L«>to II.
9
FtifiHr* pfgčsirs d gcfDBiifl.
Llublfana, sobota 23. oktobra 1920.
Lfufolfana, sobota 23. oktobra 1920. ^
CERNI LIST
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 242.
Cene po pošti: za celo fefo . H 8i'— zn pol lefa . H ¥£— za četrt leta. H ir— za 1 mesec. . K V— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstva mesečna H IZ-—
Uredništuo in uproua: Hopitarjeva ulica št. G
UPBdn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
Zbor
zsupnikao S. L. S.
se vrši vponedeljek dne 2 5. okt. °b 10. uri dopoldne v veliki dvorani bolela Union v Ljubljani s sledečim dnevom redom:
1- Poročilo o političnem položaju. Po-r°ča dr. Korošec.
2. Naš volivni program. Poroča dr.
Gosqr.
3. Naše gopodarske naloge. Poroča Poslanec Brodar,
4. Sklepanje o kandidatih za volitve v ustavotvorno skupščino.
Poživljamo vse zaupnike, ki dobe v Prihodnjih dneh pismena vabila, da se te-S® velevažnega zboro zanesljivo vdeleže.
Načelstvo SLS.
0 ustav! govore...
Belgrajski ministri zadnje čase ču-g°vito mnogo govore. Te dni je izšla iz e%rada zopet pretresljiva novica, da ,0 se ministri zopet posvetovali — o ocloči ustavi. Poročalo se je, da so se X1?istri izrekli za »široko avtonomijo, Ki T^ez legislative«. Taka avtonomija
l..bila čudovit stvor, vreden doseda-ki so prišli iz Belgrada. »Široka vmnomija brez legislative« pomeni v
1 °bkač
ahko
d
, 01hačem jeziku to-le: Slovenci boste
m 0 govorili o vseh rečeh, ki se vas dCej	-
bto
!Jo, doma v Ljubljani, sklepali bo-
:° Pa mi v Belgradu. Avtonomija, ki j ^a pravice izdelovati zakone v svodih okviru, ni nobena avtonomija več, Jarveč zgolj od belgrajskih ministrov Pvisen pašaluk. Zato tudi nismo mogli sei.ieti, da bi bili res vsi ministri gla-°vali za tako avtonomijo. Danes pa deg1 P°r°ča »Slovenec« iz Belgrada sle-
. . »Povodom vesti raznih demokratih listov, da je bil te dni na seji ministrskega sveta sprejet načrt ustave er o centralistični ureditvi naše drža-e se ugotavlja z merodajne strani, da Posvetovanje ministrskega sveta ni inf6*0 °hveznega značaja, temveč samo ,, *?rm®tivni. Posamezni ministri so iz-samo svoje mnenje o ustavi, ki j aJ bi jo sklenila konstituantg. Na poduki izraženih mnenj v ministrskem ‘ Vetu, bo izdelal minister za konsti-banto načrt ustave, napram kateremu j.9bo imeli posamezni ministri še pri-lk°> zavzeti svoje stališče. Ta načrt stave bo potem predložen ustavotvor-/ skupščini. Vesti demokratskega ti-
a o obveznih sklepih že zaradi tega
sk _____............... ....... v
be morejo biti točne, ker niso še posa-®zni ministri dobili od svojih strank obenih pooblastil za obvezne izjave,
liedvsem zato, ker še niso njihove 'Ginke stilizirale svojega ustavnega Pr°grama.«
To se pravi, da so se ministri me-. g1*1) pa nič domenili. Nam se sploh sm 110 zc*b zaka' se sedanja vlada jA °h peča s tem vprašanjem. O tem bo ».spravljala in sklepala konštituanta,
1 Jo bo izvolilo ljudstvo dne 28. no-^ Gmbra. In za ljudstvo ter za konšti-uanto tako pomenkovanje ministrov * °meni samo toliko, kakor da bi se v uhin kovač menil z Venero o povzdigi ^°zjereje na Saturnu. Mi namreč ne £0rn° priznali nobenega prejudica, ki ?a hoče ustvariti sedanja vlada s svo-rrb razgovori <5 ustavi, j. Ustavo-bo delalo ljudstvo po svo-, 1 Poslancih in ne potrebuje za to no-6lhh jerobov!
Pred pogajanii z Italijo.
LDU Zagreb, 22. oktobra. (ZNU) »Novosti« objavljajo razgovor svojega dopisnika z ministrskim predsednikom dr. Ves-ničem glede direktnih pogajanj z Ital j o. Minister je izjavil, da je naša vlada obvestila italijansko vlado o svoji pripravljenosti, da se direktna pogajanja čimprej nadaljujejo. Povabilo italianske vlade pa še dosedaj ni došlo. Dr. Vesnič je pristavil, da se Giolitti še vedno nahaja v severni Italiji, kamor je te dni odšel tudi grof Sforza, Na koncu je dr. Vesnič izrazil na-do, da se bo to najvažnejše vprašanje jugoslovanske države prejkone rešilo hitro.
