična, čeprav organiziranost arheološke konservacije ostaja še naprej odprta rana stroke. Nedvomno je bila koristna v diskusiji izražena misel, da nam je bolj kot osrednji raziskovalni muzejski laboratorij potrebno sodelovanje z institucijami, ki se profesionalno ukvarjajo z raziskavo materialov in imajo za to na voljo tako finančna sredstva kot tehnologijo, kar v nobenem muzeju ne bi bilo mogoče realizirati.
Med diskusijo postavljeno vprašanje o porabljenih sredstvih za arheološka zaščitna izkopavanja, ki je nedvomno zanimivo, je ostalo brez odgovora. Poročevalci so postregli z razmeroma nizkimi številkami, poročila o drugih raziskovalnih delih na terenu in zanje porabljenih sredstvih pa smo zaman pričakovali.
Popoldanski del srečanja. Nekaj več obrazov, zlasti mladih, verjetno študentov, čeprav na fakulteti predavanja niso odpadla. Študentom bi sicer nedvomno koristil pregled čez enoletno arheološko delo v Sloveniji, pri katerem so v veliki meri celo sami sodelovali.
Na sporedu je celotna predstavitev raziskovalnega projekta Inštituta za arheologijo Slovenija od predzgodovine do zgodnjega srednjeva veka. Prvi rezultati raziskave o poselitvi jugovzhodnih Alp v prazgodovini so nas prepričali, da bomo imeli Slovenci po zaslugi sistematičnega dela najboljši tovrstni pregled v tem delu Evrope. Tudi
61
Rezultati arheoloških istraživanja u istočnoj
Slavoniji I Karanji (Vukovar, 6* do 9» listopada 1981)
temeljne raziskave s področja antične zgodovine (epigrafika in kritično ovrednotenje antičnih virov za zahodni Balkan) presegajo slovenski prostor. Posamezni poročevalci so podrobneje poročali o izkopavanjih v okviru Inštituta in ki so usmerjena na prazgodovinska obdobja (Divje Babe, Spaha, Lakoš, Most na Soči), dvoje poročil pa se je dotaknilo pozne antike (Ti-nje) oziroma srednjega veka (Bled - Pristava).
Ob koncu je svoje delo predstavila še PZE za arheologijo. Njen projekt Geneza kulturne pokrajine obsega poleg temeljnih raziskav širšega pomena, kot so cor-pus signorum, nummorum in mosai-corum, kjer lahko v kratkem pričakujemo prve publicirane rezultate, tudi terenske raziskave od prazgodovine (Šafarsko, Barje, Ptuj, Poštela), antike (Rodik, Predloka, Ajdna in Vranje) do srednjega veka (Bled). Pogrešali smo zlasti poročilo o raziskovanju na Barju, ki je vendar ena od prioritetnih nalog tako v okviru projekta kot v okviru prazgodovinske sekcije.
Publika, ki je vztrajala do konca, je proti večeru pod težo podatkov celega dne klonila in se v pričakovanju prijetnejšega dela srečanja odpovedala diskusiji.
Nedvomno zanimiv dan, saj smo slišali veliko zanimivega in vzpodbudnega in lahko spoznali, da se marsikaj v slovenski arheologiji s sistematičnim delom vendarle premika v pozitivnem smislu. Marsikatera temeljna raziskava je pionirska v jugoslovanskem okviru ali pa ga celo presega in bi jo bilo vredno še v večji meri predstaviti širši javnosti. S sistematičnim delom odkrivamo vrsto novih lokalitet, ki nam prinašajo nova spoznanja o nekaterih, še do pred nedavnim slabo zastopanih obdobjih (eneo-lit) .
Hkrati pa se po dnevu v akademijski dvorani in po vsem, kar je tam slišal, pozornemu poslušalcu in spremljevalcu utrne marsikatera kritična misel. Malo je bilo namreč poročil, ki so predmet raziskave (lokaliteto) postavila v jasen prostorski in
časovni okvir, ki so pokazala dosedanje rezultate in obenem nakazala probleme, ki jih bo treba z nadaljnjim raziskovanjem na terenu še rešiti, poročil torej, ki so prepričljivo pokazala pot, po kateri naj vodi nadaljnje raziskovalno delo (Rodik). Malo je bilo tudi poročil, ki so jasno, natančno in z vso strokovno odgovornostjo predstavila raziskovalno bero preteklega leta (Divje Babe). Večinoma so bili solidni prikazi terenskega dela, ki kažejo na potek in metodo izkopavanj, za podrobnejše rezultate pa je razumljivo preteklo še premalo časa od terenskega dela. Vendar nas že ta kratka poročila, ki temeljijo na vizualni predstavitvi, prepričajo o strokovnosti in zanesljivosti dela, včasih, žal, tudi obratno. O zgolj formalni pripravljenosti za sodelovanje pri tej predstavitvi pričajo ad hoc pripravljena poročila, pri katerih si poslušalci brez video pomagal komajda ustvarijo takšno ali drugačno mnenje (Orle).
Z vsakoletnimi srečanji te vrste kaže nedvomno nadaljevati, vendar ob bolj odgovornem sodelovanju in z večjim razumevanjem vseh slovenskih arheologov, hkrati pa tudi s širšim angažiranjem sorodnih strok in javnosti in seveda s plodnejšo diskusijo. Januarska srečanja naj postanejo resnično tribuna samokritičnega prikaza naše celotne dejavnosti na področju arheologije, naj postanejo trenutek predstavitve našega dela in snovanja in trenutek kritičnega soočenja tako v okviru stroke kot s sorodnimi strokami in slovenskim kulturnim vsakdanom, v katerem arheologija neupravičeno vse preveč obrobno le paber-ku je.
Peter Kos
Nastavljajudi ved uhodenu pra-ksu organiziranja godišnjih sa-stanaka i pratedih arheoloških znanstvenih skupova u pojedinim regijama SR Hrvatske u svrhu analiziranja stanja arheoloških istraživanja i pokušaja ri-ješevanja i aktualiziranja arheoloških problema odnosno regije s željom da se u tim regijama angažiraju arheološka istraživanja i upozori na vri-jednost arheološke i druge slične spomeniSke gradje, go-dišnji sastanak Hrvatskog ar-heološkog društva je 1981.go-dine organiziran u Vukovaru. Ovakvi su znanstveni skupovi do sada vrlo uspješno održani u Kninu (1969.), Osijeku (1971.), Puli (1973.), Otočcu (1974.), Varaždinu (1975.), Vodicama (1976.), Metkovidu (1977.), Zagrebu (1978, gdje je obilježena i 100-godišnjica osnutka i rada Hrvatskog arheološkog društva), Malom Lošinju (1979.) i Sinju (1980.). Referate i saopdenja s ovih znanstvenih skupova Hrvatsko arheološko društvo objavlju-je u svojim posebnim publikacijama, od kojih je do sada tiskano pet (Otočac, Varaždin, Vodice, Metkovid i Zagreb), dok dvije (Mali Lošinj i Sinj) usko-ro očekuju izlazak iz tiska.
Godišnji sastanak Hrvatskog arheološkog društva i znanstveni skup u 1981. godini održan je u Vukovaru, dime se ovo Društvo uključilo u proslavu 40-godiš-njice ustanka i socijalističke revolucije naroda i narodnosti Jugoslavije u ovom kraju i proslavu 750-obljetnice od kad je ovaj grad dobio privilegij slo-bodnog kraljevskog grada. Skup je organiziran i održan u vremenu od 6. do 9. listopada pod naslovom Rezultati arheoloških istraživanja u istodnoj Slavoniji i Baranji . Premda je ovaj vu-kovarski skup bio ved tredi pokušaj da se u ovoj regiji aktua-liziraju arheološka istraživanja i problemi organizacijske i znanstvene naravi (Osijek 1971. i Varaždin 1975.), i ovaj se put pokazalo da je istočna Slavonija i Garanja arheološki izuzetno bogato područje koje obiluje arheološkim problemima koji još uvijek očekuju potpuniju i sve-obuhvatniju valorizad ju.
Rad ovogodišnjeg sastanka u Vu-kovaru, kao i večine prethodno održanih, odvijao se u tri dije-la: održavanje znanstvenog sku-pa, održavanje Godišnje skupšti-ne Hrvatskog arheološkog društva, te organizacija prigodnih izložbi i stručna ekskurzija.
U okviru znanstvenog skupa po-svedenog novi jim rezultatima arheoloških istraživanja na po-dručju istočne Slavonije i Bara-nje održano je ukupno osamnaest znanstvenih referata i saopde-nja, od kojih jo sedam obradji-valo probleme iz prethistorije (S . nimitr i jevid, Još jednom o problemu završetka ranog neolita u sjevernoj Hrvatsko,j; N.Tasid, Slavon8ko-8remska regija kao no-silac evolucije badenake, kosto-laSke i vučedolske kulture-Z.Markovid, Neka pitanja neolita, eneolita i bronSanog doba našiS-kog kraja i Djakovštine• N.Maj-narid-Pandžid, Srednje bronSano doba u istoSnoj Slavoniji i Ba-ranji• K.Minichreiter, Aakropole s paljevinskim grobovima bronSanog doba u Slavoniji■ A.Dur-man, Ostava kalupa vučedolskog Ijevača bakra iz Vinkovaca- i I.Pavlovid, ZnaSenje i rezultati arheoloških iskopavanja na Gra-boru kod Djakova), pet iz an-tičkog perioda (M.Bulat, Neki novi ji antidki nalazi iz istoSne Slavonije i Baranje-, Z.Vire, Struktura uprave u Cibalama; A.Dorn, Rimska vojniSka diploma iz Negoslavaca-, H.Lukid, Skupni nalas rimakog novca iz Vukovara i Ž.Demo, 0 nekim primjerima imibiranja novca kaone antike na osnovi nalaza iz slavonskog prostora), četiri referata su obuhvatila problematiku istraživanja srcdnjovjekovnlh loka-liteta na ovom području (N.Kla-id, Postanak slavonskih varoši u 1'i.stoljedu o osobitim obzirom na Vukovar, Z.Bojčid, Stanje istraživanja ranosrednjovjekovnih arheoloških lokaliteta istoSne Slavonije i Baranje; K.Minichreiter, Rezultati arheoloških iskopavanja srednjovje-kovnog Osijeka na Križanidevu trgu u Tvrdji i I.Mirnik, Novac akvilejskih patrijarha iz Vuko-vara, dok su dva priloga imala opdenitiji arheološki karakter (I.Iskra-Janošid, Rezultati no-vijih arheoloških istraživanja na podruSju opdine Vinkovci i D.Sokač-Štimac, Arheološka is-
kopavanja u Požeškoj kotlini u godini 1980.). Dva prethodno najavljena referata (B.Brukner, Veze istoSne Slavonije i Baranje sa zapadnom Vojvodinom u poznom neolitu i ranom eneolitu, te J.Šimid, Neki stariji nalazi iz Vukovara i VuSedola u Muzeju Slavonije) zbog odsutnosti referata nisu održana, ali de, kako je najavljeno i oni biti tiskani u zborniku raaova s ovog skupa.
Na Godišnjoj skupštini koja je održana tredeg dana trajanja / ovog sastanka, uz prethodno svečano otvaranje i izbor Raanog predsjedništva, pročitani su iz-vještaji predsjednika Društva (D.Vrsalovid) o radu Društva u vremenu 1980/81. i blagajnika (D.Glogovid) o financijskom poslovanju Društva kroz isto raz-doblje. Nakon diskusije o izvje-štajima, te diskusije i usvaja-nju Pravilnika o izboru delegata u organe Hrvatskog arheolo-škog društva i delegacije u skupštini Saveza arheoloških društava Jugoslavije, pročitan je program rada za razdoblje 1981/82.godine koji je uz redov-nu i izdavačku djelatnost, te medjurepubličku suradnju i rad društvenih predstavnika u Savezu arheoloških društava Jugoslavije, obuhvatio i pripreme za održavanje i organizaciju znanstvenog skupa i godišnjeg sastanka koji bi se trebao održati u Puli 1982.godine.
Održavanje skupa u Vukovaru bio je i povod organizaciji i održa-vanju dviju manjih prigodnih izložbi. Obje su bile organizirane u atriju Gradskog muzeja u Vukovaru, neposredno uz dvoranu gdje se održavao skup. Izložbu o novi jim rezultatima arheoloških istraživanja na Vučedolu organi-zirao je Gradski muzej u Vukovaru, dok je znanstvena knjižara "Mladost" iz Zagreba organizirala izložbu o dosadašnjim izda-vačkim naporima JAZU iz Zagreba u tiskanju publikacija iz oblasti arheologije i bliskije joj povijesne literature.
