JUNIJ 1984, ŠTEVILKA S, LETO XVIII
p,e. časnik izdaja delavski svet IMP — Industrijska montažna podjetja Ljubljana v 8200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebinjska 9, telefon (061) 343-342. Ureja uredniški odbor: Iztok Munih (predsednik), Miro Dražumerič (namestnik ločenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.	^ P	j bjani.
Zaostrene gospodarske razmere terjajo enotnost
^dobiti dovolj dela, doseči zastavljene izvozne načrte, pospešiti doh *n° <*e*°’ zmanjšati obseg režije, enotno urediti sistem osebnih l*h *n sP*°h okrepiti enotnost v sozdu — to so glavne naloge, ki igramo v IMP doseči letos, je poudaril generalni direktor sozda ' '•'anc Kumše na seji sozdovega delavskega sveta 1. junija 1984.
p a dnevnem redu je bilo sicer H °Vn° poročilo, ki je bilo gen tCm ze objavljeno, zato je v^alni direktor v svojem go-hrii!1 Predvsem očrtal sedanje in °dnje naloge.
Pridobivanje dela -nadje!
- več koordi-
Kumše je, spomnil, da sodimo v dejavnost, ki jo omejevanje investicij izredno prizadene. Neka-
teri montažni tozdi so bili januarja in februarja letos v prav kritičnem položaju. Sklicani so bili sestanki, na katerih so se dogovorili za potrebne akcije in oskrbljenost z delom je že boljša.
Proizvodni tozdi, tudi tisti, ki izdelujejo investicijsko opremo, imajo s prodajo manj težav, še bolje gre prodaja proizvajalcem kmetijskih strojev in opreme.
Ko je govoril o pridobivanju
Ipko gradi novo proizvodno halo
Primi060 maia 80 v tozdu Ipko začeli graditi nove prostore za kovinsko proizvodnjo. Tako bi IPKO dobil l9$j ne prostore za prozvodnjo farmske opreme, katere obseg se skokovito povečuje. Tozd je od leta n.V°J cel°tni prihodek povečal kar za sedemkrat. Na sliki: Nasipanje terena, na katerem bo novi obrat. a 3- strani, (foto: L. J.)
dela, je Kumše spomnil, da imamo tozd Inženiring, ki smo mu poverili pridobivanje in izvajanje kompleksnih poslov v domovini in vso dejavnost v tujini. Svoje prodajne službe pa imajo tudi delovne organizacije. Prodaje delovnih organizacij morajo svojo dejavnost medsebojno usklajevati in se povezovati z Inženiringom.
Za prodajo proizvodnih izdelkov pa imamo tozd Marketing, ki je glede na svoje naloge napravil šele prve korake. Nekateri tozdi in delovne organizacije se v Marketingovo	poslovanje
uspešno vključujejo, nekateri so že od prej vezani tudi na druge zunanjetrgovinske organizatorje in domače trgovce. Vsekakor pa je poudaril Kumše, je treba Marketingovo vlogo krepiti in z enotnejšim nastopom na trgu stremeti za boljšimi rezultati.
Pridobivanje novih del v tujini
Kumše je v posebni točki izčrpno poročal, kako napredujejo dela v tujini —predvsem v Iraku. Povedal je, da tam večino projektov uspešno zaključujemo. Dela tečejo dobro, posebnih težav zaradi vojne nimamo. Zdaj imamo v Iraku skupaj s koope«-ranti še 600 ljudi, konec leta jih bomo imeli 200 do 250 — odvisno od števila delavcev, ki bodo ostali na vzdrževanju, za kar so Iračani močno zainteresirani. Zanesljivo je tudi, da bomo letos v Iraku dobili nekatera nova dela, torej bomo v tej državi delali še naprej, čeprav v manjšem obsegu kot prejšnji leti.
• Nadaljevanje na 2. strani.
Četrte športne igre IMP bodo 22. septembra vLjubljani!
Cl
!~jubvrte.*etne '8re IMP b°d° v soboto, 22. septembra 1984, v je že ^ar?'4 Organizirala jih bo delovna organizacija Emond, ki Vse Začela s pripravami in ustanovila organizacijski odbor in Pro re^ne komisije.
nih j ®ram bo ustaljen, kot je določen s Poslovnikom o šport-narrtr r ■ sozl3a IMP — to je mali nogomet moški, odbojka, Pat, m tenis, streljanje in kegljanje za moške in ženske, letos V t)a|j ° Prvi na letnih igrah delovnih organizacij tekmovali tudi VSena"Ju — moški in ženske.
je se(, .krne bodo na terenih v občini Ljubljana-Bežigrad, kjer *at()r:eZ klovne organizacije Emond. Pri izvedbi bodo organi-Orga-tj12aProsili za sodelovanje ZTKO Bežigrad, sicer pa bo za ^lektrZaC'i° skrbela tehnična komisija, ki jo vodi Tone Lah iz drobn °.?°.ntaže- Pri njem lahko vsi zainteresirani dobite po-Org6^-6 'rrformacije. Telefonska številka je (061) 345-061. tekot^ nizatorji bodo razpis poslali sindikalnim konferencam bo^, tUaija. Rok za prijave bo v juliju. O pripravah na igre z V . še poročali v naslednjih številkah Glasnika.
Sozdov aj pa se organizatorji ubadajo s finančnimi težavami. ske jgre^/tdikalni odbor je namreč po plačilu stroškov za zim-dov pa v$koraj povsem izpraznil svojo blagajno, kar precej tožiti ko0r.?■m nakazalo svojega letošnjega prispevka za aktivho-lZvedba ,lnac’jskega odbora. Zdaj bi morali pohiteti, sicer bo ■ etr>ih iger in drugih akcij ogrožena.
L. J.
Požar v Bliskovi livarni
V sredo, 23. 5. 1984, ob 9. uri je izbruhnil požar v livarni IMP-tozd Blisk M. Sobota. Pri oblivanju solnic iz aluminija na tlačnem stroju za litje je počila cev s hidravličnim oljem in pri tem je olje brizgnilo po tekočem aluminiju. Zaradi visoke temperature aluminija se je olje vnelo, požar pa se je v hipu razširil tudi na ostrešje. Zaradi požara je nastalo za okrog tri milijone dinarjev škode. Poškodovani so bili stroj za tlačno litje, in to predvsem komandna električna omarica, ki je povsem uničena, električna inštalacija v prostoru, električna peč za vzdrževanje taline, prav tako je poškodovana kritina na celotni zgradbi.
Požar so uspešno lokalizirali delavci livarne skupaj s soboškimi gasilci in člani IGD iz sosednje ABC Pomurke. Na srečo ni bil noben delavec poškodovan. V tozdu Blisk se trudijo, da bi livarno čim prej usposobili za ponovno proizvodnjo, vendar še ni znano, kdaj jim bo to uspelo. (ANDREJ ZADRAVEC, foto: Postaja milice Murska Sobota)
Novi sistem osebnih dohodkov: Katalog tipičnih del je treba popraviti
Maja smo napisali: »Če bo šlo vse po programu, bo javna razprava o novem sistemu osebnih dohodkov v juniju.« Pa ni šlo po programu in osnutek teh gradiv bomo verjetno objavili šele v naslednji številki. Krivi so, če lahko tako rečemo, delegati Koordinacijskega odbora sindikata v sozdu, ki so predosnutke gradiv obravnavali 22. maja in menili, da je v njih še preveč pomanjkljivosti. Zahtevali so torej dodatne razprave na tozdovskih Komisijah za delovna razmerja, da bo lahko Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose pripravila popolnejše gradivo.
Treba pa je reči, da so dosedanje razprave (dvakrat na ožjem strokovnem kolegiju, dvakrat na Komisiji za planiranje in na sindikalni koordinaciji) nedvoumno podprle jiapor za osnovanje enotnega sistema osebnih dohodkov v sozdu. Podprle so tudi osnovna načela predosnutka sozdovega Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pripombe so v glavnem, da nekatere zadeve niso dovolj konkretizirane, posamezne določbe pa neustrezne. Največ pripomb je bilo na Katalog tipičnih del in nalog.
Dan za sindikalno koordinacijo se je sestala Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose in izakazalo se je, da imajo planerji tudi tehtne ugovore proti Katalogu. Predosnutek Sporazuma je vsa dela v sozdu od generalnga direktorja do čiščenja prostorov razvrstil v 37 oziroma 33 razredov, če upoštevamo, da so spodnji trije razredni prazni. S temi razredi naj bi uveljavili načelo enakega plačila za enako delo.
To pa je izzvalo kritike, da so stopnice med posameznimi razredi precej višje kot pri dosedanjem vrednotenju. Še tehtnejši je bil očitek, da mnoga dela sploh niso ustrezno ocenjena.
Pripombe so bile zelo različne. Eni so na primer rekli, da so varilci previsoko ocenjeni, drugi bi jih ocenili slabše. Ravno tako so eni zahtevali za ključavničarje višjo oceno, drugi spet nižjo. Bili so tudi nekateri, ki so menili, da so ocene ravno pravšnje. Skratka, na prvi pogled povsem nasprotujoče si pripombe.
Ko pa so planerji analizirali razloge tako različnih mnenj, so ugotovili, da je osnova še kako utemeljena. Dejavnost naše sestavljene organizacije je tako raznovrstna, da seveda tudi delo ni enako, čeprav ima isto ime. Eno je npr. variti serijske izdelke v proizvodnji, v urejenem delovnem prostoru in s primernimi orodji, povsem nekaj drugega pa je variti plinovod nekje na prostem in v slabih delovnih razmerah jamčiti stoodstotno kvaliteto zvarov. To sta morda dve skrajni točki, ki ju imamo v IMP-ju vmes pa je še cela paleta variant glede na različne proizvodne programe. Podobno velja za ključavničarje, pa tudi za pripravo dela in mnoga druga režijska dela. Samo še en primer. Ni isto biti vodja razvojne službe, ki razvija en sam program ali pa če jih razvija pet. Isto velja za direktorje tozdov.
Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose je našla rešitev: Katalog bo za posamezne poklice opredelil spodnjo in zgornjo mejo — seveda tako, da bodo poiskali najmanj in najbolj zahtevna dela, jih opisali in ocenili. Nato bodo ocenili še nekaj vmesnih del, vendar ne s ciljem, da bi naredili vse predalčke, v katere bodo razvrščeni ljudje, pač pa kot orientacijo. Tozdi pa bodo potem med te oporne točke razvrstili dela v poljubnih presledkih, lahko tudi z minimalnimi razlikami, če je to utemeljeno v opisih.
Kaj pa enotnost? Doslej je bila znana praksa v IMP-ju, da se je izmišljalo nova imena za ista dela in povečalo relativna razmerja. Vlasta Kodela, ki je pripravljala opise del in vrednotenje za Katalog, je povedala, da je v dosedanjih aktih naštela kar 41 različnih nazivov za ključavničarje, potem je odnehala...
Toda novi predlog omogoča poleg prožnosti tudi red, saj bodo za posamezna dela spodnje in zgornje meje. »Kaj pa je hudega, če imamo v različnih tozdih 41 ključavničarjev, če je med njimi razlika le 1.000 dinarjev,« je rekel marko Avsec iz Promonta. »Problem je, če ima eden že v osnovi še enkrat večjo plačo od drugega.« To pa se ne bo moglo zgoditi, če se bodo vsi držali spodnje in zgornje meje in če bo različno vrednotenje posameznih del utemeljeno tudi v različnih opisih.	LOJZE JAVORNIK
Ob periodičnem obračunu
S planom bi najbrž šlo bolje, če bi vam ukazovala moja žena
Začetek
priprav
plana
1986—91
Sozdov delavski svet je 1. junija sprejel sklep o pripravi srednjeročnega plana sozda IMP za obdobje 1986—1990. S tem sklepom je poveril svoji Komisiji za planiranje in družbenoekonomske odnose naslednje naloge:
•	v 30 dneh mora pripraviti delovni program za pripravo planskih aktov.
•	Usmerjala in koordinirala bo delo organov in služb v postopku priprave planov.
S 'Bo nosilka usklajevanja sozdovih planskih dokumentov in usklajevanja z drugimi nosilci planiranja.
•	Odgovorna je za metodološko enotnost planiranja.
Delavski svet je obenem pozval delavske svete vseh delovnih in temeljnih organizacij v sozdu, naj tudi sprejmejo sklepe o pripravi srednjeročnih planov in določijo za to odgovorne organe.
L. J.
Blagajna Koordinacijskega odbora sindikata v sozdu je prazna
Priznanje Panonijinemu delavcu
h
Nekoristen sindikat?
Sozdov sindikalni koordinacijski odbor je že na dveh sejah razpravljal o združevanju denarja za delo sindikata na sozdovi ravni. Z vso ostrino se spet postavlja vprašanje, po kakšnih merilih prispevajo osnovne organizacije za delo našega skupnega sindikata. Vsilili so ga Koprčani, ko so rekli: »Mi od dejavnosti sozdovega sindikata nimamo nič in zato ne bomo nič plačali.« No, potem so le malce popustili in dali svoj prispevek za Pevski zbor.
Pripomba o neposredni koristi seveda ima svojo težo in reči moramo, da je ta logika tudi vgrajena v finančni plan sindikalne koordinacije. Tako prispevajo vse osnovne organizacije po enakem ključu le za športne igre, sodelovanje na kulturnem srečanju in za nepredvidene izdatke. Za Planinsko društvo in Pevski zbor prispevajo 30 odstotkov po istem ključu vsi sindikati (tudi ljubljanski), ostalih 70 odstotkov pa samo ljubljanski. Za kegljišče pa združujejo denar le ljubljanske sindikalne organizacije^jjaj gre za uporabo kegljišča v Ljubljani.
Vprašanje je zdaj, zakaj delavci Montaže Koper pravijo, da nimajo nič od IMP športnih iger in Kulturnega srečanja gradbincev. Ali ne bi bilo bolj umestno, če bi se sindikalna organizacija trudila, da bi se Koprčani teh prireditev udeležili, namesto da bojkotirajo sodelovanje in plačevanje? Saj je menda naloga
sindikata tudi, da podpira rekreativni šport in amatersko kulturno dejavnost. In ne nazadnje tudi enotnost in medsebojno sodelovanje v sozdu.
Na seji koordinacijskega odbora, 22. maja so sprejeli sklep, da še bodo predstavniki odbora sestali s predstavniki koprske sindikalne organizacije. Upajmo, da bodo našli skupni jezik.
Druga čudna zadeva pa je, da denar ne prihaja na račun sindikalne koordinacije. Do 22. maja je svoj delež poravnalo komaj 16 tozdov in delovnih skupnosti. Zanimivo je, da so bile najbolj
hitre ravno »revne« organizacije, za katere je znano, da imajo gospodarske težave. Tudi PMI je pohitel, pa celjska Klima in še nekateri.
Kaže, da so tu bolj tehnične težave. Predstavnika Livarja in Emonda, na primer, sta zatrdila, da so pri njih sklepe o združevanju sprejeli — torej se je zataknilo v računovodstvih, ko bi morali denar nakazati. Tudi to ni dobro, saj-se začenjajo priprave na letne športne igre, tečejo druge akcije, denar je potreben. Nedopustno je, da počasnost nekaterih računovodskih delavcev ovira izpeljavo skupnih akcij in da morajo sindikalisti nadzirati strokovne službe pri izvajanju tega združevanja, ki ga vendar imamo vsako leto. Seveda s takšnimi in drugačnimi (večinoma nepotrebnimi) zapleti.
LOJZE JAVORNIK
Jože Škafar je prejel srebrni znak sindikata
Ob praznovanju praznika dela 1. maja je občinska zveza sindikat” i0Z(j pripravila proslavo na bazenu v Murski Soboti, na kateri so pod” JSm sindikalna priznanja.
Med tridesetimi dobitniki srebrnega znaka sindikata Slovenije je tudi mojster v vzdrževanju in energetiki delovne organizacije IMP — Panonija Jože Škafar.
Jože Škafar se je zaposlil v Pa-
s
noniji leta 1966 kot vajenec, iieVj| izučil in ostal v kolektivu ft»ui
danes. Jože je rojen leta
vasi Lipovci, nedaleč od Murski ^ - -	...........o S0*“
Sobote. Končal je vajeniško narj, za strojnega ključavničar)1 spet
Klimat je v prvem četrtletju močno povečal realizacijo
Kar 93 odstotkov več kot lani
Še nekaj sklepov sozdovega delavskega sveta
Poslovanje Klimata je bilo lani kar uspešno, saj je ta DO planirano fakturirano realizacijo, ki je znašala 480 milijonov dinarjev, presegla za 3 odstotke. Dosegli so 495 milijonoy dinarjev fakturirane realizacije, kar je za 41 odstotkov več, kot v letu 1982.
Ponovni referendumi v Elektromontaži in Tenu Energetiki
Sozdov delavski svet je sprejel sklep, da bodo v tozdih Elektromon-taža in Ten — Energetika ponovni referendumi o sozdovih aktih 26. junija. V obeh tozdih so pripravili podrobne programe razprav po sindikalnih skupinah, da bi dali odgovore na vsa vprašanja.
Pospešiti razprave o združevanju za računalnik
Razprave o Aneksu 2 k samoupravnemu sporazumu o združevanju za 2. fazo računalnika, je treba pospešiti, so ugotovili delegati sozdovega delavskega sveta ob pregledu uresničevanja sklepov prejšnje seje. Do roka —15. maja —sta poslala pozitivne odgovore le 2 tozda. Do konca maja je Aneks sprejelo 19 tozdov, v Ipku pa so ga zavrnili, a delavski svet tega tozda bo o njem ponovno razpravljal s podrobnejšimi obrazložitvami.
Novi RR za dela v tujini
Sozdov delavski svet je 1. junija sprejel sklep, da se vrednost relativnega razmerja za dela v tujini poviša s 7.800 na 8.445 dinarjev netto. Višina RR se v skladu s samoupravnimi akti izračunava kot ponderirani povpreček RR, ki ga izplačujejo tozdi v domovini.
K taki fakturirani realizaciji so pripomogle višje cene izdelkov, fizični obseg proizvodnje pa se je v primerjavi z letom 1982 povečal za 7 odstotkov.