LDU Rim, 22. oktobra. (Stefani.) Minister zunanjih poslov grof Sforza se je vrnil v Rim, ko je končal v Turinu svoje razgovore z ministrskim predsednikom Gio-littijem glede pogajanj z Jugoslavijo, Ministrski predsednik Giolitti se jutri vrne v Rim, Takoj po svoji vrnitvi skliče ministrski svet, ki bo ugotovil smernice za poga-
janja z Jugoslavijo. V političnih krogih se govori, da otvarja italijanska vlada pogajanja v duhu naklonjenosti in z namenom priti do rešitve, ki je združena z najvišjimi interesi, predvsem pa v svrho, da pokaže pred Evropo in javnim mnenjem v Itali;i dobro voljo. Pogajanja naj bi se končala pred otvoritvijo parlamenta, to je proti sredi meseca novembra.
' LDU Rim, 22, oktobra. (Stefani) Glede obnovitve pogajanj z Jugoslavijo do-znava »Tribuna«; Italija ima najboljšo voljo priti do končnega sporazuma, zakaj italijanska vlada hoče dokazati vsemu svetu svojo iskrenost in lojaliteto. Giolitti 'n Sforza s popolnoma strinjata. Ker ro navzlic izidu ljudskega glasovanja na Koroškem jugoslovanske čete zasedle cono A. bo italijanska vlada primorana, zahtevati od Jugoslavije dejansko in uspešno jamstvo. Pogajanja se bodo vršila med grofom Sforzo in dr. Trumbičem.
Nezaslišano!
Finančni zakon spremenjen? — Zakon o redu in delu.
Sirite »Večerni list“ S
Poročilo iz Belgrada veli, da je od ministrov sprejet demokratski zakonski načrt o redu in delu. Ta načrt je tako krut in nasilen, da prav gotovo ne bo pomagal h konsolidaciji razmer. Ta načrt pomeni največjo reakcionarnost. S tem zakonom je onemo-gačen vsak socialni pokret za izboljšanje položaja, je onemogočen boj za avtonomijo. Uradništvo bo vedno lahko našlo izgovor, da bo vse take poizkuse spravilo pod ta zakon. Če bi pa uradnik ne delil mnenja svojega demokratskega ministra, ga bodo dolžili »sabotaže« in izgubil bo službo.
O tem zakonu, ki omejuje tudi koalicijsko pravico delavstva, bo treba še temeljito govoriti!
Tak blagoslov sipljejo demokratski kapitalisti na ljudstvo,
LDU Belgrad, 22. oktobra. (ZNU) Na seji ministrskega sveta je hil sprejet predlog ministra za notranje stvari dr. Draškoviča glede uredbe o spoštovanju države in reda in dela v njej. Ta predlog se ho predložil v rešitev parlamentu, ako bo sprejet predlog zakona o uredbah. Po tem predlogu ministra Draškoviča bodo državna oblastva smela preseljevati rodbine hajdukov in dezerterjev; ustanovile se bodo posebne straže, patrole in tiralci. Ministrski svet bo odredil okrožja, v katerih se bodo smele gorenje odredbe vršiti. Vsi oni, ki bodo sodelovali pri takih pogonih in bi bili pri tem ranjeni, bodo uživali invalidsko podporo. Z uredbo proti draginji se državna oblastva pooblaščajo, da smejo krivce obsoditi na zaporno kazen do petih let, jim razprodati imetje in prepovedati poslovanje. Razen tega jih bodo smela kaznovati tudi z denarnimi globami do vrednosti vsega krivčevega premoženja. Iste kazni se bodo smele naložiti tudi tihotapcem s kovanim in papirnatim denarjem in drugimi predmeti, katerih uvoz in izvoz je prepovedan. V borbi proti korupciji in sabotaži državne službe od strani državnih uradnikov se bo ustanovilo disciplinarno sodišče, ki bo sodilo po svobodnem preudarku. Uradniki, ki imajo nad deset let službe, se bodo smeli odpustiti s penzijo brez doklad. Vsaka propaganda ustna in pismena za rušitev današnjega reda v državi in družbi se bo kaznovala z zaporom do dveh let, tiskarne pa se bodo zatvorile in združevanja prepovedala. Prepovedane bodo tiskovine, s kateri-
mi bi se poizkušala slabiti vojaška disciplina. Hujskanje enega plemena proti drugemu ter žalitve in postavljanje enega plemena nad drugo, ter vsako poniževanje in provociranje se bo kaznovalo z zaporom do enega leta. Ne bodo se smele začeti niti lokalne, niti splošne stavke, ako bi se prej ne poizkušalo priti do sporazuma potom ministrstva za socialno politiko. Obrati za razsvetljavo, vodovode in v pekarnah se ne smejo ustaviti, ako se 15 dni prej ne predloži pismene predloge ministrstvu za socialno politiko.
