PoStnlna plačan« v gotovini Uto Uli. toli, 158 V LluHlonl, v pone&lieb 15. lolllo »29. Cenn om r Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemfi oedelje ia praznike. — Inserati do 30 petit d Dio 2.—, do 100 vrst Dio 2150, vcčji ioseratl petit vrsta Din 4* Popust po dogovora, loseratnt davck posebej. .Slovenski Narod« velia letno v Jugoslaviji 144.— Dio, xa inozemstvo 300,— Din. — Rokopisl se m rracaja. — Naš« telefonske i te vitke so: 3122, 3123, 3124, 3125 Ib 112*. Katastrofalne iipto f Rumiin. Turčiji in M Zaradi neprestanih nalivov so narasle reke in poplavile ćele pokrajine - V Turčiji je doslej 249 mrtvih - Mnogo naselbin je docela razdejanih - V Perziji je bilo v tnm dnevu noru- šenih 10.000 hiš - Ogromna materijelna škoda — Bukarešta, 15. julija. Zadnje đeževje je izzvalo v posameznih pokrajinah Rumunije pravo katastrofo. Zaradi neprestanih nalivov so vse reke naglo narasle in prestopile bregove. Posebno hudo je prizadeta Bukovina in Moldavija. Reka Prut je poplavila vso dolmo ter je ne-šteto vaši in več mest pod vodo. Černovice so docela poplavljene, Mesto Rabaud je skoro po-polnoma razdejano in voda se vedno narašča. V Moldaviji so najhujše prizadeta okrožja Pa-kac in Niamc. Včeraj je voda že začela vpadati, zaradi snočnih ponovnih nalivov pa so reke znova narasle« Škoda, ki jo je povzročila poplava, je neprecenljiva. Vsa polja so un'čena. Poginilo je mnogo živine, katastrofa pa je zahtevala tuđi mnogo človeških žttev, kojih število pa se ni ugo-tovlfeno, ker so s posameznimi pokrajinami prekinjene vse zveze* — Angora, 15. julija. Po oficijelnih veste je poplavljenih ob Črnem morju 16 krajev. 50 naselbin je voda popolnoma porušila. Po dosedanjih ugotovitvah je zahtevala katastrofa 249 mrtvih in nad 50 ranjenih. Iz 10 vaši še manjka jo podatki, kerzveze se nišo vzpostavlfene. Prebivalstvo poolavljenih krajev je vecfno"ia zbežalo v gorovje. — Taebris (Perzija), 15. julija. Nad mestom in okolico je divjalo včeraj silno neurje. Padle so tolike množine vode, da je v par urah nastala poplava. Po dosedanjih vesteh je bilo porušenih nad 10.000 hiš. Koliko človeških žrtev je zahtevala katastrofa, še ni znano* Financni efekt haaške razsodbe Namesto 2 borno morali plaćati 9 mil^ard — Pogrešena politi ka bivših finančnih ministrov — Zagreb, 15. julija. O razsod'bi med-narođneffa razsodišča v Haa>gu, na podlaci katere bo morala naša država vr-niti predvojna srbska posojila v zlatih frank'h, pišejo »Novosti« v svojem go-spodarslkern delu: Razsodtoa arbirtražnega sodišča v Haagu o vprašanju zlate klavzule v predvojn>:h srbskih dolffovih je izpadla, kakor se je moglo pričakovati, v našo škodo. To pameni z drugimi besedami, da blizu 900 milijonov fra-nkov srbskih predvojn;h dol'jjov nišo sedanji franco-ski franki, marveč predvojni franki v zlatu. Po našem stališču bi nas ta doig obremenjeval s kakhna 2 mitijardama Din, po razsodbi arbitražitega sodišča pa 7pa£a ta dolg blizu 9 milijard Din. Razlika je na dlan i m bo igrala ugodno vlogo v razvoju naših državnih financ. Zaradi našega gospodarske^a pok>ža}a re borno mogli prva leta plačevati obrosti in amortizacije popolnoma v zlatih frankth, marveč samo 40 do 50 odsiotkov, kakor so slično vprašanje uredile Đolgarska, Turdija in Rumutiba. Razlika je Ie v tem, da so te države sklenile sporazum brez procesa pred razsod'iščem v Haagri. Njihov položaj je bil znatno ugodnejŠi od našega. Fran-ccski porterji :majo v rokah razsodbo Ha aga, da so to zlati franki. Ako se ne poravnamo glede Ietnih kvot, bo mora- lo razsodišče v Haagu se enkrat razs-o-diti, koliko naj znašajo naša letala pla-čila . Da je pršfo do te^a položaja, smo krivi sami. Pred 5., 6. leti je prosila organizacija |K)rterjev naših predvojn'h dolgov, naf se vendar prično pogajanja o vsaj delni valorizaciji naših pred vojnih dolgov. Njihove zahteve so bile tedaj še prav skromne. Tedaj pa nismo hoteli mčesar slišati o kaki valorizacij-i in smo bahavo odvraćali, da plaćamo Ie francoske franke. Ko je bil tedanj: minister financ v Parizu in ga j-e hotela organizacija porterjev obiskati, jo je z-avrnil in je sploh ni hotel sprejef. Njegova okolica pa, ki je vedela, kako se bo igra končala. ie strunrno kupovala obveznice srbskih predvoinih dolgov, ki so tište čaše notirale bagatelo. ?e-daj, ko je razsocTba tu in ko bodo ob-vezn'ce še boli poskočile v tečaju, se bodo fri Ijudje še okoristili z našo nek-danio bahavostjo in trdoglavo-st:o. Sreća je Še v tem, da gre za spor s Franci jo, s katero nas- veže prijateljstvo. Glede na te ozbe zveze se tia-de-iamo, da bodo pcgaianja, ki se prično sedaj s francoskfm" porterji. zadovoljila ^)be stran'. V vsakem nrimeru pa mora-nro biti prfipravtveni. da bodo pred vojni srbski dol.eovi ostal-i znatno breme za naše proračune. Razkol v hrvatskem Sokolu Zaradi nasprotstev med zmerno in ekstremno strujo ye bila včerajsnja glavna skupšcina prekinjena — Hrvatski Sokol ne srne sodelovati z Orli Zagreb, 15. julija. Včeraj se je vršila tu Klavua skui>Ščina hrvatske sokolske zvc-ic Na skuDŠčino ie došlo 117 delezatov. ki so zastopali 11 sokolskih žud. Skupščino ie vodi! zvezni starešina Lacko Križ. Med drugim Ie bilo sk enleno da hrvatsko sokolstvo ne srne sodelovati na no-benl priredltvi s telovadno orsanizaclio Orlov, 'zjeme so dopuštene Ie tedaj. kadar zi'c za kako siHošno hrvatsko nacionalno *n kulturno proslavo. Po uviniškem in blagainiškem ooročilu !e skupščina prešla k volitvam zvezine uprave. SkupSčina ie bila orekiniena. da P' se na nosehni seji zvezneea vodstva našel komDromis med obema obstoječima strujama. Eno krilo, ki zastooa zmerno hrvatsko stališče. vodi dosedanii zvezni starešina Lacko Križ. Druži skupini na-čeluie znani frankovski vodia dr. Mile Buda. Ker na seji ni prišlo med obema skupinama do sporazuma, ie biln sklenie-no, da ie trebn pred iavnostio zakriti spor v vodstvu in da se nai xato elavna skup-ščina odeodi na nedoločen čas. Na prihod-nji zlavni skupščini se bodo vrSile volirve nove uDrave. a dotlei bo vodila posle do-sedania uprava s starešino Lackom Križem na čelu. Nova ureditev muslimanske cerkve v naši državi Konec plemenske in verske separacije v Bosni in Hercegovini Beograd, 14. iulija. V ministrstvu pravde se izgotavlja zakonski naJrt o muslimanski verski upravi. Po tom zakon-skein nacrtu bo muslimanska verska uprava urejena na eootni podlagi za vso državo. Sedež vrhovne muslimanske verske uprave bo v Beogradu. S tem bosta od-pravljeni dosedanja vrViovna muslimanska uprava v Sarajevu (z Rels-el-ulemom) in vrhovni muftija za Južno Srbijo, ki je imel doslej svoj sedež v Beogradu. Kakor raatio, je dosedanl« nttsftmanska uprava za Bosno in Hercegovino z Reis-el-ulemo v Sarajevu podpirala bivšo JMO ter v đ.ihrsni merf p^inomcsla do tega, da se je ta plemenska in verska stranka v nasprotiu z našimi nacijonalnimi ideali ohranila tuđi v naši novi državi ter igrala ćelo prav vidno, čeprav ne baš posrečeno vlego tako v Bosni in Hercegovini kakor v Beogradu. Nova preureditev ie v skladu s programom narodnega in državnega jedinstva. . . -j* ^ „ Madžarsko-jugoslovensfca pogajanja na Reki — Bled, 15. julija. Đmbs dopokine so pričela posajanja na Btodn med našo in madžarsko deleg. slede nreditve komunalnih predvojnih dolgov. Naši delegaciji načelu je inspektor notranjega ministrira dr. Vlaška I i n, madžarski p . n*»džarski poslaaik na našem dvoru bar on Foerster. Dane« do-poldne ob 11. se je Trsila prra skupnu seja obeh delegacij. Ratifikacija nociodb Male antante Bukarešta, 15. julija, VCeraj je bila v minictrsrvu zunanjih del izvršena izinenjava ratifikacijskih listin trojne rvezne pogodbe med državami Male antante. Listine je iz-menjal minister zunanjih del Mironescu s češkoslovaskim in jugoslo vene kim poslanikom v Bukarešti. Anglija za odpravo podmornic London, 15. julija. Prvi lord admiralitete Aleksander je izrazil upanje, da bodo podmornice kot bojne edinice odpravljene. Anglija je pripravljena potom mednarodne pogodbe odpravlti vse svoje podmornice, toči a ćo sedaj Še ni mogla doseči soglasnosti prizadetih držav v tem vprašanju. Papežev prvi izbod — Rim, 15. julija. Tu se vrše velike priprave za 25. jul«, ko bo papež prvič zapu-stll Vatikan. Računa se, da bo temu zgodo-vinskemu dogodku prisostvovalo nad 300 tisoč ljudi. Mussolini ne grc v London — Rim, 15. julija. Italijanski listi de-mantirajo vesti o nameravanem posetu Mussolinija v Londonu o priliki skorajšnje otvoritve svetovne letalske razstave. Nova operacija na angleskeni kraljo London, 15. julija. Buletin, ki ga je pod-pisalo šest zdravnikov, veli, da se je zdravstveno stanje kralja izboljšalo. Ugotovilo se je, da se mora abces na desni strani prs izlečiti z operacijo, ki se bo izvršila 15. t m._________________ Sorzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA. Devbe: Amsterdam 22.7775, Berlin 13.5575—13.5675 (13.5725), Bruseli 7.9*9, Budimpešta 9.9342, Curih 1096.9, Dunaj 8.0037—8.0337 (8.0187), London 275.96 do 276.76 (276.36). Nevvork 56.87, Pariz 223.12, Praga 166^—169 (168.6). Trst 398.03. ZAGREĐ5KA BORZA Devize: London 275.96—276.76. New* vork 56.77—56.97, Pariz 2Z112-224.1Z Mi- lan 296.894—298.894, Curih 1094.4—1097.4, Amsterdam 22.S575—22.9175, Berlin 13-5575 —13-5875, Dunaj 800.37—803.37. Praga 168.20 —lrV9, Budimpešta 9.9192—9.9402. Efekti: Vojna škoda 403—404. INOZEMSKE BORZE. dtrfli: London 25.22. Newyork 520, Pa-r!7 2O.?55, Milan 27.19, Madrid 75.45, Berlin 12.?.