Lani so kar 73 odstotkov celotnega prihodka sestavljala porabljena sredstva in le 27 odstotkov dohodek, kar je v primerjavi s preteklimi leti precej slabše in iz česar je mogoče sklepati, da so se v letu 1983 dogajali veliki premiki na področju porabe sredstev (zlasti v zadnjih treh mesecih), kjer je na prvem mestu velik skok cen repromateriala, nakup deviz za uvoz nujnega repromateriala in zelo visoki transportni stroški za prevoz opreme v Irak.
Prav tu so vzroki, da so planirane stroške v letu 1983 prekoračili za 13 odstotkov in jim je padla akumulacija, saj so v Kli-matu po zaključnem računu za lansko leto razporedili v poslovni sklad le 5,120.000 dinarjev, kar je le 20 odstotkov planirane višine. To ne pokriva niti obveznih združevanj iz poslovnega sklada v višini 9,260.000 dinarjev.
K zmanjšanju akumulacije v primerjavi s planirano so velik
• Nadaljevanje s 1. strani.
Prve pogodbe v Iraku se obetajo tudi tozdu Dvigalo — v sodelovanju z jugoslovanskimi gradbinci, ki zidajo stanovanja in bolnišnice. Dvigalo se je z dosedanjimi deli — montirali so že 51 dvigal — kar lepo uveljavilo.
V Alžiriji IMP že gradi naselje na gradbišču tretje tovarne čevljev, kjer je nosilec posla spet Rudis kot pri prvih dveh. Z SCT pa bomo sodelovali pri gradnji vrste cestnih podvozov, kar se bo izvajalo več let.
Glede novih poslov je treba realizirati planski cilj, da moramo skleniti za 110 milijonov dolarjev novih pogodb. Za enkrat je bilo letos podpisanih za 2,5 milijona dolarjev. Toda na pridobivanju del se dela intenzivno. Inženiring je že do začetka marca dal 26 ponudb za čez 160 milijonov dolarjev v 10 držav. Lani je dal 83 ponudb v 18 držav za 587 milijona dolarjev, dosegel pa je približno enoodstotno realizacijo. Mnoge od teh pogodb pa so še aktualne, saj dela še nišo oddana in pogovori še tečejo. Kot je rekel Kumše, realno pričakujemo, da bomo jeseni podpisali pogodbe o nekaterih novih poslih.
Tudi plan 14,7 milijona dolarjev izvoza blaga na konvertibilno tržišče bo možno doseči glede na to, da smo ga v štirih mesecih realizirali približno četrtino.
Usmerjevalnega razvoja, ki bo začel pripravljati programske rešitve za ves sozd. Predvsem je treba odpraviti programsko prekrivanje in izboljšati tehnološko opremljenost tovarn. Načrtno bomo pripravljali nove razvojne naloge in skušali pridobiti kredite, da bi čim hitreje uvajali nove, perspektivne programe. Strokovni kolegij bo tej nalogi posvetil posebno pozornost.
stema osebnih dohodkov, za kar se že pripravljajo potrebna gradiva.
Ob koncu pa je generalni direktor rekel:
Zmanjšati bohotno režijo
Uvajanje novih perspektivnih programov
V sozdovi delovni organizaciji so ustvarili pogoje za ustanovitev
Od reorganizacije IMP v sestavljeno organizacijo leta 1978 se je število proizvodnih delavcev v vseh naših tozdih povečalo za 16 odstotkov, število režijcev pa za več kot 50. Strokovni kolegij je to vprašanje enkrat že obravnaval. Analiza kaže, da se režija bohoti predvsem v tistih delovnih organizacijah, kjer se ne držijo dogovora, da so vse poslovne funkcije skoncentrirane na ravni delovne organizacije. Tozdi bodisi kršijo ta dogovor, ali pa podvajajo službe, ker delovne skupnosti delovnih organizacij svoje delo slabo opravljajo.
Na strokovnem kolegiju so se dogovorili, da bodo v vsaki delovni organizaciji preverili, kako je pri njih z režijo in kaj ukreniti za zboljšanje razmer. To nalogo imajo tudi tozdi skupnega pomena ter delovni skupnosti sozda in Interne banke. Rok je do konca junija.
Kot pomembno nalogo za doseganje enotnosti je Kumše navedel tudi enotno ureditev si-
V našem poslovnem sistemu opažamo nekatere razdružujoče težnje. Posamezne delovne organizacije hočejo prevzemati funkcije, za katere smo se v sozdu dogovorili, da bomo imeli enotno urejene. S tem se kršijo dogovori in ruši enotna politika. Zato je treba spremljati, kako se uresničujejo sporazumi in dogovori. Na kršitve dogovorjenega je treba opozarjati, v sporazume pa v bodoče vgra jevati tudi sankcije proti kršiteljem.
In še je rekel:
Težavne razmere terjajo znotraj sistema precejšnjo mero solidarnosti. Marsikdo bo zabredei v težave in tisti, ki jim gre bolje, naj pomagajo, kajti le tako se bomo ohranili in razvijali. Skupaj moramo podpirati uvajanje prodornih programov, ki bodo naša perspektiva.
Nekateri tozdi so na račun konjunkture in izrednih prihodkov ustvarili lepe dohodke, a tudi v širši družbenopolitični skupnosti je opredeljena usmeritev, da je treba tako prisluženi denar nameniti v poslovne namene. Zavedati se moramo, da so v naši ureditvi vsa sredstva družbena, torej ni dopustno, da bi si eni z veliko zajemalko delili denar za plače, drugi pa se zvijali v krčih brez obratnih sredstev.
delež prispevale tudi obresti in to tako menične in zamudne, kot tudi obresti za najete kredite, saj so se v lanskem letu povečale skoraj za šestkrat oziroma za 520 odstotkov. V letu 1982 je Klimat imel iz tega naslova le 3,170.000 dinarjev stroškov, v letu 1983 pa kar 19.700.000 dinarjev, kar kaže na slabšanje Klimatove finančne situacije oziroma na problem financiranja naložb z dolgoročnimi in trajnimi viri financiranja.
Letošnje poslovno leto je Klimat uspešno začel in prvih treh mesecih leta kar za 93 odstotkov presegel realizacijo enakega obdobja lanskega leta ter za 2 odstotka presegel planirano fakturirano realizacijo za letošnje prvo četrtletje. — (Planirali so 178 milijonov dinarjev, dosegli pa 182 milijonov dinarjev).
Dohodek se je v omenjenem obdobju povečal za 183 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani oziroma je dosegel kar 35 odstotkov planiranega dohodka za letos.
Čisti dohodek je znašal 70 milijonov dinarjev — to je 38 odstotkov od planiranega za letos in kar za 182 odstotkov več od doseženega čistega dohodka v enakem obdobju lanskega leta.
Rezultati so izjemno pozitivni, vendar je treba poudariti, da je to šele zaključek prvega četrtletja in se postavlja vprašanje, kakšna bo stopnja rasti v naslednjih letošnjih mesecih, zlasti pa, kakšna bodo razmerja med naraščanjem cen repromateriala in cen Kiimatovih izdelkov, kakor tudi gibanja produktivnosti in večanje fizičnega obsega proizvodnje, za kar ima Klimat še dovolj notranjih rezerv.
Kljub temu pa pravijo v Kli-matu, da so takšni rezultati plod bistveno drugačnega dela in produktivnosti kot v enakem obdobju lanskega leta.
Uspešno je tudi pridobivanje dela, saj so planirali, da morajo letos skleniti za 943 milijonov dinarjev pogodb, če hočejo izpolniti plan realizacije v višini 850 milijonov dinarjev. V 1. četrtletju letošnjega leta so plan pogodb izpolnili 100 odstotkov za to obdobje in so sklenili kar za 189 milijonov dinarjev pogodb, kar je 20 odstotkov letnega plana pogodb.
Letošnje prve tri mesece so imeli relativno razmerje 11.500 dinarjev. Skupaj s preseganjem norm in z režijsko stimulacijo se Klimat približuje povprečnemu osebnemu dohodku v IMP. V 1. letošnjem četrtletju se je Klima-tov povprečni osebni dohodek gibal okoli 27.500, IMP-jev pa okoli 28.000 dinarjev.
Povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Klimatu v L polletju ne nameravajo po-večati
MARIJA PRIMC
Obvestilo
bralcem
Uredništvo IMP Glasnika se je preselilo na Trebinjsko 9, to je v sosesko BS-3 za Bežigradom.
Imamo tudi novo telefonsko številko: 343-342
Pošto za Glasnik lahko še naprej pošiljate tudi na Titovo 37.
Štafeta mladosti v Panoniji
ostalo izobrazbo si je pridol
til«6 >
delu.
Kaj mu pomeni srebrni Pry{
sindikata?	J
Tovariš Škafar pravi, da j” \ vzpodbuda za nadaljnje del° . delovni organizaciji in osno^
organizaciji sindikata ter v k° It,
dinacijskem odboru sinu«'-. sozda IMP. Bil je tudi član ko^ Pos, sije za medsebojna delovna 1 %s zmerja, v komisiji za delitev s Pje\ novanj in raznih drugih kom1^ J*i jah DO. Podpredsednik 00 ^ ^ je že drugo mandatno obdoN
Srebrni znak sindikata ni sa ^ moje priznanje, ampak pnz. T nje celemu kolektivu in našis' dikalni organizaciji, je rekel K j Škafar. Sindikat spet dobiva P memben poudarek v sedanj ^ 1 času stabilizacije, saj se sre ^ jemo s pomembnimi poli tiču1.; ^ gospodarskimi in proizvodu1^ ljC[) nalogami. Da bi jih uspešno (j ševali, naša sindikalna orga^f cija sodeluje z drugimi druZ J ^oi
nepolitičnimi organizacijam1 ■
DO in z vodstvom kolektiva- j .1
Še marsikaj bi lahko vprajl n?c Jožeta Škafarja, kot dobrega ttv lovodjo, sodelavca, vzofO ^ ty0 članom kolektiva,
indiPf ^
t i< > a moral ^ Qr.
odhiteti na delo, kajti njef!
skrb je, da stroji nemoteno te
jo.
Pa še nekaj o proslavi.
nim, med katerimi je bilo
inP<
precej delavcev Bliska u* - uf-nije, je govoril predsednik m (3 skosoboškega sindikalnega s. Franc Drvarič. Bil je tudi 0*1 kulturni program, v katere nastopili godba na pihala,r? j$t tor ji ter pevska zbora ^ jj
k
1
tlo
tit;
Ž
Kovač in Mura. Tudi špod^,
manjkalo — od malega
1
,trelia. ni6
meta in vlečenja vrvi do so - -, nja z lokom in igre med dv a
ognjema. Za zabavo je siu y- p
: skrbe1 J ^ sambel Diamanti, za lačne ^ lodce pa gostinci iz Diane- ^ pa$
Z Novosadskega sej
A 5:
Plakete za Panonijo ib Skip
loj
jjtii
V drugi polovici maja je ..^i šk. Novem Sadu znani km ^
sejem, na katerem
tijske stroje razstavili
s”l
tozdi. Doživeli so lep USP . pfs so se iz Novega Sada vrnl ,e\\\i)c
4—___:	Vi iih . .„m/0
tremi plaketami, ki jih P° .jjsb” zvezno združenje za km $ in prehrambeno indus
novitete, ki so tehnično na
in potrebne v kmetijstvu- m Panonija je dobila z a ^l-keto za medvrstni rotacij
tivator, ki je rezultat so	Z
s Pegorarom ter bron kotel za destilacijo žganj ,a|c<
bil novi tip tega stroja ■________1/1____a to znance _
LOJZE JAVORNIK
Mladi z OO ZSMS in IMP DO Panoni ja so 14. maja sprejeli Štafeto mladosti. Občinska štafeta mladosti je prispela v delovno organizacijo ob 16. uri. Mladi in delavci popoldanske izmene ter vodstveni delavci so pripravili kulturni program. Predsednik Panonijine mladine Jože Prhič pa prebral sporočilo Predsedstvoma SFRJ in CK ZKJ, v katerem so delavci in mladina Panonije obljubili, da bodo vestno izvrševali vse naloge in bodo zvesto hodili po Titovi poti.
frku
je za razliko od že zna 83 grajen kot traktorsk gradnja in drevesa sa pouF da pade sadje na POS**"0V J
ve, nima pa tudi transf* ^
nalaganje plodov y_za^, je ta stroj cenejši kmete, medtem	ew
HT 83 primernejši za^ pla^
organizacije
žarni.
velikim'K>.-
zdu Ipko so začeli graditi novo halo za kovinsko proizvodnjo
Zidovi, potem še stroji
l0,,6!e delavski svet sozda aprila obravnaval poslovno analizo za leto 1983, so J' *Pko pohvalili za izredno uspešno poslovanje. Povsem upravičeno, saj ta 66 ltj.,Z8res skokovito povečuje obseg realizacije in pri tem dosega tudi dobre qovk Dovoli zgovoren je podatek, da je imel Ipko leta 1981, ko je bil usta-kot tozd, nekaj pod 70 milijonov dinarjev celotnega prihodka lani pa
$£ števil milijonov. V treh letih so celotni prihodek povečali za sedemkrat, fO ^“zaposlenih pa le podvojili. Ob ustanovitvi je Ipko imel 49 zaposlenih, 1. ”*at)a letos 99, maja pa točno 100.
nov dinarjev kredita, sozd Emona
V
f kv!U* *etos dobro posluje. V prvem so imeli 211 milijonov di-
»■ Sr •
celotnega prihodka, kar je celih 111 odstotkov več kot lani 1 cpičasu. Porabljena sredstva jim
156,75 milijona dinarjev), itn S° dohodek povečali »samo« za ^ Odstotkov. Imeli so ga 54,4 mili-si^dinarjev. Ravno tako za 100 od-jto °V so Povečali akumulacijo (to <0vi -0Vn* *n rezervni sklad), kamor .'ožili 22,6 milijona dinarjev. anj skokovito povečujejo Iq ne dohodke. V prvem kvartalu nar -nje razdelili 10,86 milijona di-Vgi'ev, kar pomeni 62-odstotno po-tg anje mase. Ker se je tudi število . p0ySevOth nekaj povečalo, se je 0 sijfečni osebni dohodek na zapo-Hra fSa povečal nekoliko manj kot at 8 "7 to je za 62,6 odstotka. V slJj®1 četrtletju je Ipkov delavec zato Povprečno 26.849 dinarjev
'j dvQ°“.ec maja so začeli na Ipkovem ' hain ,cu graditi novo proizvodno m koval ar Je kolektiv že težko priča-' Ptiih je namreč doslej uredil n1' Pov^rne prostore le za proizvodnjo ri' >z armiranega poliestra. Kota' pr*0 Proizvodnjo, kijev tem tozdu si' nje ®dujoč program, pa imajo stis-ij teu.° v nekdanjih hlevih na vsega (v' nad 330 kvadratnih metrih, pigi vh4o orodij — škarje za rezanje Nsi'""6 'n podobno imajo pod Tuniki, kjer se res ne da delati.
'• stoj to, da nimajo primernih pro-je, j^> kamor bi lahko postavili stro-
,JZni raz*°8’ da precej dela oddajajo Prye 1,1 kooperantom. Tako so letos v ip- tve četrtletju plačali za tuje stotini' °dstn,v mi''jona dinarjev — kar 750 j zpaja ■ ov več kot lani. Tuje storitve !jerii J° okrog tretjine vseh porab-’ - Nič vodstev.
Žej . Cudnega torej, da so si v Ipku ,c, s'ore ° *e'e'i zgraditi primerne pro-' ^tiprZa sv°jo kovinsko proizvodnjo.
sajj0ayc so bile precej dolgotrajne, (ali Potile njihove želje večje od razlil Vo'?ega denarja. Nazadnje so tev i da je realen načrt postavi-it	kv metrov velike proi-
-i ^tari- ba'e- Odločih so se za tipsko f * UtMS°v° halo, ki jih bo stala skupaj 'C idr,r>,Qlt.vijo okolice okrog 100 mili-
»ov,
°v dinarjev.
Zgrajena bo do 1.
L®mbra.
»lo^l'1 delež potrebnega denarja bo ^tM: Zagotoviti tozd Ipko sam. izvajalec bo dal 18 milijo-
^kaj delavcev sindikat ne zanima?
j
1C
l('
■0
s«
H
V\ n'
f\ ipk ^
pl > sinH6,01*^ tozd in tudi predsed-
A «6	agilno.
v Ipku ima standarden v katerem so bolj kon-
to sinH-,! ‘ozu in tuui preoseu-l'1Ndo' kata 'majo, kot se spodobi, Se .v,‘n a8'lno — Ido Meglič. Ko sva ;6'* [Cllk d=Varjala’ ie kar naravnost *ata 'nj 0snovna organizacija sindi-k11 ^sivn, ovolj aktivna. Vzrok pa je Sij?* članstva.
1$ Sram81 v TnV"
/ *rctno ’	__________
r°čju Podeljene akcije na po-živi-^reacije, kulture in družab-'črto p , 'cnju, medtem ko je polite D 0 h°lj splošno opredeljeno. “Zdi, I; 'merjamo Ipko z drugimi /'zlo p0[.lram° reči, da nimajo tako riai° deje azat*- Vsako leto organizi-a!]evu r' Vnp akcijo, tudi proslave ob I'! .'1°, prer ■ 'ke imajo že lepo tradi-il£lj *etp n„ el delavcev poje v Podpe-,r „ Premke,n zboru.
S Llr’'likalrit,n',co pa jezi, ker nekatere ni v' je v akc'je niso uspele. Sindi-' ( , strierr.U?'' abonmajske karte v l kaj m gledališču, za predstave pa '1, -°vZdni0„ ° zanimanja. Najeli so te-v i jo Sp ''Osnovni šoli Preserje, pa ^ re3cij0 °dpovedali, ker se ni za re-\0 . “Ititerpfmmai skoraj nihče.