LDU Belgrad, 22. oktobra. (ZNU) Na seji parlamentarnega odbora radikalci niso j pristali na predlog zakon ao uredbah, da se da vladi pooblastilo, da more izdajati nove uredbe. O tem se je vršila dolga diskusija. Ministra Draškovič in Markovič sta zahtevala, da se sprejme uredba o javni varnosti, delu, draginji in spoštovanju države, na to pa niso pristali zastopniki radikalne stranke in Narodnega kluba. Ta sekcija ima vsega skupaj 6 članov. Predsednik je Protič, člani so dr. Hohnjec, dr. Šurmin, dr. Lehas, Kostič in Petrovič. Slednjič je v zadnji seji izjavil dr. Markovič, da vlada odstopa od zahtevka, da se pooblasti za sklepanje novih uredb z zakonsko močjo. S tem se je odbor zadovoljil in sklenil, da se predlog zakona o uredbah glasi: Člen 1. Potrjuje se, da imajo zakonito obvezno moč nastopne uredbe: 1. zakon o likvidaciji mo-ratornega stanja od 24. aprila 1920, objavljen v štev, 90 »Službenih Novin«. 2. Uredba o pravni likvidaciji stanja, ustvarjenega vsled vojne od 1914 do 1920, objavljena v št. 148 »Službenih Novin«. 3. Uredba o odškodnini za škode, povzročene po vojni od 1914 do 1920, objavljena v št. 141 »Službenih Novin«. 4. Uredba o stanovanjih od 29. maja 1920, objavljena v št. 118 »Službenih Novin«. Člen 2. Finančni minister se pooblašča, da na podlagi proračuna dohodkov in izdatkov izvede finančni zakon za leto 1920/21, ki je bil predložen narodnemu predstavništvu in uveljavljen z ukazom od 21 .avgusta 1920, z dopolnitvami in pristavki, na katere je pristal finančni odbor in finančni minister. Člen 3. Ta zakon stopi ' vezno moš, ko se objavi v »Službenih No-vezno moč, k ose objavi v »Službenih No-vinah«. Za izvršitev tega zakona bodo skrbeli predsednik ministrskega sveta, minister za konstituanto in pristojni ministri. (Seveda si g. finančni minister misli svoje in dela po svoje.)
Finančni minister in njegove obljube.
Ljubljana, 23. oktobra. »Slovencu« poročajo iz Belgrada, da si je dovolil demokratski finančni minister dr. Stojanovič nasproti parlamentu dejanje, ki je prava prevara. Dr. Stojanovič je bil namreč v narodnem predstavništvu izjavil, da je usvojil vse spremembe finančnega odbora, tičoče se ukaznih
naredb. Zanašajoč se na to izjavo, so poslanci glasovali za vladni predlog. Sedaj je pa finančni minister Stojanovič izdal finančni zakon domalega tak, kakoršen je bil v prvotnem proračunu, brez zahtevanih in tudi zagotovljenih izprememb. Proti temu postopanju demokratskega ministra, ki je očividno
zgrešil svoj poklic, je podal posl. Jugoslovanskega kluba Vesenjak protestno izjavo.
LDU Belgrad, 22. oktobra. (ZNU) Finančni minister Stojanovič je vsem ministrom doposlal izpremembe v finančnem zakonu. Te izpremembe so neznatne. (Ta mož pa medtem svoj finančni zakon ne-izpremenjen izvaja! Ur.)
Somišljeniki! Somiš-Ijenice SLS!
Volilni odbor S. L. S. za Liublano sklicuje
v nedeljo 24, oktobra 1920 VOLIVNI SHOD <m:
somišljenikov in somišljenic S. L. S. za Ljubljano,
Dnevni red:
1. Političen položaj.
2. Slučajnosti.
Shod se bo pričel točno ob pol 11. uri dopoldne.
Vstop na shod bo dovoljen le proti vstopnicam, katere bodo delili naši somišljeniki in somišljenice pri svojh krajevnih odborih. V tajništvu S. L, S. za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna, II .nadstropje, se bodo dobile vstopnice za shod vsak dan od 8.—12. opoldne in zvečer od 7.—9., v nedeljo dne 24. t. m. pa od 8.—10. dopoldne.
Vsi naši somišljeniki in somišljenice naj si preskrbe vstopnice.
Častna dolžnost veleva vsakemu našemu somišljeniku in somišljenici:
V nedeljo dne 24, oktobra 1920 ob pol
11,	uri v veliko dvorano Uniona!
Volivni odbor S. L. S. v Ljubljani.