Učesnicima ovogodišnjeg sastanka u Vukovaru je u okviru održa-vanja znanstvenog skupa bio orrio-guden i posjet kulturnim ustanovama Vukovara (Gradski muzej, Radnički dom - Spomen muzej II.
kongresa KPJ i Zbirka Bauer i Galerija umjetnina koje djeluju u sklopu Gradskog muzeja). U okviru stručne ekskurzije arheo loškim položajima i kulturno-povijesnim spomenicima na širem području istočne Slavonije orga nizirane četvrtog dana održava-nja skupa, posjedeni su lokali-teti na Vučedolu (poznato pra-povijesno arheološko nalazište) Bapskoj (romanička u gotici pre gradjena crkva sv.Marije bogato ukrašena romaničkim ornamental-nim vijencem od opeka), Šaren-gradu (srednjovjekovnom burgu i sjedištu Ivana Morovičskog od 1405.godine s masivnim gotičkim od opeke gradj enim bedemima opasnim jarcima) i Iloku (ant. Cuccium, a u srednjem vijeku jako utvrdjeno središte u kojem su sjelo imali modni knezovi Iločki, te franjevačka gotička crkva Ivana Kapistrana radikalno restaurirana 1907.godine od strane H.Bolea s osobito za-nimljivim grobnim .pločama knezova Iločkih /Nikole 1477. i Lovre 1525./ i plemida Brnjako-vida /XVIII st./). Stručna ekskurzija i ovogodišnji znanstveni skup u Vukovaru je završio posjetom kulturno-povijesnim spomenicima u Vinkovcima.
A.M.
Savjeíovanje arheologa Bosne I Hercegovine ti Banja Lucí od 14 do 16.10.1982
Mr.Aleksandar Ratkovid iz Mosta-ra istupio je sa temom Arheološki spomenici i lokaliteti u razvojnim i prostornim planovima, veoma konkretno ukazujuči na ži-votni angažman arheologije u suvremenom planiranju. Brano Belič, direktor Muzeja Doboja, je prikazao stanje i problematiku vezanu za novootkrivene neolit-ske i eneolitske lokalitete (naselja) u sjevernoj Bosni kao i kulturnu determinad ju istih.
Nakon krade pauze, stručni sa-radnik iz Zavoda za zaštitu spomenika kulture i prirode Banja Luke, Boris Graljuk, podnjeo je izvještaj o najnovijim otkridima i arheološkim zaštitno-spasava-lačkim radovima na lokalitetima Klašnice, Prnjavor, Gornji Šeher i Kastel uz prikazivanje diapozitiva .
Dr.Djuro Basler, viši naučni sa-vjetnik Zemaljskog muzeja BiH iz Sarajeva govorio je o paleolitiku sjeverne i sjeverozapadne Bosne, unjevši neka nova sagledavanja u tragove i indicije o prvom nase-ljavanju i životu ljudskih skupina na ovom tlu.
U veoma živoj diskusiji koja je potom usljedila, uzeli su riječ brojni učesnici savjetovanja, bazirajucii se najvedim dijelom na praktična iskustva realizacije arheologije u okviru svojih matičnih ustanova i na terenu koji pokrivaju, i realnim potrebama za arheološka izučavanja i perspektivama arheologije u po-jedinim djelovima republike i u cjelini. Isticana je neophod-nost timskog rada na zurovskim osnovama, iznalaženja materijal-nih i kadrovskih potencijala za obradu još neobradjenih značaj-nijih lokaliteta, tješnje sa-radnje izmedju odgovarajudih muzejskih i zaštitarskih ustanova i arheologa u republici kao i obezbjedjivanje deficitarnih kadrova neophodnih kao po-modna naučna disciplina pri arheološkim radovima i interpretacijama (paleopedolog, paleontolog, polinolog i si.).
grafija o staroj Banja Luci iz perioda od 1878 do 1939.godine.
U četvrtak, 15.oktobra, drugog dana savjetovanja, kao prvi iz-vještač je istupio dr.Borivoje Čovid sa referatom Sjeverna Bosna i Karpatski basen u rano i srednje bronzano doba. Kustos Muzeja Bosanske Krajine Orhan Jamakovid podnjeo je izvještaj o rekognosciranju praistorij-skih naselja iz okoline Banja Luke a Branka Raunig, direktor Muzeja Pounja iz Bihada o istra-živanjima naselja željeznog doba na području Pounja. Milenko Ra-divojac, kustos Muzeja Podko-zarja iz Prijedora je istupio kao posljednji referent sa te-matikom Nalazi željeznog doba u Podkozarju. Drugi dio prije-podnevnog dijela savjetovanja tretirao je kasnu antiku. Dr. Ivo Bojanovski je podnjeo veoma zanimljiv referat o Rimskom rudarstvu i metalurgiji u sjeve-rozapadnoj Bosni, dok je dr. Veljko Paškvalin razmotrio Se-pulkralne spomenike kasnoantič-kog doba na području sj.zap. Bosne. U svom drugom izvještaju, dr.Ivo Bojanovski je govorio o rezultatima iskopavanja kasno-antičkih substrukcija u Suvaji kod Bosanske Dubice kao i pro-blematici vezanoj za daljnju sudbinu ovog i.zuzetnog kasno-natičkog gradjevinskog kompleksa .
U popodnevnom djelu, posljednjeg radnog djela savjetovanja, pod-nešena su tri referata koja su obradjivala srednjovjekovnu problematiku. Nada Miletid je u svom izvještaju dala globalnu sliku o Ranom srednjem vjeku u arheološkim istraživanjima na području sjeverozapadne Bosne dok je Milan Djurdjevid iz Bosanske Gradiške obradio Topogra-fiju ranoslavenskih gradina na području Bosansko-Gradiške op-štine. Kao posljednji referent istupila je Gordana Sedid iz Banja Luke sa referatom Vrbaška župa, uspješno interpolirajudi arheološke indicije i novopri-kupljenu arhivsku gradju.
Nakon jednogodišnjeg odlaganja, u Banja Luci je od 14. do 16. oktobra 1981.godine održano sa-vjetovanje arheologa Bosne i Hercegovine sa radnom temom ARHEOLOŠKA PROBLEMATIKA SJEVERO-ZAPADNE I SJEVERNE BOSNE.
U srijedu, 14.oktobra u 9,00 sati, okupili su se arheolozi iz cijele Bosne i Hercegovine u ve-likom salonu Doma kulture gdje je otvorena za ovu priliku upri-ličena izložba NOVIJA ARHEOLOŠKA OTKRIČA I ISTRAŽIVANJA s područ-ja banjalučke okoline. Organizator ove izložbe je bio Zavod za zaštitu spomenika kulture i prirode iz Banja Luke, koji je pu-tem pokretnog inventara, terenske tehničke i fotodokumentaci-je prezentirao rad na zaštiti i spašavanju arheoloških nalazi-šta i nalaza u proteklih pet godina sa lokaliteta Pečine-Ko-zarica kod Klašnica (paleolit i eneolit), Krčevine-Silosi kod Prnjavora (neolit), Gornji Šeher kod Banja Luke (turško doba) i iz tvrdjave Kastel u Banja Luci (predhistorija, antika, srednji vjek i tursko-austrougarski period).
Prigodom otvaranja stručnog savjetovanja, arheologe je po-zdravio ispred društveno-političkih organizacij op-štine Banja Luka i poželio do-brodošlicu sa biranim riječima rektor banjalučkog univerziteta "Djuro Pucar-Stari" dr.Ibrahim Tabakovid. Na prigodnu dobro-došlicu, u ime Društva arheologa Bosne i Hercegovine zahvalio se predsjednik Društva mr.Blagoje Govedarica.
Prvi izlagač, sa svojevrstnim ekspozeom bio je dr.Alojz Be-nac, predsjednik Akademije nauka i umjetnosti BiH. Govoreči o stanju i perspektivama arheologije u Bosni i Hercegovini, dr.Benac se osvrnuo i na trenu-tačno stanje arheologije u svi-jetu, Evropi i Jugoslaviji u cjelini, da bi na kraju ukazao i na stanje i perspektive arheološke problematike Bosanske Krajine, odnosno sjeverne i sjeverozapadne Bosne, kao veoma ključ-nog prostora za izučavanje arheologije od šireg značaja.
L) 13,30 sati učesricl savjetovanja su posjetili Zavod za zaštitu spomenika kulture i prirode, gdje su se upoznali sa radovima na revitalizaciji tvrdjave Kastel i posjetili izložbu foto-
Slijededeg, posljednjeg dana, trodnevnog savjetovanja arheologa Bosne i Hercegovine organiziran je izlet autobusom kroz dio sj. zap. Bosne. Na maršuti koja je počinjala i završavala se u Ba-
64
Pohoije skozi stoletja
nja Luci nalazili su se lokali-teti (Trn - ostaci villa rustica, Pečine-Kozarica - paleolit-ska lovaSko-sakupljačka stanica i vuSedolsko naselje, Laktaši -predhistorija i ostaci terma. Mahovijani - ranoslavenski tro-prstenasti ring i ranoslavenska nekropola, i Donja Dolina -predhistorijsko - sojeničko naselje. Na kraju je posječen i memo-rijalni kompleks Jasenovac - gdje su arheolozi odali poštu umorenim žrtvama fašističkog terora u ovom zloglasnom logoru smrti iz vremena II svjetskog rata.
Pri povratku arheolozi su se zadržali na zajedničkom ručku u Bosanskoj Gradišči gdje su toplo dočekani od strane predstavnika SI7,-a kulture i Doma kulture.
Ribnica na Pohorju je bila v času od 16. do 20.septembra 1981 gostiteljica simpozija o krajevni zgodovini, ki je bil drugi te vrste s programa sekcije za krajevno zgodovino slovenskega zgodovinskega društva. Ribniško srečanje je priredilo Zgodovinsko društvi iz Maribora.
Simpozij, posvečen 40. obletnici vstaje slovenskega naroda, je prerasel v pravi kulturni dogodek, kakršnega od časa Gledališča enega Staneta Severja skorajda ne pomnijo, saj se je začel v sredo z literarnim večerom pohorskih rojakov - književnikov in se zaključil v nedeljo s slavnostnim govorom tudi pohorskega partizana Mitje Ribičiča in pohorsko veselico.
Svajetovanje arheologa Bosne i Hercegovine, održano u Banja Luci, sudedi prema odzivu članstva, iznešenim temama i ras-pravama kao i donešenim zaključ-cima je uspjelo. Izmedju ostalih zaključaka, dogovoreno je da se slijedeče godine,slično savjeto-vanje održi u Bihadu ili eventualno u Tuzli.
Boris Graljuk
V novi prostorni osnovni šoli Prve pohorske čete so preuredili telovadnico v "kongresno dvorano", šolska kuhinja pa je odprla "bife". Žal je organizator pozabil na predavatelje, ki so želeli svoje referate popestriti z diapozitivi: tako je diaprojektor potisnil v desni kot prevelike telovadnice in ga skril za zeleno - nepohor-sko rastlinje in govorniški oder, hkrati pa pozabil na zatemnitev dvorane, tako da so bili diapozitivi ob sončnem dnevu kar preveč sončni, da bi jim lahko sledili poslušalci brez sončnih očal.
To je bila le postranska malenkost, tako kot je bil marginalen arheološki prispevek simpoziju, ki bi naj osvetlil le tiste - pred- in prazgodovinske temine pohorskega sveta. Najprej se je Teržanova trudila, da bi predstavila prazgodovinsko poselitveno podobo Pohorja od poznega neo-eneolitika do železne dobe. Slednjo je skušala podrobneje predstaviti na osnovi najnovejših izkopavanj na Pošteli. Arheologijo slovenjgraškega področja je orisala Mira Guličeva. Sprva se je s podrobnejšo analizo ustavila pri legenskih hal-štatskih gomilah, nato pa je na osnovi novih izkopavanj grobišča pri Starem trgu pri Slovenj Gradcu osvetlila pomen Colatia v sklopu rimske province Noricunr. Zelo simpatičen tekst o pohorskem svetu v času od rimske zasedbe do zgodnjega srednjega ve-
ka je pripravil Stanko Pahič, ki je tudi tokrat poskrbel za svojo "anonimnost". Tako so lahko udeleženci prisluhnili skorajda "teatrski izvedbi" Pahičevega dela, žal brez avtorja na premieri .
Arheologija je torej "opravila svojo dolžnost" tudi na Pohorju. Vendar se je znova pokazala njena zazrtost vase. Ni se uspela otresti svojega značilnega her-metičnega jezika, ki nearheologu le malo pove. Ni poskušala podati sintetičnega pregleda in se tokrat približati udeležencem zgodovinskega simpozija - zgodovinarjem, domačinom in ostalim zainteresiranim Pohorcem in ne-Pohorcem. Vendar ta lastnost ni lastna le arheologiji, tudi druge vede bolehajo za njo. Med pohorskimi predavatelji, ki so presegli takšne težave in po katerih se bi kazalo zgledovati, je skorajda hudomušno svežino v pohorsko 14. in 15.stoletje vnesel dr.Koropec, medtem ko je predstavo o srednjeveškem prometu in poteh znal s suverenim predavanjem oživeti profesor Gestrin.
Škoda le, da se organizatorji niso spomnili tudi one - Glazar-jeve:
"da komaj vidi steza se, ki vmes po kolotečini kričvark - koles starinskih - se prek kop položnih
vleče.