, 58ani;!es ljudi za delo v sind

6vV Ptositj
za delo v sindikalni >>7 - Premajhen,« pravi Ida sit * VSe. akcije moram ljudi
b, 11 Pridnk- V moran narediti, aa a ?blem7blh-Čudno se mi zdi, da je in	rekreaciji, pri kultur-
Vi!*0 Politiaktivnostih, da o T^.<< h akCijah Sploh ne g°"
y relacti!°S'med ljudmi, pa odnosi pralni. »L Vod'lni-podrejeni niso tt-0v°ritiina^h se ne znamo prav
Japio _ .1 v večini organizacij in > Naj paPn nas «
low'' lko?vVJZJVa v delovni organi-ci;_na skunr.,.' drugl tozdi in tudi de-s0ri S° v oh” !e,delovne organiza-
Ljlv drugo"'A'ška> le ,ozd 'Pko
daab,Jane č , obcino- pa še zunaj Jc nevi,’ SaJ n> tako daleč, a ven-L. J.
nekako^rjen
kot dolgoleten poslovni partner je obljubil 20 milijonov dinarjev sovlaganja, ostalo bodo morali zbrati sami, je povedal tehnični direktor Franc Čarman. Vsekakor velik zalogaj, posebej še ker bo treba zagotoviti tudi obratna sredstva, zato si trudijo pridobiti tudi bančne kredite.
Ker se morajo v glavnem zanašati le na lasten denar, si bodo letos lahko privoščili le stavbo, v katero bodo preselili stroje, ki jih že imajo. Spet vlaganje v zidove? »Res je«, pravi Čarman, »Čeprav smo imeli v prvotnem investicijskem programu tudi strojno opremo v višini 40 milijonov dinarjev. Toda ker ni denarja, smo morali to za_ Jfetos črtati. Ko bomo v novo halo postavili vse stroje iz sedanje in z dvorišča, bo hala skoraj polna, s tem da bodo zagotovljene normalne delovne razmere, ki jih sedaj nimamo. V nadaljevanju investicije bomo stare stroje nadomeščali s sodobnejšimi, učinkovitejšimi.«
Delavci bi se s tehničnim gotovo strinjali, da Ipko nujno potrebuje sodobnejše stroje. Ko šeni slikal sedanje proizvodne prostore, so v šali rekli, da so njihove stružnice bolj muzejski eksponati kot pa za sodobno proizvodnjo primerna orodja.
In kaj bodo delali v novi hali?
Ipkov kovinski program obsega opremo za svinjerejske farme. Gre za dva sklopa opreme:
1.	) Kletke, oziroma boksi, v katerih gojijo živali.
2.	)Naprave za krmljenje živali, ki so uporabne tudi za druge in ne samo za pfašičje farme.
To opremo proizvajajo, razvijajo v sodelovanju z Emona Inženiringom, s katerim imajo tudi samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem, tehničnem in dohodkovnem sodelovanju. Emona Inženiring ima v rokah tudi prodajo farmske opreme, saj jo prodajajo po sistemu kompletnega inženiringa od projekta do izvedbe. Pri izvedbi pa poleg Ipka kot dobavitelja opreme sodelujejo še nekateri IMP-jevi tozdi in sicer Klima Celje s prezračevalno opremo, pa Blisk in OV kot izvajalca montažnih del.
Drugi Ipkov program so izdelki iz armiranega poliestra — to je predvsem razni kontejnerji za prevoz in skladiščenje tekočin in šipkega tovora. Te posode razvija Ipko v lastnem razvojnem oddelku. Vendar se s tem programom v tem članku ne bomo podrobneje ukvarjali, saj na tem programu trenutno ne načrtujejo nobenih novosti.
In kakšne so dolgoročnejše perspektive? Skokovita rast zadnjih let kaže, da je povpraševanje po farmski opremi precejšnje, se pa Čarman strinja, da je treba misliti tudi na čase, ko bo tržišče s prašičjerejskimi boksi zasičeno. Ena od smeri, v katere tipajo skupaj z Emona — Inženiringom, so mini farme. Farmsko opremo so priredili tako, da je primerna za kmeta. Treba je reči, da nekatere regije namesto velikih pra-šičjerejskih »tovarn«, ki pomenijo tudi ogromno obremenitev za okolje, bolj podpirajo zamisel manjših gojišč na zasebnih kmetijah.
Res, tozd je zaslužil pohvalo, ki jo je izrekel delavski svet. Čarman pravi, da tudi denar zelo skrbno obračajo, si nikoli ne kopičijo zalog in skrbijo, da gre material takoj v proizvodnjo, dokončani izdelki pa k naročniku. Ipko pravega skladišča sploh nima — material in končani izdelki stojijo kar na dvorišču in kot pravi Čarman, to sploh ni problem, ker nikoli ne stojijo dolgo.
Po drugi strani pa so tudi Ipkovi delavci prizadevni, saj so razmere res težke. Kovinska proizvodnja ima stare stroje. Tisti, ki so v nekdanjem hlevu, delajo v polmraku, zunaj si lahko mislimo, kako je delati s pločevino v mrazu, vetru in dežju. Plasti-čarji imajo dovolj lepe prostore, je pa neprijetno delati v ozračju, polnem hlapov raznih lepih in umetnih smol.
Tudi to je jasno, da so v Ipku ob tako velikem povečanju obsega proizvodnje, ki mu zaposlovanje še zdaleč ni sledilo v enakih skokih, morali krepko povečati storilnost. Marsikdaj je bilo zaradi naročil treba delo podaljšati in delati nadure. V prvem četrtletju pa so se rajši odločili za prerazporejanje delovnega časa in kompenzacije, tako da so plačali le 85 nadur. Nadure plačajo le izjemoma, praviloma pa za ure po rednem delu dobi delavec prosto takrat, ko tu ravno nima nujnih nalog. Vodja kadrovske službe Andrej Zalar pravi, da so delavci s tem prav zadovoljni, saj imajo skoraj vsi doma njive, pa
jim takšni prosti dnevi še kako prav pridejo.
Glavna Ipkova šibka točka pa je izvoz, ki je bolj simboličen. Tehnični direktor Franc 'Čarman je povedal, da so se trudili prodati svoje polie-sterske posode v tujino, saj se jih loteva malodušje. Surovine so pri nas izredno drage, tako da bi lahko izvažali le po cenah, s katerimi doma niti surovin ne bi plačali. So pa ob tem tipanju potencialnih tujih kupcev ugotovili, da bodo morali tudi kvaliteto izdelave še precej popraviti, če bodo res želeli kaj spraviti čez mejo.
Pri farmski opremi pa je drug problem. To ponuja Emon-Inženiring v sklopu svojih projektov. Emonovci se trudijo in pošiljajo svoje ponudbe na Zahod in Vzhod, v Evropo, Afriko, Azijo in Južno Ameriko. Zares menda vlagajo ogromne napore in imajo tudi nekaj lepih obetov, toda zaenkrat res še nobene podpisane pogodbe. Seveda pa gre za velike posle, ki terjajo dolgo pripravo, ko bodo stekli, bo dela tem več. Upajmo da.res.
LOJZE JAVORNIK
• - , ,,
Nova Alchromova tovarna, ki bo dograjena septembra. V njej bo proizvodnja nerjavečih posod. (Foto: Marija Primc.)
Alchrom bo septembra dobil novo tovarno proizvodnje posod
Mislijo tudi na izvoz
V začetku septembra bo v Rušah nared Alchromova investicija, ki so jo začeli graditi v drugi polovici lanskega novembra. Skupna površina tega objekta znaša 1.500 kvadratnih metrov, od tega bo 500 kvadratnih metrov stranskih in energetskih prostorov, ki so že projektirani za pokrivanje potreb 2. faze izgradnje, ki še ni opredeljena.
Predračunska vrednost celotne novogradnje je 121 milijonov dinarjev, od tega je vrednost gradbenih del in komunalne opreme 68 milijonov dinarjev, vrednost vgrajene opreme je 38 milijonov dinarjev, ostali stroški gradnje pa znašajo 15 milijonov dinarjev pa krediti izvajalcev gradbenih del.
Izvajalec gradbenih del je mariborski Gradis, strojno instalacijska dela opravljal mariborski tozd Montaža, elektroinstalacij-ska pa ptujski EKO. Z delom izvajalcev, je povedal direktor Alchroma Zoran Kos, so zadovoljni.
Glavni dobavitelj opreme so Metalna Maribor, Atmos Hoče in ljubljanska Iskra.
V	proizvodne prostore, ki bodo zgrajeni v predvidenem roku, bodo preselili proizvodnjo posodne opreme, transportnih vozil itd., medtem ko bo drobna proizvodnja (elementi opreme, črpalke ipd.) ostala v sedanjih prostorih. Pričakujejo, da bodo preselitev opravili najkasneje do sredine oktobra.
Za nove proizvodne obrate bodo nabavili novo opremo, to je posodno opremo za brušenje. Vsa nabavljena oprema bo jugoslovanska.
V	prvi fazi ne pričakujejo velikega povečanja proizvodnje. Število zaposlenih bo v prvem letu proizvodnje skoraj enako.
kot je sedaj.
Obetajo pa si, da se bo proizvodnja v 1. letu povečala za okoli 15 odstotkov zaradi boljše tehnologije.
Do konca leta 1986 se bo število zaposlenih postopoma povečalo od sedanjih 105 do 135 delavcev. Šele tedaj se bo kazal ves učinek investicije.
Zavzemajo se za to, da bodo del povečane proizvodnje prodali na tuje tržišče. Zato so že lani začeli izvažati. Tako je njihov izvoz lani predstavljal 6 odstotkov celotnega prihodka. Realno pričakujejo, da bodo v naslednjih letih uresničili 10 odstotkov celotne realizacije na področju izvoza. Izvažali bodo posodno opremo, možnosti pa imajo še za izvoz črpalk. Izvažali pa bodo samo na zahodno tržišče.
MARIJA PRIMC
Ipko danes. Zgoraj: Na levi nekdanji hlev, v katerem je kovinska proizvodnja, zraven pa še pisarne tehničnega in kadrovskega sektorja. Desno je hala za proizvodnjo izdelkov iz armiranega poliestra, zgrajena leta 1978. Spodaj Kovinska proizvodnja je v tesnih prostorih, v polmraku, skromno opremljena s starimi stroji.
Alchrom: Nov program
Črpalke za prehrambeno industrijo
Ruški tozd Alchrom skupaj s službo za investicije v sozdu pripravlja investicijski program za uvajanje nove proizvodnje črpalk, s katerim bo najel kredit pri Ljubljanski banki.
Zakaj nov proizvodni program in posojilo zanj?
V	Alchromovem proizvodnem programu so centrifugalne črpalke v higienski izvedbi za potrebe prehrambene in kemične industrije, ki jih izdelujejo v majhnih serijah na obrtniški način. Tehnične in tehnološke rešitve proizvodnje ter črpalk ne ustrezajo več zahtevam domačega trga, kaj šele izvoznim zahtevam.
Zato so že leta 1981 začeli razvijati popolnoma nov koncept konstrukcije teh črpalk.
Osnovne značilnosti tega koncepta so:
1.	Uporaba tipskih elektromotorjev po IEC
2.	Stopenjska uporaba moči elektromotorjev in s tem možnosti prilagoditve priključne moči režimu obratovalna črpalke.
3.	Uporabnost črpalke tudi pri višjih tlakih, ki nastopajo pri CIP pranju.
4.	uporaba kvalitetnih tipskih drsnih tesnil.
V	letu 1982 so iz tega koncepta izdelali 2 tipa črpalk AC-1 in AC-2, ki imata moči motorjev do 1,5 kilovata. Naslednja velikost, ki bi imela moč motorjev od 1,5 do 7,5 kilovata z vsemi variacijami tlakov in pretokov v projektu, bi bila AC-3. Za to velikost črpalke je izdelana celotna dokumentacija. Začeli pa so izdelovati za proizvodnjo teh črpalk tudi potrebna orodja.
Ker pa so te črpalke zanimive za izvoz, bodo zato vso to družino črpalk razstavili letos novembra na frankfurtskem sejmu,
Zaradi zelo kratkega roka za izdelavo orodij (opreskov) so prosili za pomoč orodjarno murskosoboške Panonije, ki bo orodja izdelala do 1. oktobra letos — to je v predvidenem roku in se ji za to pomoč zahvaljujejo.
Za resno proizvodnjo teh črpalk pa obstoječa Alchromova strojna oprema ne zadošča. Zato bodo potrebovali precej denarja za orodja, priprave in za strojni park. Zato torej pripravljajo investicijski program.
M. P.
Dopisujte v Glasnik! Telefon uredništva: (061)343-342.
Tozd Ogrevanje vodovod — premalo dela
Montažna proizvodnja Celje je imela spomladi dovolj dela
Cela vrsta ukrepov za znižanje stroškov
Cene so rasle kljub zamrznitvi
Tozd OV je imel od sredine letošnjega januarja do sredine marca premalo dela, ker so sklenili premalo pogodb v lanskem zadnjem četrtletju.
Klimin tozd Montažna proizvodnja je imel v prvem četrtletju 193,75 milijona dinarjev celotnega prihodka, kar je 30 odstotkov letnega plana. To kaže, da je imel tozd kar dovolj dela. Da pa so opravili to delo, so porabili 72,4 milijona dinarjev, kar je 34 odstotkov letnega plana. Stroški Montažni proizvodnji torej rastejo hitreje, kot so planirali in tudi hitreje od celotnega prihodka.
V prejšnjih letih, ko je bilo pomanjkanje dela enkrat na področju vodovoda, drugič cevovoda, so rešili problem z notranjo prerazporeditvijo delavcev. Ker pa je bilo v letošnjih prvih mesecih dela premalo za vse branže OV-jeve dejavnosti, problemov niso mogli rešiti na isti način kot prejšnja leta. Zato so odločili za prestavitev delovne sobote s februarja na maj, za obvezno izrabo 25 odstotkov dopusta v času pomankanja dela, za prestavitev delovnega časa (v februarju so delali 7 ur dnevno, v maju in oktobru pa 9 ur dnevno — osebni dohodek pa so prejemali po opravljenem času).
nje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela morali prejemati 80 odstotkov mesečne akontacije osebnega dohodka.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je OV izpolnil plan pogodb le okoli 70 odstotkov, ki naj bi bil za to obdobje v višini 430 milijonov dinarjev. To pomeni, da bodo tudi za naprej problemi z zasedenostjo zmogljivosti.
Za zmanjšanje stroškov so vse službe pripravile programe varčevanja — vsaka za svoje področje — v katere so vpele omejevanje porabe goriva za prevoze, stroškov za električno energijo in ogrevanje, pisarniških stroškov, izrabo delovnega časa itd.
Zaradi teh problemov tozd v 1. četrtletju tudi ni dosegel plana realizacije, saj je ta znašala namesto 360 milijonov dinarjev, le 250 milijonov dinarjev.
O stanju zasedenosti montažnih zmogljivosti so bili od januarja dalje — torej od tedaj, ko je problem nastal — sproti obveščeni vsi za to odgovorni v Promontu, v Inženiringu in sozdu, zato v OV-ju tudi od njih pričakujejo pomoč.
Relativno razmerje pri osebnih dohodkih je bilo januarja na višini lanskega decembra — to je 11.400 dinarjev, od februarja dalje pa 13.000 dinarjev, kar je 400 dinarjev manj, kot so planirali.
»Pripomniti je treba,« je dejal direktor Jerneje, »da niti Pro-montova prodaja, niti Inženiring ne izpolnjujejo plana pogodb doma in v tujini za tozd OV.
Za vse delavce velja pravilnik o stimulativnem nagrajevanju, katerega sestavni del je pravilnik o normah, za režijske delavce pa ’ se stimulacija obračunava po sprejetih kriterijih, ki so prilagojeni vsaki službi posebej. Upoštevajo pa uspešnost poslovanja v preteklem obračunskem obdobju.
V zvezi z doseganjem plana prodaje bi bilo treba na montažnem področju v IMP-ju ugotoviti, če ni morda montaža zaradi vse večjega pomanjkanja investicijskega dinarja predimenzionirana.«
Pravzaprav presenetljivo, saj so bile cene letos v prvem četrtletju zamrznjene. Toda Montažna proizvodnja, kot drugi naši tozdi, ima z dobavitelji materiala samoupravne sporazume o deviznem združevanju, tako da stroški za nabavo materiala rastejo tudi ob zamrznjenih cenah.
Tako je Montažni proizvodnji ostalo 49,26 milijona dinarjev čistega dohodka, kar jer 26 odstotkov za vse leto planirane vsote. Za osebne dohodke so razdelili 25,13 milijona dinarjev, kolikor so tudi planirali, v poslovni sklad pa so vložili 17,77 odstotka dinarjev, kar je 30 odstotkov letnega plana. Povprečni osebni dohodek je pri 28.646 dinarjih kar za 65 odstotkov višji kot lani v prvem četrtletju.
Ko smo že napisali, je bila Montažna proizvodnja v prvih mesecih letos dovolj dobro zaposlena. Podatki o sklepanju pogodb pa kažejo, da obeti za na->, prej niso najboljši. Vodja prodaje montažnih storitev Janez Leben je povedal, da bi v prvem kvartalu morali le za 112 milijonov. Od tega je le za okrog 30 milijonov dinarjev poslov v Sloveniji, ostalo pa v Srbiji, na Kosovu in v Makedoniji. To pomeni, da bodo večinoma delali v zelo oddaljenih krajih, kar povzroča večje stroške in poslabšuje izkupiček.
Brez navedenih ukrepov bi se lahko zgodilo, da bi bilo februarja in marca 70 monterjev brez dela in bi po pravilniku o osnovah in merilih za razporeja-
Za letošnje 1. trimesečje ima OV sklenjenih za okoli 307 milijonov dinarjev pogodb, za celo leto bi jih potreboval v planirani višini — to je za 1.760.000.000 dinarjev.
Od večjih objektov, ki so v delu, sta Kraški vodovod in vodovod Valeta — San Simon v Izoli. Letos pa so zaključili dela na gradbišču mengeškega Leka.
M. P.
Klima montaža: Že v prvem četrtletju 50 odstotkov načrtovanega izvoza
Delavnica nosi dolarje
Poslovanje tozda Klima montaža, ki je ozko specializiran za klima dejavnost, je bilo v prvem četrtletju letos uspešno, saj je tozd dosegel približno stoodstotno realizacijo. Za to obdobje si je plan realizacije zastavil nekoliko nižje kot za lansko prvo četrtletje zato, ker je pričakoval slabše možnosti pri doseganju realizacije, kot jih je imel lani v istem obdobju. Za letošnje prvo četrtletje je znašal plan realizacije 104 milijone dinarjev, dosežena realizacija pa 102 milijona dinarjev.