Votivni boj.
b »Največja moralična sila« naših liberalnih kapitalistov, katerih glasili sta »Narod« in »Jutro«, je vojaška puška. Po našem naziranju je poštenje v ljudstvu in njegova morala največja moralična sila. Liberalci in bankirji, ki dajo več na bankovce in veriženje, so pa tega mnenja, kakor piše današnje »Jutro«, da je »armada danes največja moralična sila Jugoslavije,« Tak slavospev na vojaške bajonete in uniforme je edino mogoč pri ljudeh, ki kopičijo na stroške ljudstva milijone, zanašajoč se, da jih bo »moralična sila« strojnih pušk branila. Tak je pač volivni program JDS, ki poleg bankirjev, verižnikov, akcijonar-jev in špekulantov v svoji sredi ne najde več drugega človeka. Ni čuda, da so za delavce morali dobiti drugo firmo »narodnih socialcev« in za kmete obnošeno suknjo samostojnežev. A ni dvoma, d abo vse tc troje z njihovo »moralično silo« dne 28. novembra moralično tepeno.
b Kam je treba seči? Dr. Žerjav se je na shodu zaupnikov J, D. S. iznebil sledeče modrosti: »Našemu kmetu treba predvsem cenene obleke ... To je dosegljivo, če država seže pod rame zadružništvu.« Dr. Žerjav pa dobro ve, da morajo zadružniki seči globoko v žep, če sežejo demokrati zadružništvu pod rame. Zato bo slovensko zadružništvo hvaležno odklonilo ponudbo demokratov, da bi mu oni segali pod rame.
b Dr. Žerjav nima težav. V volivnem programu J. D. S. pravi dr. Žerjav, da njemu in J, D. S. »razmerje do Cerkve ne bo delalo težav«. »Katoliška Cerkev nosi v svojem plašču mir in vojno z našo stranko«, pravi modri gospod. J. D, S. je na pohodu, zato trepetaj katolicizem! Tudi dr. Žerjav nosi v svojem plašču mir in vojno; (neglede na to, da je akcionar raznih bank). Če potegne On svoj bridki meč, potem umre krščanstvo, t. j. »klerikalizem, ki ga vodi šef v italijanskem Rimu«. Katoliška Cerkev, dve tisočletji si klubovala vsem napadom, ne turški meč in ne razkol, ne teror monarhov in ne poplava materializma tg niso mogli ugonobiti. Sedaj pa bije Tvoja smrtna ura. Čuj, sodba Ti je pisana (v volilnem programu J, D, S,): Grobovi tulijo! Dr. Žerjav bo izdrl svoj meč in z enim sunkom prebodel srce krščanstva. Njemu namreč ne dela to niti najmanjših težav.
b JDS je čuden ptič, pisano ima perje. Kakor spremeni Jud, stoječ pred bankerotom, ime in naslov svoje tvrdke, tako se je spremenila JDS na deželi v samostojno Kmetijsko, v delavskih rajonih pa v narodno-socialno stranko. Tako smo dobili tri osebe, enega boga, ki se zove kapitalizem, kapitalizem, kapitalizem. JDS, SKS in NSS pa bodo kričale vse skupaj, da niso med sabo niti v najmanjšem krvnem sorodstvu, dasiravno imajo skupnega očeta, mladina dr. Žerjava. Toda slovensko ljudstvo pač predobro pozna te tri fantiče pod eno marelo, zato bo zapelo ono pesem: »Sraka, to je čuden ptič, pisano ima perje---------«
b Samostojni kmetje so v zadregi. Vsi kriče, da sami stoje, cela ostala Slovenija pa ve, da jih drži pokoncu dr. Žerjav in njegova »Domovina«. Za časa Žerjavovega samopaševanja v Sloveniji, so nosili samostojneži glavo silno pokonci, ko pa je Žerjavu spodrsnilo, so tudi samostojneži povesili peruti. Menda samo zato, ker sami stoje. In ker je žalostno, malodušno razpoloženje slaba reklama za stranko, so si brihtne glave od načelstva SKS zmi-slile nekaj drugega: Prirejati so začeli shode z veselicami in plesi. To je vleklo. Kar leze ino gre, vse to rado pleše.
•— Kmet je v vreči, komaj še diha, dr. Žerjav igra polke, samostojna pa pleše, pleše do vrtoglavosti. Živijo ohcet!