Nikamor času ne mudi se tu." Ilona Vidmar
Simpozij o
kulturnohistoričnih in arheoloških problemih jugovzhodnoalpskega prostora v pozni antiki
Simpozij je potekal v času od 24. do 26.9. v prostorih Univerze v Celovcu. Arheološki del referatov so predstavili štirje predavatelji. Kot prvi je poročal Gernot Piccottini iz Celovca o najdbah in raziskavah pozne antike na Koroškem. Pri tem se je naslanjal predvsem na zanesljiva najdišča, domnevnih ni omenjal. Tako smo dobili podobo, ki je v glavnem znana že iz časa Eggerjevih raziskovanj, dopolnil jo je le z nekaj manj, pomembnimi novejšimi najdišči. Pri tem je potrebno opozoriti, da še do danes na Koroškem ni prišlo do zadovoljivega verificiranja podatkov, ki jih je nekoč zapisal Franz Jantsch. Pregled naselbinskih postojank je zaključil s še krajšim pregledom grobišč in naključnih najdb.
Drugo predavanje s podobnim značajem Poselitev Slovenije v pozni antiki, arheološki pregled, je podal Peter Petru iz Ljubljane. V primerjavi s prej omenjenim je to delo pokazalo na mnogo številnejše arheološke rezultate, posebno še v zadnjem času. Tako je pred nami vstala podoba novih raziskanih najdišč, ki jih je avtor postavil v politične in socialno-ekonomske okvire tedanjega časa.
Naslednje arheološko predavanje je imel Franz Glaser iz Celovca, ki je predstavil izsledke revizijskih izkopavanj na Sv. Hemi nad Globasnico (Hemmaberg). Rezultati so nedvomno vredni vse pozornosti, saj v mnogočem spreminjajo podobo, ki smo jo do sedaj poznali iz poročil Rudolfa Eggerja. Poleg že prej znanih cerkva in baptisterija je odkril še manjšo memorialno cerkev, pokopališko cerkev, manjši stanovanjski objekt in sledove večjega, ki pa je šele sondiran. Zanimiva je predvsem sorodnost najdišča (tako po dimenzijah kot tudi po obliki stavb) z najdiščem Kučar pri Podzemlju.
Zanimiv arheološki problem je izpostavil Duje Rendid-Miočevi6 iz Zagreba, ki je govoril o posebnem tipu zgodnjekrščanske arhitekture v noriških deželah. V svojem prikazu je primerjal nekatere tlorise zgodnjekrščanskih objektov s tlorisi posvetnih zgradb iz nekoliko starejšega
obdobja in tako skušal dokazati njihov izvor prav v podeželski posvetni arhitekturi. Teza je v mnogočem še odprta, saj bo potrebno upoštevati še številne spremljevalne okoliščine, kot je po referatu pokazala diskusija.
Odpadlo je predavanje Gustava Traversaria, ki bi moral poročati o arheoloških problemih in raziskavah v jugovzhodnoalpskem prostoru v pozni antiki.
V naslednjo skupino referatov lahko uvrstimo predvsem tiste, ki so se obravnavanega prostora v pozni antiki dotaknili s historičnega aspekta. Tu je še posebej izstopal referat Rajka Bra-toža iz Ljubljane, ki je podal sistematičen in natančen pregled postopne kristjanizacije na področju Slovenije in ta zgodovinski potek dokumentiral tudi s številnimi arheološkimi najdišči in materialom.
Podobno temo (Romanizacija in kristjanizacija vzhodnoalpskega prostora okoli leta 400 n.š.) je imel Adolf Lippold iz Regensbur-ga, le da je bil v svojih izvajanjih mnogo bolj splošen in je ostal pretežno pri širšem historičnem orisu obravnavanega področja .
Herbert Grassl iz Gradca je nakazal etnične in socialno-ekonomske pogoje za romanizacijo vzhodnoalpskega prostora v pozni antiki. Delo je skoraj v celoti temeljilo na pisanih virih, poudarek pa je bil predvsem na ekonomskem vidiku.
Luciano Bosio iz Padove je pred nami ponovno razgrnil Tabulo Peutingeriano in znova kritično pretresel vse podatke, ki zadevajo vzhodnoalpsko ozemlje.
Popolnoma z epigrafskega vidika je nastopil Fritz Freiherr-Lochner von Huttenbach iz Gradca, ki je pokazal na izvor in strukturo rimskodobnih osebnih imen na Štajerskem. Njegov referat in referat Fulvia Babudiori-ja iz Trsta (Opažanja o rimski koloniji Tergestum, njegovih institucijah in dogodkih) sta sena tem simpoziju močno oddaljila od centralne teme, saj sta obravnavala obdobje, ki ni bilo v središču pozornosti tega znan-
stvenega srečanja. Seveda pa sta s tem nekoliko prispevala k poznavanju osnove, iz katere že lahko potegnemo nekaj osnovnih dilem, ki se vlečejo tudi v obdobje pozne antike.
Giovanni Battista Impallomeni iz Trsta je govoril o nekaterih ju-ridičnih problemih v zvezi z najdbami iz mesta Iulia Concor-dia. Gre predvsem za omembe kaznovanja oseb, ki so v antiki ropale in pustošile grobove.
Mario Mirabella Roberti iz Vidma je poročal o mestu Iulium Carni-cum (Zuglio) kot o alpski die-cezi v prostoru akvilejske me-tropolije in nakazal probleme njegovega d is lociranj a v pozno-antičnem obdobju.
Skoraj vsa predavanja je spremljala živahna razprava, ki je odgovorila na marsikatera v referatih nakazana vprašanja, še več pa jih je samo poudarila.
Dvema dnevoma predavanj je nato sledila ekskurzija z ogledom dveh reprezentančnih koroških najdišč, Magdalenske gore (Mag-dalensberg) in' Sv.Heme (Hema-berg).
Slavko CiglencFki
66
kongres
kongres unije za
protohistorijske znanosti.
judai
U Beču je od 4. do 9.1istopada l98l.godine organiziran 16.Me-djunarodni kongres za bizantske študije pod pokroviteljstvom dr. Rudolfa Kirchschlägera, pred-sjednika Republike Austrije.
Na kongresu je učestvovalo 828 znanstvenih radnika iz cijeloga svijeta. Rad se odvijao u 11 sekcija sa 28 podsekcija. Posebno su bila zanimljiva i posjede-na predavanja u okviru sekcija: 4.' Soziale Strukturen und ihre Entwicklung, 5. Funktionen und Formen der Byzantinischen Literatur, 8. Theologie und Philosophie in der Paleiologenzeit, 9. Byzantinische Architektur, i 10. Die Stilbildende Funktion der Byzantinischen Kunst.
Kongresu su prisustvovala 43 znanstvenika iz Jugoslavije (SR Srbija - 31, SR Makedonija - 7, SR Hrvatska - 2, AP Vojvodina -2, AP Kosovo - 1) sa svojim iz-laganjima u okviru gotovo svih sekcija.
Začudjuje činjenica da su znanstveni radnici Hrvatske, koji se ba.ve izučavanjem bizantinske prošlosti, umjetnosti i gradi-teljstva propustili priliku da učestvuju u radu ovog kongresa svjetskog značaja, tim više, što je priobalni dio Jadranskog mora u ranom srednjem vijeku bio direktno ili indirektno pod utje-cajem bizantske supremacije. Na kongresu se lako uočila pojava da strani stručnjaci (Talijani, Grči, Nijemci, Albanci) u okviru svojih užlh specijalizacija obra-djuju u radnjama bizantsku ba-štinu Dalmacije i Istre, te su u okviru njihovog studijskog rada najavljena veda monografska iz-danja bez učešča jugoslavenskih znanstvenika.
Hrvatsku, vedim dijelom Istru, na kongresu su zastupala dva referata: dr. Lujo MARGETId, prof. Pravnog fakulteta u Rijeci i mr. Vesna Girardi JURKIC4, viši kustos Arheološkog muzeja Istre u Puli.
U okviru sekcije 4 (Soziale Strukturen und ihre Entwicklung) dr.Lujo Margetid je jasnom prav-ničkom logikom i minucioznom de-dukcijom razvio teze referata pod nazivom "II sistema giuridi-co nelle province bizantine con speciale riguardo alla costa
Orientale adriatica (Dalmazia e Istria)".
Tema mr.Vesne Jurkid u okviru sekcije 9 (Byzantinische Architektur) - "La continuita edili-zia delle ville rustiche romane in Istria durante le dominazione bizantina", popradena sa 40 di-japozitiva u boji, utvrdjuje gradjevni kontinuitet rimskih ladanjskih i proizvodnih centara u doba kasne antike i bizantske dominacije u Istri. Gradjevni ansambli u Kotoru, Siparu, Čer-varu i Sorni, na Brionima i Išu-li kod Medulina za vrijeme od IV do Vl.stoljeda potvrdjuju arhitektonske modifikacije uvjeto-vane novim socijalnim odnosima, posebno propašdu antičke lati-fundije i nastankom novih kolo-natskih odnosa koji uvjetuju na-puštanje starih klasičnih villa rustica i formiranje na njihovim prostorima novih naselja zbije-nog tipa.
Sažeci svih referata na kongresu objavljeni su u dva podeblja sveska, a kompletan materijal bit de sukcesivno objavljen u posebnim publikacijama (Akten) kongresa tokom 1981. i 1982.godine.
Vesna Girardi Jurkié
Deseti po redu najvedi medjuna-rodni skup arheologa po prvi put je održan izvan evropskog kontinenta. To je vjerojatno utjecalo da je broj sudionika bio izrazito manji, oko '550, za razliku od oko 2000 u Niči 1976.godine. Uoč-ljiva je prisutnost mladih država i naroda s drugih kontinenata Zambije, Mozambika, Senegala, Koreje, Indije i naravno prisutnost svih latinsko američkih ze-malja s dominacijom Sjedinjenih Država, zemlje domadina Meksika i naročito Francuza. Sudjelova-lo je 41 zemalja.
Kongres je u velikoj modernoj dvorani Medicinskog centra, kompleksa klinika i fakulteta, ot-vorio predsjednik Sjedinjenih Država Meksika gospodin José López Portillo, što ukazuje na važnost koja se arheološkoj znanosti daje u ovoj zemlji. Arheologija je na neki način nacionalna znanost u Meksiku, koji posjeduje sjajne indijanske civilizacije, čiji se veličanstve-ni ostaci danomice otkrivaju i to u samóme središtu glavnoga grada ove velike i bogate zemlje, u punome razvitku. Arheološki ostaci čuvaju se i istra-žuju, ali istovremeno i uništa-vaju u udaljerjim i nepristupač-nim predjelima radi medjunarodne arheološke kontrabande. Jedan od najbolje uredjenih muzeja na svijetu je Museo Nacional de Antropología otvoren u Ciudad Meksiku 17.decembra 1964, koji čuva j edinstvene spomenike kultura Tlatilka, Olmeka, Zapoteka, Maya, Azteka i drugih naroda i skupina drevnih stanovnika ove zemlje. Tako da je održavanje kongresau Meksiku bilo i svojevrstno priznanje golemim rezul-tatima što su ih meksički arheo-lozi postigli u istraživanju svoje prošlosti.
Kongres je radio u devet sekcija: Metodologija, Donji paleolitik, Srednji paleolitik, Gornji paleolitik, Epipaleolitik i mezo-litik, Neolitik, Bakreno i bron-čano doba, Željezno doba, Doba velikih seoba. Rad u sekcijama bio je podijeljen u 21 komisiju, prema tematici referata i pri-opdenja. Razvitak arheologije u svjetskim razmjerima je tolik, da ga je nemogude čak i sažeti u najkradim črtama, kao što ni je mogude dati ni pregled kongresnih materijala tiskanih u dvade-
67
set knjiga.	spoznaja i otkrida. Spominjem
"Počeci domestikacije i agrikul-Ono što me je impresioniralo to ture", "Počeci metalurgije", je snažni porast arheoloških	"Prethistorija Pacifika", "Bron-
istraživanja i značajni rezulta- čanodobne civilizacije", "Arheo-fci koji su postignuti u mladim logija razdoblja Hallstatta i La zemaljama kao što su Senegal,	Tžne", "Arheologija ranoga sred-
Zambija, te latinsko-američke	njega vijeka" i drugi brojni ko-
zemlje. Arheologija je uistinu lokviji. postala globalna znanost. Naža-
lost naša prisutnost na ovome Organizacija Kongresa bila je na skupu bila je u potpunom neso- zamjernoj višini sa svom tehnič-razmjeru s rezultatima što ih kom opremom, brojnim izložbama postiže naša arheologija. Potpi- publikacija. Poslije kongresa sani je bio jedini iz naše zem- organizirane su ekskurzije u raz-lje, bio je prijavljen kolega ličite bogate arheološke zone Me-Bora Jovanovid iz Beograda ali ksika, ali sve sa visokim cijeni je došao. Nije ugodno biti sam nama. Potpisani je sudjelovao u na ovako velikom skupu, ali taj jednodnevnoj posjeti Teotihuaca-psihološki osječaj bio je umanjen nu vjerskom središtu staroga Me-nekim specifičnim osjedajem je- ksika s piramidama sunca i mje-dinstva s ostalim evropskim ko- seca. Meksiko je velika i bogata legama u odnosu na ostale konti- zemlja čudesne prošlosti i je-nente, tako da sam se "domače" dinstvenih civilizacija, ali i osjedao uglavnom u društvu če- zemlja velike i sjajne bududno-Ških, njemačkih i talijanskih	sti zbog golemih prirodnih bo-
kolega. Potpisani je referirao u gatstava i položaja na dva ocea-komisiji "Porijeklo gradova" s na, to je narod u potpunosti temom "Early Hill-forts on the svijestan sebe, svoga položaja, Central Dalmatian Islands" o	svoje prošlosti i bududnosti.
svojim istraživanj ima u tome
području.	Mjesto slijededeg XI kongresa
biti de Cambridge u Engleskoj.