«.?, Ounaj 73.175. Beograd 9.1273, IVaca 15.385, Đukarešta 3.06. Budimpešta 90.60, j Zofija 3.75. I Francoska sodba o politični situaciji v Jugoslaviji Sedanja vlada je b»la ptrebna ie iz zimanjepolitične situacije Pariz, 15. julija. »Temps« prinaša o vladi generala Zivkoviča uvodnik, v katerem pravi med drugim: Pred šestimi meseci je bila razpuščena Narodna skupščina in vrši sed^j vodstvo vseh poslov vlada, ki ji predseduje general Pera 2ivko\i6 Nova vlada je odgovorna samo kralju. V Času, ko je strankarska borba globoko pretresala kraljevino, ko je na-sprotje med Srbi in Hrvati prepogosto motilo in preprečevalo vsakršno parlamentarno akcijo, je morala beograjska vlada prebroditi mnogo težav, ki so izvirale iz notranjega položaja, da bi mogla praktično delovati v zunanji politiki. Okolnosti, v ka-terih so se morale ratificirati nettunske konvencije, so bile sila značilne za ta položaj. Sedaj ni več tako. Vlada lahko pre-vzema vsako odgovornost, ker ni treba več računati s pritiskom med seboj pobijajočih se strank. Res je, da seđanjega režima ni mogočt smatrati za definitivnega in se opravičuje v toliko, da je treba sedaj Jugoslavijo raz-bremeniti s položajem, v katerega sa je Pahnila «rbsko - hrvatska rivaliteta in nesposobnost strank, da omogočijo kontinui-teto zdrave notranje in zunanje politike s pomočjo vlade, ki bi v normalnih razmerah sodelovala z narodnim predstavni&tvom. Sedanji režim ima nalogo. da pripravi novo ustavo, ki bo jamčila za politično edin-stvo jugoslovenske države, toda tako, da M v bodoče ne bilo podvrženo vplivu in pritisku notranjih križ. V toku prvih lest me-secev svojega obstanka ie \ lađa generala 2ivković> jasno pokazala svoje miroljubne tendence. ki vodijo tuđi njeno zunanjo politiko. Napetos med Rusiio in Kitais^o Rc«ki ultimatum kitajski vladi predstavlja po mnenju političnih krnoov r^nn vojno nevarnost - Protikitajske demonstracije v Moskvi — Moskva, 15. julija. Sovjetska vlada je včeraj izročila kitaiskeinii od-pravniku poslov v Moskvi ultimativno noto, v kateri zahteva, naj kitajske oblasti takoj izpuste vse aretirane ru^ke državljane, razveljavi samovoljne odfc>-ke jelede vzhodno kttajske železnloe ter skliče konferenco, na kateri bi *e resila sporna vprašania. Če Kitaj^ka v tren dneh ne bo dala povoUnesa odsovora, povdarb nota, da bo sovjetska vlada prisiljena, da poseže v obrambo zakonitih pravlc sovjetske Rusije po drujrSi sred^tvih. — Berlin, 15. julija. Vsi politični krosi in svetovni tlsk se bavijo z na], nove&im rusko-kitajskim konfliktom. Nem§ki listi govore o resni vojni ne-vamosti ter smatrajo, da meni sovjetska vlada pod »drugim iukrepi«. ki tih najavi ja v svoji noti, vojaško zasedbo vzhodne železnice in druse vojne ukrepe. »Vorwarts« opozarja na komuni-stične puče v Šanghaju in Kantonu ter ptše, da stoji Moskva pred najtež.k) od-ločHvijo zadnnh 10 let. Mrsli pa, da ie odločilne važnosti stališe, ki ga bo zavze4a Japonska. Ne srne se pa poza-biH, da ne more .Faponska pri tem nfče-sar izgubiti, marveč vse pridobiti. — Kovno, 15. julija. Po vesteh iz Moskve je prišlo včeraj tamM do ve- likih protikftajskJh demOnsrracij. Množica je napad i a kitai$k) konzulat ter ga obrne ta vala s kamenjem m s stekleni-camt. Zna&lno pa je. da je polkij^ki predsednik odklonil prošnjo MtaKkeoa konzula po poiicl)ski zaičiti. Moskva, 15. julija. Telegrafska agencija Tass DoroČa. da smatrajo vladni krogi položaj, ki je nastal po konfliktu s Kitajsko, za zelo resen. Po najnovejših vesteh je mandžurska vlada odpo*lala na rusko meK> kltajske čete In bele gardiste. Mandžurski euverner ie postavil □a mesta sovjetskih viSjih uradnikov ruske emigrante. V Harbinu je bilo are-tiranih 40. izven Harbina pa 200 sovjetskih železničarjev. Kitajci so zapečatili vse pisarne sovjetskih trgovinskih za-stopstev in vse poslovne prostore ruskih državnih podjetij. Več sovjetskih uradov je demoliranih. Berlin, 15. julija. Sovjetska vlada je sporočila naslednje podrobnosti o srx>ru s Kitajsko: Kitajski guverner Mandžu-rije je zahteval, da morajo iincti vsa povelja, ki se tičeio obrata vzhodne železnice polez ruskega tuđi podpis kitai-skeea ravnatelja. To zahtevo so odklo-nili vsi ruski železniški uradniki Nato je mandžurska oblast odstranila ruske-jja železniškega ravnatelja Jemšavova in okoli 40 ruskih železniških uradnikov Nove letalske žrtve oceana Panesrečcn poljski in franeoski prekooceanski polet — Vzrok katastrofe polfskega letala še ni pojašnjen, franeosko letalo pa se je srečno vrnilo Pariz, 15. julija. Oba prekooceanska poleta, ki so ju nastopili minulo sobgto poljska letalca Idzikovski in Kubala na poljskem letalu »Maršal Pilsudski« ter franeoska letalca Costes in Bellmonte na franeoskem Ietalu, sta se ponesrečila. Franeosko letalo se je moralo vrniti. poljsko letalo pa se je pri Azorskih otokih pone-srečilo in razbilo, pri čemur je bil pilot Id-zikovski ubit, Kubala pa težko ranjen. O vzroku katastrofe poljskeea letala Je nišo znane podrobnosti. Franeosko letalo pa se je včeraj ob 9.30 vrnilo in pristalo na letaliSču v Villecaublav, 15 km od Pa- riza. Pilot Costes j© po pristanku iijavil, da su se morala z Belmontom boriti proti strašnim viharjem. Od Le Bourzeta do rta Ministere v Spaniji sta letela z brzino 200 km na uro. Nad Oceanom pa »ta zašla v vihar. tako, da sta mogla leteti naj-več 8f> km na uro. Ker ništa .K>tela pristati na kakem osatiljenem otoku, sta se vrnila. Skupno sta letela 2% ur ter sta pre-letela 5300 km. Polet je bi zelo poučen in bosta letalca, ki nameravata v kratkem ob-neviti svoj poskus znatno spremenila ivoj sedanji program Viharen makedonski dan" v Varni Oštra nasprotstra med »makedonstnijuščimi« — Politični program Rado slavova Sofija. 15. jul. Makedonski emigranti so v Varni proslavili »makedonski dan«. Ooaženo je bilo. da letošnia oro-slava makedonskega dne ni izoadla tako sijajno kakor Drošleza leta in da je bilo zanimanje javnosti dokaj medio. Naoovedan srovor oosl. Georjra Kuliše-va. bivšega urednika »Makedonije«, ie prer>rečila nasnrotna struja makedonske emigracije. Po mestu so bili naleplieni letaki. ki so pozivali makedonske emigrante na bojkot predavanja ooslanca Kuliševa. V dvorani se je zaradi tega Doziva zbrala ogromna množica. Ko se je Kulišev pojavil na odru. so ga zboro-valci sprejeli s splo^nim truščem ter mu preprecili jrovor. Med makedonstvuju-ščimi je prišlo do ostresa medsebojnejca pretepanja s palicami in kamenjem, ki mu je napravila konec Sele policija. Skupina Mihajlova bi bila poslanca Kuliševa tuđi dejansko napadla. da Ka ni* sa ščitili njegovi najverneiši tovariši in da jra tuđi policija ni spravila pravo-časno na varno. Sofija. 