—	Volitve bodo dokazale, da je kmetu danes salamensko malo do plesa.
b Dr. Žerjav za samoupravo. Ta človek verjame menda sam sebi, dasiravno cela javnost ve, da je JDS celo najnavadnejše upravne zadeve rinila v Belgrad. Kdo se ne spominja, kako je Pribičevič leta 1919 brez disciplinarne preiskave in preko deželne vlade za Slovenijo brzojavnim potom odstavljal politične uradnike, ali pa letos razveljavljal imenovanje šolskih nadzornikov? Dr. Brejc mu je pozneje v seji deželne vlade bral juridično podprte kozje molitvice, in sam bivši dekan pravne fakultete dr. Pitamic je priznal, da so dr. Brejčeva izvajanja pravilna. Dr. Žerjav se za take hruške in tepke seveda ne zmeni, max*več kriči naprej brez smisla in smotra o samoupravi. Mi poznamo pač predobro še eno lastnost te sorte tičev, ki jo nahajamo v narodni pesmi: »Če doma jim dobro ni,
žerjavi se prot' jugu dvignejo .«
Za Gregorjem Žerjavom je nekaj samostojnih birtov, par nar. socialistov Deržičevega kalibra in 47 ljubljanskih milijonarjev s pripadki. Zato je razumljivo, da bo vedno za skrajne belgraj-ske centraliste in snažil čevlje Pribi-čeviču in njegovi žlahti. Živela samouprava, kajne? Vprašanje je, koliko ljudi pojde na te limanice. Kalinov je pri nas malo, in kar jih je, te vse privoščimo dr. Žerjavu, ki mu bodo pre-pleto malo zalegli; dasiravno mu od srca želimo dober tek.
Gibanje rudarjev.
Včerajšnje »Jutro« prinaša poročilo o mezdnem gibanju rudarjev, ki ga slika kot volilno in agitacijsko sredstvo političnih strank. Ugotavljamo, da je to podlo zasmehovanje delavskih življenskili vprašanj, s katerim hoče kapitalistično »Jutro« postaviti rudarje kot nenasitne požeruhe pred javnost. O njihovem položaju naj govorijo številke: Rudar zasluži 38^ kion, z ženo 43 kron, s tremi otroci 58' kron, s petimi otroci 68 kron dnevno. To so tiste sijajne plače onih delavcev, ki delajo y težkih naporih pod zemljo, v neznosni vročini, stanujejo v strašnih, nezdravih .stanovanjih.
Vprašamo javnost, ki se zgraža nad ponovnimi zahtevami rudarjev, da li se najde med meščanskimi krogi kdo, ki bi delal v vodi in vročini pod zemljo za tako plačo? Zato so bile strokovne organizacije prisiljene, da stavijo svoje zahteve, ki pa niti v najvišjih, kot jih je stavil Savez, ne dosegajo še eksistenčnega minimuma. Naša organizacija je zahtevala 75 odstotkov, socialdemokratje 50 odstotkov, Savez pa 134 odstotkov. Ker bi po teh zahtevah Saveza odslej dobil rudar 89 kron na dan, z ženo 110 kron, s petimi otroci 141 kron, kar bi za silo krilo potrebščine, se je naša organizacija izjavila solidarno s temi zahtevami. Nasprotno pa je ponudila »Jutru« blizu stoječa trboveljska družba poviška dnevno — 28 vinarjev! To se pravi, norčevati se iz delavskih elementarnih potreb! To se pravi, izzivati in vzgajati revo-lucijonarce! Javnost morda obsoja gibanje, ker računa s ponovnim poviškom cen pri premogu; krivda se vali na delavstvo, češ, da je nenasitno. Mi pa nasprotno ugotavljamo, da sleherni rudar dnevno producira do 500 kg premoga, kar znaša skoraj 300 kron. Če se povprečno plača rudar po teh novih zahtevah po 100 kron dnevno, je to še okrog 200 kron dobička podjetju. Ali je podjetje potem ■■ ljeno povišati cene? To se pravi, izigravati
delavstvo kot povzročitelj ja draginje, ki pa nosi milijone v tuje žepe. Zato je sodba kapitalističnih krogov Te brezvestno pro-težiranje in izdajalska skrb za milijonski dobiček tuje kapitalistične družbe. Toda javnost razbere lahko iz številk, da so delavske zahteve polno upravičene; in če so, je vlada dolžna, da judovsko družbo prisili, da doplača iz svojih rezerv, ne pa na ^ačun konzumentov. To pa še posebno zato, ker so rudarji državnih rudnikov bolje plačani ko pa rudarji trboveljske družbe.
Kdo je kriv koroške nesreče?
LDU Zagreb, 22. oktobra. (ZNU) »Narodno djelo« poroča iz Belgrada: Vsi listi se neprestano bavijo z rezultatom plebiscita na Koroškem in poudarjajo, da je nepo-voljnega rezultata krivo nepravilno delo plebiscitne komisije, ki ni bila dorasla svoji nalogi. Listi poudarjajo, da se tak rezultat plebiscita, osnovan na nepravilnostih, nikakor ne more pripoznati kot fait accompli in da ta zloraba zahteva popravek. Zdi se, da ententa stoji na stališču, da je koroško vprašanje s tem rešeno in da mora Koroška nedeljena pripasti Avstriji.