Pretežni dio komisija obradivao je paleolitik i fosilnog čovje-
ka. Tu je posebni interes iza- Marin Zaninovid zvao kineski paleontolog Jia (Chia) Lan-po iz Institute of Vertebrate Paleontology and Pa-leonthropology, Academia Sinica, Beijing, koji je u svome predavanju "Where is the Birthplace of Human Being" iznijeo mišljenje da se Covjek prvi puta pojavljuje u Aziji, najvjerojatnije u jugo-zapadnoj Kini i okolnim područjima, dokazujudi to po fosilnim ostacima toga područja. To mije-nja dosadašnju tezu o Africi kao mjestu prvih ljudi.
U mnoštvu priopčenja veliki je udio bio posveden novim metodama i postupcima arheoloških istraživanja, gdje je vidljivo kako arheologija sve više i nuS-no postaje timska interdisciplinarna znanost, koja koristi naj-novije fizikalno-kemijske metode, matematičke i statističke analize i kompjuterizaciju. Posebni kolokviji bili su posvedeni "Datiranju i izotopskin analizama u prethistoriji" i "Banci arheoloških podataka", te "Upotre-bi matematičkih podataka i metoda u arheologiji". Svi su kolokviji bili zanimljivi i puni novih
RAZSTAVE
Še ob rob razstavi
Most na Soči 1880
—1980
sto let
arheoloških
raziskovanj
Že Parisa, bogovom enakega, so zmedle oči beloroke Helene, o Priam glasnd povabi jo k sebi:... "nisi mi Ti zakrivila, bogovi so krivi gorja mi" (Iliada III, 161, 164). Zato se tokrat raje ravnaj-mo po svetu Gerenijca, viteškega Nestorja: niS ne kramijajmo sedd, ne odlagajmo dolgo več dela (Iliada II, 435).
Goriški muzej je v letu 1981 pripravil nadvse zanimivo razstavo o enem izmed najslavnejših slovenskih arheoloških najdišč -o Mostu na Soči. Razstava je doživela svojo premiero v maju na domačih tleh - v prostorih tolminske knjižnice Cirila Kosmača, na jesen pa je gostovala v ljubljanskih Arkadah ob delih kiparja Dremlja. Škoda le, da se je njeno popotovanje že zaključilol
Povod za razstavo, kot lahko razberemo iz njenega naslova in spremljajočega kataloga, je bila stota obletnica začetka sistematičnih izkopavanj do danes najobsežnejšega raziskovanega grobišča iz starejše železne dobe na področju jugov^hodnoalpskega sveta in deseta obletnica sistematičnega dela na raziskavah naselja, za katerega danes lahko trdimo, da je 'najbolje raziskana halštatskodobna naselbina v Sloveniji. Tako ima Goriški muzej kaj predstaviti in tudi za kaj slaviti! Sploh pa imamo Slovenci radi obletnice, pa kaj jih ne bi, saj so bile že Homerjeva slabost.
Razstava je imela nedvomno jasno zasnovo, logičen koncept, hkrati pa jo je oblikovala dokaj sigurna arhitektova roka; pa vendar ji je dajal razstavni ambient tako izrazit pečat, da je skorajda posegel v njeno komunikativnost.
V Tolminu je bila razstava postavljena v preddverju knjižnice. - v enem prostoru. Dvorana je bila spretno razčlenjena z vitrinami na manjše prostore, tako da se je lahko obiskovalec sprehajal po razstavi kot po "mestecu". Zunanji izgled vitrin je imel tudi svojo pomensko funkcijo - v nizkih vitrinah so bile razstavljene grobne najdbe, v visokih pa pretežno naselbinske - hišne. Ob vhodu na levi strani - "preko Idrijce" -so bile razstavljene drobne najdbe iz grobov, katerih namen je bil zgolj ilustrirati nekda-
68
Mednarodni arheološki plakat ali razstava zaradi razstave
nje nošo in morda pogrebne običaje. Na levem "trgu" so bili na panojih predstavljeni na starinskih fotografijah nekdanji izkopavale! in v strnjenem tekstu zgodovina raziskav. Od tod pa sta dve "uličici" vodili med hiše nekdanjega Mosta. Izredno dobra rešitev je bila izbrana za predstavitev izkopavalne dokumentacije in izkopanin. Tik pod načrti posameznih hiš in razlago, kar je bilo pretežno na stenskih panojih, se je nahajal hišni inventar in drobne najdbe iz teh hiš. Na ta način je bilo tudi najbolj preprostemu obiskovalcu in otrokom omogočeno doumeti osnovno logiko arheološkega izkopavanja. Po sprehodu mimo vitrin pa je na desnem "trgu" za zaključno popestritev razstave poskrbela serija diapozitivov, žal brez komentarja.
Ljubljanska razstava je bila drugačna - s svojo belino je učinkovala prazno kot še nepopisan list. Raztezala se je skozi tri sobe: v sredini vsake je bila velika steklena kocka, razpolov-ljena v vertikali z belo steno. Na ta način je dobila kocka svoj "dvojni obraz". Beline kocke pa niso mogle preglasiti drobne najdbe, ki so tokrat samevale na belih policah z redkimi podnapisi - brez tiste tako uspešne koordinacije slikovne dokumentacije in gradiva, ki je bila glavna odlika tolminske razstave. Besedila, slike in dokumentacija so bili namreč razvešeni po belih stenah sob brez prave povezave z razstavljenimi predmeti; izgubljeni v prostoru, čeprav morda ne v času.
Pa vendar je bila razstava kot celota tudi v Arkadah samosvoje doživetje, ne tako polno kot v Tolminu. Preteklost le ima svoj Car, Most na Soči pa še posebej odpira s svojimi "vaškimi" skrivnostmi, ki smo jih poskušali razpoznavati na razstavi, še popolnoma neraziskan svet v slovenski arheologiji.
Razstava ni imela namena, da bi s sodobnejšimi pristopi prinesla novosti v slovenski arheološki razstavniuzus. Pa vendar bi lahko z rekonstrukcijami, čeprav le risarskimi, modeli, maketami, za katere se mostno gradivo kar po- ' nuja, pripravili obiskovalcu nad-
vse zanimivo in poučno popestritev. V osnovi je vsaj poskušala, zlasti tolminska postavitev, nakazati sodoben znanstven princip arheološke vede, v katerem nima več vodilne vloge predmet, temveč prostor - poselitveni sklop. S tem poskusom pa je vnesla kvaliteto, čeprav ne prva in edina, s katero je presegla tudi nekatere večje arheološke razstave, kot je bila npr. Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945 do 1980 z izrazito antikvarično-antikvitetnim konceptom, kar je verjetno bližje večini "sladokus-nih" obiskovalcev razstav.
Črn katalog je spremljal razstavo nevreden omembe pa je izginil iz spomina plakat. Tako dobro pisanega in funkcionalnega kataloga, posebej dragocenega zaradi množice zgodovinskih podatkov o raziskovanjih, že dalj časa ni bilo mogoče vzeti v roke ob arheoloških razstavah v Sloveniji. Morda so preveč okorne nekatere povečave drobnih predmetov in njihova razvrstitev na slikovnih straneh, kar pa odtehtajo kvalitetne fotografije, še posebej fascinira-jo "obrtniška ulica" in deli "štukatur". Glavna pomanjkljivost kataloga pa je, da nima povzetka v tujem jeziku. To je sicer splošna značilnost arheoloških razstavnih katalogov v zadnjih časih v Sloveniji (cfr. Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945-1980, Rešena arheološka dediščina Ljubljane). Prav takšna politika zapira našo vedo v ozek nacionalni okvir; tako se delo nas - arheologov vrti na obodu domače rulete in na ta način le škoduje njeni uveljavitvi.
Biba TerSan
Razstava z zvenečim naslovom Mednarodni arheološki plakat, ki smo jo lahko pred časom videli v ljubljanskem razstavišču Arkade (tja je prispela iz novomeškega Dolenjskega muzeja, pripravil jo je T.Knez), je žal obetala veliko preveč. Ob napovedi, da bo predstavljenih "120 plakatov iz Jugoslavije in inozemstva" smo upravičeno pričakovali, da bomo videli sicer le ozek, a zato pretehtan in kvaliteten izbor plakatov (omenjeni izbor se približno ujema z enoletno svetovno produkcijo tovrstnih plakatov), ki so svojčas mimoidoče opozarjali na javne predstavitve dognanj ,arheološke vede na raznih koncih sveta. Žal pa ni bilo tako.
Videli smo res lahko kar lepo zbirko plakatov, večinoma domačih, med tujimi pa predvsem francoske, angleške in nemške, ki so vsi nastajali kot spremno propagandno gradivo stroke. Dejstvo, da so bili predstavljeni le kot slikovita "stenska" spremljava druge arheološke razstave, ki bi jo lahko označili kot osrednjo "prostorsko" razstavo, nas niti ni posebno motilo. Pravzaprav je to razstavi plakatov z ozirom na njeno zasnovo celo koristilo, saj je do neke mere reševalo njen status, i
Moteča pa je bila predvsem sama zasnova razstave. Le gola zbirka nekega materiala pač še ne more biti ustrezna informacija javnosti. (Tudi kadar se po končanih arheoloških izkopavanjih predstavi najdeno gradivo javnosti, se verjetno nikoli ne pokaže vse, kar je bilo izkopano - tudi tu je potrebna selekcija, po določenih kriterijih seveda!) Da obstajajo plakati tudi za arheološke razstave namreč že vemo. Vedeti bi želeli torej nekaj več o njih. To pa bi bilo možno le, če bi pri taki razstavi upoštevali določene kriterije. In kar gre v tem primeru za plakate, so v prvi vrsti relevantni likovno estetski kriteriji (dodamo jim lahko še druge), ki pa izhajajo iz specifičnih oblikovalskih prizadevanj časa, v katerem so nastali. Kljub temu pa nam je ta mednarodna zbirka arheoloških plakatov le nekaj povedala, oziroma potrdila že znSno: namreč tako kot za vse vrste razstavnih akcij v svetu tudi za arheološke
__r>o
Arheološka razstava v Slovenj Gradcu
velja, da so plakati zanje pove- Pokazati in utemeljiti nekatere arheološke ugotovitve in ki so čini zasnovani na osnovi dobre, bistvene vrednote razstave ARHEO- udejanjali razvojne življenjske čiste fotografije, brez posebnih LOŠKA PRETEKLOST POHORSKEGA PO- silnice v posameznih obdobjih v oblikovalskih posegov.	DRAVJA, ki je bila pod pokrovi- tem prostorskem okviru. Zato je
teljstvom SO Slovenj Gradec odpr- vsekakor bolj umestno, da pri ta 19.9.1981 ob številni prisot- predstavitvi razstave usmerimo Barbara Rupel	nosti tako domačinov kot tujcev, pozornost predvsem na rekonstruk-
bi bilo mogoče najbolj primerno cijo njenega vsebinskega dela, v okviru naslednjih spoznavnih torej na raznovrstne materialne sestavin in pomenskih izhodišč. dokaze, iz katerih izhajajo avtorji pri svojih razlagah, in Rdeča nit razstave je sledila ci- kot rečeno, na njene pomenske lju, predstaviti čimbolj jasno in vrednote, dostopno vsa arheološka obdobja
na območju Pohorja s historično Razstava, ki se je kazala kot nanj navezujočima se severnim in na filmskem traku kronološko se vzhodnim obrobjem. Da pa bi bila razvijajoča zbirka eksponatov -ta naloga v najširšem in najglob- bilo jih je več kot 1000, dopol-jem pomenu besede zadovoljivo re- njena z bogatim fotografskim šena, je bilo potrebno ne samo gradivom (od prikazov posameznih stopiti na pot združenja konkret- lokalitet, situacij med delovni-nih strokovnih moči, marveč tudi mi akcijami, nerazstavljenih nujno pridobiti arheološko gradi- predmetov, do načrtov in zemlje-vo iz vseh tistih ustanov, ki so vidu Pohorja in obrobij z vrisa-s svojimi raziskovalnimi akcija- nimi najdišči itd.), se je primi kakorkoli posegle v omenjeni čela z odlomkom enega izmed treh geografski okoliš in ga seveda še mamutovih oklov, ki so jih v no-hranijo danes. Tako so prispevali vejšem času našli v Dravski do-arheološke predmete Pokrajinski lini. V prvi sobi je bilo raz-muzeji v Mariboru, Ptuju in Ce- stavljeno še kamnito orodje iz lju, Graški deželni muzej (Lan- mlajše kamene dobe, izkopano na desmuseum Joanneum) in tudi Za- širšem območju severovzhodne vod za spomeniško varstvo Mari- Slovenije, vsekakor pa je v njej bor, kjer je začasno shranjena izstopalo keramično gradivo iz zbirka, ki je plod raziskovalne- eneolitske oziroma zgodnje bro-ga dela v zadnjem desetletju.	nastodobne naselbine v Rabelčji
Strokovno pripravo razstave so vasi pri Ptuju. Manjkalo ni niti si zamislili strokovnjaki Zavoda nakita in predvsem glinastega za spomeniško varstvo in iz Po- posodja iz grobišč v Pobrežju, krajinskega muzeja v Mariboru. Mariboru in Rušah, kakor tudi ne Zasnovala in oblikovala jo je	ustrezajočih keramičnih kosov iz
arheologinja Mira Strmčnik-Gulič, prazgodovinske naselbine na Bri-ki so ji priskočili na pomoč zla- njevi gori, iz grobov pri Bene-sti še njeni kolegi in sodelavci diktu v Slovenskih goricah, za-v Zavodu, I.Tušek, J. in S.Goj- paženih predmetov iz bronasto-kovič, M.Leskovec in drugi.	dobnih depojev s Hočkega Pohorja
in iz Pekla pri Mariboru. Kot Razstavo je spremljal tudi kata- vezni člen v tej arheološki polog, v katerem je po uvodnih be- dobi je bila predstavljena tudi sedah dr.Ive Curk podana okvirna lokaliteta Poštela, in sicer z podoba arheoloških dognanj iz ob- maketo gradišča in grobišča, ob dobij najstarejše poselitve Koro- kateri se je "bohotila" okrašena ške krajine (Mira Strmčnik-Gulič) prazgodovinska žara. Tej so se Tej sledi pregled raziskovanj ob pridruževali še eksponati iz Vzhodnem Pohorju izpod peresa	žarnega grobišča v Rabelčji vasi.