15. julija. »Utro« objavlja po-ročilo iz Berlina, ki sa je poslal poro-čevalec Mihailov. Poročilo razlaga zu-nan.io politiko dr. Radoslavova. ki se bo v kratkem vrnil v Bolzarijo. Po mneniu Radoslavova ie potrebno tesno sodelo-vanje med Bolgarijo in Nemčiio. Interesi obeh držav so v marsičem istovet-ni, pred vsem v vpraSanju narodnih manišin in v reparacijskem vpraSanju. Na koncu navaja Mihailov. da bo dr. Radoslavov prispel v Bol*arijo koncem avffusta. Stran 2 »SLOVFNSKI NAROD«, dne 15. julija 1929. trv 158 Snaga in higijena po uticah in v hisah Vazen razgLas me*tnetfa magistrata glede vrdrievanja nage po mestu in po hišah Na podlagi paragrafa 44 občinskega reda za mesto Ljubljana in v smislu zadev-nih doloČil cestno - policijskega reda ob-javlja mestni magistrat kot zdravstvena oblast v smislu sklepa občinskega sveta z dne II. junija 1929 v svrho očuvanja Čistote in higijene ter preprečenja kužnih bolezni v pomeriju Uubljanskega mesta sledeče odredbe: 1. Prepoveduje se stresanje smeti In drugih odpadkov na hodnike in na ulice. Istotako je zabranjeno metati papir, olupke pomaranč in drugega sadja na ceste in ulice (§ 22 cestno - policijskega reda). 2. Odpadke je spravljati v košare, ki so v ta namen pritrjene na raznih mestih. 3. Pljuvanje na trotoarje, na tla hišnih vež, cerkva, javnih lokalov in prodajaln itd., ali na tla tramvajskih voz in avtobusov se prepoveduje. 4. Nepotrebno puščanje žabo Je v In smeti v vežah in pred hišami je prepqvedano in kažnjivo (§ 109 cestno-policijskega reda). 5. Dvoriš ča v hiSah morajo biti vedno čista; strogo kažnjivo je prosto odkladanje smeti, odpadkov in druge nesnage v dvorišnih prostorih. Smetišča (škrinje za smeti) morajo biti vedno pokrita. HiSne kanale je treba nele čistiti, temveč tuđi vzdrževati v neoporečno dobrem stanju. Prepovedano je metati v te kanale stvari, ki jih lahko za-maše in nudijo hrano podganam, kot n. pr. kosti, čreva itd. 6. Hleve za domače živali, kurnike, pasje hišice itd. je treba redno snažiti. 7. Prepovedano je gojiti ćele zarode živali, kakor mačke, pse, kure, gosi itd. v svrho razmnožavanja v kleteh in podstreš-jih ali ćelo po sobah. — Na dvorišču je do-voljeno imeti te živall le v kurnikih ali pa v zgrajenih prostorih dvorišča. 8. Vsak hiSnl posestnik je dolžan gledati na to, da se straoBča, ki nišo prirejena na izpiranje z vodo (NVatercIoset) redno več-krat na teden razkuži.io z apnom (apnenim mlekom) — 4 dele apna, 10 delov vode. Taka stranišča morajo biti pokrita s pokrovi. 9. Lastniki in upravitelji kavarn, hotelov, gostiln, tvornic in drugih podobnih zavodov, kakor tuđi javni uradi morajo v točki 8. omenjena stranisča vsak dan na zgoraj označeni način razkužiti. Istotako je treba razkuževati pisoarje, ki nišo urejeni za čišćenje z vodo, ali pisoer-nim oljem, z železno galico ali drugo raz-kuževalno in smrad odpravUajočo tekočino. Stranišča po javnih lokalih morajo biti vedno tako snažna, da so za vsakogar vpo-rabna. Sedalne deske morajo biti suhe in čiste, tuđi mora biti vedno na razpolago papir. Kdor ponesnaži stranišče, je dolžan pla-čati za čiščenje, a če je to storil nalašč ali iz velike nemarnosti, je tuđi kazmjiv po tem oglasu. 10. Sploh je prepovedano in kažnjivo vsako dejanje in vsaka opustitev, pri kateri nam že zdravi razum pove, da je nevarna za zdravje ali da grobo žali čut snažnosti in udobja ter kaže sirovo brezobzirnost na-pram sostanovalcem in sosedom, na primer širjenje smradu, dima, brezobzirna vožnja z motornimi vozili in blatenje pasantov, raz-kopavanje smetišča, puščanje nečistih in smrdljivih pređmetov na ulicah, dvori$čih, hodnikih; zanemarjanje, onečejartje stano-vanj, stranišč, greznic, kanalov, gnojišč itd. 11. Prestopki teh predpisov se kaznujejo po § 70 občinskega reda Uubljanskega odnosno po cestno - policijskem redu z globo do 1000 Din ali v primeru neiztirlv'vosti z zaporom do 25 dni. Kje je umri ruski pisateli Čehov K 25letnici smrti slavnega ruskega pisatelja A. G. Cehova — 15* jidija 1904 je podlegel tuberkulozi v nemškem zdravilišču Ba- denweiler V Ljubljani bivajoči ruski emigranti so se vdermj v pravoslavni kapelici med parastosom spominjali slavnega ruskega pisatelja A. P. Cehova, ki je umri 15. julija 1904 v nemškem zdravilišču Badenweiler. Iz Miihlheima, skromnega mesteca na franeoski meji, vas pripelje staromodni po* deželski tramvaj v pičli uri v Badenweiler, ki šteje 900 prebrvalcev in se skoro ne raz» likuje od drugih nemikih kopališč. Baden. weiler je res originalno kopalisče, je pisal čehov v Moskvo, toda v čem je original* nost, se Se nisem mogel prepričati. Tu je vse polno zelenja, hišice hi hoteli se koinaj vidijo med košatim drevjem. Lahko si mi* ilim, kako dolgočasno mora biti tu. ZdraviliŠče ni ohranilo nobenih zuna» njih sledov o bivanju Cehova, pač se ga dobro spominjajo nekateri pisatelji in ožji prijatelji. V Badenweileru živi Še dr. Schverer, ki je bil osebni zdravnik in dober prijatelj Cehova zadnje tedne nje* govega življenja. Schwerer ima za ženo Rusinjo, rojeno v Moskvi. Njegov dom je nekak muzej spominov na Cehova. Knjige, ki jih je čital, fotografije, velik doprsni kip. dnevnik, vse je še dobro ohranjeno. Letos je prispel v Badenweiler zname* niti Stanislavski, ki se je seznanil z drjem. Schwererom, s katerim rad kramlja o Ce* novu. Cehov je zelo slabo govoril nemško, a Schwerer je bil dobro podkovan v ruščini in zato je Taube, ki je Cehova lečil, poslal pacijenta baš v Badenweiler. Cehov ni rad obceval z ljudmi, toda s Schwererjem se je kmalu sprijaznil Ln postala sta najbolj* ša prijatelja. Za Cehova je značilno, da je nazival Schvvererja vedno »Osip Feodoro* vic«, ne pa »gospod doktor«. Vsi so se mu smejali, Cehov je pa pojasnil zdravniku, da mu s tem izkazuje svoje prijateljstvo. Ko je nastopilo toplo vreme, je hodil Ce* hov skoro vsak dan z zdravnikom na \z* prehod v okolico. Kramljala sta v mešanem nemik tu^: »i jeziku. Čehov je govori večinoma ruJ.o, Schverer pa neruv*Cevića, upravitelja konkurzne mase Slavenske banke, priobčen dne 13. t. m. v »Slovenskem Narodu«, smatramo z ozirom na odstavek: »Ražen tega Je ugotovila konkurzna uprava, da so se do sedaj sicer vodila direktna poravnalna pogajanja med prezadolženko in ntkaterimi večjimi upniki v Sloveniji, da pa so ista ostala brezuspeSna« — za potrebno, podati javnosti sledeČe pojasnilo: Eksekutiva slovenskih upnikov, ki s svo-jimi somtšljeniki zastopa več neco 50% vseh terjatev, Je stori'a vsc mogoče korake, da pridc do mirne poravnave, in je v to svrho stopila v direktne stike z upravnim odborom 51avenske banke potom njegovih funkcijonarjev, kakor tuđi opetovano z nji- hovim pravnim zastopnikom in pooblaičen-cem g. dr. Dušanom Popovićem. Da ta po-sajanja nišo imela uspeha, ni krivda slovenske upniSkc ek^ekutivc, ampak edinole iunkcijonarjev Slavenske banke in njiho-vega pooblaščenca, ker lc-ti nišo upolnili danih obljub in otso stavili do danes aobe-nexa konkretnoga predloga. Ker bi se citirana opazka g. Ivke Kovače vica mogla v krogih upnikov Slavenske banke krivo tolmačiti, povdar;amo izrecno, da smo za dosego mirne poravnave napeli vse sile in opetovano podaljsaii rok, da se nam stavi predlog za poravnavo. Cilj naiega dolto- trajnega dela In pogajanj je bil, konkurz končati Cimprej in doseči sprejemljivo kvoto. Gotovo je v interesu vsch. osobito pa večgih upnikov, da priđe Cim prtrj do poravnave in do izplačila kvote. Nikakor in nikdar pa ne morejo upniki pristati na poravnavo za cenn. kakor si io slovom priobčenega razglasa predstvlja upravni odbor Slavenske banke. 