Narodno predstavništvo.
LDU Belgrad, 22. oktobra. (ZNU) Vče-i’ajšnja seja začasnega narodnega predstavništva se je otvorila ob 16. uri. Ko so se opravile formalnosti, je prešla zbornica na dnevni red: pretres zakonske osnove o ukaznih zakonih. V njej se predvidevajo samo naredbe o likvidaciji moratorija, o vojni odškodnini in o stanovanjih ter finančni zakon z izpremembami finančnega odseka, ki jih je sprejel finančni minister. Iz osnove sta izostali na-redbi o redu in delu in o tisku, ker so se uprle vse stranke. Razen govorov poslancev iz Srbije, ki so v glavnem govorili o naredbah glede likvidacije moratorija in vojni odškodnini, je bil splošnega interesa samo govor slovenskega socialista dr. Koruna, ki je ostro napadal predsednika slovenske deželne vlade dr, Brejca. Naš zastopnik v plebiscitni komisiji Jovanovič nima nikake krivde, razen da je v vsem poslušal navodila narodnih svetov in se ravnal po njih. Dr. Korun je nadalje omenil glede jadranskega vprašanja, da bi na pogajanja z talijo vsekakor moral iti en Slovenec, da se ne bi videlo, da namerava centralna vlada Slovence in slovenske interese žrtvovati za kake koncesije na drugi strani. Ob 19, uri je bila lista govornikov izčrpana ter se je pri glasovanju izkazalo, da je prisotnih samo 65 poslancev. Vsled tega se je glasovanje odgodilo na danes. Nekateri poslanci so bili za to, da bi se parlament odgodil do 12. novembra, vlada pa je to odbila in je nadaljnja seja odrejena za danes.
Francozi za priklopi-tcv Avstrije k Nem-
y • • o
cip.
LDU Pariz, 22. okt, (DunKU) »Victoir« piše: Nobena sila na svetu ne more braniti šestim milijonom Avstrijcev, da se priklopijo Nemčiji, tem manj, ker se njih upravičene in razumljive želje popolnoma strinjajo s pojmovanjem Francozov o samoodločbi narodov. Mnogo pametneje bi bilo, ako bi francoska vlada upoštevala dejstva in gledala na to, kakšna jamstva in predpravice bi mogla pridobiti, ako bi prostovoljno izjavila svojo zadovoljnost s priklo-pitvijo.
Politične novice.
-j- Naš odhod s Koroškega. Belgraj-ska vlada je nemudoma ugodila zahtevi poslaniške konference, da se naše čete še tekom včerajšnjega dne umaknejo iz cone A. Ob tej priliki je poslal Belgrad kot Jovanovičevega naslednika v Celovec Srba Kosto Hrističa, bivšega poslanika. Slovenec dr. Ivo Šu-bclj je samo namestnik našega delegata. Kaj dobi sedaj Jugoslavija od en-tente za svojo ubogljivost na Koroškem? Brco ob Jadranu?
+ Vladna predloga s ponarejenimi podpisi. Zagrebški »Jutarnji List« priobčuje izjavi poslancev dr, Gjura Šurmina in R. Lenca, v kateri poslanca ugotavljata, da nista ne podpisala, ne koga pooblastila, da zanju podpiše vladno predlogo o ukaznem in finančnem zakonu. Nasprotno sta se bila oba poslanca ustno in pismeno o obeh zakonih protivno izrekla. Ker sta njuna podpisa na vladni predlogi označena z s. r„ je jasno, da je nekdo podpisa falzificiral. »Jutarnji List« zaključuje: »Taki slučaji v kazenskih zakonikih niso nikjer predvideni. To v preteklosti
mogoče niti ni bilo potrebno, a kakor se zdi, bo to v bodoče potrebno v Jugoslaviji!«
+ Kapitalisti in militarizem. Kamorkoli naj nastavimo uho po svetovni vojni, od vse povsocli bomo slišali ostre glasove proti militarizmu, ki ne slonijo na zabavljaštvu, ampak koreni-nijo v dnu duše užaljenega človeškega dostojanstva. Kdor je moral kdaj zapustiti družino in posestvo ali svoje pošteno opravilo in se podati v kloako vojašnice ter pasti na nižino poslušne živali — in tu v militarizmu ni izjeme med državami — ne more več misliti o militarizmu tako, kot misli oni, ki ni bil vojak iz tega ali onega vzroka, ali ki je pri vojakih zavzemal stališče, da je lahko dejal: »Šlo mi je dobro.