Stanka Pahiča. Pred tabelami s
slikovnim gradivom pa prikaže	Svojstveno mesto v drugi sobi
I.Tušek še najnovejšo arheolo- je, kot je razumljivo, zavzemal ško dejavnost na širšem ptujskem inventar iz deloma raziskanih go-arheološkem kompleksu.	mil v Florijanovem gozdu, ki pri-
padajo znanemu, še ne raziskova-V navedenih besedilih (katalog nemu gradišču na Legnu (enemu izje mogoče še dobiti.) in v drugih med železnodobnih poselitvenih člankih arheološkega značaja, ki točk v tem koroškem prostoru, jih avtorji navajajo v opombah, kot so še Puščava nad Starim tr-lahko sledimo temeljnim pogojem gorn, Šance, Raduše, okolica Ra-in vzrokom, ki jih narekujejo	ven itd.), in ki so ga posodili
70
kolegi iz graškega muzeja, dopolnjevala pa ga je maketa naselbine z grobiščem. Trak s prazgodovinsko tematiko se je končal s predstavo latenskih najdb iz Brstja pri Rogoznici.
V	tretjem prostoru so bile prikazane antične najdbe, ki jih je rešil Zavod za spomeniško varstvo iz Maribora v letih 1977 in 1978 v Starem trgu, dodani pa še predmeti iz Joanneuma, iz izkopavanj H.Winklerja pred prvo svetovno vojno. V bogatem in pestrem keramičnem izboru je gledalec lahko opazoval posode od preproste ča-še, vrčka, vaze na nogi do tri-nožne skodele, vrčev, posodic s tankimi stenami itd. Pridani so bili še različni bronasti izdelki (nakit in predmeti uporabne narave) . Vsekakor so bile vredne ogleda tudi steklene posode iz gomile v Miklavžu pri Mariboru
in bronasta škatlica za lepoti-čenje, tudi dvoročajni vrč iz antičnega najdišča Velenik pri Pragerskem.
V	sosednji sobi so bili v največji meri prikazani rezultati najnovejših izkopavanj v ptujskem prostorskem krogu, in sicer: nagrobna plošča legionarja, statuo genija smrti, keramična barvana posoda, številne oljen-ke, steklena dišavnica in razne posodice, fibule, zapestnice, koščene lasnice, jantarni izdelki itd. Opazili smo še poškodovan Jupitrov kip iz fadrama pri Oplotnici in preproste železne nože in druge predmete z Brinje-ve gore nad Zrečami.
Avtorji so v naslednjem prostoru predstavili tri rekonstrukcije najnovejših odkopnih grobov, od katerih sta posebno pozornost vzbujala zlasti žgani in skeletni grob iz Ptuja s svojo arhitekturo in celo zlatimi pridat-ki. Nikakor tudi ni bil odveč prikaz različnih antičnih opek, ki so jih raziskovalci zasledili na predhodno omenjenem, mogočnem in bogatem arheološkem kompleksu v vzhodni Sloveniji.
Logičen zaključek celotnega razstavnega traku (6.soba) sta predstavljala zbirka najdb iz poznoantičnega obdobja (steklo, zapestnice s kačjimi glavami, fibule s čebulastimi glavicami, tipična lončenina) iz Puščave
nad Starim trgom in nekaj iz Ra-belčje vasi in izbor poznanih kosov iz naselbine iz časov velikega preseljevanja ljudstev na Rifniku. Prav na koncu so sledili še: inventar iz staro-slovanskega groba 1 s Ptujskega gradu (turnirski prostor), izkopanega leta 1978; material (ob-senčniki, prstani, pašne spone, sulične osti, posebno opazna emajlirana okrogla fibula z orlom) iz edinega staroslovanskega grobišča na celotnem koroškem predelu - na Puščavi nad Starim trgom - z doslej 136 odkopanimi grobovi kotlaškega kulturnega horizonta (najdbe hrani graški deželni muzej) in še staroslo-vanski materialni dokazi iz Veržeja.
Razstavljeno gradivo tako po svojih likovnih, materialnih, predvsem pa historično pričevalnih vrednotah prinaša pred nas nenadomestljiv dokument človekovega udejstvovanja na omenjenem področju, ne nazadnje pa se kaže njegov pomen tudi za celotno slovensko in njegovo sosednje območje. Popolneje rečeno, nemajhno število predmetov dovoljuje iz-reko, da le-ti, postajajo ne samo izhodiščna točka pri spoznavanju naselitve ljudstev v raznih obdobjih, njihovih navad, kulture, religije itd., marveč tudi vrednote širšega spoznavanja v okviru problematike proučevanja arheoloških obdobij v vzhodnoalpskem pros toru.
In če nadalje izhajamo iz dejstva, "da so kulturni spomeniki (kamor sodi tudi sicer vse razstavljeno gradivo - op.p.) najpopolnejši izraz in najvišji dosežek v procesu človekovega dela, v procesu humaniziranja narave in človeka samega ter njegove ustvarjalnosti - so torej njegova opredmetena zgodovina", potem je treba priznati, da so napori razstavljalcev bili povsem jasno in temu ustrezno podrejeni. V tem nas podpira še ugotovitev meni znanih obiskovalcev, da je razstava delovala kot enovita in z dokaj pretanjenim čutom komponi-rana celota, pa naj si jo kritično opazoval s strani komunikacijskih poudarkov, estetsko oblikovnih zaznav ali samega izbora arheoloških materialnih dokumentov itd.
V navedenem pa se odražajo tudi izhodišča za smernice bodočega dela strokovnjakov na tem področju, ne glede na to, da je bila z razstavo dokončno potrjena upravičenost dela arheologov in njihovih hotenj oziroma njihovega družbeno pogojenega programa v tem okviru.
Razstava prinaša tudi priznanje vsem tistim delovnim ljudem (in seveda naši družbi sploh, saj se vključuje v praznovanje 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti), ki so s svoj in pravilnim gledanjem omogočili, da se je raziskalo in ohranilo pred uničenjem razmeroma veliko historično materialno bogastvo, ki je enkratno in nenadomestljivo.
In da bi arheološki spomenik, tu mislimo ne samo na arheološko gradivo, kakršno je pred nami, marveč tudi na najdišče v naravi, zaživel v vsej svoji celovitosti in postal stalno prisoten del tamkajšnje kulture, torej v njihovi vsakdanjosti, je vsekakor ta prireditev nemalo pripomogla. Zaradi svojega prvenstva, saj je prva tovrstna razstava v tem slit kovitem delu slovenske dežele, pa je tudi povsem dopolnila doslej manjkajoči in pogrešani del v bogatem (posebno v likovnem krogu) , oplemenitenem kulturnem tkivu osrednjega mesta na našem Koroškem. Zaključimo lahko torej, da je slovenska arheologija z njo ponovno potrdila svojo identiteto.
Marijan Slabe
71
Nove najdbe
Ob stoletnici o
'Ob začetku velikih zaščitnih del pri gradnji termoelektrarne Dimno je beograjski Narodni muzej razstavil izbor najdb iz ogroženega Viminacija. Takšne razstave imajo navadno dvojen cilj - so obolos družbeni skupnosti, ki vlaga znatne vsote v zaščito kulturne dediščine, obenem pa so sredstvo angažiranja javnosti v borbi za še ustreznejšo in popolnejšo zaščito te dediščine. Njihova aktivistična narava dovoljuje zasnove, ki ne upoštevajo običajnih norm infor-mativnosti, saj je motivacija le posredno povezana z interpreta-tivnimi interesi stroke, obenem pa je v teh primerih običajno tudi čas za pripravi razstave omejen. V primeru Viminacija so se avtorji odločili za izbor atraktivnih predmetov, predstavljenih kot "najdbe", z razmeroma skromnim spremnim tekstom v katalogu. Koliko je bil tak koncept v okoliščinah in okolju, ki mu je bila razstava prvenstveno namenjena, ustrezen, so morali presoditi drugi. Ljubljanska postavitev se v tem smislu zdi povsem izven konteksta in minimi-ziran koncept tu deluje izrazito kot slabost in pomanjkljivost razstave. To še potencira dejstvo, da je slovenski razstavni list, ki je ob več kot rudimen-tarnih napisih v vitrinah edini tekstovni del razstave kot informacija še skromnejši od originalnega kataloga ter da podatke o predmetih samih lahko dobimo samo v originalnem katalogu, vendar pa se z njegovo uporabo očitno ne računa, saj ob predmetih preprosto ni kataloških številk. Ljubljanska postavitev se tudi ne more pohvaliti z jasno notranjo strukturo. Vse se izčrpa v nekaj rutinskih prijemih razpostavijanja medsebojno praviloma povsem nepovezanih predmetov po posameznih vitrinah. Logike poteka razstave nismo uspeli zaslediti in dejstvo, da najdemo depo iz Bare v prvi sobi, srebrno posodje 6.stoletja pa v zadnji vitrini, smo prej 'pripravljeni pripisati slučajnosti kot pa nekemu izrazitemu hotenju.
Ima pa ta razstava še en aspekt, ki ga ljubljanski Narodni muzej kot posredovalec in organizator nikakor ne bi smel prezreti. Vi-minacij namreč tu ni povsem neznan pojem - žal manj v svojih historičnih konotacijah, bolj pa kot origo iskanih predmetov, od nakita in posodja do novcev, ki se ne tako redko pojavljajo na ljubljanskem tržišču antikvi-tet. Razstava ni izkoristila priložnosti, da se nedvomen interes s primerno oblikovano informacijo usmeri v razmišljanje o izpovednosti materiala v kontekstu najdišča in o škodi, ki se arheološkemu kompleksu kot zgodovinskemu dokumentu (viru) dela z ropanjem in pollegalno trgovino. Tako se bojimo, da bo predstavitev lepih in dragocenih najdb, ki je v Beogradu morda optimalno opravila svoje poslanstvo, v Ljubljani izzvenela povsem antikvarsko - to pa Vimi-naciju ne more koristiti.
Božidar Slapšak
V	letošnjem januarju je povsem neopazno minilo sto let od odkritja naše najlepše in najbolj znane izkopanine - situle z Vač.
V	strokovni literaturi namreč niso enotni niti glede letnice najdbe (cf. J.Kastelic, Situla z VaS, 1956, 33: napačno leta 1883, kljub izrecni von Hochstet-terjevi navedbi, da je bila "im Frühjahr 1882" najdena "einhenkelige S i 't u I e a u 8 Bronze mit ihren figuralen Der Stellungen in getriebener Arbeit, welche im Besitz des Laibacher Museums ist" cf. Die Neuesten Gräberfunde von Watsch und St.Margarethen in Krain, Denkschriften d. math. - naturviss. Cl. d. kais. Akad. d. Wiss. 47, 1883, 10; o dokaj točni lokaciji in globini najdbe cf. o. c., 3; zmedo okoli prave letnice je verjetno pripisati Dežmanovemu = Deschmannovemu terminu "zu Beginn des heurigen Frühjahrs", ko govori o epohalnem vaškem odkritju, cf. MCC NF 9, 1883, 16). Nikjer seveda ni natančnega zapisa o dnevu in mesecu najdbe, še manj
o najditelju, ki je v literaturi označen kot Arbeiter, Bauernbursche, oziroma nek kmet. Edino F.Stare navaja ime najditelja, Janeza Grilca s Klenika (npr. cfl. Vače, ArheoloSki katalogi Slovenije 1 , 1955,, 65 op. 21).
Prva risba situle z Vač, verjetno še leta 1882 (po von Hochstet-terju).