2vf/a jttgoslovan^kih kranllnlc Brezobzirnost Kljub opetovanim pritožbam in proš« njam na policijsko direkcijo so nekateri motociklisti tako predrzni in brezobzirni, da dirjtjo po mestu z največjo naglico in da se prav nič ne ori rajo na pešce, ki morajo poslušati strahotno brnenje motor ja, polirati prat in paziti, da jih ne povozijo-. Nekttere ceste in ulice v mestu so si izbrali brezobzirni motociklisti za dirkalne proge, kjer se nemoteno vežbajo in trenirajo. Ze večkrat ste objavili pritožbe iz občinstva, naj policijska oblast poskrbi. da motorna vozila po mestu ne bodo vozila s polnim izpuhotn in da se neznosno brnenje mo>tor* jev irbUži vsaj ponoči. Toda za vse pro5» nje in opomine so nekateri avtomobilisti, posebno pa motociklisti, dosledno gluhi. Mir, ki ga potrebuje vsak človek po delu, jim je deveta briga. Drve po mestu kakor divji, dvigajo oblake prahu in povzročajo tak ropot, da si mora človek zatiskati uše* sa in zapirati okna. Posebno pogoste so motociklistične dir> ke po Tavčarjevi alici, ki je tlakcrvana in je torej motociklistom posebno pri srcu. Ne mine skoro noč, da bi ne bilo v Tav* čarjevi ulici neznosnega motociklističnega koncerta, ki zdrami iz sna vse stanovalce bližnjih hiš. Tuđi davi v zgodnjih jutranjih urah, ko so ljudje š^ spali, se je neki mo» tociklist produciral tako brezohrirno, dn so se bližnje hiše kar tresle. Obraćamo se ponovno na policijsko rav» nateljstvo s prošnjo, mj vendar konČno že poskrbi, da se bo divjanje motociklistov po mestu nehalo. Ce pa policijska oblast ne bo proti tem divjakom ničesar ukrenila, si bodo morali prizadeti pomagati sami in po« Hvati brezobzirneže s poro i jami. Pripotni« njamo iirecno, da gre samo za poedint motocikliste in di za večino to ne velja. Zato bi bilo pać pnčakovttL, da bo poli« cijska oblast stopila poedmcem poiteno na prste. V*č priimdetih Lep primer marljivosti Toliko se pie na Kodeljevem trudio Štirje god-beniki naše \ojaske godbe z zgraditvijo za-silnih stanovanj zase in svoje družine, NaJ grem mimo zjutraj ob 5. uri ali zvečer ob 9. uri, vedno je tam kot v mravljišču. Žene nosijo pesek, beton, deske — možje režejo, kopljejo in ćelo *e otročičke vidiš, kako no-svjo opeko in pomagajo da bo Čim prej gotovo. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da nišo imeli na razpolago ne tesarja, ne mi-zarja, ne zidana — vse so sami naredili, še ćelo nacrt In poglejte si danes hilice od znotraj — pa boste obstrmeli. KunlnJa« soba predsoba, stramiče, drvarnica. In vse to samo ob prostem Času. Med tem se vedno opravljajo svojo službo. Vsi Itirje so Ce-hoslovaki. Imel sem priliko govoriti z enim teh marljivih bratov in zvedel sem, da ima-jo z delom največje veselje, ki vidijo svoje hišice £otove pod streho, in pri vsem tem hvalijo le občinski urad v Mostah, ki j« tako lojalno postopal in uvidel težavo, da jim je, čeprav so tujci, dovolil graditi. Hvalijo tuđi barona Cordelija, ki jim je menda dal svet na razpolago. Torej gospodje, ki toliko govorite, le na Kodeljevo poglejte, tam imate lep primer, kako se reSuje stanovanj^ka kriza. Z roka-rtii — ne z besedo. J. r. Jubilej vrtnarja Herzmanskega Naš splošno priljubljeni in priznani stro-kovnjak v umetnem vrtnarstvu gosp. Fran Herzmansky, umetni vrtnar v Ljubljani, praznuje te dni 40-letnico samostoj-nega pokliča. Prijetna dolinost nas veže, da se ob tej priliki spomnimo tega za vrtnar-stvo zaslužnega moža tuđi mi in mu k jubileju kličemo iz srca: Se na mnoga leta, 1. januarja 1883 se je g. Herzmanskv za stalno presclil v Ljubljano iz Moravske Slezije, Obratoval je nekaj Časa tuđi na Bledu, od začetka 1. 1889 pa biva stalno v Ljubljani, kjer si je po trudapolnih letih in s požrtvovalnim sodelovanjem njegove zve-ste družice uredil pod Rožnikom krasen cvetlični in zelenjadni vrt, ki po svoji le-poti ni samo v ponos jubilantu, temveč tuđi mestu Ljubljani, oz. njegovi okolici. Zadruga trgovskih vrtnarjev v Ljubljani je priredila slavijencu v soboto 11 t m. v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti v krogu njengovUi ožjih tovariiev slavnost-ni večer, ki je potekel nad vse sijajno. Ob tej priliki je bila g. Herzmanskemu izroče-na diploma častnega članstva zadruge. Diploma je delo našega znanega umetni ka g. Gasparija in je po svojih krasno izvršenih narodnih motivih žela splosno priznanje. V lepo zasnovanem govoru je pozdravi! jubilanta zadružni načelnik g. Ivan Simenc, ki je povdarjal njegove velike zasluge za trgovsko in umetno vrtnarstvo v Sloveniji. S svojo strokovno naobrazbo je pripomo-gel g. Herzmansky, da |e doseglo umetno vrtnarstvo v Sloveniji isto stopnjo razvoja, kot ga ima v drugih modernih državah. Ovacij ni bilo konca osobito še, ko je govornik povdaril, da praznuje g. Hcrzman-sky poleg tega jubileja tuđi 70-letnico svojega rojstva in 45-letnico poroke. V iskrenih besedah je nato g. Anton Fe-rant očrtal vse dobre in slabe strani vrt-narskega pokliča, s katerimi se je mora! boriti slavljenec ramo ob rami s svojo pri-dno družico Marijo, ki Je s čebeliČno mar-Ijivostjo pripomogla svojemu zakonskemu drugu do uresničenja iepih načrtov, Ob sviranju harmonike in petju je le prehitro minil čas in v pozni uri je končalo slavlje s prisrčno ieldo vseh: jubilantu in njegovi družici ie na mnoga leta! <8efoxtttcci KOLEDAR. Dan**: Ponedehek, 15. julija. Menrik; pravoslavni: 2. julija, Halj. Bogor. DANAŠNJE PRIREDIT VE. Kino Matica: Človek, žena, *reh (John GHbert). Kino Ideal: Mali trobentač (Jackie Coo-gan). DEŽURNE LEKARNE. Danes: Su>nik, Marijin trg; Kuralt, Qo-srosvetska cesta. Poziv davkoplačevalcer zi vložitev prljav za znizbo dopolnilnega davka zemljarine v smislu zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkin z dne 22. junija 1929 Davčni zavezancu ki imajo pravico za zniibo dopolnilnega davka moralo predložiti te prijave od dne objave tega poziva do dne 31. iullja 1929 brei pravice do ni« daljnjega pođalj&anja roka v smislu £1. 4 zak. o neposr. davkih. Dopolniln) davek se zniža pod nasled-njimi pogoji: 1. da se davčni zavezanec izključno bavi samo s kmetijstvom, 2. da obdeiuj« svoje posestvo sam ali s člini svoje družine, 3. da nima več kakor pet članov fa-milje, 4. da dopolnilni đtvek ne presega 5000 Din, 5. da vloži prijavo v odrejenem roku na predpisanem obrazeu. V smislu zakona se za člane skupnega gospodarstva po tem zakonu ne morejo smatrati: 1. osebe, ki so stalno odsotne. Za stalno odsotne se ne smejo smatrati osebe, ki bi« vaio izven doma zaradi odslužitve Vader-skega roka. sola nj a, zdravljenia Itd^ 2. Osebe. ki se bavijo ili poleg kmetil-stva ali izključno z obrtom, industrijo ali drugim pridobitnim poslovinieni ali i n-mostalnlm pokličem, ki Je podvržen pri-dobnin:. 3. Osebe, kl so v razmerju stalne, javne ali privatne slufbe. 4. Žene in otroci oseb, oroenJeiiih v to-člcah 2 In 3 5. HiSno tlužabniirvo in namelSenci. Prijave se morajo vložltl pri oristojnem občinskem oblastvu, v Ljubljani. Mestnemu magistratu, na predpisanem obrazeu. kateri se dobe pri omenlenem oblastvu. Prljavo mora vložlti zavezanec zemljarine. Prijavo zamore vložiti tuđi pooblalCc-nec, priložiti pa mora tozadevno poobla-stik>. Na zahtevo divčnegt zavezanca mora izpolniti prijavo pristojno občinsko oblast-vo po Izpovedbah zavezanca. Prijav«. ki se predlofe r>o Dreteku od-rejenega roka. se za zniibo doĐoinllntc-davka ne bodo upoStevtle. Za resniCnost stevila članov skupoega đomačega gospodarstva kakor tud! zt po datkCPo to&d 1—5 je pole* davčnegt zavezanca, odgovorno rudi obČin$Vo oMtstvo Darčoa opriva » mmto Uabllaaa. TOCVOST. Milka: »Se ti mudi?« Tilka: »Prtv niC. Na sestanek tretn t fantom, a imam Sele pol ure zamude.« PO DEL1H JIH SPOZNATE. KUent: »Ah, valegt gospoda topet ni doma?« Sluga (m čudi): JC&ko pa to veste?« KUent: »I. ker ne delate . . .« Stev 15* •SLOVENSKI NAROD«, dne 15. juli ja 19.29. Rm I Dnevne vesti. — Terjitve naših driavlianov, nastale v času Italllanske okupacije. Veliki župan ljubljanske oblasti j« poslal mestnemu magistratu nasleđnji razglas: Po zakonu o konvcncijah in specijalnih sporazumih med kraljevino SHS in kraljevino Italiio z dne 6. decembra 1938 »Uradni liste St. 25-7 ima-io naši državljani fizične in pravne osebe. pravico do povračila imovin, pravlc in koristi, ki so jim bile odvzete ali konfiscirane iz političnih in drugih razlogov. Prav tako imajo pravico do odSkodnine ?a blago, rekvirirano po odredbah prejšnjih av-strijskin, madžarskih ali avstro-madžarskih vlad kakor tuđi kraljevine Italije, ako jim ni bilo plaćano. Po zakonu moraio vi niti italijanski posestniki depote. titre. vrednote, hranilne knjižice, materijal in predmet* vsake vrste, kar jih je bilo odnesenih med vojno ali po vojni z ozemlja, ki pripada sedaj naSi državi, in ki jih hranijo sedai italiianske fizične ali pravne osebe, vStev-Ji kakršnekoli družbe, poslujoče na ozemlja kraljevine Italije. Prav tako spada med predmetne terjatve blasro. ki ie Ho -\>«h-no po pošti a!i železnici ali na kak druga-čen način z ozemlja preišnic Avstro-Ma-džarske, ki je pripadlo Italiji, pa ci bilo predano preiemnikom, ki žive v niši dr-jfavi. Vse take terjatve naj prilavij » naSi državljani nemudoma in naikasneje do konca Julija 1929 neposredno finančm di^ relccijl v Ljubljani. Po možnns:' nai prilože dokazila. — OdHkovanfe češkoslovrtklh lerijonar-Jev v Jugoslaviji. V zvezi z narodno sveca-nostjo v Jugoslaviji naseljenih Čehoslova-kov bodo izročena v kratkem če£koslova-sTri-m legijonarjem odlikovanja Po seznamu ki ga je sestavila Ceškoslovaška zveza v Jugoslaviji. Ceškoslovaško revolucionarno kolajno zmage dobi 65 franeoskih in 8 ita-lrjansldh legijonarjev, 15 legiionarjev pa dob; vojni križec. Mnogo v Jugoslaviji naseljenih Češkoslovaških legijonariev Je dobilo odlikovanje že prej. — Zvezi slovanskega učlteljstvi. Poro* čali smo že, da se je vršil te dni v Pozna-nju prvi kongres slovanskega učiteljstva, kl se bo imenovala »Federacija* učiteliskin z\cz slovanskih držav.« Na zadnji plenarni seji je bilo izvoljeno predsedstvo, v kate-rem zastopa naše učiteljstvo z. Petrovič. Nova federacija bo strogo nepolitična. S kongresa so poslali slovanski učitelji pozdravne brzojavke prezidentu Moscickemu hi Masarvku ter našemu kralju Aleksandru — Iz naie vojske. Za vršilce dolžnosti blagajnikov polkov so imenovani administrativni podporočniki ekonomske stroke Vladimir Vajdič pri 2. pešpolku »Kneza Mihajla*. Cirll PodbevŠek pri 6. pešpolku »Kralja Aleksandra T.<, Viktor Žeriav pri 10. polku, Janko Jezernik pri 14., Mirko Zinauer pri 28., Adolf Zupančič pri 39., Josip Piic pri 52., Franjo Posavec pri 30., Albin Držan pri 32., Miroslav FranzI pri 4. artiljertfskem, Vladimir Ferenčič pri 9. ar-tiljerijskem, Bogdan Balaban pri 23. arti-Ijerijskem, administrativni kapitan II. klase Joško Škerli Pri 24. artiljerijskem in administrativni poročnik Ivan Varšek pri Inženjerski komandi 3. armijske oblasti. — Cetrtlnska vožnja za novinar]« na parnikin. Dubrovačka in jadranska plovidba sta obvestili JNU, da imajo redni člani na parnikih četrtinsko vožnjo. Novinarji torej laViko potujejo s pamiki na podlagi letfti-macij, ki jih imajo za četrtinsko vožnjo ro železnici. — Izpiti na pomorski akademiji v Kotoru. V Četrtek so bili končani na pomorski akademiji v Kotoru izpiti trgovsk-iga značaja. Kot delegat trgovinskega ministr. stva je prisostvoval fzpitom ravnatelj tr-govske akademije v Ljubljani dr. Ludvik Bohtn. — Slovaška lica v Jugoslaviji. Centralna I organizacija v Jugoslaviji naseljenih Ceho- I slovakov Je bila doslej Ceškoslovaška zveza. Slovaki v Jugoslaviji so pa sklenili ustanoviti svojo ligo, ki bi nastopala v imenu vseh v Jugoslaviji naseljenih Slovakov. Ne-katere slovaške skupine v Jugoslaviji se pa najbrže ne bodo pridružile novi orsranizaci-ciji. ker smatrajo, da bo s tem oslabljena Ceškoslovaška zveza, ki je doslej v sploš-no zadovoljstvo zastopala interese v Jugoslaviji bivajočih Cehoslovakov. — Domaće obrt) na razstavl »Ljubljana v jeseni« Veleseimska uprava priredi s so-delovanjem državnega osrednjega zavoda za ženske domače obrte zaaraiivo razstavo domaćin obrtov, ki bo obsegala: čipkarstvo slamnikarstvo, suho robo, lonćarstvo, plat-r.arstvo, volnene ročne pletenine in pletarstvo. Vabijo se vsi, ki se bavijo s temi pa-nogami domaćih obrtov, da sporoče odseku za domačo obrt pri uradu ljublianskega ve-leseima, koliko prostora potrebujejo in pod kak^nimi pokoji hočejo sodelovati. — Opozorflo članom S?D. Iz Bohinjske Bistrice nam poročajo, da daie autopod-ietje Babnik članom SPD na podlagi članskih izkaznic 25 odstorni popust pri vožnji s postaje Bistrica Boh. Jezero do hotea Zlatorog. Isto velja tuđi za obratno \ ož-njo. - li drtavne sluibe. Poraožoi knjigo-vodja pri davčnem uradu v Mariboru Dra-gotin Marčič je premeščen k finanCni direkciji v Split; x& «uino je potrjena pripravnica davfne uprav© v Ljubljani gSlužben« Novinec št. 161 z dne 13. t. m, objavljajo invalidski zakon. — NaJ noTiaftrtki *lal« ▼ ^'^bingtoDTi. T« dni je odpotoval v Waahinffton naš novi novinarski ataš§ dr. B«riilav Aosjelioovie, brat naiepa poslanika v Pragi dr. Gree An-gj«lmovjć*. Dr. AngjeliĐOvić je bi I do*t><1aj novinar, ataše pri naJem poelanižtvu v Pa-risu. — Deroljeni listi. Notranje ministretvo je zjiova dovolilo uvažati in razžirjati v naši državi v Budimpešti izhajajoce liste »Santog Magazine, >Molnarok Lapja«, >Verhandlun-gen der ungariseben Aktiengeseltechaften« in v Monakovem ixhajajoči list »Jugendt. — Priraorei, JugosUrani Izlla je 10. številka iPrimorskega Glasač, ki je poeve-čeoa deveti obletnici ialostnega dogodka z dne 13. julija 1920, ki je tako boleetno od-jeknil v ere ih vaeh Slovencev. List je na-prodaj po vseh glavnih trafikah v Ljubljani in Mariboru. Naroča ee ga pri zaloibi >Jug: v Ljubljani, Selenburgova ul. 7/II- — Vreme. Končno emo dobili lepo vreme in upati je, da borno imeli pravo poletje vsaj v drugi polovici julija in v avguetu. I Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo. Včeraj je bilo še po vs>eh krajih naše države bolj ali manj oblačno. V Beogradu in Skoplju je deievalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 31. v Skoplju 30, v Ljubljani 26.2, v Zagrebu 26, v Beogradu 24.7, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kaial barome-ter v Ljubljani 768.3 mm, temperatura je zaašala 13.3. — Celjski Ciril Metodo vi podružnici sta nabrali ob priliki Cirilmetodovega kreea za Družbo Din 1969.20. Podružnica v Gaberju pri Celju pa je nabrala mesto tažiganja kre-sa veoto Din 250. \sem prirediteljem, nabi-ralcem in darovalcem iskrena hvala! 424/n — Zbori. Revija nove rborovske glasbe. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«;. I^la je 3. številka letošnjega letnika. Vsebina: Emil Adamič: šaljivke. Suita za mešan zbor a capella. 1. Čudna zdravila. 2. Tancaj, crni kos. 3. Paetirske. Zvezek obsega 36 strani, zato zaradi velikih etroškov nima književne priloge. Naročite se na >Zborec! — Blagoslovitev motorn« brlzcalne v Gorenjem Logatcu. Prostovoljno gasilno društvo v Gorenjem Logatcu priredi 4. av-gusta blagoslovitev nove niotorne brizgralne in društvenesra prapora, združeno z veliko vrtno veselico v lepem senčnatem srrajskcm parku sr. dr. Windischsratza v Gorenjem Logatcu. Prosimo, da društva navedeni dan upoštevajo pri svojih prireditvah. Za najboljšo jedačo in pijaco bo preskrbljcno. Natančni spored objavimo pozneje. Vablje-ni so vsi prijatelji gasilstva na to slav-nost. 423-n — Gobe so najboli zanimive in zagonetne pomladanske in jesenske rastline, ki so Vi za naše dežele vsako leto večjega 20* spodarskega pomena. Ne ve se kje, kedaj in ob kasni množini se pojavi. Zato je tuđi cena tej rastlini tako spremenljiva kot pri nobeni drugi. Pred petimi tedni so imele suhe gobe še ceno 85—90 Din bele ćelo 100 Din, zadnje tri tedne cene radi močnej-Še inozemske rasti neprestano nadajo, tako da se tih danes brani prekuDčevalec in tr-govec. PovpreČno zdrava kakovost se p!a-čuje Še okroK 45 Dfn in še za te cene tr-zovci blago odrivaio. S tem se cena suhim gobam menda bliia normalni cen! na sve-tovnem trgu. — 78 letnl starce pred sodiščem. Zanimi-va razprava se ie te dni vršila pred okrož-nim sodiščem v Tuzli. Na obtožni klopi je sedel 78 letni starec Nedo Zekić iz Lozne srez Malgaj, obtožen uboja Vasilije Lukića-Sodišče se pri razpravi ni moglo prepričati, da ztz za premišljen uboi. marveč samo za prekoračenje silobrana. Razprava je namreč pokazla, da je LukiĆ prvi napa-del Zekiča in da se je ta samo branil. Tuđi vse priče so ugodno izpovedale za starca, ki je bil znan kot zelo miren in dober Člo-vek. Na podlagi tega 5e sodišče izreklo oprosti!no sodbo. — Aretaciia lainftffa fllmskeca režiser]a. V Subotici je bil v petek aretiran lažni filmski režiser Josef Kertess, ki ie pri-Šel pred tremi tedn! iz Zasn-eba. Mož je pripovedoval, da Je režiser velikega film-skega podjetja in da ima nalogo proučiti ter posneti vse lepote in posebnosti Voj-^odinie, čeŠ, da je tozadevni film nam^-nien Ameriki. Začel je poslovati na Pali-čevskern jezeru. Za fitmskega režiserja se ie pa začela zanimati tuđi policija. Zve-dcla je namreč. da se Kertess izdaja tad za dopisnika »Agramer Tajrblatta«, ki že dve leti ne izhaja. Policija ju ic prijela in zasliSala. Izkazalo se je, da ga radi po-neverbe zasleduje somborsko sodišče. Pred let! je namreč Kertess na tamošnji carinarnici dvifnil za treovca Kosto Plavšiča večji znesek in ga obđržal. Lažni filmski režiser nadaljuje zdaj svoje delo v zaporu. — 2lv na mrtvaikem odro. Nenavaden dogođek se je pripetil te dni v selu Bosut. 211etni Stefan Medjedovič in Dušan Jan-drič sta zalezovala neko vaško dekle. Zato sta se gledala postrani in večkrat sta se stepla. Pri pretepfh pa io ie redno skupil Medjedovič, kajti Jandrič je bil močnejši. Ker si Jandriču ni upal do živeara, je Med-vedovič sklenil osvetiti se niegovemu bra-trancu Savu DobTOvičiču. Nedavno se je Sava spre.iajal z dekleti, Mediedovič se mu je neopaženo približal in Ka uđaTil s težko okovano palico po srlavi. Savo Je oblila kri in nezavesten se je z^rudil. Pre-nesli so za takoj domov. Ker ni da! glasu od sebe, so bili roditelji prepričani, da je mrtev in položili so ga na mrtvaški oder. Sava se je pa kmalu zavedel. na kar so sa roditelji prepeljali v bolnico v Mitrovico, kler je bil tako,! operiran. Niezova ooSkod-ba ie zelo težka in ni upanja, da bi okre-val. Medjedoviča so aretirali in izroč;n so-dišču. P — Zavrat«n zločin. Seljak Adam Dreer iz Rume v Sfmirniri, ki se fe oženil pred dvema letoma. z ženo ni žive] v slogi. Adam je bil namTeč pijanec in ie ves de-nar, ki Ka je zaslužii pri kunčevanju r mastjo in prodaji živil. zapil. Žena se te končno te^a naveliČala in vrnila se ie k svojemu oč>tu. Adam \t pa sklenil osvetiti se ženi in tastu. Ko sta se v četrtek zvečer tast Nikola Lanz in žena Roza vračala z dela na porju domov, ju je Dreer poSakal v zasedi in oddal na oba več strelov. Stari Lanz je bil takoj mrtev, dočim so ženo smrinonevarno ranjeno prepeliali v bolnico. Morilec je pobesrnil in ga še «iso našli. POTENJE ROK, NOG itd. zanesliivo odstrani »SUDOR«-tnast _____lekarne »Pr! orluc^Celje. — Dve smrtni nesreči. V občmi Nova Bukovica, okraj Slatina v Slavoniji, sta se pretekli teden pripetili dve smrtni nesreči. 381etni posestnik Mijo Bračevič je pri mlačvi po nesreči prišel pod kolesa mla-tilnice, ki so mu zdrobila glavo. Nesrečtiel je bil takoj mrtev. Pokojni je bil oče tren otrok. — Istega dne je v greznici utonil 31etni otrok Katarine Bajerjeve. — NedeUskl izlet v smrt V blizini Zagreba se je včeraj pripetila težka nesreča. Pri Velikem Trgovišču se je hotel neki mo* tociklist ogniti nasproti prihajajočemu av-tomobilu, pa ga je prepozno opazil in se zalete] vanj. Pri karambolu se je motor popolnoma razbil, nesreča pa je zahtevala tuđi človeško žrtev. V motociklu so se namreč vozili tipograf Karl Steiner iz Za-gTeba in njegovi znanki, sestri Etika in Šonja Gmunder. Šonjo je vrglo v loku iz prikolice in priletela je z glavo naravnost na kamen tako, da je obležala na mestu mrtva, dočim je bila njena sestra težko ranjena. Steiner je bil samo lažie poško-dovan, potniki v avtomobilu so pa odnesli zdravo kožo. Avtomobil sam ie bil tuđi preče j razbit in ni mogel nadalje vati vožnje. Steinerja in Etiko Gmunder so prepe-Ijali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima mladenka zlomljene roke in noge in težke notranje poškodbe. — Na val krvi, tesoobo srca, zasopi;e-nost, tesnobnost, dražljivost živejv, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo 'imaiu z uporabo naravne »Franz Josefovc« grenči-ce. Znanstvene ugotovitve potTiujejo, da služi »Franz Josefova« voda uri zajaienju vseh vrst z najboljšim uspehom Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri;ah in spec. trgo-vinan. 1-L — Kontrolne ure — za tova me F. Cu-den, Preiernova 1. 57-L Zobozdravnik dr- Rodoscbcgg ne ordbdra DO 25. AVGUSTA. Iz Ljubi iane —lj Slovesno poSTe^enje škoia dr. Ražin a na. Včeraj je bil v stolnici na svečan način posvećen za ikofa novoimenovani koadjutor in nameatnik ljubljanekega škofa dr. RolmaD. Cerkvene obrede je opravil knezoškof dr. Jeglii ob asistenci dr. Karli-na, Škofa lavantinskega in dr. Srebmiea, škofa krškega. Redkemu cerkvenemu elavju so prieostovali divizajonar general Sava Tripković, veliki župan đr. Vodopivec, oblastni komisar dr. NatlaČen, župan dr. Puc, zastopniki raznih državnih in samoupravnih oblaeti in številni pred«tavniki cerkve iz ratnih krajev države. Sloveeno posvećenje novega škola je trajalo poldrugo uro in se je zaključilo z zahvalno himno >Te Deumc, na kar je novi š&of prvič blagoslovil vernike in ee vrnil v škofijski dvorec, kjer je eprejemal čestitke. —Ij Opozorao ietaJctoi po frajskik Iz-prehalališc^h. Na podstavi § 44 občinskega reda. za mesto Lj ubijano in sklepa občin-skega sveta z dne 11. junija 10» odreja mestni magistrat v interesu nicijene in osebne varnosti Setalcev po stajskih spre-hajališčih sledeče: Po ulici na £rad mimo Florijanske cerkve je prepovedana prav vsaka vožnja z vozovi s konjsko vprego, avtomobili, motocikli in kolesi. Dovoljena je Ie materijalna vožnja s konjsko vprego za posestnike in prebivale« ob tei ulici. Po vozni poti na Ljubljanski grad od Karlov-škeffa mostu je prepovedana vsaka po-skusna in tekmovalna vožnja z avtomobili, motocikli in kolesi. Pri navadnih vožnjah je dopustna največja hitrost 6 km na uro za vsako vozilo in v vsaki smeri. Zoper one, ki bodo prekršili Kornjo prepoved. bo po-stopal mestni magistrat v smlshi f 70 ob-Cinskega reda ter jim naložil globo do Din 1.000, odnosno v primeru neizterljivo-sti zaporno kazen do 25 dni. —lj KrarjeBJe breiia na LJBblJaaiei ia GrobarjeTem kanalu. Pri pregledu Grubar-jevega prekopa ee j© ugotovilo, da so bile v pretečenem letu obSutno poikodovane njegove brezine. Tako je bila n. pr. porušena škarpa pri odcepu Ljubljanioe in prekopa (»na špici«). Nadalje se opaža, da u pora b-Ijajo kopalci zatvornico ▼ prekopa za to, da raz njo eka^ejo v vodo. S tem bi se uteg-nila poskodovati zatvornica in povzročiti nedogleđmi Jkodt. Mtttni magistrat prepo-veduje na podstavi I 26b občinskefa reda ljubljanskoga vsako poSkodovanje brezin in kopanje v Grubarjevem prekopa od Karlov. škega do Stepanjevaskega mostu. Proti ose-bam, ki bi ee pregrešile zoper gornjo pre-poved, bo pofitopal meetni magistrat po § 44 občinskega reda Ijubljauskega ter jim naložil globo do Din 1000, odnosno v primeru neizterljivosti zapor do 25 dni. PIJANEC — Gospod natakar, rx>i5čitc, prosim, moj klobuk. — Saj ga mate na glavi. — Tako? Torej ga ni treba isfcati, morda ga naiđem sam. 6chicht-" RADION pere sam! Sladko skrirnost fe ratodela gospa Mfca svojemu *rtl-nemu soprogu. Uihko bo od sed^) uii-vota prepotreben mir, ker ji trudapolno in neprijetno ddo pranja odviema Schichfov RADION 140-Ietnica začetka velike franeoske revolucije 14, julija 1789 so ogorčeni Parižani zasedli trdnjavo Bastille — S tem se začenja v zgodovini franeoskega naroda nova epoha Politični in sociaini položaj Francije je bil začetkom L 1789 naravnost ob-u>pen. Državna blagajna je bila prazna, v Parizu je bilo od 600.000 prebivalcev 120.000 beračev, vojaStvo je odr>ove-dovalo rx>korščino, ministri so izgubili zairpanje naroda in najbolj&i med njirm, ki so hoteli ljudstvu rxmiagati z refor-mami, so moraH odstopiti kot žrtrve intris: kraljevskega dvora. Sredi te anariiije je vladal kralj, k«i je bil kot človek sicer dober, toda kot vladar slabič brez avtoritete. Ogorčenje ljudstva je bilo tem večie, ker je kraljica Marija Antoinetta razmetavala mil jo-ne državnega denarja. Da pomiri razburjene duhove, je skleni! Ludvik XVI. skfccati 1. maja 1789 nekak parlament zastopniko-v vseh slojev, ki ni bil sklican že od 1. 1614. Krali pa ni namerav&l s tem pomagati obubožanemu ljudstvu z gospodarski-mi in političnima reformami. marve^č naložiti mu nove davke, ki bi napolnili prarno kraljevo blagajn-o. Toda zastopniki ljudstva so razum-eli svojo nalo^o čisto drugare. Njihov cilj ie bil dati Franciji ustavo, ki bi omejila kraljevo desTK>tično oblast in izvojevala ljudstvu pravice. Zaman s: je kraft priza-deval uniziti veljavnost dekretov, ki jih je izirlasovala Narodna skuipščina, zaman je s-kuial zadržati val demokracije. Ker si n4 znal pomagati dmgače, se je hotel nasloniti na bajonete. Okolico Pariza so zasedli n-emški in Švicarski polki. Svetovalci so kralju sve-tovali, naj posije pristaša ljudstva in reform min:stra Neckera v izgnanstvo. Ta despotična kraljeva gesta je dala Parižanom signal za upor. Po pariških ulicah so *se začele zbirati mno-žioe ogorčenoga prebivalstva, govorn»i-ki so pozival ljudstvo na upor. mladi advokat Camille Desmou^ins je na vrtu Palais Roval sporočil zbranemu ljudstvu, da pripravlja kraljevski dvor vsem nepokornežem Rartolomejsko noč. Voditelji ljudstva so h-oteli prepre-Čiti kr\Tor>relitje. toda ogorčenje Par -žanov je bil-o preveliko. To ni bil upor, kakor so menili kralj in njegovi sveto-vatou to je bila prava revolucija. 