« Na čegav račun mu je šlo dobro? Ni več tako zabitega rovtarja pri nas, ki bi ne vedel prav dobro, da krvavijo narodi tedaj in radi tega, ker opeša človeški razum in morala ter mora odločevati surova sila. V slabi družini so tepeni otroci, če se spreta oče in mati. In taka slaba družina je že dolgo naša Evropa. In ali naj zamerimo ljudstvu, če zameta militarizem in hoče postaviti na njegovo mesto drugačna, mirnejša sredstva, ki bodo lažje privedla do pravice in zadovoljnosti. Stranka, ki danes, po vseh teh dolgoletnih, težkih preizkušnjah izmučenega človeštva brani militarizem za vsako ceno, se slabo priporoča in nas ne prav gotovo ne bo ugnala s »Šušteršičevo senco«. S par frazami o ujedinjenju, s par psovkami na nas »izdajalce«, katere kronajo z ne-iogibnim Francem Jožefom, ki se je svoječasno kar šibil pod udanostnimi izjavami in himnami ljudi iz njih kroga, hočejo ohraniti v ljudstvu navdušenje za militarizem. Mi radi verjamemo, da je militarizem največja mo-ralična sila kapitalizma in da se ta za narod zelo uspešno udejstvuje samo tam in tedaj, če se krijejo narodni in kapitalistični interesi. O tem si lahko naberejo dokazov, v prošlosti in v sedanjosti. Sicer je resnica, da so politični naivneži vedno pobijali samo tuj militarizem in tujo ekspanzivno politiko, medtem ko so bili doma najhujši imperialisti in militaristi. To se pravi ogenj gasiti z oljem. Nagnjusno pa jev da se ob vsaki taki priliki očita izdajstvo na desno in levo ter obdaja posamezne osebe z narodno mučeniško glorij olo, ki hoče kovati na ta način strankarski in osebni kapital. Ali niso bili vsi naši ljudje, ki so bili proti narodnemu in človeškemu prepričanju uko-vani v uniformo in zaprti v vojašnice in strelske jarke, mučeniki? In takega mučeništva hoče rešiti ljudstvo sebe in celi svet. Z njim bo padla tudi privilegirana kasta kapitalistov — mučenikov in njih »moralična sila«.	—k.
Dnevne novice.
— Obletnica narodnega osvoboje-nja. Poluradno se javlja: Dne 29. oktobra se praznuje druga obletnica narodnega osvobojenja. V spomin in proslavo tega najpomembnejšega dne v naši narodni zgodovini se vrši ta dan po vsje Sloevniji, kjer se nahajajo državni uradi, slovesna služba z zahvalno pesmijo-»Te Deum in s pevanjem državne himne. Službi naj prisostvujejo javni funkcionarji in občinstvo. V manjših krajih naj se eerkvena slovesnost izvrši prihodnjo nedeljo dne 31. oktobra. Razobesijo naj se dne 29. oktobra povsod narodne ali državne zastave.
— Obtožba ministra Jovanoviča. Z ozirom na notico, ki so jo priobčili nekateri ljubljanski dnevniki pod zgornjim naslovom, izjavljamo, da so vse obtožbe gospoda ministra Jovanoviča popolnoma neosnovane, jih odločno zavračamo ter prosimo, da se napovedana preiskava v resnici čimpreje vrši. Na nezaslišan očitek gospoda ministra Jovanoviča pa, da je bilo Koroško ljudstvo v coni A na naravnost nečuven način oropano njemu namenjene hrane in da je bilo siromašno ljudstvo v coni A prikrajšano za živila in da so se Nemci v coni B prehranjevali z našimi živili na škodo siromašnega ljudstva v coni A, ugotavljamo zaenkrat samo, da smo po plebiscitu ob likvidaciji družbe morali pripeljati nazaj v Ljubljano okroglo 50 vagonov živil, (moke, sladkorja, pšenice, masti, slanine itd.), ki jih vkljub izborni kakovosti in nizkih cen nismo mogli oddati. Če misli gospod minister Jovanovič, da bo na ta način zvrnil krivdo slabega izida plebiscita na Koroškem na druga ramena, se moti. Čudimo se nekaterim listom, ki hočejo že obešati razne funkcionarje, dasi se napovedana preiskava še niti začela ni. — Koroška gospodarska družba z. o. z. Ljubljana.
— Promet s Koroško do Prevalj. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja: V nedeljo, dne
24. oktobra prevzame v obratovanje progo Celovec—Pliberk avstrijska upw va južne železnice. Vsled tega vozijo o« ponedeljka 25. oktobra dalje naši oseb; ni vlaki na koroškoi progi le do Preval] in odnosno iz Prevalj. Promet med PF' valjem in Pliberkom je z istim dne® ukinjen.	.	I
— Ubogi pogodbeni poštarji. V uradnem listu št. 121 z dne 22. oktobra 1920 je razglašena uredba o draginjskih doklada1 državnih uslužbencev. V tej uredbi je v točki 13 to-le besedilo: ... »kakor tudi p°' godbenim uslužbencem pri poštno-brzo; javnih uradih v Dalmaciji in Sloveniji 8 niso imeli pravice do draginjske doklade po uredbi D. R. br. 63.315 z dne 28. junija 1919, se povišuje draginjska doklada trikratni znesek dosedanje (!) doklada Torej trikrat nič!