KRATKE NOVICE
Bilješke uz zagreba čku proslavu svjetskog dana muzeja I.
Nasprotno je izročilo o najditelju in znameniti situlski najdbi še vedno živo. Janez Grilc, p. d. Pri Plezčtovih, Klenik 8, pravi, da je njegov oče Janez Grilc (rojen 7.12.1860 - umrl 17.4. 1931) izkopal situlo na dan sv. Antona, 17.januarja, v 24.letu starosti, in sicer na ledini Nad Lazom, tik desno od kolovoza za Slemško (sled Grilčevega kopanja je še vidna, v obliki manjše okrogle jame v gozdu, na meji kopanja Kranjskega deželnega muzeja iz leta 1881 in kneza Ernsta von VJindischgratza iz let 1879-1880, že na slednjem prostoru; svet ima pare.št. 1198 k.o. Vače in je bil takrat last Reze Poljanec s Klenika). V zvezi z najdbo je zanimiv še en podatek: Grilčevi hranijo izvirno fotografsko kopijo z žigom ljubljanskega fotografa Julia Muller-ja na hrbtni strani; gre za prvo fotografijo situle z Vač, verjetno že iz leta 1882, in hkrati za najstarejši znani fotografski posnetek z arheološkim motivom na Slovenskem (morda je J.Muller tudi avtor obeh fotografij, ki ju objavlja Deschmann, o.c., Taf. I; vendar moramo opozoriti, da se od dokazano Miillerjeve fotografije nekoliko razlikujeta). Na hrbtni strani stare fotografije je tudi okorni zapis Janeza Grilca v zvezi s prodajo situle tedanjemu Kranjskemu deželnemu muzeju za 18 gld. Ne da bi se na tem mestu spuščali v ovrednotenje odkritja tako po likovni kot arheološki plati, naj opozorimo, da gre nedvomno za najbolj priljubljeno antiko z naših tal, ki si je že leta 1882 utrla pot v mednarodne strokovne kroge (cf. Tlschler, v Corresp. - Blati der deutschcn Gesellachaft fUr An-throp., Ethnol. und Urgesch. 12, Dec. 1882). Skrbno zbrana dosedanja bibliografija o situli z Vač bi njeno mesto in pomen v prazgodovinski arheologiji dovolj nazorno prikazala, žal tega nimamo. Sicer bi situlska umetnost tudi brez znamenite vaške najdbe prepričljivo opozarjala na izvirno izraznost likovnih hotenj že-leznodobnega človeka v alpskem srednjeevropskem prostoru, vendar bi bili mi zagotovo prikrajšani za enega največjih biserov te umetnosti, če ga ne bi izkopal za tiste čase izjemno prosvetljeni samorasli kmet - starinokop Janez Grilc s Klenika. Davorin Vuga
Medjunarodni dan muzeja bio bi lijepa prigoda da se, osim na samu proslavu, osvrnemoi na vrlo često. spominjane tvrdnje o nedo-voljnjoj otvorenosti muzeja, ali još više na položaj koji institucije te vrste imaju u našem društvu. Kako su kod nas muzejske ustanove premalo pri-sut.ne u svakodnevnici što se kosi s njihovim mogudnostima, zadacima i potrebama društvene zajednice, neophodne su dinamične animacijske i propagandne akcije. Cilj je da muzej u informacijskom i komunikacij-skom smislu postane dio svako-dnevnice, da dokaže svoj značaj i da aktivno nastoji povečati broj i kvalitet posjeta. Manifestacija koju predlažemo za ovu priliku bila bi prvi do-gadjaj te vrste kod nas i vje-rujemo da de naidi na dobar prijem stručnjaka, široke publike i sredstava javnog informiranja. To bi osiguralo ne samo uspjeh "proslave" nego i doista napravilo značajan po-mak na području muzejske pro-fesije, te kulturne akcije i animaci je.
Odluka da l8.svibanj bude proglašen Medjunarodnim danom muzeja, donesena je na ll.gene-ralnoj konferenciji Interna-cionalnog savjeta za muzeje -svjetskoj strukovnoj organiza-clji muzeja i srodnih institucija ko ja djeluje pri UNESCO-u. Slogan te manifestacije glasi:
"Muzeji su značajno sredstvo kulturne razmjene, obogadlva-nja kultura, razvoja medjusob-nog razumijevanja, te suradnje i mira medju narodima."
Kako su u vrijeme pisanja ovog članka bili u toku tek priprem-ni radovi za prvu proslavu Dana muzeja u Zagrebu, zadržati demo se isključivo na programu manifestacije, za koju vjerujemo da de prerasti u tradicionalnu proslavu. Uspješnost ove namje-re, omoguditi če da se u skoroj bududnosti i temeljiteje osvrnemo na dvije naprijed spomenute aktualne teme koje se najnepo-srednije vežu uz djelatnost svih muzeja - uključujudi i one unu-tar kojih egzistiraju i arheološki odjeli.
P T.AN I PROGRAM MANIFESTACIJE
1.	Uvodni govor
tekst bi sadržao 3-4 kartice, sročen na duhovit i informa-tivan način. U njemu de se nadi podaci o značaju muzeja, o značaju Dana muzeja, o značaju kulturne akcije i animacije idr.
2.	Koncerti
a)	ansambl za staru glazbu "Universitas studiorum Zagrabiensis"
b)	zbor "Vatroslav Lisinski"
c)	jazz - grupa
d)	ročk - grupa
ansambli bi izvodili glazbu u rasponu od ranog srednjeg vi-jeka do XX stoljeda. Članovi bi bili odjeveni u kostime koji bi odgovarali programu.
3.	Kazališne predstave
a)	grupa "Histrioni"
b)	grupa učenika Centra za jezike (bivša Klasična gimnazija)
bududi da je mjesto održavanja Dredstava vrt Arheološko« muzeja qdje ima na otvorenom izloženih antičkih kamenih spomenika, "Histrioni" bi održali predstavu "Arheološka iskapanja kod sela Dilj"; nrupa učenika izvela bi recital i čitanje tekstova na la-tinskom jeziku.
4.	Promenadni koncert i zagrebač-ki korzo 1900. g.
1 i mena glazba bi nakon održa-nog koncerta u paviljonu na 7,r1njevcu prošetala gradom u prntnji studenata umjetnosti odjevene u qradjanske kostime s početka ovog stoljeda. Ova-kav koncert potrebno je organizirati zbog osobine da stvori ugodjaj proslave i nekih tradicionalnih osobina gradske kulture. U isto vrijeme gradom bi kružio i tzv. turistički tramvaj (tramvajska kola s prikolicom iz 30-tih godina ovog stoljeda).
5.	Video i filmske projekcije na zidovima okolnih zgrada te u lapidariju Arheološkog muzeja projicirati de se vizualni materijal koji se tiče muzeja grada Zagreba i nekih tema koje se uklapaju
u koncept proslave Dana muzeja.
73
6.	Plakat, transparenti, leči, naljepnice
bududi da je akcija zamišljena kao animacijski projekt za široku publiku, potrebno je unaprijed obavijestiti gra-djane o dogadjanju i animirati ih.
7.	Otvoreni muzeji
tog dana svi muzeji bi imali besplatan ulaz, a s;vaka dva sata organizirala hi se i bes-platna vodstva.
8.	Otvorena ekspertiza
radi se o akciji kcja bi oipo-gudila da se muzeji približe najširoj publici na sasvim osobit i koristan način. Valorizacija predmeta koji su u posjedu pojedinaca afirmira spoznaju po kojoj ideja muzeja ne prestaje fizičkom granicom institucija. Postoji potreba mnogih da o predmetima iz svog vlasništva dobiju mišljenje stručnjaka za pojedino područ-je. Time ti pojedinci dobivaju mnogo, ali muzeji takodjer stiču dragocjen uvid u privatno vlasništvo što može biti takodjer od koristi u otkupnoj politici. Ekspertize na Dan muzeja bi bile usmene i bes-platne.
9.	Uredjivanje izloga
u suradnji s IKRO "Mladost" urediti de se originalnim muzejskim eksponatima izlozi svih knjižara "Mladosti"u Zagrebu. Posebno je važno što čeu akciji "22 knjižare" biti obuhvadeni i periferni djelovi grada.
Zoran Gregi Arheološki muzej Trg N. Zrinskog 19' 41000 Zagreb
SESTANKI
XIII SETTIMANA DI STUDI AQUILEI-ESI I MUSEI DI AQUILEIA
24.4.-1.5.1982, Aquileia
Ekskurzija: 2 . - .1. '>. 19 8 2 , Beljak (Vilach) in Celovec (Klagen-furt), 100.000 Lit
Štipendija: za študente in mlajše arheologe, prošnja s podatki in priporočilom do 5.4.1982
Program:
J.SaSel, Aquileia fra 1'Italia e l'Illirico. Riflessioni nel centenario del Museo L.Bertacchi, 11 Museo Archeo-logico Nazionale di Aquileia
B.Forlati	Tamaro, 11 Museo Pa-leocristiano
G.Cavalieri Manasse, Architet-
ture romane in Museo L.Beschi, La scultura romana di
Aquileia A.Giullano, I sarcofagi attici S.Vitri, Le collezioni pre-
istoriche L.Bertacchi, Musaici in Museo R.Noll, Arte aquileiese a Vienna S.Piussi, Le guide dei Musei di
Aquileia M.Carina Calvi, Ambre e orefi-cer ie
G.Gorini, La collezione numisma-tica
G.Sena Chiesa, Le gemme di Aquileia
M.Carina Calvi, Votri romani di Aquileia
F.Scotti	Maselli, La ceramica ed Aquileia
G.Bandelli,	Le iscrizloni repub-licane
G.Alfoldi, Le iscrizioni impe-r iali
C.Zaccaria,	Traversie delle epi-grafi aquileiesi
E.Arslan,	Musei ieri, oggi, domani
F.Kicci,	11 lapidarlo gradóse
G.	Pi ccottinl , C.li arnesi d L ferro di Aquileia
L.Ruaro Loseri, La collezione
Zandonai di Trieste M.Buora, Le collezioni aquileiesi di Udinn P.liopreato, Posi ageminati bi-
zantini in Museo A.Tagliaferri, Sculture alto-
medievali G.Cuscito, Le iscrizioni paleo-cristiane
Prijava: Centro di Antichita Al-toadriatiche, Istituto di Archeologia dell 'Universita di Trieste, Via dell'Universita 3, 34123 Trieste, Italija, tel. 7 4 4113
Prijavnina: 15.000 Lit
XXIX CORSO DI CULTURA SULL 'ARTE RAVENNATE E BIZANTINA
18.-27.4.1982, Ravenna
Program:
F.W.Deichmann, Prolusione: Co-stantinopoli e Ravenna: un confronto
V.v.Falkenhausen, I monasteri greci sul monte Latros (X-XI secolo)
P.E.Arias, Anfora argéntea de Porto Baratti (Populonia)
A.M.Iannucci,	S.Apollinare in Classe a Ravenna: contributi all 'indagine della zona pre-sbiteriale
W.F.Volbach, Oreficeria raven-nate e bizantina
B.Forlati	Tamaro, Testimonianze dell 'arco esarcale adriatico
F.Crosara,	Costantinopoli nella storiografia altomedievale
L.Beschi, I rilievi ravennati dei "troni": osservazioni e proposte O.Capitani, La pubblicistica ravennate nella lotta delle investiture: recenti prospettive O.Feld, I sarcofagi mediobizan-tini
L.Faedo, II foro di Teodosio a
Costantinopoli O.Feld, La scultura architetto-
nioa mcdlohlzanl i na ("..(', Sus I n I , I,'.ippi ore I o romano a Ravenna
D.Kuban, I,a chiesa detta Kalen-derhane e i problemi intor'no alia sua storia R.Farioli, Sculture bizantine in Italia
II. Bolting, Problemi. vecchi e nuovi sull'arte della rinascen-za macedone D.Kuban, Caratteristiche archit-toniche dell 'architettura bizantina del medioevo a Costantinopoli
G.Cortesi,	I principal! edifici sacri ravennati in funzione se-polcrale nei secoli V e VI
G.Tabarroni, 11 Mausoleo di Teodorico: riflessioni e proposte
Rok: 5.4.1982
74
Prijava: Segreteria del Corsi di Cultura sull 'Arte Ravennate e Bizantina, Casa Traversari, Via S.Vitale 28, 48100 Ravenna, Italija, tel. 37541
Prijavnina: 20.000 Lit
Rok: 10.4.1982
LE DEUXIÈME ÂGE DU FER DANS LE NORD DE LA FRANCE ET LA BELGIQUE OCCIDENTAL STRUCTURE ET FONCTION DE FORTIFICATION DE L'ÂGE DU FER
1.-3.5.1982, Mons-Bavai
Informacije: Anne Cahen-Delhaye, Service National de Fouilles de Belgique, Parc du Cinquantenaire 1, Bruxelles
KOLOKVIJ POVEZAVE SEVER-JUG
Zgodovinske in kulturne povezave in trgovina vzdolž evropskih jan-tarskih poti od 1.tisočletja pred n. št. do konca rimskega imperija
30.■5.-4 .6.1982, Bozsok
Ekskurzija: mesta vzdolž madžarskega dela jantarske poti, obisk muzejev v Szombathelyu in Kos-zegu ter arheološkega najdišča Velem (St.Vid)
Prijava: Dr.Gabor Bandi, Savaria Muzeum, Szombathely, Kisfaludy S.Utca 9, tel. 12-554
KOLOKVIJ - ARBEITSGEMEINSCHAFT NEOLITHIKUM
1.-2.6.1982, Kassel
Tema: Neolitske družbe in njihova preskrba s surovinami
Prijava: Dr.Jorg Schibler, Kan-tonsarchctologie Solothurn, Westbanhofstrasse 10, CH-4500 Solothurn
Rok: 15.4.1982
1982 INTERNATIONAL GLASS CONFERENCE
7.-12.6.1982, New York - Corninq - Toledo
Delo bo organizirano v osmih skupinah: 1. prazgodovinsko in predrimsko, 2. rimsko in pozno-antično, 3. srednjeveško, bizan-
tinsko in islamsko, 4. renesančno, 5. 17.-18.stol., 6. 18.-19. stol., 7. sred. 19.-20.stol., 8. znanost in konzervacija
Informacije: Dr.Sidney Goldstein, The Corning Museum of Glass, Corning, N.Y. 14831, ZDA
ARCHEOLOGIE DU TERROIR -RUPTORES ET CONTINUITE DANS L'OCCUPATION DES SOLS
24.-26.6.1982, Chateauroux (Indre) , Francija
informacije: MM. Buchsenschutz et Coulon, 2 rue Traversiere, F 36 110 Levroux
VIII CONGRESS OF THE INTERNATIONAL FEDERATION OF THE SOCIETIES OF CLASSICAL STUDIES (FIEC)
27.8.-1.9.1982, Dublin
Informacije: Prof. G.Watson, Royal Irish Academy, 19 Dawson Street, Dublin 2, Ireland
Mednarodni komite Konqresa bo izbral referente, teme referatov bodo izbrali referenti. Posebej bodo iskali referate iz papiro-logije, antične filozofije, epi-grafike, gledališča, rokopisne tradicije in mikenologije. Uradni jeziki bodo angleščina, francoščina, nemščina, italijanščina, španščina in latinščina.
9. CONGRESSO INTERNAZIONALE DI STUDI SULL 'ALTO MEDIOEVO IL DUCATO DI SPOLETO
27.9.-2.10.1982, Spoleto
Program:
I. Država
1.	P.M.Conti, La sede sovrana nell 'Europa barbarica e
1 'origine della fortuna di Spoleto
2.	S.Gasparri, Spoleto longo-barda
3.	E.Hlawitschka, Die Widonen im Dukat von Spoleto
4.	E.Sestan, II Comune di Spoleto tra i Comuni italiani
5.	D.Waley, 11 Ducato di Spoleto dagll Svevi ali 'Albornoz
II.	Institucije
1.	J.P.Brunterc'h, Les circonscription civiles et eccle-siastiques du Duche de Spo-lete et les fluctuations de son territoire du VIIIe au XIIe siecles
2.	C.Grühl, Urkunden und Kanzlei der Herzöge von Spoleto
3.	A.Pratesi, Lo sviluppo del notariato nel Ducato spoleti-no attraverso la documenta-zione privata
4.	F.Crosara, Spoleto: magistratura e popolo neqli statuti medieval!
III.	Cerkev
1.	P.Boglioni, Spoleto nelle opere di Gregorio Magno
2.	A.Settia, L 'organizzazione plebana nella diócesi di Spoleto: dati e problemi
3.	R.Guarnieri, La santita fem-minile
4.	B.Toscano, La diócesi di Spoleto nei secoli XII-XIV
5.	R.Gregoire, L'agiografia monástica spoletina: tra storia e tipología
6.	C.Leonard!, L'agiografia del territorio, di Spoleto dal se-colo XI al XIV
IV.	Mesto in teritorij
1.	B.Toscano, Il centro urbano altomedievale e medievale
2.	L.Quilici, La rete stradale
3.	O.D'Assia, Gli insediamenti nello spoletino fino all 'VIII secolo
4.	J.M.Maire Vigueur, Nobilta feudale, lotta contadina e insediamenti rurali nel contado di Spoleto (XIII-XIV secolo)
5.	L.Pani Ermini, Gli insediamenti monastici nello spoletino fino al secolo X
6.	M.Sensi, I mendicanti a Spoleto
V.	Ekonomija in kultura
1.	P.Supino Martini, La produ-zione libraria negli scripto-ria delle abbazie di Farfa e di S.Eutizio
2.	T.Kölzer, Codex libertatis: Ueberlegungen zur Funktion des Regestum Farfense und anderer Klosterchartulare
3.	C.A.Mastrelli, Tracce della dominazione longobarda nell onomastica e nella toponomástica spoletina
75
4.	I.Baldelli, Uso del volgare nel Ducato di Spoleto
5.	A.Peroni, Elementi di conti-nuita e di innovazione nel romanico spoletino
6.	A.M.Romanini, Arte gotica nel Ducato di Spoleto
7.	M.Righetti, Analisi di alcuni problemi architettonici di eta gotica in area spoletina
Prijavnina: 10.000 Lit
Rok: referati do 15.4.1982, oddani tipkopisi do 30.5.1982
Prijave: Centro italiano di studi sull'alto medioevo, Palazzo Ancaiani, Piazza della Liberta, 06049 Spoleto, Italia
Štipendija: 20 štipendij za tuje raziskovalce po 200.000 Lit. Interesenti morajo do 15.6.1982 poslati naslednje podatke: univerzitetni naslov, potrdilo univerzitetnega profesorja ali primernega raziskovalca, da kandidat posebej proučuje obravnavane probleme, podatke o opravljenem študiju, publikacije
SIMPOZIJ - LE LITTORAL THRACE ET SON ROLE DANS LE DEVELOPP-MENT DU MONDE ANCIEN 5.-7.10.1982, Sozopov, Bolgaria
Ekskurzija: 8.-11.10.1982 po muzejih in arheoloških najdiščih Bolgarije
V SEMAINES PHILOPPOPOLITAINES DE L'HISTOIRE ET DE LA CULTURE THRACE - LA THRACE ET LE MONDE ORIENTAL MEDITERRANEEN XVI-XI SIECLE AVANT N.E.
8.-19.10.1982, Plovdiv, Bolgaria Sekcije :
1.	Processus ethnogénétiques
2.	Développment historique et culturel
3.	Mythologie et religion
4.	Relations culturelles
Prijave: Musée National Archéologique, Pl. Saédinénijé 1, Plovdiv
XXII CONVEGNO DI STUDI SULLA
MAGNA GRECIA
začetek' oktobra 1982, Taranto
Informacije: Rosaria Pulinas Stazio, Convegni di Studio sulla Magna Grecia, Ente provinciale per il Turismo, Corso Umberto 113, Taranto, Italija
Štipendije: Mlajši kolegi in študentje lahko kandidirajo za štipendijo v znesku 70.000 Lit. Prošnji je treba priložiti priporočilo znanega arheologa.
12. INTERNACIONALNI SIMPOZIJUM -KULTURNE I IIRONOLOŠKE VEZE JUGO-SLAVENSKOG PODUNAVLJA SA GRANIČ-NIM PODRUČJEM U POZNOM ENEOLITU I RANOM BRONZANOM DOBU
3.-7.10.1982, Novi Sad
Informacije: Institut za istori-ju, Stevana Musiča b.b., 21000 Novi Sad
MEDNARODNI SIMPOZIJ ZAŠČITA KRASA - ob 1.60-letnici turističnih Škocjanskih jam
8.-9.10.1982, Lipica
V okviru simpozija naj bi bila predstavljena tudi arheološka raziskovanja na področju matičnega Krasa z razstavo in referati .
Prijave: Vili Borjančič, Hotel Triglav, 66210 Sežana
Rok: prijave referatov do 1.4. 1982, oddaja 1.9.1982
Prijavnina: 300 oz. 450 FF
Ekskurzija: 1500 FF
Organizacija: Professeur Henry de Lumley, Institut de Paléontologie Humaine, 1, rue René Panhard, 75013 Paris, Francija
13. MEDNARODNI LIMES KONGRES
18.-25.9.1983, Aalen, Ostalbkreis, Baden-Württemberg, BRD
Predekskurzija: 14.-17.9.1983 iz Basla skozi severno Švico in južni Baden-Württemberg. Cena: 300 DM.
Pokongresna ekskurzija: 26.-27. 9.3 982 na Bavarsko pod vodstvom dr.R.Christleina. Cena 200 OM.
Rok: 1.5.1982 za vse, tudi referate (20 minut) in kratka poročila (10 minut)
Prijave: Landesdenkmalamt Baden-Württemberg
Abteilung Bodendenkmalpflege "Limeskongress" Schillerplatz 1 D-7000 Stuttgart 1
Simpozij INTERACTIONS DES SLAVES DE L'EUROPE CENTRALE ET D'AUTRES ETHNIES AUX 6e-10e SIECLES
oktober 1983, Nitra
Simpozij LES CONNAISSANCES NOUVELLES SUR LA GENESE ET LE DEVELOPPMENT DE LA CIVILISATION DE LENGYEL
September 1984
I61 CONGRES INTERNATIONAL DE PALEONTOLOGIE HUMAINE
16.-21.10.1982, Nice, Francija
Delo orqanizirano v 6-ih sekcijah: 1. Primates non humaines, 2. Australopithèques et Homo sapiens, 3. Homo erectus. 4. Homo sapiens neandertalensis, 5. Homo sapiens sapiens, du paléolithique supérieur et du mésolithique,
6.	Homo sapiens sapiens, du néolithique et des âges des métaux,
7.	Populations subactuelles et actuelles.
Simpozij METHODES MODERNES DE DATATION DANS L'ARCHEOLOGIE (DISCIPLINES NATURELLES ET TECHNIQUES, LA QUESTION DE L 'EXACTITUDE)
september 1985
Vse tri simpozije prireja Archeo-logick}? listav Slovenskej akadé-mie vied, 94921 Nitra - Hrad, ČSSR (dr.B.Chropovsk^). Natančnejše informacije dobijo interesenti na zgornjem naslovu.
76
ORUDJE I ORUŽJE SREDNJEG VEKA U JUGOSLAVIJI
25.-28.4.1982, Novi Sad
Organizacija: SADJ SrednjevekovT na sekcija
4. SASTANAK SRPSKOG ARHEOLOŠKOG DRUŠTVA in
2. KOLOKVIJ O ZAŠTITNIM ARHEOLOŠKIM ISKOPAVANJIMA NA DJERDAPU
20.-22.maj 1982, Kladovo
ARHEOLOŠKA PROBLEMATIKA ZAPADNE BOSNE
september 1982, Bihad
Srečanje organizira Arheološko društvo BiH in Muzej AVNOJ-a i Pounja.
DUHOVNA KULTURA ILIRA
5.znanstveno srečanje o ilirski problematiki
konec oktobra 1982, Hercegnovi
Srečanje organizira Centar za balkanološka ispitivanja ANU BiH in Črnogorska akademija nauka i umetnosti
Uvodni referati:
-	Umetnost pri Ilirih v prazgodovini (B.čovid, S.Gabrovec),
-	Umetnost pri Ilirih v antiki (D.Rendid-Miočevid),
-	Kult mrtvih pri Ilirih v prazgodovini in antiki (M.Garaša-nin, A.Benac) ,
-	Uvodna razmišljanja o problemih religije in kulta pri Ilirih v antiki (M.Suid),
-O jeziku Ilirov (R.Katičič).
Rok prijav: 30.4.1982
NEZAKCIJ OD PRAPOVIJESTI DO RANOG SREDNJEG VIJEKA
20.-21.9.1982, Pula
Znanstveno srečanje organizira Arheološki muzej Istre pod pokroviteljstvom JAZU.
Prijava: AMI Pula, Mate Balote 3
Inskripcija: 800,00 din
Rok: referenti do 25.2.1982, ostali do 1.5.1982
SAD pripravlja delovni pogovor o terenski dokumentaciji v Ljubljani 17. in 18.novembra 1982. Teme: principi, dokumentiranje rekognosciranj, dokumentacije najdišč, dokumentiranje izkopa-valnih situacij, dokumentiranje materiala na terenu, dokumentiranje podatkov in vzorci za neposredno datacijo, okolje in tehnologijo, dokumentacija izkopavanj. Pripravljen bo cirku-lar z natančnejšimi pojasnili.
ZNANSTVENI SKUP I GODIŠNJA SKUP-ŠTINA HAD-a - ARHEOLOŠKA ISTRAŽI-VANJA U ISTRI I HRVATSKOM PRIMOR-JU
15.-18.9.1982, Pula Rok: 15.5.1982
Prijave: Hrvatsko arheološko društvo, Marinkovideva 4/1, Zagreb
Ekskurzija: arheološka najdišča v Medulinu, Betiki, Červaru in Buzetu
RAZSTAVE
KELTI IN NJIHOVI SODOBNIKI NA TLEH JUGOSLAVIJE
Narodni muzej, Ljubljana, v sezoni 1983-84
SEVERIN ZWISCHEN RÖMERZEIT UND
VÖLKERWANDERUNG
Stadtmuseum Enns, Avstrija,
24.4.-26.10.1982
LAND DES BAAL
1.3.-1.6.1982, Grosse Orangerie des Schlosses Charlottenburg, Berlin, BRD
ÄGYPTEN VOR DEN PYRAMIDEN
15.5.-15.9.1982,	Museum für Archäologie, Münster, BRD
ÄGYPTEN ZWISCHEN NACHT UND MORG-GEN
1.7.-10.10.1982, Roemer- und Pelizaeus-Museum, Hildesheim, BRD
LÄNDER DER BIBEL
18.4.-7.5.1982,	Römisch-Germa-nisches Museum, BRD
CELTES ET GALLO-ROMAINS EN BERRY
16. 6.-31.8. 19>82, Chateauroux (Indre), Francija
THE ART OF SOUTH ITALY - VASES FROM MAGNA GRAECIA
12.5.-8.8.1982,	Virginia Museum, Richmond, Virginia, USA
13.-14.5.1982 bo simpozij na isto temo (sodelujejo Arthur Dale Trendall, Dietrich von Bothmer, Joseph Veach Noble)
informacije: D.Margaret Ellen Mayo, Virginia Museum, Boulevard and Grove Avenue, Richmond, Virginia 23221, USA
77
v
Slovensko arheološko društvo v letu 1981
OBVESTILO
Arheološki oddelek Dolenjskega muzeja v Novem mestu sistematično zbira plakate z arheološko tematiko s področja Jugoslavije. Zbirka je urejena po republikah in pokrajinah in je predvidena za razstavne in študijske namene Naprošamo vse institucije (muzeje, galerije, zavode), ki so natisnile arheološke plakate, da nam jih pošljejo za našo zbirko. Plakate pošljite na naslov: Dolenjski muzej, 68000 Novo mesto, Muzejska 7.
Po obvestilu predsednika Antične sekcije SADJ bo naslednji simpozij sekcije v POREČU in ne v Ro-vinju, kakor je bilo sporočeno v prejšnji številki Arhea. Simpozij bo leta 1984, ko se praznuje 100. obletnica ustanovitve Zavi-čajnog muzeja Poreštine.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE NASLOVOV ARHEOLOŠKIH INSTITUCIJ V JUGOSLAVIJI
HRVATSKO ARHEOLOŠKO DRUŠTVO Marinkovičeva 4/1 41000 Zagreb 041 447 830
predsednik: Božidar čečuk CRES
Creski muzej Palača Petris 51557 Cres
Jasminka Čus Rakonič
DUBROVNIK Dubrovački muzej Knežev dvor 50000 Dubrovnik 050 28 469 Ivan Žile
OSOR
Arheološka zbirka Osor 51554 Nerezine
ŠIBENIK
Muzej grada Šibenika Gradska vrata 59000 Šibenik 059 23 880 Zdenko Brusid
VALPOVO
Muzej Valpovštine
Narodno sveučilište, Pvorac
54 550 Valpovo
054 81 677
Ivan Čurkovič
NOVA GRADIŠKA Zavičajni muzej M.A.Reljkoviča 55400 Nova Gradiška 055 63 762 Zorica Džaič
ZAGREB
Arheološki muzej Zrinjevac 19 41000 Zagreb 041 448 993, 447 803 Lidija Bakarid
LJUBLJANA
Filozofska fakulteta PZE za arheologijo Aškerčeva 12 61000 Ljubljana 061 224 011
Inštitut za arheologijo SAZU
Novi trg 3
61000 Ljubljana
061 223 722
Andreja Dolenc
Ljubljanski regionalni zavod
za spomeniško varstvo Karlovška 1 61000 Ljubljana 061 222 879
Mestni muzej Gosposka 15 61000 Ljubljana 061 222 902
Narodni muzej Prešernova 20 61000 Ljubljana 061 218 886
Zavod SRS za varstvo naravne i
kulturne dediščine Plečnikov trg 2 61000 Ljubljana 061 213 083, 213 012
ŠKOFJA LOKA Loški muzej Grajska pot 13 64220 Škofja Loka 064 62 261
Delovanje Slovenskega arheološkega društva v letu 1981 se odraža v delu Izvršnega odbora SAD, v izvrševanju v programu SAD zapisanih nalog in v dejavnosti SAD v Zvezi arheoloških društev Jugoslavije. Ob bok tem trem temeljnim delovnim usmeritvam pa so se nanizale še nekatere sprotne naloge. Zanesljivo sodi v to vpe-ljevalno misel spoznanje, da je v izvrševanje posameznih društvenih opravil bilo vpletenih precej članov v SAD, tako da je bilo delovanje društva čimbolj skupno opravilo. Poleg 10 SAD so delovala to leto še nekatera društvena telesa ali komisije, npr. komisija za pripravo okrogle mize o novem zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine, ki spremlja uresničevanje zakona tudi še poslej, pripravljalni odbor za pripravo srečanja"Arheologija na Slovenskem v letu 1981", komisija za podvodno arheologijo, uredništvo ARHEOloških obvestil. Le premalo arheologov "podeželanov" je bilo zaposlenih z neposrednimi društvenimi nalogami! Izvršni odbor SAD je v letu 1981 upočasnil ritem sestajanja, vzrok temu je dognanje, áa je za sprotno delo društva bilo tudi manj pogosto sejanje dovolj. Na 14 sejah 10 SAD udeležba članov ni bila pretirano dobra, okoli 65% udeležba je prej zaskrbljujoča kot sprejemljiva. Pogrešali smo predvsem udeležbo predsednika antične sekcije, ker smo menili (in menimo), da s predsedniki sekcij razširjeno delo Izvršnega odbora onemogoča zapiranje in izolacijo tega društvenega telesa. Primerno času tudi 10 SAD ni obšla papirnata vojna, vendar smo odborniki težili za tem, da se v razreševanje zares obrobnih zadev nismo pregosto zapletali. Večinoma je delo v 10 SAD bilo soočanje z dovolj trdimi orehi, mednje vsekakor smemo prištevati naslednja opravila:
-	skrb za ureditev denarnih zadev društva;
-	vpletanje SAD v nekatere spo-meniškovarstvene zadrege Ptuja;
-	pomoč Pokrajinskemu muzeju v Kočevju v njegovih prizadevanjih za ohranitev arheološke dejavnosti;
-	priprava in tisk ARHEO (loških obvestil), Inventarla Archaeo-logica. Raziskovalnega programa ;
-	priprave in izvedba okrogle mize o zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine;
-	priprava in izvedba srečanja "Arheologija v letu 1980";
-	spremljanje izvajanja novega zakona;
-	udeležba in delo v organih SAD J;
-	obveščanje članov SAD o arheoloških dogodkih doma in po Ju-goslavij i...
V letu 1981 smo prvič bili (redna dejavnost SAD) vnešeni v program Kulturne skupnosti Slovenije in trije stari milijoni, ki smo jih prejeli, so bili dobrodošla vzpodbuda društveni blagajni. Ob vzorno vplačevani članarini in s sredstvi, ki smo jih prislužili s prodajo naših tiskov, zato nismo bili v denarnih zagatah, bogati pa seveda tudi ne. Pa še obet, da bo tako tudi vnaprej, je dober! ?,al nismo uspeli s prošnjo, da bi nam Kulturna skupnost Slovenije pomagala tudi pri tiskanju ARHEA. Poskušali smo ovreči prepričanje, da uvajamo novo revi j<>, vendar v r.isu, ko se je na vseh koncih pričelo varčevati, naše dokazovanje ni zaleglo. Pa puške nismo vrgli v koruzo, prva številka naših novih obvestil je izšla, pa tudi nova vlooa na KSS.
SAD je v letu 1981 bilo pritegnjeno tudi v razreševanje nekaterih spomeniškovarstvenih zadreg v Ptuju, posebej 3.mitreja. Odzvali smo se, sodelovali na pogovorih in dopisovali, vendar so naša stališča bila vedno povsem načelna in nikoli niso posegala v morebitne stanovske ali drugačne stiske. Ne bi pa bilo najbrž napak v primerni obliki natisniti ta ptujski vozel, s tem vse člane pritegniti v razmišljanje in tako zares vpreči vse moči v razreševanje tega zanimivega, zapletenega in poučnega spomeniškovarstvenega problema.
Odzvali smo se klicu "na pomoč" iz Kočevja in v pismu družbenopolitičnim organizacijam v Kočevju ter slovenskim muzejskim združenjem zapisali, da podpiramo prizadevanja Pokrajinskega muzeja za ohranitev celovitosti njegovega delovanja.
Čeprav ni, da bi obešali na veliki zvon, je prav da povemo, da smo poskrbeli za udeležbo slo-
venskih arheologov na pogrebih umrlih hrvaških ali srbskih kolegov ali pa, da smo vsaj s so-žalnimi brzojavkami izpovedali naša občutja.
Vpeljali pa smo tudi navado, da smo brzojavno, v kolikor sami nismo bili soudeleženi, pozdravili srečanja arheologov po drugih republikah in pokrajinah.
Med naloge, ki so skupne, vsekakor velja na začetek postaviti izid prve številke naših novih Obvestil, novih po obliki, novih po vsebini in še njihov naslov je nekolikanj nov. Arheo je posebej zunaj slovenskih meja doživel nadvse ugoden sprejem, odmevnost doma pa je bila značilno slovensko zadržana. Tiskarski dosežek je še natis Inventaria Archaeologica T.Kneza Beletov vrt in Raziskovalnega programa SAD, ki je v lični knjižici po-romal na vse Kulturne in Raziskovalne skupnosti po Sloveniji in mislim, da smo edina stroka (mislim na arheologiji sorodne vede), ki je svoj program v taki obliki posredovala javnosti.
Sešli pa smo se v letu 1981 na plenumu in še dvakrat, prvič v dvorani SAZU na srečanju "Arheologija v letu 1980", ki smo ga pripravili skupaj z Inštitutom za arheologijo SAZU in nato še okoli "okrogle" mize posvečene Zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine. Za prvo srečanje nedvomno velja zapisati, da je globoko pognalo korenine, da je izpričalo koristnost in celo nujo, da to predstavitev letne bere še poglabljamo in bogatimo. Za drugo srečanje pa velja, da je po tehtnosti obravnavane snovi bilo osrednje srečanje slovenskih arheologov v letu 1981 in da je zadostilo pričakovanjem. Nihče od pripravijalcev namreč ni pričakoval, da bo moč odgonetiti vse, največkrat pravno zamotane določbe novega zakona in pojasniti vse tisto, kar je o arheologiji v zakonu zapisanega. Pa še za razlago in pojasnila sestavijalca zakona smo bili povsem neupravičeno prikrajšani!? Nedorečenosti skuša naša delovna skupina še vnaprej pojasnjevati in zapolniti vrzeli. Zakon bi namreč že moral polnč zaživeti, med letom se je mnogo-kaj zgodilo, pojavile so se tudi nekatere, za arheologijo kar
kvarne interpretacije posameznih zakonovih določil. Doreči pa bo potrebno še nekatere organizacijske slabosti, delitev dela, pojasniti pojma premični - nepre mični spomenik...
Pa še ene dejavnosti v tem poročilu ne smemo obiti. To so predavanja domačih in tujih arheolo gov, ki niso bila maloštevilna, bila pa so vsa organizirana v za res vzornem sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane.
Vestno smo izvrševali tudi naloge, ki nam jih nalaga članstvo v Zvezi arheoloških društev Jugo slavi je. Predsedstvo SADJ je ime lo v letu 1981 dve seji (aprila v Vinkovcih in novembra v Novem Sadu), obakrat združeni s sejami Založniškega sveta SADJ. Osnovni problem je v zveznem društvu še vedno nedorečen statut, ki nedvomno hromi udarnost društva. V Novem Sadu je bil za predsednika SADJ imenovan Petar Petrovič (AD Srbije). Sedež društva pa je ostal v Vojvodini. Skupaj z Založniškim svetom je predsedstvo SADJ po smrti dr. Jovana Todo-roviča bilo primorano poskrbeti za nemoteno delo tega sveta in poverilo vodenje založniške dejavnosti dr. Nikoli Tasiču. Skle njeno je bilo,, da bo v prihodnje največ skrbi namenjene štirim društvenim publikacijam in sicer Arheološkemu pregledu (uredništvo tega društvenega glasila se v letu 1982 ne bo menjalo, SAD zastopa v njem T.Knez), Materija-lom, Disertacijam in monografijam in še posebej Archaeologii Iugoslavici. Uredništvo te revije, ki naj postane dejanski glas nik jugoslovanske arheologije v svetu, bo v bodoče sestavljeno po republiškem - pokrajinskem ključu, predstavnik SAD v uredništvu je T.Knez. V uredniške odbore za druge publikacije SADJ pa smo predlagali (predloge mora potrditi skupščina SAD): dr. L. PleaniSar v uredništvo Materija-lov antične sekcije v Vinkovcih, dr.T.Curk v uredniški odbor Ma-terijalov mostarskega kongresa SADJ (predavanja antične in prazgodovinske sekcije), dr.M.Slabe ta v uredniški odbor Mater ijalov mostarskega kongresa SADJ -srednjeveška sekcija.
Drago Svoljšak