13. tulja so zapeli zvonovi po vseh pariških cerk\Tah. Naglo se je razširila po mestu ves»t, da so kraljevske čete na votu v Pariz in da so topovi trdttia-ve la Bastille obrojeni proti ulici ?t. Antoine. Ogorčena množ*ica ie začela isikati oroije. V vo-jaškem !sklad'ise za-zrozla. da za^ne streljati. Množnca se pa ni dala usma ti. Verige so prcsckaH in množica je navalila na trdmiavo, iz katere so začeli na vso moč stresati. Trdrtiavo «0 obl-egli že četrt ure. ko je prispel ljudstvu na pomoč oddelek franeoske garde s topom. Položaj trdnjave je posta! obupen. PosaAa sama je za« čela pntiskat; na poveljrrika. naj se uda. Obupani povel;nik je hotel po-gnati trd-piavo v zrak ter pokopati pod njo sebe in posadko. Že je stopi? k smođiSnic', da bi >o zažgal, toda posadka ga j-e v zadnjem hipu zadržala in :zobesila belo zastavo. Ob 4. po-pokkie je navalila ogorčena mno-žica na trdnjavo. vodie revolucijonaricv so sit uš ili resiti guverner ja in posadko, tada njihovo pri-zađevanje je bilo zaman. Poverjnlka In nekaj vojakov je rrmožea razitrgala \T>ričo svojjh vod^iteljev. Odrezano glavo nesreČnejga poveljnika so natakniM na sulico in k> nesli v povorki pred ma-gistrat. Baštine, v kateri je ječalo mnogo žrtev kralu'evega despotizma, je bila simbol starega absolutističnega režima. Njen padec je pomenil pričetek korica kraljevskega despotizma in začetek novih boltiSih razmer. Posledice pade a Bastille so bile ogromne. Prov ncijama mesta so sledila primeru Pariza, reakcijonarno plemstvo in visoka cerkvena hierarti ja pa je zapustila Francijo. da organizira v itiozem-sinu odpor proti mlad: demokraciji. Ludvik XVI. je kornčno spornal, da je njegova rnoč omajana. Potrdil je pravomočnost ustavodajne skup&čine in posetil Pariz, katere^a že dotgo ni vridel. Pozneje je pa z dVorezno politiko napram ljudstvu, s taitnimi stiki z reakoijonarnim plemstvom v emigraciji in z vladam i Frapciji sovrafniti dr-žav izi?ulwl še zachijc zaup^nje svojih podložnikov. Moral je pod giljotino prav tako, kakor njegova soproga Marija Arrtonietta. ki je bila r.a/vevi kriva, da je prišk) do revolucije. S padcem Bastille se začelja slavna epoha 22^0-dovin-e, znane pod imenom velika fran-coska revolucija. Zalio praznuje franco-ski narod vsaiko leto 14. julij kot svoj najve-čf: narodVi; praznik. Borba za mrtvece v Subotici V Subotici je nasta! spor :ned lastnikt pogrebnh društev in nanovo ustanovljenim pogrebnim zavodom »Punerol«, ki ga je ustanovila rimsko - katoliSka žur>a Sv. Tereze. Katolički duhovniki prigovarjajo vernikom, naj vse potTebgčine kupujejo Pri njih. Nelojalna konkurenca ie pa nale* tela na odpor med Iastniki pogrebnin za« vodov, ki so se čutili r>rizadete in $0 za-htevali intervencijo oblasti. Spor lavzema vedno večji obseg in prillo te ćelo tako daleč, da je morala pri pojrebu nekega mrliča intervenirati policija. Katoliiki duhovniki zahtevajo, da moraio vsi verniki kupovati pogrebne potrebSčine pri njih aM pa plačati 1000 Din odškodnfne župi Sv. Tereze, poles tesra pa ne dovoliujeio polagati krste v rodbinske grobnice. Te dni so pokopali vdovo Bergles. Duhovniki se prepovedali položiti io v rod-binsko grobnico. Njen sin se ie zatekel k policiji, ki je po&lala dva detektiva na po* kopali«.če, da sta prisilila grobarja, da je odprl rodbinsko grobnico Cei oekaj đni Je umri Deudar Kadar in etrkev zopet ni do-volila, da bi njegovo truplo položili v rodbinsko grobnico. To je bila osveta ker rodbina pogrebnih potrebSčin ni kopila pri »Funerolu«. Cerkev je bila ce!o tako dri' na, da je zahtevala 1000 Din odlkodnine od pokojnikove rodbine. Rodbini ie poklici!a na pomoč policijo in Sele z nleno pomočjo so krsto položili v rodbinsko grobnico. Prebivalstvo Subotice je md postopa-njem cerkve zelo ogorčeno. Prizadeti Ittt-rrfki pogrebnih zavodom' %o poslali posebno deputacijo k velikemu županu in zihtevili, naj se zađeva razSisti. Ker policija prav-zaprav nima pravice vmeSavati se v cerkvene zadeve, je nastal kočluv položi], kajti mrliča je treba pokopati v doloCenem roku. Vse kaže. da se bodo morila priii-deti druitvi in veraiVi pritofiti ni pri-vosodno ministrstvo. RazumlJKa — Zakaj nisi knCaia, ko te H tkk Hubil? — Ker mi je grozil, mamict. — S Čim ti k pa %xoz\\7 — Da me nikoli več ne rjoHttbi. Je 2akrtčim. — Doirro, da sem te sre5tL AM H m! hotel DOtnagati izbritl pri krojaču bđasro za novo obleko? — Rad, twU r>o|im se, da moi olros ni borjši cxl tvoje ti. — Tvoj okus ne, p«č pa tvoj kredit Stran 4 •SLOVENSKI NAROD«, dne 15. jullja 19>9. Stcv 1 ^8 tAugust JSlanohe: 83 SVa valovih strasti Jicman — Ali ste pa tuđi prepričani, da do-bimo republike oče? — Da, dragi sinko. — Republiko, kakršno si želi Franci ja? — Vlada na trdnem temelju demokracije, svoboda brez omeji-tve in nasilja, enakopravnosti, ki ne ovira poedin-cev v napređku. bratstvo svobodnih ljudi, ne pa menihov v samostanu. Taka vlada mora štediti z imetjem. ki nj nič drugega, nego sad dela, in štediti pravo delo, ki ni nič drugega, nego na-stajajoče imetje. Ščititi mora tud; ded-no pravo, ki ni nič drugega, nego oče-tova roka, podana otroku iz groba. Svojo moč mora opirati na isto podla-go, kakor svoboda, namreč na pravo. Silo mora podrediti razumu, preprečiti mora punte in vojne, napraviti red med državljani in poskrbeti za mir med narodi. — Da, je nadaljeval invalid ves na-vdušen za pravično stvar, — uresniČit! mora vse sanje modrih ljudi o bratstvu narodov, ne da bi se oddaljila od mož-nosti in pravice. Živeti mora :n procvi-tati, Francijo mora povećati in zavoje-\ ati svet. Skratka, vlada mora biti odraz božjega obličja, smeihl ja jačega se iz nebes. Invalid je umolknil, glava mu je omahnila na prsa in kolena so se mu zašibila. Navdušenje je bilo dostojno tega jurfskega junaka, toda bilo Je preveliko za pet krizev. ki rh je nosil na Ie-senih nogah. — Sin je objel o-četa, ga poliubil na bledo čelo in zapustil med njegovim! gubami mnogo vročih n hvaležnih solz. XXXV Govorice Vojvodin ja de Beaudreil, vsa v čr-rtem, se je izprehajala po svoji sobici. V žalni obl'eki je bil njen obraz se bolj bled, a lahna rdečica pod očmi je pričala, da je nedavno plakala. Colletta, vojvodinjina komornica. tuđi v žalni obleki, je stala pri vratih so-sedne sobe in držala v rokah crn, ža-metast plaše, katerega je bila vojvodi-nja malo prej odložila. — V odsotnosti madame je bil vojvoda tu in vprašal je po madame. — je dejala komornica. — Po meni? — je vprašala vojvodi-nija zamišlieno. -Da. — In kaj je hotel vojvoda od mene? — Vprašal je, kam ste se odpeljalt, Pa sem mu seveda adgovorla, da ste odisli na pokopališče. Vojvodinja si je otrla nekaj novih solz. — In ni rekel nič drugega? — Vprašal je, če madame zelo ža-luje po svoiem stricu, — je odgovorila Colletta. — Taaako? — je vzkliknila vojvodinja in se ustavila pred Colietto. — Odgovorila sem, da je bilo madame zelo hudo. da ni mogla govoriti s stricem pred smrtio. — A vojvoda? — Videti je bil potrt in dejal je, da to ni bila njegova krivda, marveč zdravnikova, ki je prepovedal nadlego-vati boMka. Vojvodinja je sedla na kanape sredi sobe in si zakrila obraz z rokami. — Tuđi od mene je hotel nekaj zve-deti, — je nadaljevala komornica. — Kaj pa? — Bilo je prav za prav ponavljanje govoric, ki sem jih slišala tuđi jaz, T>a so se mi zdele tako bedaste, da se mi ni zdelo vredno praviti vam o njih. — Govorice? O kom? — 0 vas, madame. — O meni! — je vzkliknila vojvodinja in crvignila slavo. — Da, madame, — je odgovorila Colletta očividno ogorčena. — Človek bi ne verjel, da zlobni jeziki niti vam ne prizanašajo, ki ste tako dobri in pošteni, pa... Vojvodinja je nestrpno zamahnila z roko. — Vojvoda me je viprašal. če ste se peljali v mrtvašnico sami. — Sama? Kdo naj bi me pa sprem-ljal? — Ko sem odgovorila, da ste se pe-lia.li sami, je vojvoda zmaja 1 z glavo, kakor da ne veriame. Potem me je neka m čudno pogledah rekoc: Si prepričana, Colletta, da baron St. Bris ni spremljal vojVodinje? — Baron St. Bris! — je vzkliknila vojvodinja začuđeno. — Baron St. Bris! Kako je moglo priti vojvodi na misel, da bi me spremljal baron St. Bris? — Nekako tako sem tuđi jaz vpra-šala vojvodo. On je pa dejal: Kaj ne veste, da jo baron spremlja na vseh iz-prehodih? — Spremlia me na vseh izprehodih? — je ponovila vojvodinja. — In da se sestane vsako dopoMtie z vojvodinjo v luxenrbourški galeriji. — Čemu bi se sestajal z menoj v luxembourški galeriji? — Tuđi to sem vprašala vojvodo, ker nisem mogla mirno poslušati tako podlega sumničenja. — In kaj je octeovoril? — Zopet je zmaja 1 z glavo. Vpraša-la sem ga znova. zakaj se je vojvodinja sestajala z baronom v Iuxembourski galeriji, ko ga ne spreiema na domu. — A vojvoda? — Je grloboko vzdihnil rekoČ: Vsi Ijudje govore o tem. Potem se je obrnil k srten", da skrije pred menoj svoje te-žave. Ko sem mu pa rekla, da povem vojvodinji, kar sem slišala od vojvode in njegove služinčadi, se je obrnil k meni in vzkliknil. Prepovedujem vam govoriti o tem vprIČo vojvodi nje, ne smete je razburjati, ne verjamem tem spletkama ozmerjati hočem služinčad :n zavračal bom vse govorice, ki se bo-do širile o tem izven doma. Kcmčno mi je srisn'l v roko luidor in odišel, predno sem nru mogla vrniti zlatnik, ki me je r>ekel v roki. — Prav si storila, Colletta, in dobro vem. da si mi udana. — je dejala vojvodinja mirno. — Ne smeš se pa preveč razbur?ati zarad: teh spletk. Ne novej nikomur. da mi je vse to znano. M-oie dostojanstvo mi ne do volju je poslušati teh čerič. kaj sele razburjati se zavolio njih. Si me razumela, Colletta? — Da, madame, — je odgovorila Colletta malo užatjeno. Vojvodinja se je pri-jela za glavo in se zamislila. — Je vojvoda doma? — je vprašala po krarkem razmišljanju. — Zdi se mi, da je, madame. — Povej mu, da sem se vrnila in da bi rada govorila z njim. — Takoj, madame. Komornica je ođšla. Kmalu je vstopil vojvoda. Tuđi on je bil crno obleeen. — Hvala, madame, za prijaznost, da ste me poklicali, — je dejal in sede] v naslanjač pri kanapeju, na katerem je sedela vojvodinja. — Iskal sem vas. pa vas ni bilo doma. Zelo me veseli, da vas vidim. — Ste že določili dan pogreba mojega štrca? — je vprašala vojvodinja. Vojvoda je presenećeno po-gledal svojo ženo, kakor da ni pričakoval ta-kega odgovora na svoj pozdrav. — Saj veste, da smejo mri ča pokopati sete 48 ur po smrti, — je odgovoril. — Da ... in ? Pojutrišnjem dapoldne ob desetih bo pokojni prepelian v cerkev sv. Magdalene, še prej in sicer ob devetih bo pa položen na mrtvaški oder v veži, ki bo v ta namen okrašena s crnim: draperi-jamii in srebrnimi resami. — Toda, vojvoda, moj stric je umri nenadoma, — je pripomnila vojvodi-nia. — Zato se mi z-di. da bi bilo treba ukreniti vse, kar je običajno v takih primerih. — Pol ure po njegovi smrti je prišel okrajni zdravnik in ko Je pregledal truplo, je \"prasal po \-zroku smrti. Sesta-vil je običajni protokol in ga poslal pristojni oblasti, — je odgovoril vojvoda. V vsakem pariškem okraju je namreč tako zvani »medicine de mort«, ki priđe k vsakemu mrliču in napiše po-rocilo za maira. Brez tega poročila, ki ga mora po-trditi mair, mrliča ne smek> pokopati. — Tako postopajo z vsakim mrlt-čem, — je menila voj\rodinja. — Mislila sem, da bo truplo mojega strica obdu-cirano. Kolikor mi je znano, obducirajo vsakega človeka, ki umre nenadne smrti. Vojvoda je postrani po-gledal voj-vodmjo in sromja ustn«ica mu je zadr-sretala. Z odgovrorom pa ni đolzo oklevaL — Prav ste mislili, madame. Za to sem že poskrbel. Vaš stric bo obđu-ciran. — Kdaj? V — Jutri popoldne, Če se ne morhn. — Zakaj ne takoj danes? — Danes nisem imel časa, a obdukciji bi rad prisostvoval. Kaj niste zadovoljni, da smo jo odgodili do jutri po-poldtie? Vojvodinja se je za hi

» ;e skladišne pa v petem nad^tropju. Oznanilo novega voznet»a reda autoproge Ljubljana-Vevče. Veljaven od 15. julija t. L Odhod Marijin trg: ob: 6., 7., 8., 10., 1205., 13, 14., 15 80., 17., 18 05, 19, ?0.# Odhod Vevče: ob: 630., 7*30., 9., 1l.F 12*30., 13'30., 14.30., 1630., 1730, 18*30., 19*30., 20*30* Ob nedeljah in praznikih vozi ob: 12*05. naprej vsako ravno uro od Maiijinega trga in vsako polovično uro iz Vevč Vozni čas zadnjega odhoda se po naročilu oriroma pri zadostnem številu potnikov podaljša Udobna vožnja z najmodernejšim luksusnim autobusom svetovno znane znamke Austro-Fiat. *Vozi samo ob nedeljah in praznikih. Autopodjetje 0. Zužek, Ljubljana. Oznanilo novega voznega reda avtoppoge Ljubijana-Ka&elj veljaven od 15. julija t 1. Kašelj-Ljubljana Odhod Kašelji ob 6, /, 8, 10, 12, 14, 1530, »7, 15» 19 in 20*. Cd hod Ljubljana i ob 6-30, 7-30, 9, 11, 12*30, 14 30, 16*30, 1730, lrSO, i*«i0 in 20 30T * Vezi -amo ob nedeljah in pra*nik>h. Ob nedeljah in praznkii vozi od 12*30 naprei vsako ravno uro iz Kašija in vsako polovično uro od Marjinega trga. Vozni Čas zadnjega odhoda se po naročilu oz'roma pri zadostnem številit potnikov podaljša. V najkraišem času vstavim v t » progo novi najmoder-nejši luksuzni bvtobus svetovno znane znamke AustroFiat, ki bo nudil ce- njenim potnikem udobno vt žnjo. Avtopodjetje Franc Grad, Kaftelj. Pred uporabo - Po uporabi Ci5e gosi>a dx. M Glanzcnd. — Sijajno preizknšeao pri damah in gospodih vsake starosti. Ceaa Din 16.—, 3 k>n€-ki Din 34.—, 6 lončkov Dm 55.—. Dr. NikoL K6meny. Koiice. poital predat 12/L SI. ĆSR. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna irvrlitcv iz lastne tovarae. — 15'letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI »ADLER«. - KOLESA iz prvih tovaru »Diirkopp«, »Styria«. — PLETILNI STROJI vedno v zalogi — Po samezni deli koles in Sivalnih strojev. — Daie se tuđi na obroke. — Ceniki franko in zastonj. VAN JAX i SIN,LJUBUANA,Oosposvetska2 NAJBOLJsE TAMBURICE rarka^eveoa m sremskega sisteflaa izdehitr n -azoolitia oh amstvr •tara hmr. tvornioa tomburic Stjepan M. Gilg 25.L Sisak 610 Kačićeva ulioa 174 (Hrvataka) Cenovnik tamburic poiijem oa iMhtmvo lasto n Odlikovan z dvema zlatima kolajnama. P. S. 1*84, Volt 115, Amp. 16, š te vilo obratov 2010, se poceni proda. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod: „Dinamo". Pojasnila daje tuđi Narodna tiskarna. Makulaturni papir kg A Din 4-prodala uor»w» "Slov. Naroda" PINO KUHAR privatni uradnik in rez. podporučnik RUDA ROZMAN ** poročena v- ▼ Ljubljani, dne 14. juli ja 1O2O. >«4#alt c£iasi< Vsaka bc*eda SO +mr. Plača me laHko tuđi 9 tntunkah* Za odgovor znamkoi — Sa mpraianja brea znamkm mm Posestro staaovanjska h'ia, v kaleri s« Je .^vrieval gosnilničaisika o-brt čez 40 let. gospodarsko poslopj«, 3 orale zemlje, večiuoma sadenos-nik. probam za xi«or«ji«m. Nisto» takoj■ Ponudbe a« BoSko Dimrn-jevića, trg. orožja, Senta (Bačka). 1517 Dieselmotor 15 k. s-, uumke Klimaks, prodam. Pro-dam tuđi elektroni mamo 220 voltov, 15 k. s.. elektro-mo-tor, 230 voltov, 6 n pol k. $. V*e v najbrljiem itaivju. Cetia po do-eovoru. — Jakob Mavsar, Ve! Lizoflia St. 12. p. Vrbnika. 1*18 Žctcv se !ahfco pekrat hitreje poza«!« k«< doslej. biformacij« se dobe v uf>rav! »Slov. Naroda« 1519 Motorno kolo B. S. A., specialne konstrukcije. 3.49-17 k. s.. dovolj močno ta pr*~ \ kollco, z c!ek:riino tučjo io refkk-to-rjem, z električno La rofino hu-po, s sookis-sedežem, dobro olira-ajeno iu v breihihnem stanju, uaodjio p>roči. zđrarja in đ-elovne sposobno*!;. Ofcravati se: Beorrad, M*»-lerova 27, MiloS Markovič. 144» Prodmm jako dobro ohranjtn •Ck9vrolt— avto. Natančnejs: podatki p&č »Z. M 1510« na upravo tega bfrta. K najboljšim aspehotn x aad 23 let aporat>!fa)o Lftrvcl« k»M«te sa osdravtienk *»\a»h Ooleznj {trlf>er. belo katMe)e) V n*)d lekar»j pasttca D« n - t Toito posije t^kam« Blatn. Sub«. dc*. i^L Orođfc kl>uĆ4>vn:&arsLG n novaUic, okr*. rel meh, skora) nov. 90 cm prem«-ra, po zelo nizki ceu! pro^a franjo Ran. Sevuica ob Stv: I SOI L. Mikuš LJU6UANA riestr« '19 15 pnporoča svojo zaiogo dežnikov in solnćnikuv ter sprehaialni * palic. Popravila se uvršujejo — točno m solidno — L Štjepušin uaa JAnti )7 ueMre, llct. iteti, tartitire 1 amti p#-trcMttMU i ti fUtbali. • Oilltotu m paritlMjbMt^ CJa^ld lra«u Urcju>e; Jo*p ZofMBČib « Zm Mmadm Wunm Hm inmlMK - Z* *nw» te *-***** ***> Otam Ckrit**. - Vri ^ Lj-bl^i.