— Otvoritev telefonske centrale v Ribnici na Dolenjskem. Pri poštnem ® brzojavnem uradu Ribnica na Dolenjske® se je otvorila dne 15. oktobra 1920 telefon- ; ska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejen0 dnevno službo.
— Mednarodne odločbe glede potnih
listov. LDU Pariz, 22, okt. (DunKU) Mednarodna konferenca za potne liste je ime® včeraj svojo zadnjo sejo. Kakor poroča)0 jutranji listi, je sklenila konferenca pre® ložiti vladi več predlogov; njih izvedba ® privedla važne izboljške glede potnih *•' stov, zlasti znižanje pristojbin za p°tBe liste, pomanjšanje formalnosit ob prekora; čenju državnih mej in naposled neposreo® mednarodni promet na železnicah. Po zaključku konference se je sestal koflri® zveze narodov za mednarodni promet ® je sklenil, da naj se odobreni predlogi te konference nemudoma predlože svetd zveze narodov.
— Letni izkaz 1919 o zdravstv#®' statističnih razmerah v Sloveniji. Števi® prebivalcev je 995.440. Število porok !fj 9824. Rojenih je bilo 22.636 (nezakonskj 3554). Umrlo je 18.356 ljudi. Od teh f umrlo največ ljudi za špansko hripo srčno napako. Za nezgodami je umrlo 4? ljudi; bilo je 111 slučajev samomora, uboj8 ali umora pa 112 slučajev.
Ljubljanske novice*
lj V št. Jakobski prosveti bo preda'8* jutri ob pol 7. uri zvečer g. Fr. Tersegl8' o Rusiji, Udeležite se v obilnem, števil®
lj Nogomet, V nedeljo se vrše na P1’8" štoru »Ilirije« prvenstvene tekme: ob 8 " uri Jadran : Hermes,, ob 13. uri Svobod* * Primorje. V Kranju igra Sava s Spal®'
lj Rokometno tekmo priredi v nedelj0
S.	K, »Ilirija« med dvema damskima sk® pinama. Pred rokometno tekmo se vl lalikoatletične tekme, pri katerih tekm® jejo istotako tudi člani klubove dam3^ sekcije. — Za vse popoldanske priredit'* veljajo skupne vstopnice. Članske in d* jaške vstopnice se izdajajo le v predp1’0. daji v nedeljo od 10. do 12. ure pri blagaj"' na igrišču. Ob deževnem vremenu rokom0 in atletika odpadeta.	(k)
lj Mlad potepuh. Dne 20i oktob1'8
1920 popoldne priklatil se je v kuhinj® Marije Hvastja na Vodovodni cesti okoli 21 let stari potepuh, dolge post® ve, suhljatega obraza, oblečen v pon® šen suknjič in temne ponošene hlače s sivo čepico na glavi ter tamkaj v kr*' del močno, staro srebrno uro, vredfl® 500 kron. Pred nakupom se svari in n8 tatu opozori oblasti.
lj Našla se je vsota denarja v prost0' rih knjigoveznice Jugoslov. tiskarne. Kd° je izgubil, naj se oglasi istotam.
NOVA AVSTRIJSKA VLADA.
LDU Dunaj, 22. oktobra. (Dun. & } Državni tajniki in podtajniki dr. Renn®;’ Hanusch, dr. Deutsch, dr. Ellenbogen, G*® ckel in dr. Tandler so danes naprosili Pre sednika Seitza, naj jih razreši njihovih d0^’ žnosti kot ljudske poverjenike. Svoj kof3^ utemeljujejo z izidom zadnjih volitev . narodni svet. Podpisani prosijo dalje, B jih predsednik iz istega vzroka ne upo®*. va pri morebit. poverjenju z vodstvom t uradov do izvolitve nove vlade. Nato i državni tajnik dr. Mayr stavil predsedn1 Seitzu nastopne predloge: Namestništvo predsedstvu kabinetnega sveta, vodst državne pisarne in opravljanje poslov . državnem uradu za socialno skrbstvo & se poveri Edvardu Heinlu, vodstvo drž* nega urada za zunanje posle dr. M. M8^ ru, vodstvo državnega* urada za v°is ic Walterju Breiskemu. Predsednik Seitz • predloge sprejel. Odstopivšim tajnikom ^ podtajnikom se je predsednik zahvali* . t njih požrtvovalno delo v službi avstrip republike.
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«- , Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubi j