Referendum za že sprejeti dogovor
V občlnl /e bfla prad čaaom uatanovljana komlalja za apremljanjo ureanlčevanja druibanaga dogovora o akupnlh oanovah In marlllh za aamoupravno uroja-nje odnoaov prl prldoblvanju In delltvl dohodkov v našl republlki. Naloga občlnakega odbora, katarega član Je tudl aekretar prl občlnskem avetu Zveze alndl-katov LJublJana Center Iztok Zemljlč, Je preverjanje razmerja In uaklajanoat družbanaga dogovora a aamoupravnlm aplošnlm aktom.
Glede na podatke Službe druž-benega krgigovodstva so ugotovi-li, da je 68 delovnih organizacij s področja gospodarskih dejavno-sti in 29 s področja negospodar-skih dejavnosti prekoračilo dolo-čila omenjenega družbenega do-govora, vendar pa so ugotovili, da so vse te delovne organizacije po-slovale uspešno in v skladu z za-konom. Priporočili so jim, naj sprejmejo program ukrepov za uskladitev svojih osebnih dohod-kov, kar bodo prav gotovo storili.
Izgube beležijo v šestih delov-nih organizacijah s področja go-spodarstva in dve s področja ne-gospodarstva. Glede na razmere ni pričakovati, da bodo te delovne organizacije imele izgube tudi po devetmesečnih poslovnih rezulta-tih, tako da ne bo potrebe izvajati zakona o sanaciji.
Glede osebnih dohodkov y ob-čini ni ekscesov, občinski sindi-kalni svet pa je v številnih delov-nih organizacijah naletel na neza-dovoljstvo delavcev. Tako je refe-rendumsko odločanje o sprejemu družbenega dogovora povzročilo nemalo nezadovoljstva, saj so na njem morali le potrditi družbeni dogovor, ki je te bil sprejet na republiški in zvezni ravni. Pri sprejemu tega dogovora je občin-ski sindikalni svet zahtevaJ, naj pri njem spoštujejo tudi primer-Ijivost osebnih dohodkov, ki je bi-
la zapisana v branzmh sporazu-mih, kar pa oblikovalci družbene-ga dogovora niso sprejeli. Ce po-mislimo, koliko časa in denarja je bilo porabljeno za oblikovanje teh sporazumov, potem se lahko vprašamo o smotrnosti takšnega početja. Branžni sporazumi sicer še veljajo, vendar imajo glede na družbeni dogovor le obrobni pomen.
Pri ugotavljanju razpoloženja v delovnih organizacijah pa ne moremo mimo temeljnega pro-blema, to je nenatančne in preo-hlapne ustavne opredelitve druž-bene lastnine. Prav nenatančne opredelitve glede pravic v zvezi z upravljanjem z družbenimi sredstvi so posledice velikih ne-jasnosti, nezadovoljstva, s tem pa tudi manjše produktivnosti in ka-kovosti dela. Za nametek povej-mo še to, da sedanja ustavna do-polnila tega vprašanja sploh ne omenjajo, kot da za samoupravnl in socialistični model gospodarje-nja, kakršnega imatno pri nas, to ni bistvenega pomena.
Po mneryu občinske zveze sin-dikatov, verjetno pa še marsikoga drugega, je to temeljno vprašanje, ki ga je treba ustrezno obdelati in urejenost na tem področju bo prav gotovo garancija nadaljnjega napredka in razvoja samouprav-nih socialističnih odnosov in pro-dukcije.                      Jurij Popov