Celotni dohodek je bil 130 milijonov dinarjev; porabljena sredstva so znašala 62.600.000 dinarjev, dohodek pa je znašal 67 milijonov dinarjev.
V tem obdobju je tozd uresničil 13 odstotkov letnega plana realizacije, 22 odstotkov plana dohodka in kar 50 odstotkov blagovnega izvoza.
V klima dejavnosti se že več kot dve leti čuti upadanje konjunkture. To najbolj občuti Klima montaža, ki je ozko specializirana za to dejavnost in nima možnosti za prekvalifikacije oziroma preusmeritve na druga dela. Zato so se v tem tozdu že pred nekaj leti odločili, da se bodo čim bolj angažirali za delo v inozemstvu. To pa pomeni za Klima montažo tudi precejšen blagovni izvoz z ozirom na usmeritev tako, da čimveč montažnih del opravi v svoji delavnici — naredi v delavnici polizdelke in izdelke — in jih potem izvaža. Zato pa so zmogljivosti tozda na domačem tržišču manjše.
Že dve leti pa se kljub temu Klima montaža ubada s problemom zasedenosti na domačem trgu, čeprav doslej njeni monterji še niso bili brez dela.
Da pa se ne bi v bodoče zgodilo, da bi ostali brez dela, so se od-
ločili, da bodo povečali montažne zmogljivosti z novimi deli in novimi programi. Vpeljali so namreč proizvodnjo plastičnih kanalov in je ta dejavnost tako narasla, da potrebuje tozd dodatne proizvodne prostore.
Formirali so grupo monterjev za izolacije.
Z uvedbo HM prirobnic pa so skrajšali čas montaže. V ta namen je Klima montaža investirala v avtomatski stroj za izdelavo lahko profilov iz pločevine, ki ga je nabavila iz Nemčije.
Kakšen je plan pogodb za letos?
Bruto 845 milijonov dinarjev, neto pa 740 milijonov dinarjev. Iz lanskega leta so prenesli za 100 milijonov dinarjev pogodb. V 1. četrtletju so realizirali plan pogodb 26-odstotno, kar pomeni 190 milijonov dinarjev.
Pogodbe, kijih sklepajo, so na robu sprejemljivosti že pri podpisovanju. Ko pa začenjajo z montažo, pa se pojavijo problemi, ker se oprema, ki jo vgrajujejo, podraži in je tako njena cena potem višja, kot je v predračunu z montažo vred.
Klima montaža ima med večjimi objekti, ki jih dela, bolnišnico Igalo, kjer je nosilec montažnih del prezračevanja in klimatizacije.
Za ta objekt dobavlja tudi kanale kljub temu, da cena zadnje še ni dogovorjena. Med večjimi objekti, za katere ima sklenjene pogodbe, so še Iskra Trbovlje, Koteks Tobus Ljubljana, Plutal Ljubljana, Viator Ljubljana, Terme Portorož, Predilnica Litija, Dekorativna Ljubljana.
In kako se Klima montaža bori za zmanjšanje stroškov?
Na organizacijskem področju je formirala oddelek za kalkulacije in pokalkulacije in na ta način kontrolira uspešnost poslovanja po posameznih objektih. Uvedla je kontrolo v proizvodnji, s katero zagotavlja kvaliteto izdelkov. Pri tem je uporabila take delavce v proizvodnji, ki so morali biti iz zdravstvenih razlogov razporejeni na druga dela.
Delavce v tozdu tudi stalno spodbujajo k racionalizaciji in k inovacijam v" proizvodnji. Nekaj so že dosegli, saj so delavci z lastnim znanjem in izkušnjami izdelali napravo za krivljenje plastike.
Kakšno je bilo relativno razmerje pri osebnih dohodkih v prvih treh mesecih in druga izplačila delavcem glede na uspešnost poslovanja?
• Razvoj novih izdelkov. V
juniju bodo izdelali prototip novega rotacijskega filtra, ki bo primeren za papirno industrijo. To je namreč tudi pomembna usmeritev, saj je tozd Montažna proizvodnja specializiran za do-
teb'
kinginvest ponuja tekstilno * *0)j, nologijo. Klima pa klimatizacij [jliol
Na ta način so skupaj zgradil**., |»iit celo vrsto tekstilnih tovarn,1 v> 1
pa preučujejo tudi možnosti11® stopa na Češkoslovaškem |2it f.
Bruto relativno razmerje je bilo januarja 11.400 dinarjev, februarja, marca in aprila pa 13.000 dinarjev. Po zaključnem računu za lansko leto so delavci dobili februarja 8050 dinarjev gibljivega dela, marca pa 8160 dinarjev.
MARIJA PRIMC
jekti, v katerih pa je tudi mnogo drage tehnološke opreme. Tako je lahko predračunska vsota izredno visoka, pa vendar je v tej gradnji razmeroma malo dela za monterje. Konkretno: predračunska vrednost del v Štorski železarni je bila 4 milijarde dinarjev, od česar so bile instalacije le 300 milijonov. Promont, PMI in Klima so se skupaj potegovali za to delo, toda investitor je zahteval velike kredite po nizkih obrestih, na kar nismo mogli pristati.
sodelovanju s Čehi tudi na i*- v -icn ločena dela v industriji. Sem sodi tržiščih. Glede na to, da so c„. ‘ati,
na Češkoslovaškem >D.
tr
t * ... 'M|
znani kot strokovnjaki v tekst* ra„0
tudi posebna oprema, ki jo proi- znani kot strokovnjaki v teK> to zvaja tozd Industrijska, nekatere' . branži, nimajo pa-specialiste I elemente pa tudi sama Montažna klimatizacijo, sodi Janez ^
proizvodnja.
da bi se iz teh naprav rn°r<
Mej,
Ravno specializacija je Klimi ustvarila ime, tako da mnogi investitorji v tekstilni branži sami pridejo k njim, kadar načrtujejo gradnjo ali rekonstrukcijo tovarne.
nekaj izcimiti. Najbližji so d0^, y vori o izvedbi klimatizacije V’ triranja v tovarnah lani na ^
.»S,
Na komercialnem področju pa Klima sodeluje z beograjskim Tekinginvestom, pri čemer Te-
škoslovaškem, o čemer se pogovarjali jeseni, da bi ■ ,-mi vključili v srednjeročni plat ^ deva je torej bolj dolgotc ^ toda če bo zaključek pozit'v 9v^ bo za
To je le en primer, ki ponazarja današnje razmere na tržišču montažnih del, kjer vlada kruta logika ponudbe in povpraševanja. Nezaposlenih rok je več kot razpložljivega dela, zato investitorji terjajo nizke cene, fiksne cene in kreditiranje. Izvajalec mora kreditirati že 30, pa celo 50 odstotkov predračunske vsote, če hoče dobiti delo, bančna pomoč pa je vse pičlejša. Temeljna banka Celje je Klimi letos za vse leto odobrila le 65 milijonov dinarjev kreditov za prodajo opreme, kar bi Klima zlahka porabila že do maja. Torej je trebh zagotoviti vse več lastnega denarja za posojila kup-
V mariborski Montaži znižujejo stroške
Dopusti v marcu in aprilu
H
K,
JV
Si
i Al
| ‘r ®,eki
V
L
^0
;vic0
v
ItolfM i
Poslovanje Montaže Maribor je v prvem četrtletju izgledalo tak-^ ^
n ^liK Vi
stoikov plana v tem obdobju, pri tem, da so znašali stroški 189 nu®h nir-
""	"	-	' '	•’ St* ti,;, ?
tozd je pridelal 290 milijonov dinarjev prihodka, kar pomeni 135
nov dinarjev — to pa je 138 odstotkov planiranih porabljenih s* *ti|,
štev.
cem.
Vidimo torej, da je v Sloveniji za monterje še vedno zelo malo dela. Po drugi strani pa slovenska statistika objavlja podatke, da so se izplačala za investicije v naši republiki v zadnjih mesecih kar precej povečala. Ali IMP-jevci ne znamo priti do .teh del?
Janez Leben meni, da ta porast naložb povzročajo nekateri veliki, predvsem železarski projekti. To so gradnje na Štorah, Ravnah, pripravljajo tudi gradnjo na Jesenicah. To so sicer veliki ob-
Delo je torej vse težje dobiti, zato me je zanimalo, če v tozdu razmišljajo o ukrepih, da bi bili bolj učinkoviti in konkurenčni. Direktor tozda Montažna proizvodnja Milan Lepetič je rekel, da ob vsakem periodičnem obračunu vsebinsko analizirajo delo, ugotavljajo pomanjkljivosti in sprejemajo potrebne ukrepe. To je torej pri njih stalna akcija.
Po odbitku prispevkov, davkov itd. je Montaži ostalo nekaj manj kot 80 milijonov dinarjev. Ostanek čistega dohodka so razdelili tako, da so namenili za sklad skupne porabe 6,250.000 dinarjev, za poslovni sklad pa nekaj nad 19 milijonov dinarjev.
Tozd ima še precej neplačane realizacije, ki deloma izhaja iz Iraka (ta je sicer pokrit s krediti v višini 44 milijonov dinarjev), z dveh gradbišč Fužine (11 milijonov dinarjev) in Igalo (15 milijonov dinarjev) in ostalih objektov (7 milijonov dinarjev).
H
del ""N
ur; tekoče obračunavanje u-- j sprotno uveljavljanje stroškov „v e
dodatna dela, ki niso bila v Pjj, ^
godbi predvidena, pa jih °P" vijo v času gradnje.	. ,|Mž;
iid* 1% proizvodne ^ N,
lice in z usti
Stroške zmanjšujejo tu°‘ jj^o
poenotenjem f________
montaže delavnice in z ustr ^0C nimi pripravami dela, s čij* i^i lahko dosežejo boljšo izkorb® ^ nost strojnega parka in ea\Lk
memejšo obremenitev delav p *ap0,
■ N
Montaža Maribor
K
K
So
Letos po prvem kvartalu so posvetili pozornost trem nalogam:
• Boljša oskrba gradibšč z materialom. Odločili so se za nakup tovornjaka z dvigalom za zabojniški (kontejnerski) prevoz, saj ugotavljajo, da so bile doslej nepotrebne zamude, ker material ni bil embaliran tako, da bi ga lahko hitro prevzemali. Zabojniki bodo omogočali mnogo hitrejše in lažje delo. Seveda pa to ne bo majhna sprememba, saj se bo treba v komisionu tudi primerno organizirati in se opremiti z vsemi potrebnimi pripomočki.
• Transport materiala na gradbiščih. Kupili so že nekaj naprav (nekaj pa jih še bodo predvsem dvižne odre), s katerimi si bodo monterji pomagali, da bo delo hitrejše in tudi manj fizično naporno.
Gibljivega dela osebnega dohodka v letošnjem L trimesečju delavci niso dobili.
Vrednost relativnega razmerja pri osebnih dohodkih pa je v prvem četrtletju znašala 11 tisoč dinarjev. S L aprilom pa se je povečala na 11.500 dinarjev, kar je za 500 dinarjev manj, kot so planirali.
Da bi prispevali k zmanjšanju stroškov, so delavci v marcu in aprilu izkoristili po en teden rednega letnega dopusta.
Namesto 3. in 4. maja so delali dve soboti v maju in sicer 12. in devetnajstega maja.
Za zmanjšanje stroškov se borijo tudi z boljšo organizacijo dela — tu so mišljeni temeljiti in pravočasni pregledi projektov, ažurno naročanje materiala, pravočasno zalaganje gradbišč z opremo in materiali tako, da je na gradbiščih čim manj čakalnih
Kupili bodo nove stroje


V mariborski Montaži letos v okviru nabave osnov e
*
sredstev kupili nekaj vei jev, s katerimi bodo tehnologijo
obdelavne čase in	,
lovne razmere. Ti stroji N, 160 tonska stiskalnica, *e, ^ natni avtogeni rezilnik s s*^ _Al
izdclaysfB
glavami za rezanje pločevini Jo,
upogibalni stroj RAŽ za p°ll“ A kleparstva.	....,
Stiskalnico bodo kupil*T N, A
stroju za 10 milijonov di**2^ ^ ^ avtogeni rezilnik v Iskri za s ‘ata pol milijone dinarjev.	k;
Upogibalni stroj bodo uvozili in bo stal pribl* , z, milijone dinarjev.	" ^
M-;X
N
Tujcev ne bomo navadili na našo kvaliteto
‘«Ži
B
Zakaj delamo šlampasto?
Prijetna je kakšna obletnica za človeka, da povabi k sebi tiste, ki so mu po sorodstvu ali delu bližnji. Ob takih prilikah se lahko razvije razgovor, ki marsikaj odkrije. Vzemimo za primer tale približni citat: »Če kdaj materiala zmanjka, to razumem, ni mogoče delati. A tisto kar zmoremo, bi morali narediti dobro. Ne gre mi v račun, da nekateri pridejo na delo, odbijejo svojih osem ur, pa če kaj naredijo ali pa ne, plačo pa le imajo.«
Prisotni smo prikimali temu opažanju in morda bi bila večina kar pripravljena udariti po tistem, kar bi moralo biti dobro pa ni! In ko je še pristavil: »Zakajse ne zavedamo, da tujci ne marajo tistih izdelkov, za katere mi mislimo, da so za doma dobri. Oni hočejo boljše, tako po svojih standardih.«
•dai0.
tudi stihijsko. Ko pa se približa rok za Pr0l~ izdelkov, takrat se začne hajka, besedna in tu delovna, še ponoči. In treba je narediti malo pa onega, lovi zajce, doslej brezskrbne, nar°C‘ je treba izpolniti, drugače je pogodba v nevam
Ti
stv
k
sti. Potem je čisto možno da pride izdelek k n .. ročniku s še svežo barvo, česar posrednik kupec ni vesel. Tak barvni dokaz lahko kog pripelje do suma er slabi kvaliteti še ostalega pridemo lahko s prodajo na psa. In to iz c preprostega razloga; Ko je bil čas smo delali ^ lomarno, zdaj pa hop, rok je tu, za denar in 0 stoj pa verjetno vsakomur gre. tj
Res je lepo, ni kaj, po balkanski navadi,
kako«, stopati iz leta v leto, napredek, zavze
pa da zaostajata. Tudi v tem primeru se P0,r^pC Nagrajevati bi morali po rezultatih dela,
0
setl'
Res je hudo, če slišiš take opazke, še posebej če pomisliš, da kako promilo tudi sam doda, zraven, čeravno največkrat le slučajno in morda zaradi objektivnih vzrokov.
In zakaj delamo šlampasto? Zamislimo si proizvodni proces, ki teče dolgo časa umirjeno,
delu, ker nekdo se lahko žene, a ni haska, s ^ stega ne da prodati. Če bomo izvažali .^g.
lahko tudi uvozili tisto, kar za delo potrebuje ^ Smo torej pred dilemo, delati šlampasto alip°^n
srno torejprea auemo, aetatistampusio	^
odgovorno. Ampak izbire nimamo, če hoc obstati.	7dN,K
FRAN VOl
%
K
S
k
fe
š
lev.
S
N
k

'tromontaža je imela spomladi dovolj dela, toda monterji se vračajo iz Iraka
Vse več slabo prodanega dela
h' Elektromontaža je imel spomladi dela dovolj, rekli bi celo preveč, saj
rji, ®°r«li pomagati z nekaterimi kooperanti. Tako je, ker gradnjo na nekateri Fujj SeEtih, kjer je delo v polnem zamahu (Luka Koper), stanovanjsko naselje |aj jtv ,e v Ljubljani) in ker je bilo treba poslati v Irak celo nekoliko več monter-’ °t so pričakovali.
I djL ko je Elektromontaža ob perio-$ ta; in 111 °bračunu dosegla lep rezul-1® taflo v Prvih štirih mesecih je fakturi-
I) ta ?.realizacijo v domovini presegla ■" M °dstotkov. Toda tehnični di-
Seveda sem vprašal, kaj bo Elektromontaža naredila, da bi bila bolj konkurenčna.
f rckt0, ,	,“l" ul‘
JU doy0|- danez Mihelčič pravi, da bo Pii,:1 de,a le še junija, nato pa se že . y,a slabši časi.
1 HM ra^u je imela Elektromontaža iate faja 140 delavcev, a ker se ne-lekjj yeliki objekti zaključujejo, te-i >sC(tmZe naP°vedujejo vrnitve. S > tollr,!Ce«, na primer, se bo do jt jev. 8 JUn>ja vrnilo okrog 30 monter-
6	pravi Janez Mihelčič: »Za
n sk|*,n september smo po trenutno b^nih. pogodbah zasedeni pri-k ,j0 Sestdesetodstotno. Avgusta so ietn0^Ust’’ tako da se problem ver-
'ne$e .' ne bo pokazal z vso ostrino, bolj septembra naprej pa so vse
treh dfuSimi besedami: Po planu za normalno delo tozda
■lelttr	_______U_____________
dobr00rn°ntaža pridobiti letos za Pte^^injardo dinarjev dela. Plan £rn0n,eva. da bo pol posla pridobila 'ko r ?Va komerciala, drugo polo-
‘herJ^^airing. To je z obema ko ,‘ata— - •
|f r'o, j ama dogovorjeno in potrje-ih dober je treba, da je bil začetek jtr ajepju V štirih mesecih je bilo skle-■itNev Za d°brih 370 milijonov di-t»ilij0 P°8°db, kar je celo okrog 70 k biij nad planom. Toda uspešni S° kon?redvsem prvi meseci, aprila iLPod - ercialisti ostali 37 odstotkov p n°m.
—uin.
' štj^aj zbode v oči: Inženiring je
mesecih prinesel Elektro
'}■ %ta$;
"Stjjv ,Za dobrih 90 milijonov di-hza len a’ Emondova komerciala
Janez Mihelčič meni, da bi se moral IMP za uspešno prodajanje električarskega dela nujno tesneje povezati z raznimi poslovnimi združenji in tudi gradbenimi firmami, preko katerih bi lahko prišli do posla. Električarska branža je še delikat-nejša od strojne montaže, saj ima večina gradbenih organizacij v svojem sklopu tudi monterje elektroinstala-cij ali pa zelo tesno sodeluje z manjšimi elektromontažnimi firmami. V času, ko manjka dela, vsak najprej poskrbi, da zaposli svoje, IMP kot velik neodvisen izvajalec pa ostane na suhem.
Tudi to, da je Elektromontaža namenila 120 milijonov dinarjev za izvajanje del na kredit, ne pomaga dosti. Povpraševanja po takšnih kreditnih potencialih ni pretiranega. Namreč povpraševanja, ki ne bi terjalo izjemno nizkih obresti in nadpovprečno dolgih vračalnih rokov, pojasnjuje Mihelčič.
Skratka, v Elektromontaži menijo, da bi zdaj morali ukrepati predvsem v komerciali in se bolje organizirati, da bi bili težkim časom primerno organizirani. In še je menil Janez Mihelčič, da bi kazalo v odnose s tozdom Inženiring vnesti tudi več dohodkovnih elementov. Zdaj Inženiring dobi določen procent od posla, ki ga pridobi, tudi če je prodan zelo slabo in ima izvajalec pri tem delu izgubo.
S h ^ 2rd a’ ^^i*®**eioVci Komerciala n Sovn milij°nov. Kot smo rekli, je 1 ^ob'Pen° 'n Planirano, da naj bi
lob i ° ln Panirano, d;
Oj l.a ysak polovico dela.
^ktr • Junija do konca leta ima 6' 'iojg Montaža še za okrog 250 mi-0-'VTariev odprtih pogodb. Po-.y. rUge 1° še za okrog 300 milijonov p ^Posi- dela, da bodo vsi monterji
1	Cf>l, frpU-
ef Eli
1 ^ s|eni	vsi i.iu.iiv.ji
|triekaj ’ tre*aa Pa Je seveda nabrati rjo. „p haloge za prenos v naslednje Niw °Sebej nas skrbi, ker v Inže-
hrx , 6U Tilki-	.	.
K iriRu • v J »Kroi, Ker v mze-So	ne more povedati, ali
3	ut iiiuic puvcuau, an
p^ria jlel‘ pridobiti dovolj dela za , Ičjf utesece,« pravi Janez Mi-
da je dela vse manj — tudi .N zn- cene so vse slabše. »Jaz
"Mre so vse siaose. »jaz jč?lry l n P° tem, da sem vedno kriti-A n n'ercialiste, saj je bila kvali-® v ^ slaba tudi v časih, ko je konjunktura,« pravi Janez |i j9i°' InvL*	Pa se zadeve še slab-
de|!esti,orji vedo, da montažer-Ie' Nbe Manjka in nas prisilijo v po-
fj’Za katere vemo, da ne bodo ji; ^8ojhančnega efekta
r®>dk "v,,vga eteKta — na primer li č’ ki |j s fiksnimi cenami za objek-jf Alj šp ? končani prihodnje leto.« ji ?°nta^ drugače: V planu Elektro-riati m računa, da bodo uspeli pro-ANo °n'ažno uro po 700 dinarjev 'et cenaV resnici prevzamejo dela, jev h N k
!v' na ure ne doseže niti 500 di-
ZS*akl|!p^e^'oevem mnenju imamo 1 Pogodbe dva krivca. Delno
p L ‘kfiVp	uva Krivca, ucmu
7j Orp^ltonfZn^ere’ ki i'h izkoriščajo t naerl ’ da Postavijo izvajalcu P n°l>’ercii,|0' ^el krivde pa nosijo tudi r[X dn allsfi. ki dostikrat strokovno
pa nosijo tudi
»d»Sh sv°jim nalogam, pa se ^ j>,1> kjr.r^odPišejo pogodbe o mon-ke,,te nr,Prodajaj° določene ele-’v0o Ce d njihovo dejansko na-
V tozdu samem razmišljamo o določeni spremembi organizacije dela in sicer, da bi na večjih objektih uvedli vodstvo na samem gradbišču. Na ta način bi bila organizacija boljša, vse probleme bi sproti reševali, obenem pa imeli stike z investitorjem, skratka delo bi bilo učinkovitejše. Na velikih gradbiščih je problemov pač preveč, da bi vse uspešno reševali le z obhodi.
Posebej je Janez Mihelčič poudaril tudi pridobivanje strokovno usposobljenih kadrov. Elektromontaža je zadnja leta že zaposlila nekaj diplomiranih inženirjev, razen tega s štipendijsko politiko skrbijo, da bodo kadrovsko strukturo še naprej popravljali. Imeli so že in še bodo imeli tudi razne interne tečaje za dokvalifikacije in za uvajanje sodobne tehnologije dela. Skratka, v Elektromontaži menijo, da je tudi znanje tisto, ki jim bo dalo prednost pred drugimi.
Mihelčič opozarja, da bi moralo biti to načelo vgrajeno že v Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Namreč v tem smislu, da lahko delavec napreduje po plačilni lestvici le, če si dejansko pridobi dodatno znanje in kvalifikacije, ki jih pri delu tudi s pridom uporablja. Doslej smo imeli po njegovem mnenju vse preveč primerov, ko so si ljudje pridobili zveneče nazive in visoke plače, ne da bi bili tudi usposobljeni za delo, ki naj bi ga po nazivu svojega delovnega mesta opravljali.
So s tem možnosti za učinkovitejše delo izčrpane?
»Elektromontaža ima majhno režijo, tu ni posebnih možnosti za racionalizacijo in varčevanje,« je odvrnil Mihelčič. »Mi vidimo možnosti v podpori v okviru sozda, v speciali-
posluje
reža ve z materialom
K* P je lani zadovoljivo poslovai, saj je napolnil vse sklade, .eren poslovni sklad, ki je bruto za 76 odstotkov yečji od 8» in je tako izhodišče za letos kar primemo.
'hi <ioCk; ki so ga planirali
Kre$eg[j ' 60.000 dinariev. s
>.-egi;	"■y00 dinarjev, so
. a28 odstotkov in je i St'dohnJ^9^'681 dinarjev. “-y- ^®k je bil za 38 odstot-
k . Veča	Je bil za 38 odstot-
c-?. Planiranega (plani-?'3s3 Sr7;173-000- doseženi 87 dinarjev).

^tevednoC,5nj;rrka’ ki j.e za
SS ....................
To p 0 50 milijonov dinar-eoa ni samo problem fi-hk^lert, D^Ivar, Pač pa je bolj

^eriale je v ^domače« repro-
/
e

zaciji ter v pridobivanju del v tujini. Notranjih rezerv pri nas samih mi ne vidimo več.«
Reči pa je še treba, da so od 1. januarja v Elektromontaži znižali vrednost relativnega razmerja s 14 na 13.000 dinarjev bruto. Res je razlog tega znižanja uskladitev s planom sestavljene organizacije in res je, da se plače zaradi tega niso nič zmanjšale, ker je nižji RR nadomestila delitev po zaključnem računu. Res pa je tudi, da znižanje relativnega razmerja vendarle ima tudi določen gospodarski učinek — predvsem kot ukrep, da ne bi za plače sproti preveč delili in na koncu ugotovili, da sploh niso toliko ustvarili.
morda četrtina, pravi Mihelčič, ki sploh ne delajo problemov in gredo tja, kjer jih potrebujejo. Določeno število jih v Irak ne more zaradi slabega zdravja, ker so stari nad 50 let ali iz drugih opravičljivih razlogov. Nekateri so tam že bili dolga leta in jih je težko prepričati, da bi spet šli. Nekateri pa bi lahko šli, a so se uspešno izmikali vsa ta leta in zdaj pravijo: »Kar pojdite vi, ki ste pobrali smetano!« (Mišljene so stoodstotne plače v dolarjih.) Osebni dohodki so zdaj res slabši kot recimo pred dvema letoma, ampak najbrž imajo le prav tisti, ki so odslužili po nekaj let v Iraku in menijo, naj se izkažejo še tisti, ki puščave doslej še niso povohali.
Napisali smo tudi, da v Elektromontaži vidijo v sedanji investicijski krizi edino rešitev v pridobivanju del na tujem. Ob tem pa imajo vse več težav pri kadrovanju delavcev za Irak. Imeli so jih v začetku leta in imajo jih zdaj, ko se delavci s »sed-mice« sicer vračajo, a so potrebne zamenjave na nekaterih drugih gradbiščih.
»Kljub težavam smo doslej vedno našli skupni jezik in še nismo imeli primera, da bi koga z odločbo poslali v Irak,« pravi Mihelčič. »Morda pa bomo mogli kdaj poseči tudi po tem, kajti je nekaj posameznikov, ki ne "morejo in ne morejo razumeti, da mora monter tja, kjer je pač delo.«
Dvigalo: nov tip nakladalnika
Ta problem je morda v Elektromontaži še bolj zaostren kot v nekaterih drugih tozdih. Elektromontaža je namreč v Iraku prisotna vse od prvega objekta leta 1976 in to praktično na vseh projektih. Tako so bili monterji v Iraku že po dvakrat, trikrat, celo štirikrat in nekateri vsega skupaj še po štiri leta in več. Seveda jih je zdaj težko prepričati, naj gredo
Niso pa tudi še imeli primera, ko bi Inženiring omogočil Elektromonta-žinemu delavcu, da bi šel v Irak z ženo. Nekateri so si to uredili na lastno pest, preko Inženiringa v Delovni enoti Irak še niso uspeli zaposliti nobene žene. Pa bi direktorica Elektromontažine kadrovske službe Vera Bernetič želela, da bi kdaj naredili tako vsaj za ključne delavce — tako kot so že naredili v primeru delavcev iz nekaterih drugih tozdov.
ponovno.
Določeno število monterjev je,
LOJZE JAVORNIK
V Dvigalu so marca letos izdelali za Dinos prototip nakladalnika DN-14D, ki je namenjen za nakladanje in razkladanje bremen. Dinos ga bo uporabljal za razkladanje odpadnega železa. Nakladalnik je izdelan predvsem iz domačega materiala, del materiala (cilindri in vrtilni venec) pa je iz Zahodne Nemčije.
Za pogon hidravlične črpalke služi Dieslov motor, ki ima 14 konjskih sil in ga proizvaja tovarna 21. maj. Maksimalni doseg roke nakladalnika je 5,2 metra. Največja višina dvignjene roke je 5,5 metra. Nosilnost tega nakladalnika je odvisna od položaja roke, to je okoli 1200 kilogramov.
Zdaj bo prototip nakladalnika tri mesece na preizkušnji pri Dinosu. Če se bo tam dobro obnesel, bo Dvigalo začelo s proizvodnjo teh nakladalnikov. Prvi kupec je seveda Dinos, sicer pa bodo kupci organizacije združenega dela, ki potrebujejo tak nakladalnik za nakladanje in razkladanje sekundarnih kovinskih surovin.
M. P.
Emondov razvoj: Kupovanje znanja od drugih je slabo naložen denar
Opremili bodo raje svoj razvoj
Ko obravnavamo problematiko razvojnega dela v IMP-jevih tozdih in delovnih organizacijah, se vedno znova srečujemo z vprašanjem materialne osnove. Denar, kadri, oprema, to so težave, ki bolj ali manj tarejo vse razvojne službe. Tudi v Emondu ni nič drugače.
veliko težje kot je bilo lansko predvsem iz naslednjih vzrokov:
•	izvoza ne bo v takšnem procentu, kakršen je bil lani,
•	zmanjšanje investicij,
•	sistemski ukrepi, ki direktno vplivajo na razpolaganje z investicijskimi sredstvi,
•	zapiranje tržišča v posameznih republikah in regijah,
•	zelo velika konkurenca.
Čeprav prodaja izdelkov tozda
ISO dobro poteka, se čedalje bolj pojavljajo problemi okoli zagotavljanja repromaterialov.
»Menim,« je dejal Kračun, »da bomo z veliko aktivnostjo in z dobrimi odnosi v tozdu kos naporom, ki nas čakajo.«
M. P.
Ko govorimo o kadrovskih in materialnih pogojih za delo razvojnih služb, moramo upoštevati, da tu sodelujeta dva partnerja: Razvijalci in uporabniki njihovih storitev. Prvi predlagajo, oziroma postavljajo zahteve v skladu s sprejetimi letnimi in srednjeročnimi plani, od možnosti in razumevanja drugih pa je odvisno, koliko načrtovanega bo tudi uresničenega.
V	Emondu so letos sklenili dober dogovor, tako vsaj pravi vodja Razvojnega sektorja Jože Podlipnik. Dokaz je že podatek, da so tozdi pristali na povečanje števila razvijalcev za leto 1984. Res je razvojni sektor v prvem osnutku predlagal večje povečanje in obsežnejši program, ki so ga kasneje nekoliko oklestili, kar je razumljivo zaradi težkega gospodarskega položaja tozdov. Toda vodja Razvojnega sektorja meni, da bo kljub temu možno realizirati najpomembnejše naloge.
Marsikaj pa se da narediti brez povečanja stroškov z drugačno organiziranostjo in pristopom. V Emondu imajo izrazit primer pri razvoju računalniških sistemov signalnih naprav in naprav za vodenje proizvodnih procesov. TEN — Telekomunikacije daje za razvoj znatna sredstva. Doslej so mnogo razvojnega dela opravljale zanje druge institucije in kooperanti, ker je bil domač razvoj doslej prešibak. Tako so imeli težave pri hotelskih signalnih napravah, ker lasten razvoj ni bil ustrezno usposobljen niti za kontrolo dela zunanjih partnerjev niti za prevzem izdelkov. Zato je Razvojni sektor letos predlagal, da sami organizirajo za to delo po načelu: Namesto da drugje kupujemo mačka v Žaklju, raje kadrovsko in materialno okrepimo lasten razvoj, pa bo učinek boljši. Tozdi so to usmeritev sprejeli.
Poglejmo zdaj bolj konkretno, s kakšnimi problemi se ubada Emondov Razvojni sektor!
Kadri:
Oddelek tipiziranih naprav jakega toka je pred dobrima dvema letoma izgubil večino izkušenih strokovnjakov in ga doslej žal še niso uspeli okrepiti.
V	Razvojnem oddelku aparatov
(glavno področje dela je stikalna tehnika) načrtujejo letos okrepitev za enega razvijalca, kar bo zadoščalo za sedanji obseg dela.
Oddelek signalnih naprav je kadrovsko preslabo zaseden. Tozd TEN — Telekomunikacije se je strinjal, da je treba število zaposlenih v tem oddelku povečati.
Razvojni oddelek industrijske elektronike je zapustilo precej strokovnjakov, ko so si po dveh ali treh letih pridobili bogate izkušnje, zato je kadrovsko zelo šibak.
Oddelek telekomunikacij je kadrovsko dobro zaseden, saj so v zad-
njih letih z novimi diplomiranimi inženirji dvignili izobrazbeno raven.
Tudi v konstrukcijskih oddelkih ni večjih kadrovskih težav.
DELOVNI PROSTORI
Še pred dvema letoma so bili delovni prostori Emondovih razvijalcev hud problem, saj so imeli razvijalci zase in za vso opremo le 4 kv. metre na zaposlenega. V teh razmerah je bilo res zelo težko delati, pravi Podlipnik. Nato pa so na Vojkovi adaptirali nove prostore za razvijalce jakega toka, pa tudi na Titovi 126, so dobili bistveno več prostora, tako da je zdaj prostorski problem rešen.
OPREMA
To je večji problem. Jakotočni razvoj je skoraj povsem brez opreme. Letos imajo v planu nekaj najnujnejših aparatov, nabavo osnovne opreme za preizkuševalnico pa bo treba raztegniti na več let. Preizkuše-valnice pa ne bodo uporabljali le razvijalci, pač pa bo še kako koristna , tudi za rutinske teste v proizvodnji.
Oddelki za razvoj šibkega toka so tudi slabo opremljeni. Nemalokrat morajo izposojati instrumente, kar seveda ovira kontinuirano delo. Ravno ta panoga pa zahteva največ in najdražjo opremo, tako da je denarja od amortizacije dosti premalo za vse potrebne naprave. V Tenu — Telekomunikacije so to upoštevali in že lani namenili za nakup opreme več sredstev. Enako načrtujejo tudi letos. Najpomembnejši cilj pa je nakup opreme za razvojne naloge na področju računalništva.
MATERIAL
Vemo, kako težavna je danes oskrba z repromaterialom. Razvijalci pa neredko naročajo le po en ali
dva kosa določenih elementov, česar proizvajalci ne jemljejo vedno resno. Zlasti hude težave so z elektronskimi komponentami. Tako se zgodi, da razvojni oddelek ne more narediti prototipa, ker ne dobi enega ali dveh sestavnih delov. Poleg tega pa imajo proizvajalci zelo dolge dobavne roke.
Zanimiva je tudi primerjava deleža, ki ga Emondovi tozdi odmerijo za razvojno dejavnost. Jože Podlipnik opozarja, da so podatki orientacijski, toda približno sliko nam le omogočajo: Elektromontaža je v letu 1983 namenila za razvoj 1,5 promila svojega dohodka, Dvigalo 2,2 promila, Ten — Energetika 4,6 odstotka, Ten — Telekomunikacije 14,9 odstotka in Iso 1,3 odstotka. Slovensko povprečje elektrodejavnosti (jaki tok) je okrog 8 odstotkov ter za šibki tok'15. odstotkov. Pripomniti je treba, da je' bilo Dvigalo v letu 1983 praktično brez razvoja.
Financiranje Emondovega razvoja je po načelu neposrednega interesa. Tozd naroči, ozirtima se dogovori za določeno razvojno nalogo, jo plača in nato dobi nov izdelek. To je tudi vzrok, zakaj tozd Elektromontaža nameni za razvojno delo tako majhen del svojega dohodka. To, kar prodajajo montažni tozdi, so storitve, ne pa izdelki, ki jih je treba stalno izpopolnjevati in razvijati.
Načeloma je seveda prav, da razvojno delo plačuje tisti, ki bo žel njegove sadove. Vprašanje pa je, kako pojmujemo koristnost razvoja. Ali nima tudi monter določene koristi, če mu v sosednjem tozdu lahko izdelajo sodobne instalacijske elemente in naprave? Tudi v Emondu razmišljajo tako in Razvojni sektor na pobudo Delavskega sveta delovne organizacije pripravlja programe, ki bodo zanimivi tudi za Elektromontažo, ki bo na osnovi tega povečala svoj delež pri financiranju razvoja.
Izposojena
karikatura
Ah, to je kabelska televizija!
Podlipnik pravi, da je to vsekakor korak naprej, zavzema pa se še za več: Vsi tozdi naj bi za razvojno delo prispevali tudi določen fiksni prispevek. Tako združena sredstva bi namenili za nekatere ključne razvojne naloge, ki bi celotni delovni organizaciji omogočale intenzivnejši prodor na trg. To bi bila torej korist za vse tozde, takšno obliko finansiranja razvoja imajo že mnoge uspešne de-lovne‘organizacije.
Navedli smo že, kako slabo je Emondov razvojni sektor opremljen za svoje delo. Če ni dovolj razvijalcev, niti opreme, niti materiala, je težko pričakovati, da bo delo gladko teklo.
Toda ko razvojni sektor svojo nalogo opravi, se pogosto pojavijo novi problemi. Takrat mora tovarna izdelati orodje, morda nabaviti tudi dodatno opremo, kar vse spet terja nove investicije, denarja pa je, vemo, vedno premalo. Tako se je pri razvoju za Ten-Energetiko, zgodilo, da je razvojna naloga obležala v
predalu. Kot je povedal Jože Podlipnik, so se z vodstvom tozda o tem pogovorili in pričakuje, da bodo uskladili delo in bo tozd, medtem ko bodo razvijalci opravljali svoje delo, izvršil vse potrebne tehnološke priprave za osvajanje proizvodnje. Skratka, tudi v tem pogledu se zadeve obračajo na bolje.
Pri tem problemu smo ob vprašanju načrtovanja razvojnega dela. V Emondu so na raznih sestankih padali tudi očitki, da se ne ve, kaj razvijalci pravzaprav delajo, da delajo po svoje, oziroma da sploh nič ne delajo.
Vsaj kar se planiranja razvojnega dela tiče, gotgvb ni njogoče trditi, da Razvojni sekto; nima konkretnih planov, ali da jih sprejema po svoje. Plan Razvojnega sek(grja je sestavni del plana Delovne skupnosti. V njem so zelo podrobno opisane naloge, navedeno je, koliko bo za vsako od njih potrebnih efektivnih ur dela, kakšni bodo materialni stroški in koliko bodo stale zunanje storitve. Posebej pa je v okviru Delovne skupnosti predložen kadrovski plan Razvojnega sektorja. Oboje skupaj torej omogoča dovolj natančen vpogled tako v plan, kot tudi oceno, koliko plana je realiziranega.
In ko šmo zapisali, da je vse to v planu Delovne skupnosti Emonda, je jasno, da to ni nekakšna zaprta zadeva, saj dajejo k planu Delovne skupnosti soglasje vsi tozdovski delavski sveti. Že pri zasnovi plana razvojnih nalog pa sodelujejo vodstveni delavci tozdov in prodajni delavci, ki dajejo potrebne podatke, da je plan v skladu s potrebami iri možnostmi proizvodnje ter ugotovitvami o tržnih razmerah.
Formalno je torej planiranje razvojnega dela dovolj širok postopek, se pa Jože Podlipnik strinja; da širši kolektiv razvojne cilje premalo pozna in bi morali zlasti pri dolgoročnih usmeritvah delavce bolj podrobno seznaniti. Prav bi bilo tudi, če bi uporabniki bolj upoštevali razmere, v katerih delajo Ravzojni oddelki.
»Mnogokrat poslušamo kritike, glede dela v razvoju,« pravi Jože Podlipnik, »nihče pa ne opazi, da mnogi naši razvijalci delajo cele popoldneve in noči, da nosijo odgovornost za deset in večmilijonske projekte, pri tem pa ne zahtevajo niti plačila za nadure niti drugih bonifikacij.«
S tem seveda ni rečeno, da naredijo vse dobro in da ne bi mogli ničesar izboljšati. Seveda pa sta lahko dialog in kritika plodna le, če upoštevata vsa dejstva. Prevladujoča usmeritev v Emondu je, na podlagi podatkov, ki jih je dal Jože Podlipnik, obetajoča. S tozdi so se dogovorili o ključnih nalogah, spreminjajo koncept razvojnega dela, da bo bol, učinkovito, sklenili so tudi vrsto operativnih dogovorov, ki bodo povezali razvojno delo s proizvodnjo. Vse to pa daje dobre obete za jutri.
LOJZE JAVORNIK
Koprski terminal za razsute tovore — največji objekt, ki se trenutno gradi v Sloveniji
Veliko gradbišče — mnogo težav
Za 24. junij je predviden zaključek gradnje koprske Luke — 1. faza terminala za razsute tovore — to je največjega objekta v izgradnji v Sloveniji.
Graditi so začeli lani oktobra, medtem ko so priprave gradbišča z nasipanjem in pilotiranjem trajale dve leti pred začetkom gradnje objektov.
Vsi izvajalci delajo s polno paro, saj večje zamude ne sme biti: Prve dni avgusta bo namreč v korpsko pristanišče priplula stotisočtonska ladja (največja, kar jih je prišlo doslej v Koprski zaliv) in pripeljala iz Sovjetske zveze premog za Avstrijo in Zahodno Nemčijo.
Glavna izvajalca del na gradbišču, ki obsega najmanj 200 hektarjev, sta SCI' Ljubljana in Gradis, ki je opravil vsa zemeljska dela do kote O. Kooperanta SCT pa sta tozda 1MP, Elektromontaža in Montaža Koper. Nosilca celotne tehnologije terminala za razsute tovore sta Metalna Maribor in ESO Velenje. Na gradbišču pa je še veliko manjših" kooperantov. Elektromontaža ima pogodbe za opravljanje del z SCT Ljubljana in dve pogodbi z Luko Koper. Montaža Koper pa ima pogodbe z SCT Ljubljana, Metalno Maribor in Luko Koper, Projektom iz Maribora, Gradisom iz Kopra. Nosilec del na premogovnem terminalu za vse instalacije je Montaža Koper.
Iz Elektromontaže je vodja gradbišča Franc Erjavec, vodja montaže Zlatko Plačko, odgovorni sektorski vodja Drago Lapajne; vodja gradbišča iz Montaže Koper je Vinko Zupan, vodilni monter za vodovodne instalacije je Boris Pucer, za centralno ogrevanje pa Erminijo Banica.
Elektrokontaža bo na tem gradbišču opravila predvsem vsa ožemi ji-tvena dela, vso javno razsvetljavo terminala, razsvetljavo dovozne in odvozne železniške proge za razsute tovore, instalacije hidroforne postaje za ohlajevanje premoga, elektroin-staladje objekta vzdrževalnih služb itd.
Vsa oprema, ki jo bodo vgradili Elektromontažini monterji, bo IMP (ISO in TEN Energetika), kabli pa so
ZAHVALI
Ob prerani izgubi svojega brata se toplo zahvaljujem sodelavcem iz Delovne skupnosti SOZDA in delavcem Centralne kuhinje za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti!
ZOFI BLAŽIČ
Ob boleči izgubi svoje mame se iskreno zahvaljujem izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata Ogrevanje-vodo-vod, sodelavcem in prijateljem iz tozda in delovne skupnosti skupnih služb DO Promont za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
MOJCA IPAVIC
od drugih jugoslovanskih proizvajalcev.
Koprska Montaža bo na tem gradbišču opravila dela na hidrofornih tehnoloških vodih, celotno hidrantno omrežje in napeljavo pitne vode iz Luke Koper v razdalji okoli tri kilometre, instalacije (vodovod in centralno ogrevanje na spremljajočih objektih na gradbišču.
Monterji koprske Montaže vgrajujejo iz domače proizvodnje cevi, fazonske komade in regulacije, tlačne posode (iz TIO Idrija), hidroforne črpalke, iz uvoza pa posebne razpršilne šobe z magnetnimi ventili.
Gradnja L faze Terminala za razsute tovore bo stala okoli 2,9 milijarde dinarjev. Elektromontaža ima za to gradbišče pogodbe v višini 25 milijonov dinarjev, Montaža Koper pa za okoli 40 milijonov dinarjev.
Sredstva za gradnjo Terminala pa so: 60 odstotkov je sredstev Luke Koper, 40 odstotkov pa iz republiškega proračuna za prioritetne objekte.
Na tem gradbišču je bilo povprečno 10 do 15 Elektromontažinih monterjev in 10 iz Montaže Koper. V prihodnje bodo število monterjev iz obeh tozdov na gradbišču povečali zaradi kratkih rokov in zaključka gradnje.
Kaj pa težave in problemi, s katerimi se srečujejo monterji na gradbišču?
Na tako prostranem gradbišču — kot je Terminal je tudi paleta težav prostrana. Gradbišče, ki je tako oddaljeno od najbližjih avtobusnih postaj in od objektov družbene prehrane, kot je Terminal, je težko organizirati, so mi povedali monterji iz obeh tozdov.
Nonterji Montaže Koper imajo Fiatov kombi za potrebe na gradbišču in za vožnjo na malico v bližnje gostišče v Ankaran.
Ker je gradbišče tako razsežno. ga ni mogoče pokriti s pomožnimi električnimi instalacijami za priljučeva-nje raznih strojev, ki jih potrebujejo pri delu. zato morajo skoraj za vsa dela uporabljati dizelske električne agregate.
Na gradbišču nimajo nikakršne mehanizacije — vse morajo prenašati in dvigati ročno. Samo občasno dobijo na gradbišče avtodvigalo iz Eletromontaže ali pa iz Montaže Koper, da premaknejo najtežje komade. Včasih se celo zgodi, da pride dvigalo na gradbišče šele potem, ko so monterji že opravili delo ročno namesto z dvigalom.
Na gradbišču nimajo niti pitne vode. Tudi za umivanje monterjev ni poskrbljeno, saj nimajo vode in ne prostora, kjer bi se lahko umili. Umijejo se pri sosedih — to je pri SCT ali pa pri Metalni.
Monterji se vozijo na gradbišče iz Kopra, Portoroža in od drugod z avtobusom do Ankarana, od tam pa peš do gradbišča še okoli 5 kilometrov. Monterji iz Ljubljane stanujejo v zasebnih sobah v Kopru in Izoli. V bližini gradbišča sob ni mogoče dobiti, ker so vse zasedene.
Delo monterjev nikakor ni enostavno. saj so stalno izpostavljeni vremenskim neprilikam. Kljub temu pa je, pripominjajo, njihovo težko fizično delo premalo vrednoteno.
Monterji so menili, da jim IMP po-
Kritiziramo še, hvalimo pa ne
Res nič dobrega?
»Delo hvali človeka!. To je že res, ali delo kje v tovarni ne vpije: Tale pa dobro dela, ljudje, povejte to še drugim...«
Ko prebiramo članke o našem življenju, posebno pa o delu, prevladujejo ocene marsikaj je slabo, nedognano, površno, neodgovorno, akcije še tečejo in še marsikaj podobnega. Zaključek pa je: še vedno dosti več kritiziramo kot pa hvalimo, pa naj bo to v gospodarstvu, v domači ali tuji politiki. Razne minuse odkrivamo ali zaradi znanja, mogoče pa tudi zaradi nepoznavanja dejanskih razmer ali zaradi škodoželjnosti.
Poglejte, lani so v sozdu podelili priznanja stoosmim posameznikom iz vrst okrog 9000 delavcev, no pa še eni (!) sindikalni organizaciji (pa jih imamo v sozdu zelo veliko, no pa še po en kooperant in ustanova sta bila tega deležna.
So dobili priznanja res najboljši, ali vmes nekateri tudi kar tako? Toda reči je treba, da se je v tem času izreklo na tisoče raznih pripomb in kritik in tako je videti, da je še vedno dosti preveč takega, s čimer nismo zadovoljni, ker pač še niso dovolj razvite delovne navade in občutek dolžnosti. A zakaj je tako, se večkrat sploh ne sprašujemo. Čas nam teče ob uspehih, napakah. Večina gre tiho mimo vsega dela, če dela svoje, drugo se nas ne tiče, če pa bi kaj rekel, in vedel bi dosti povedati, potem... ne, ne, raje sem tiho.
In ker je tako, bi lahko rekli, da se pohvale (ustne, javne...) in priznanja morda preredko delijo. To plat življenja zanemarjamo ker smo na tihem do drugih zelo kritični (do sebe pa manj) in ker mislimo, zakaj koga hvaliti, ko bo pa drugi, rekel, da ni zaslužen. Znano pa je, da pohvala ob pravem času in res zaslužena vsekakor vpliva na druge, čeprav morda to ni tako razvidno.
' Toda večina ljudi odbrenka svoje delovne ure, pozornost posveča v glavnem le svojemu delu in tudi zato najdemo premalo kandiatov za priznanja. Zato bi bilo prav, če bi razmišljali tudi malce širše in gotovo bi našli zasluge in utemeljitve za več delovnih pohval.
FRAN VODNIK
sveča premalo skrbi in menijo, da bi bilo prav, da bi IMP vodilni delavci pogledali pri ostalih firmah, ki delajo na tem gradbišču (Metalna, ESO Velenje in SCT), češ da te bolje skrbijo za svoje delavce.
Delavci iz Metalne, SCT in iz ESO Velenje imajo na gradbišču urejeno prehrano, prevoze na gradbišče in z gradbišča, na voljo imajo pijačo — celo čaj so jim kuhali pozimi, medtem ko IMP monterji vsega tega nimajo in fantje iz koprske Montaže pravijo, da so glede tega na koti O.
V vodstvu tozda pa so na to rekli,
da so monterjem ponudili možnost prehrane pri gradbincih, oni pa so to odklonili in se, kot rečeno, raje vozijo v restavracijo. Težko je zdaj reči. koliko so težave pogojene z objektivnimi vzroki (kajti objekt je tako velik in tako od rok, da to samo po sebi prinaša določene probleme) koliko je krivo vodstvo, koliko pa so fantje pretiravali.
Dejstvo vsekakor je, da to ni lahko gradbišče in, da delo dobro napreduje.
MARIJA PRIMC
tt
besi
>si
M '% Wev
S
Vodilna mtinterja iz Montaže Koper Boris Pucer in Emilijo B
Monterji tozda Elektromontaža vlečejo kable na gradbišču terminala za razsute tovore v Koprski luki (Foto Marija Primc)
Klimat izboljšal svoje sončne sprejemnike
Novi so boljši, izdelava cenejša
V Klimatu so začeli sredi letošnjega aprila proizvajati tehnično izboljšane sprejemnike sončne energije (SSE) in so jih doslej izdelali 1500. Letos nameravajo prodati 5000 sončnih sprejemnikov predvsem na domače tržišče, potekajo pa že akcije za prodajo na avstrijsko in zahodnonemško tržišče.
Za tehnično izboljšano izvedbo so se odločili iz dveh vidikov:
1. iz tehničnega, ker poliuretanska izolacija ni ustrezala zahtevam kot šo:
a)	temperaturna časovna obstojnost do 160 stopinj Celzija;
b)	pri povišani temperaturi izolacija ne sme izločati posameznih komponent (veziva), ki bi lahko kondenzirale na steklenem pokrovu;
c)	imeti mora dober koeficient prevoda toplote — to je manjši od 0,05 vatov na meter Kelvina (W/m K). Za omenjene zahteve ima Klimat atestiran SSE v Laboratoriju za ogrevanje in sanitarno tehniko pri Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.
Ker z dobaviteljem oziroma izvajalcem niso mogli rešiti tega problema, so opravili vse potrebne raziskave na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič in Zavodu za raziskavo materiala, vendar z ugotovljenimi podatki
niso mogli zagotoviti kooperantove kvalitete:
Za Klimat to ni bilo tako problematično, saj je za to dobil ponudbe drugih proizvajalcev poliuretanske izolacije, ki so tehnično ustrezale vsem zahtevam.
2. Eden od teh vidikov pa je cena. Kooperant TIO Idrija je bil pri enem ohišju SSE-j a približno za 3.000 dinarjev dražji kot je izvedba izolacije, ki jo Klimat uporablja sedaj. Pri tem pa ima Klimat še prihranek v tem, ker odpade transport na relaciji Ljubljana—Idrija —Ljubljana (kakšen pa je ta, ga ne omenjajo v Klimatu).
S to racionalizacijo pri izdelavi SSE-ja je Klimat pokril vse stroške v zvezi z izdelavo tega sprejemnika. Treba je namreč poudariti, so dejali v Klimatu, da je bil prejšnji sprejemnik sončne energije izdelan stoodstotno iz materialov barvne metalur-
gije, ki jih na domačem tržišču ni mogoče vedno dobiti in je oskrba z njimi pogojena z devizno participacijo in avansnimi plačili. To pa je bil vzrok, da pri stari izvedbi SSE-j a niso mogli pokrivati svojih materialnih stroškov.
Klimatov razvoj bo tudi vnaprej usmerjen v iskanje racionalizacije izvedbe SSE-ja in v dvig njegovega izkoristka (selektivni barvni premaz in selektivne površine). Za prihodnjo letno sezono bo tržišču ponudil nov tip SSE-ja, ki ima naslednje bistvene prednosti v primerjavi s sedanjim:
•	Ohišje SSE-ja bo izdelano iz aluminijastih profilov in z izolacijo s kaširanim aluminijem, pri čemer bo odpadla odvisnost od dobave aluminijaste pločevine z debelino 1,5 milimetra, ki je na jugoslovanskem tržišču težko dosegljiva.
•	Pri novem SSE-ju odpade celotna obdelava aluminijaste pločevine, s čimer se bistveno skrajšajo izdelovalni časi ohišja. Tak tip SSE-bo začel Klimat proizvajati, letos novembra.
Na področju pretvarjanja sončne

energije pa Klimat pripravi)3 "(O); nove programe:	alP
L) Razvoj za pripravo t0P'6^Mtr( lame vode za enodružinske 111J bodo delovale na principu 1,3 cirkulacije tople vode; . J
2.	) Razvoj na področju s)3';1 za pripravo tople vode s prlSI kulacijo (obtočna črpalka) za ske industrijske sisteme. .
3.	) Razvoj in izdelava t0P jič|v^ nih prejemnikov sončne ene^/N
4.	) Meritve in izdelava zgrajenih objektov z I opremo (Avtokamp Lucija ' ji| Slovenska plaža v Budvi itd-LjV
Namen teh referenčnih meh zbiranje izkušenj za izdelaj
H
boljših sistemov za

sončne energije, ki so predv® C' t
nimivi za hotelske komplet6, . -
5.) Klimat je aktiven tudi P1^ pL lavi predpisov in standardo'^fjrL dročja pretvarjanja sončne (izdelava predloga jugoslo'3 A standarda za gradnjo sistem [ koriščanje sončne energije/’„oiF
Na osnovi 9. člena Pravilnika o podeljevanju priznanja sestavljene organizacije Industrijska montažna podjetja objavljamo
Razpis za podelitev Priznanj IMP
Priznanja SOZD IMP podeljuje delavski svet sestavljene organizacije združenega dela IMP delavcem in izjemoma tudi učencem SOZD IMP, družbenopolitičnim in drugim organizacijam SOZD IMP, delavcem drugih organizacij, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam.
Priznanja so podelili delavcem, družbenopolitičnim in drugim organizacijam SOZD IMP:
1.	Za delovanje na družbenopolitičnem področju
—	članom sindikata za večletno prizadevno delovanje v osnovni organizaciji sindikata, konferenci osnovnih organizacij, v koordinacijskem odboru sindikata, v občinski, republiški ali zvezni organizaciji sindikata pri uresničevanju delavskih interesov,
—	članom ZK za večletno uspešno delo v organizaciji ZK
—	članom ZSMS za večletno uspešno delo v mladinski organizaciji
—	osnovni organizaciji ZK, osnovni organizaciji sindikata, osnovni organizaciji ZSMS za večletno učinkovito uresničevanje njihovih nalog.
2.	Za delovanje na področju samoupravljanja:
—	delegatom, ki izjemno uspešno delujejo v organih upravljanja na vseh nivojih,
—	delegatom, ki izjemno sodelujejo v delu delegacij organov družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo kreativno vlogo pri vsakdanjem uveljavljanju samoupravnih delegatskih odnosov.
3.	Za uveljavljanje družbenoekonomskih načel v poslovanju
Delavcem za posebne uspehe trajnejšega pomena:
a)	pri dvigovanju produktivnosti in izboljševanju gospodarjenja v TOZD, DO, SOZ£> ali DS
b)	pri razvijanju tehnologije
c)	pri razvijanju dohodkovnih odnosov.
4.	Za pospeševanje inventivne dejavnosti.
Delavcem za posebne uspehe trajnejšega pomena:
a)	pri uvajanju sodobnih metod, znanstvenih organizacijskih in tehniških dosežkov
b)	pri pospeševanju razvoja inovacij in racionalizatorstva
5.	Za daljše delo na področju razvoja kulture in rekreativne dejavnosti
Delavcem za posebne uspehe trajnejšega pomena:
a)	pri organizaciji kulturnega dela in življenja v TOZD in DS
b)	pri uvajanju kulture dela
c)	pri organizaciji športnih dejavnosti in rekreacije.	j
Društvom in posameznim ekipam za uspehe trajnejšega pomena p°
6.	Za delo in uspehe trajnejšega pomena na naslednjih področjih
a)	na področju vzgoje in izobraževanja bodočih delavcev
b)	pri razvijanju strokovnega in dopolnilnega izobraževanja m dine in odraslih
c)	na področju zdravstvenega in socialnega varstva:	u
—	za pomembnejše uspehe pri izvajanju preventivnih in kurativ dejavnosti
—	za posebne uspehe pri razvijanju in izpopolnjevanju sociau* e
dCla	lneg3
—	za posebne uspehe pri razvijanju in izpopolnjevanju sociam e
dela	a
—	za posebne uspehe pri organiziranju splošnega ljudskega odp
—	za posebne uspehe na področju civilne zaščite in družbene sa
zaščite	-a.
—	za požrtvovalnost pri reševanju življenj ali družbenega prem
7.	Priznanje se podeli delavcem drugih OD, drugim OZD ali dr11?' organizacijam za: ,
—	dolgoletno uspešno	poslovno sodelovanje	-.e.
—	za izjemen doprinos k razvoju SOZD IMP ali posamezne
gove organizacijske enote,	ny
—	za izjemne dosežke pri uresničevanju posameznih nalog v1 ali za SOZD IMP, oz. njegove organizacijske enote.
r

— 6. točke tega razpisa la*jjj£
‘česnov
Predlog za podelitev priznanja iz 1 vloži osnovna organizacija sindikata, osnovna organ: osnovna organizacija ZSMS TOZD ali delovne skupnosti ■— na. sklepa, sprejetega na sestanku, oz. seji njenega ustreznega °
Predlog za podelitev priznanj iz 7. točke tega razpisa vložijo de sveti TOZD, oz. delovnih skupnosti.	vcebova1'
Pisni predlog za podelitev priznanja iz 1. do 7. točke mora
—	osebne	podatke	predlaganega	kandidata,	oz.	naslov organi
ki je predlagana,
—	pregled dosedanjega dela in funkcij,
—	utemeljitev razlogov za podelitev priznanj
Predloge za podelitev priznanja SOZD IMP naj predlagatelji P° do 31. 7. 1984 na naslov: SOZD IMP, komisija koordinacijskeg. bora sindikata za nodelitev nriznani SOZD IMP. Titova 37. L)u


X

h
s?
s
Kako regresiramo letne dopuste?
J *®j tabeli prikazujemo, kako naši tozdi in delovne skupnosti
j--raJ° letovanja. Najprej je navedena višina regresa za letni -Ust. Kot vsako leto je Komisija za planiranje in družbeno eko-odnose pri sozdovem delavskem svetu pripravila enoten lan °8i da bi imeli regrese v treh skupinah: Delavci z 13.000 di-i, OD v letu 1983 naj bi dobili 7.600 dinarjev in 1.690 dinar-|| Za.otroka, tisti s 13.000 do 17.000 dinarjev OD 6.800 in 1.200 H|)at!ev’ za otroka, tisti z višjimi OD od 17.000 dinarjev pa 5.900 ll ari®v zase in 850 dinarjev za otroka. Mnogi tozdi so se priporo-ije “rtali in pri teh smo napisali »po predlogu Komisije za planirali Pri ostalih pa navedli ustrezne podatke. ,
Ve at° pišemo o regresiranju letovanja v Počitniški skupnosti.
da Svet počitniške skupnosti predlaga, naj bi delavci ne pla-La* Polne cene penziona (letos je 980 dinarjev), pač pa nekaj k.vakne tudi tozd. Predlog Sveta Počitniške skupnosti je bil ob-p,j*Cn v aprilski številki Glasnika. Koordinacijski odbor sindikata ^Priporočil, naj tozdi in delovne skupnosti tudi pri regresiranju |l(|IVani izdatneje pomagajo delavcem z nižjimi osebnimi dohodki, priporočilo, kot vidimo, ni imelo posebnega odmeva.
*adnjih dveh kolonah pa so naštete lastne počitniške zmoglji-h ? *°zdov v prikolicah, garsonjerah in počitniških hišah ter cene
X
letovanja.
Tabelo pripravila S. R.
Ob dnevu mladosti
Srečanje mladih Livarja, Bliska in Panonije
V soboto 26. maja je bilo v Panoniji tradicionalno srečanje mladincev Livarja, Bliska in Panonije. Za ta srečanja so pred leti dali pobudo v Promontu, letos pa
iilllllllllllil
S srečanja mladincev v Murski Soboti. Zgoraj: ogled proizvodnje v Panoniji, spodaj: vlečenje vrvi.
Regresi delavcev
tozd	povp. OD v letu 1983	zaposleni din	družin, član din
iont			
	do 14.390	8.000	1.350
	od 14.490-18.620 5.400		950
	nad 18.620	4.000	680
	do 14.490	8.750	1.450
	od 14.390— 18.620 7.500		1.300
	nad 18.620	5.500	950
Izplačano Regresiranje letovanj v Počit, skupnosti
Lastne kapacitete Cena lastnih kapacitet
15. 5.
15. 6.
po predlogu PS po predlogu PS
po predlogu Komisije za planiranje
60% lanskoletnih višin na ravni sozda (tozd zaradi izgube po zaklj. računu ni mogel formirati sklada skupne porabe) Pričakujejo solidarnost sozda.
15. 5.
do
30. 6.
ne regresirajo
14 prikolic 1 prikolica 1 prikolica 6 prikolic
400 din dnevno
400 din dnevno
med 600 in 700 din dnevno
300 din dnevno
Xontaža
po predi. Komisije za po predi. Komisije za
planiranje
planiranje
15. 5.
ne regresirajo ne regresirajo
ni
18 prikolic	200 din dnevno
2 stanovanji na Cresu 400 din dnevno 2 garsonjeri v
po predi. Komisije za planiranje do 1.600	7.600	' 1.690
od 1.600—1.900	6.800	1.200
nad 19.000	5.900	850
vsi 400
po predi. Komisije za planiranje
Delavci so dobili izplačano povprečje OD SRS v 83 in sicer:
45% do 17.000	8.100	1.690
40% 17.000-23.0007.200	1.200
35% nad 23.000	6.300	850
v juniju 15. 5.
23. 5.
po predlogu PS
po predlogu PS po predlogu PS ne regresirajo
po predlogu PS
Kranjski gori 1 počit, hišica na Rogli
ni
2 prikolici
počit, hišica na Rogli
ni
4 prikolice ni
300 din dnevno 300 din dnevno
(navedene cene so za delavce tozda El. mont., za delavce ostalih tozdov so cene še enkrat višje)
100 din dnevno
250,00 din dnevno
vsi 7.300 din
15. 5.
po predlogu PS
4 garsonjere — Poreč 6 prikolic
350.00	din dnevno v sezoni
250.00	din dnevno pred in po posezoni
HT
RR do 2.10	»8.216	2.191	Regresirajo diferencirano glede
od 2.10—3.50	7.304	1.825	15.6. na OD:	5 prikolic
nad 3.50	5.470	1.095	do 10.000 na druž. člana plača penzion
650,00 din
od 10.000—13.000 na druž. člana plača penzion 810,00 din nad 13.000 din na druž. člana plača penzion 980,00 din ___________________
700,Q0 din dnevno
RR do 2.30 od 2.30—3.85 nad 3.85
6.460
5.746
5.027
1.723.00
1.436.00 861,00
po predlogu Komisije za planiranje
15. 6.
3	prikolice
4	ležišča na Pohorju
po predlogu Komisije za planiranje
15. 6.	Delavec Bliska plača v sezoni 500,
prav tako otrok, ki je zavarovan po njem, ali če prinese pctrd. da zakonec za otroka ni dobil nobenega regresa.
Velja za otroke od 2 do 18 let. V pred in posezoni regresirajo letovanja za delavce in otroke po predlogu PS.
Za Vodice plača delavec 400 din zase in 250 din za otroka. Zakonec plača za vse domove Počit. skup. polno ceno.
prikolici
5.000 din za 10 dni — všteta je tudi turistična taksa
RR do 1.80 od 1.81 do 2.80 nad 2.81
7.500
6.700
5.800
25. 5.
ne regresirajo
8 prikolic
RR do 1.55 1.56 — 2.29 2.30 — 3.00 nad 3.01 dnevno
pred
300
450
600
800
po predlogu Komisije za planiranje
1.690
1.200
850
do 17.000	7.600
17.000—25.000	6.800
nad 25.000	5.900
po predlogu Komisije za planiranje po predlogu Komisije za planiranje do 20.000	9.500	—
nad 20.000	8.500
po predlogu PS
2 prikolici 2 prikolici
300.00	din dnevno
250.00	din dnevno, sezona
150.00	din dnevno, pred in posezona
ne regresirajo
2 prikolici 6 prikolic
poč. hišica na Pohorju
300 din dnevno 250 din dnevno 120 din dnevno
po predlogu Komisiie za planiranje
25. S.
po predlogu Komisije za planiranje
23. 5.
po predlogu
ravno Promontovi mladinci niso prišli na srečanje, ker so, kot je dejal njihov sekretar Ivica Ptro-vicki, neaktivni.
Ob prihodu v Panonijo so se mladinci, ki jih je prišlo na srečanje okoli 50, zbrali v menzi, kjer jih je pozdravil Panonijin predsednik mladine Jože Prkič. Direktor delovne organizacije Emil Zclko je mladim zaželel dobrodošlico ter jih seznanil s Pa-nonijino dejavnostjo, z njenim poslovanjem, s težavami, s katerimi se srečuje delovna organizacija, o načrtih za prihodnje, o integraciji z Bliskom.
Mladinci so si potem ogledali murskosoboški Pokrajinski muzej, od koder so odšli na nogometno igrišče, kjer so se pomerili v nogometu, pri čemer so bili zmagovalci Bliskovi mladinci, Livarjevi pa so odnesli drugo mesto.
Preizkusili so se še v vlečenju vrvi, kjer je bila najmočnejša Panonija, Livarji pa so tudi v tej igri poželi drugo mesto.
Sledila je še šaljiva igra z žogo, v kateri so bili zmagovalci spet Bliskovi mladinci.
Pošteno utrujeni so mladinci odšli na kosilo, po kosilu pa so veselo zaplesali ob zvokih harmonike ter se potem v prijateljskem poslavljanju zvečer razšli.
M. P.
400.00	din dnevno v sezoni
300.00	din dnevno pred in po sezoni Kot regresirana cena penzionov v Počitniški skupnosti, razliko doda OZD.
posezona 200 din 300 din 400 din 600 din
po predlogu F5
V spomin Božidarju Zadelu
Vsaka žalostna novica nas pretrese, a tokrat je bila usoda izredno kruta, kajti izbrala si je našega mladega sodelavca Božidarja Zadela, ki se je ponesrečil pri opravljanju službene dolžnosti.
Mnogo, mnogo prekmalu se je utrnila tvoja življenjska pot dragi Darko, kajti bil si v cvetu mladosti, star še ne sede-mindvajstet let, poln volje, načrtov in želja.
Član našega kolektiva IMP Delovne skupnosti Emond, si postal leta 1980. Tvoji sodelavci so te vzljubili, poznali kot vedrega fanta, dobrega sodelavca in tovariša. V prodaji dvigal, kjer si delal, so bile velike možnosti za mlade strokovnjake, kakršen si bil tudi ti. Vključil si se v delo in prevzel vrsto zahtevnih nalog.
Tvoje mesto v našem kolektivu je ostalo prazno: mi pa smo izgubili mladega, obetajočega strokovnjaka, toda spomin na tebe bo ostal med nami. Prepričani smo, da si imel še veliko načrtov in idej, ki pa so žal za vedno zakopane. Pogrešali te bomo, saj si s svojim delom in tovarištvom pustil sledove v vseh nas.
Zato se ti v imenu sodelavcev in celotnega kolektiva zahvaljujemo za tvoj prispevek k delu in življenju našega kolektiva. Pretreseni smo ob tvoji usodi, vendar tu se srečujemo z nemočjo človeka, katere žrtev si tudi ti.
Ohranili te bomo v lepem spominu!
Sodelavci iz Delovne skupnosti Emond
6. kulturno srečanje gradbincev bo od 17. do 21. septembra
| Nande Klobučar-Oče je praznoval sedemdeseti rojstni dan
Slikarji, pesniki, pevci, prijavite se!
Šesto kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenija bo v Mariboru od 17. do 21. septembra 1984. Organizirale ga bodo delovne organizacije Konstruktor, Hidro montaža in stavbar. Sodelujejo lahko amaterski kulturni ustvarjalci na treh področjih:
1.	) likovnem (slikarstvo, kiparstvo, fotografija, tapiserije)
2.	) literarnem (pesmi, proza),
3.	) glasbenem in folklornem (pevski * zbori, ansambli, folklorne skupine).
S prijavami je treba pohiteti, ker so organizatorji določili, da je prijavni rok do 10. junija*.
od-
Naslov Organizacijskega bora je:
Organizacijski odbor 6. kulturnega srečanja \
SGP Konstruktor Maribor Semčeva 8 62000 Maribor
L. J.
V Rapovi jami
Možnost
nakupa
stanovanj
V soseski BS 2/2-Rapova jama v Ljubljani lahko delavci IMF kupimo stanovanja. Na voljo so
enosobna (velikost 36	m2),
enoinpolsobna (68 m2) stanovanja v dveh 4 nadstropnih stolpičih. Podpis pogodb je predviden v juniju, oz. juliju, začetek gradnje pa 1. 9. 1984. Očiščena programirana cena znaša 19.000 din za m2, polna programirana cena 62.000 din za m2. Dva meseca pred dograditvijo (do 1. 7.1985) morajo kupci stanovanja v celoti plačati. Lokacija je ugodna, če je ob Tenovih proizvodnih prostorih ob Vojkovi ulici.
Interesenti se morate takoj prijaviti vašim komisijam za reševanje stanovanjskih vprašanj, s katerimi boste izdelali program plačevanja stanovanja.
Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. 314-957 v kadrovsko splošni službi DS SOZD, kjer si lahko ogledate načrte stanovanj.
Da bi še dolgo hodil v hribe!
Mimo tako visokega življenjskega jubileja svojega uglednega in neumornega člana upravni odbor Planinskega društva seveda ni šel kar tako; Tudi pevci so poslali svojo delegacijo, kvartet, ki je s pesmijo počastil priljubljenega Očo.
Prisrčno je Oči voščil predsednik društva Lojze Kosi, ki ni pozabil omeniti njegovih velikih zaslug za uspešno delo in razvoj našega Planinskega društva. Skoraj pet desetletij je Oča že član planinske organizacije, v IMP društvu pa je aktiven že vse od ustanovitve leta 1977, brez dvoma pa je bil že prej kot eden prvih organizatorjev planinskega izletniš-tva na Trati zaslužen, da se je planinstvo v IMP tako razmahnilo in imamo eno številčno najmočnejših društev v delovnih organizacijah.
Predsednik društva Kosi je Oči v znak zahvale za vse, kar je društvu dal, izročil dve darili. Najprej mu je dal knjigo o naravnih lepotah Slovenije, ki jih Oča tako ljubi. Takoj nato pa mu je izročil še nahrbtnik, saj vemo, da bo Oča občudoval naravo na slikah kvečjemu v slabem vremenu, sicer jo bo pa še naprej hotel doživljati neposredno. In vsi IMP planinci smo prepričani, da nas bo še mnogokrat vodil po planinskih poteh, kar počne tako zanesljivo in zna zabeliti s toliko podatki o zemljepisu, zgodovini, naravnih posebnostih in življenju ljudi, pa še kakšno šalo pove, da prežene utrujenost iz nog. Malokateri vodnik je enak našemu Oči, pa čeprav sam vedno opozarja, da »ni izprašan«.
Na sejo upravnega odbora je prišel tudi predstavnik športnega društva Dragomer-Lukovica Branko Šefran, ki je Oči voščil in se mu zahvalil za sodelovanje v imenu športnega druš-
tva in krajevne skupnosti, s katero naše planinsko društvo prireja vsako leto proslavo na Ključu. Dragomera so dali Oči za spomin uokvirjeno sliko z letošnje proslave na Ključu, zraven pa posvetilo »Oj Triglav, moj dom, kako si krasan, jaz pa še vedno močan.«
Oča je ob vseh čestitkah in zahvalah priznal, da je ganjen (»Kar do hrbtenice mi je šlo.«), takoj nato pa je obrnil na šalo: »Preseneča pa me, da se vsi tako veselite, ker sem star sedemdeset let.«
Veselimo se, Oča, ker si tako čil in hvaležni smo, ker toliko daješ društvu in vsem članom. Pa tudi računamo s teboj. Tako so Oči na upravnem odboru zaupali vodenje druge etape lani začete slovenske planinske poti — tokrat od Slovenjgradca do Rogovilca. Razume se, da je Oča »glavni« tudi pri organiziranju izleta na Mont Blanc. Skratka, pri najbolj zahtevnih načrtih našega Planinskega društva Oča nikoli ne manjka. In še dolgo naj bo tako!
LOJZE JAVORNIK
Predsednik društva Lojze Kosi je voščil Oči. Na sliki so še Robert Kastelic, Marinka Žontar in predsednik Športnega društva Dragomer — Lukovica Branko Šefran
Nogometaši Klime montaže drugi na Šigu
Nogometna ekipa Klime montaže je letos uspešno zastopala IMP na tekmovanju gradbincev v malem nogometu, saj je osvojila drugo mesto. Po zmagah nad Betonom Zagorje (2:1), kamniškim Alpre-mom (1:0) in koprskim Stavbenikom (3:0) so se uvrstili v finale, kjer so dosegli še dva neodločena rezultata 4:4 z Gradisom in 2:2 z mariborskim Konstruktorjem. Zanimivo, da se četrti finalist ekipa SCT, ni pojavil na igrišču, čeprav so ravno SCT organizirali finalne tekme ob dnevu gradbincev v soboto, 2. junija.
Barve IMP so v ekipi Klime montaže branili Iztok in Tomo Rihtar, Miško Stiškovski, Drago Mikolič, Miro Ljubičič in Janez Cerar, ki je bil tudi kapetan ekipe.	^ j
Planinska obvestila
16. junija na Kališče
V soboto, 16. junija vabi Planinsko društvo na izlet na Kaljj I
Zbor je ob 6. uri pod uro na Železniški postaji. Z avtobus0 bomo najprej peljali do Kranja, nato prestopili in nadaljevali s V Preddvora. Od tam nas čaka razmeroma lahka pot na Kališče-j “ bo ta dan veselo in živahno, saj bodo gorenjski planinci organ
JI
«ls
Nze
mi
N
tradicionalni spominski pohod. Bolj zahtevne pa bo vodja izleta Rihard Hribar popeljal še na Storžič.
Pa še to: Izlet na Kališče je nadomestilo za izlet na Črnivl Gornji grad, ki ga Društvo zaradi slabih avtobusnih zvez ne & organizirati.
13. julija po Transverzali
Planinsko društvo IMP vabi na izlet po Slovenski planinski P6, od Slovenj Gradca do Solčave, ki bo od 13. do 14. julija. T°J druga etapa Slovenske planinske poti, ki smo jo lani začeli s dom čez Pohorje. Po koledarju je bil ta izlet predviden sicer o0-1 do 23. junija, a ga je Društvo zaradi izleta na Učko prestavilo tedne. Verjetno je tako bolje, saj so gore letos pod debelo sn®, odejo, tako da moramo še julija računati s kakšnimi težav3, Odhod na Transverzalo je predviden za petek, 13. julija ob® Toda interesenti, bodite pozorni na lepake. Po sedanjem voz® redu odpelje avtobus v Slovenj Gradec ob 7.10, vendar avl® sarji opozarjajo na možne spremembe v počitniškem času. ™ nizatorji bodo torej uro odhoda določili, ko bo znan novi vozni Napisana bo na lepakih društva!
Program je naslednji:	.
Petek, 13. julija: Z avtobusom do Slovenj Gradca, od tam P do 8 ur hoje preko Plešivice do Andrejevega doma na Slem® kjer bomo prenočili. Na tej etapi so trije transverzalski žig1-Sobota, 14. julija: Spet -7 do 8 ur hoje čez Kramariče, n1' Koče na Smrekovcu do Koce na Loki pod Raduho, kjer borno gič prenočevali. Dva žiga.	.»
Nedelja, 15. julija. Najprej vzpon na Raduho (2.062 m)11,1 zavetišča Grohat do gostilne Rogovile v Solčavi. Zadnji da® okrog 6 ur hoje. V Ljubljano se bomo torej vrnili zvečer, j ™ Izlet bo vodil Oča, ki opozarja, da ni najlažji še posebej v I® Ti,a' njih razmerah. Nujna je srednjegorska oprema. Izlet je za J®j bolj utrjene. Tisti, ki ste hodili na zimske pohode in izlete PD * ste dovolj utrjeni, pravi Oča.	^
S POTI PO HRIBIH • S POTI PO HRIBIH • S POTI PO HRIBIH • S POTI PO HRIBIH • S POTI PO HRIBIH • S POTI PO
Osmi pohod na Blegoš
V počastitev dneva osvoboditve, je PD Sovodenj 13. maja organiziralo že osmi pohod na Blegoš. Udeležba je bila množična, kar je spričo lepega vremena še poudarjalo trenutek slovesnosti in zadovoljstva ob visokem prazniku.
Kot je že običajno, smo se za pohod zbrali pred Planinsko zvezo Slovenije. IMP-jevcev nas je bilo slaba 2 ducata, ki smo z Rašičani in Viharniki delili skupni avtobus. Pot nas je peljala do Škofje Loke in naprej po prelepi Poljanski dolini. Z avtobusom smo se pripeljali do vasi Javorje.
Od tu naprej smo šli peš, po tleh iz modrosivega skrilavca in kremenovega peščenjaka. Pri nadaljnjem vzpenjanju pa smo prišli na vijolič-nordeča tla. Pot smo nadaljevali na preval Hleviše po dolomitnem pesku, kjer smo se na križpotju okrepčali s čajem in z drugimi možnimi atributi in se preusmerili na Že-tine. Postopoma so nam vedno bolj odpiral pogled in pod nami se pokažeta obe vasici. Pot se nadaljuje na Kal, ki je star prehod med Poljansko in Selško dolino. Izbrali smo si pot po
severovzhodnem Blegoševem slemenu (južni krak) na Prvo raven 1289 m, s katere se vzpenja markirana steza proti severu na vrh. S snegom pokrita in skalnata travnata površina nas je popeljala do vrha plešastega očaka Blegoša (1563 m), ki stoji na sredi med Selško in Poljansko dolino ter omogoča razgled na polovico Slovenije.
Betonske utrdbe, ki gledajo vse naokrog iz zemlje, spominjajo na čas predli, svetovno vojno, ko je Blegoš veljal za eno najpomembnejših' postojank v obrambnem sistemu
stare Jugoslavije proti Italiji.
Konec julija leta 1942 sta se na Blegošu zadrževali Poljanska in Loška četa, ki so ju Nemci obkolili. Prišlo je do hudih borb, kjer je padlo 18 Poljancev. Loška četa se je po nadčloveških narporih prebila v Novake in se čez Davčo vrnila na Jelovico. Padlim partizanom so postavili na Blegošu spominsko ploščo.
Ob praznovanju 1.000 letnice Škofje Loke so proglasili Blegoš za del Loške Transverzale, saj je to najvišji vrh v Loškem pogorju in je zaradi lepega razgleda priljubljen cilj planinskih izletov.
ADI
Brez derez na Jeruzal^
jini planinci bi se lahko pričaj
Se o pohodu na Blegoš
V Celju bo prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja
Klima med pokrovitelji
Pod geslom »Bratstvo, enotnost, moč naše obrambe« bo od 13. do 17. junija v Celju in deloma v Ljubljani športno prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja. Med delovnimi organizacijami, ki bodo sodelovale pri tej veliki prireditvi, je tudi Klima.
Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja in spremne prireditve bodo organizirane kot zaključek prireditev ob Dnevu mladosti in v počastitev 40. obletnice desanta na Drvar. Organizatorji se trudijo, da bi se prireditev udeležilo čim več občinstva, zato bo vzporedno s tekmovanjem vrsta zanimivih kulturnih in zabavnih prireditev. V samo organizacijo pa so vključena tudi vodstva DPO iz dvaindvajsetih delovnih organizacij, ki bodo pokroviteljice posameznih ekip.
Klima Celje je pokroviteljica tekmovalne ekipe iz Kranja, ki bo delovno organizacijo obiskala 14. junija od 10.—12. ure. Konferenca OOS pripravlja program sprejema, tako da bodo člani ekipe čim bolje spoznali delo in življenje v delovni organizaciji.
Organizatorji prvenstva pa vabijo vse delavce in sploh vse prebivalce Celja in okolice, naj se udeležijo prireditev. Uradni začetek prvenstva bo v petek, 14. junija, ob 17. uri, ko bodo šli tekmovalci v povorki po Mariborski, Levstikovi in Kersnikovi ulici na stadion Borisa Kidriča, kjer bo začetna slovesnost s kulturno zabavnim programom. Ob 9. uri pa bo slovesni zaključek.
Tisti, ki se ne zanimajo za partizanski mnogoboj, se lahko udeležijo spremljajočih prireditev v Celju in sosednjih krajih. V kinu Union bodo od četrtka do sobote vsak popoldan od 18. do 20. ure vrteli filme o življenju v JLA, v Domu JLA pa bodo tovariški veče-ri, kamor so vabljeni vsi zainteresirani. Zvečer bodo projicirali filme tudi na prostem — na Mestni hranilnici nasproti Uniona. Vse navedene dni ste vabljeni tudi na razstavo orožja in sodobne vojne tehnike, ki bo na Glaziji. V soboto od 11. do 12. ure bo imel Orkester Ljubljanskega armadnega območja promenadni koncert v Celju, godba pa bo obiskala tudi Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje.
HELGA VOLK
Čeprav se v dolini že bohoti bujno pomladno zelenje in cvetje, pohod na Blegoš še vedno velja za zimski pohod. 1563 metrov je visok ta vrh in maja je še vedno pokrit z debelo zimsko odejo, posebno letos.
Ko smo v Ljubljani čakali na avtobus, da nas popelje pod vznožje Blegoša, ni vreme nič kaj prida kazalo. Bilo je megleno in v sivino zavito ozračje, kot bi hotelo zdaj zdaj padati. Vse je slabo kazalo, le dobre volje in upanja, da bo bolje, je bilo na pretek.
Prišel je avtobus. Hitro smo se vkrcali in zapustili megleno Ljubljano. Pot nas je prvo vodila še v Domžale, da smo naložili še domžalsko skupino, saj je prevoz organiziral meddruštveni odbor ljubljanskih planinskih društev. Avtobus je požiral kilometre in prav kmalu smo šli skozi Škofjo Loko.
Izstopili smo v vasi Javorje in si oprtali nahrbtnike. Blegoš je bil do sredine pobočja zavit v sivo meglo. Na obrazih je bilo videti skrb, češ spet bomo mokri do kože, kot smo bili zadnji dve leti. Kolona planincev se je razvila skozi vas v upanju, da bo boljše. Hodili smo skozi vas Zetino in prišli do Črnega kala, Tu je porasla tudi morala. Postavljena je bila okrepčevalnica. Za nami je bilo že dve uri hoje in tudi vreme je kazalo na bolje. Zahtevnejša pot pa nas je še čakala. Polni energije smo zagrizli pobočje Blegoša, pa vseeno smo prišli na vrh kuhani. Da pa si ohranimo ljubo zdravje, smo takoj vsak po eno Šilce kačje sline, ki so jo letos prodajali prav na vrhu Blegoša.
Pihalo je in veter je razgnal megle. Posijalo je sonce. Prejeli smo kontrolne lističe in ker je bil pogled na Julijce, Karavanke, Ratitovec, Potezen itd. slab smo se odpravili v kočo.
Pri koči na Blegošku, ki stoji na Leskovški planini kakih 170 metrov pod vrhom Blegoša, je vsako leto proslava v počastitev dneva zmage, zato tudi vsako leto tradicionalni pohod. V proslavo je vključen govor o pomenu pohoda in praznika ter kulturni program, v katerem sodelujejo pevci in recitatorji vasi Sovodnja in Gorenje vasi, ki ga pripravijo in podajo z vsem spoštovanjem.
Blegoš je bil eden zelo utrjenih vrhov do leta 1941, s katerega naj bi
branili dostop sovražnika z italijanske strani v Selško in Poljansko dolino. Brezplodno delo in izdaja se še danes vidita v zapuščenih bunkerjih, ki so posejani po celotnem pogorju Blegoša.
Čas je kar hitro potekel v veselem razpoloženju in srečanju s planinci drugih planinskih društev, zato se je bilo treba odpraviti nazaj v dolino.
Planince PD IMP Ljubljana sta vodila Oča in Robert in sta bila s skupino dvanajstih planincev kar zadovoljna. Bili smo zares disciplinirani. Oča je hodil s skupino, ampak ne zaprtih ust, Robert pa je šel naprej, da je delal markacije. Predno smo prišli do njih, so bile markacije že suhe. Pravi, da je bil najmanj dve uri pred nami na Blegošu. Uradnega zapisa pa ni, čeprav ima Robert dolge noge.
V Ljubljano smo prišli v večernih urah, pa čeprav rahlo utrujeni, še vedno veselih in nasmejanih obrazov. Želja vseh udeležencev pohoda pa je bila, da bi v sezoni 84-85 ponovno zmagali vse zimske pohode.
ZDRAVKO NASTRAN
V soboto, 26. maja se je zbralo kakih štirideset članov Planinskega društva IMP za izlet na Ptuj in Slovenske gorice. Nahrbtniki, pumparice, anoraki, gojzarji, običajen prizor. Predsednik društva in vodja te poti Lojze Kosi, ki je prišel na zborno mesto v navadni civilni obleki in nizkih čevljih, je kolege pohvalil: »Lepo, da ste se tako dobro pripravili za izlet na najvišji vrh severovzhodne Slovenije, 347 metrov visoki Jeruzalem. Ker so ti kraji znani po dobri kapljici, upam, da imate s seboj tudi dereze in cepine, ki nam lahko pri spustu pridejo prav.«
Brez obotavljanja smo se odpeljali proti Ptuju, kjer smo si na hitro ogledali Mitrej in Ptujski grad. Okrog enajstih pa smo že bili v Ivanjkovcih, kjer smo izstopili iz avtobusa. Tam nas je čakal Andrej Zadravec, predsednik Planinskega društva Matica iz Murske Sobote, sicer IMP-jevec iz .Bliska, ki nas je popeljal po vinogradniških gričih na Jeruzalem, kjer smo se ustavili v gostišču.
Tu smo se okrepčali in posedeli na prijetnem soncu. V pogovoru pa srno se dotaknili tudi resnih zadev. Andrej je povedal, da v Murski Soboti deluje Panonijina planinska sekcija, ki je v nekaj letih narasla že na 80 članov. Žal so imeli isti dan v Panoniji srečanje z mladinci iz Livarja, zato jih ni moglo kaj več priti na Jeruzalem.
jim pianina 111 se lanitu p1'	...:
izletih v tujino. Skratka, moZy
veliko in upajmo, da se bo razV1 delovanje.	y
Tako smo planinci PD S
s
,eF
jili najvišji vrh severovzhod®6^
venije in obenem najnižji vi njem planinskem progra®1 .. tanko čez dva meseca pa grCj,:: najvišji vrh Evrope. Na tisti i y naj zares nihče ne pride brez kajne tovariš predsednik.

Dan pomurs planincev
ul
Predstavniki PD IMP s predsednikom Lojzetom Kosijem in tajnikom Robertom Kastelicem na čelu so izrazili željo, da bi sodelovali s soboškimi planinci. Nekatere izlete bi lahko zasnovali skupaj, srečali bi se lahko na pohodih, ki jih načrtujeta obe društvi (pohod na Triglav in shod slovenskih planincev), tudi Panoni-
20. maja je bil dan pomur^ nincev, tokrat v Jeruzalem11 Slovenskih goric. Planinci 5 p^i pravili na proslavo 35 letnic®^ J skega društva Ljutomer. Pr® eftl kar s kolesi 47 km v obeh napoti premagali nekaj vzp°®g nihče omagal. Proslava je ‘Ljjlj nem četrto srečanje pornu®5 j. nincev. Kulturni pr°gra!11rI1esj bogat, saj so nastopile	pli
pine s štajerskimi in P. plesi. Goste je nagovoril p® ui-;~ PD Ljutomer. Kmalu po j krenili nazaj s kolesi proti LJ in Veržeju. Ob tem bi ®a IMP-jevce, da je tu blizu n ese®j kamp, Verženci pa imajo m jA ris z mnogimi zanimivim1 tvami. Vreme nam je .1 ^ k1 njeno in brez okvsr. To P
je pred dvema letoma r, nmn Bizetiju zvilo Pre s[T1o ®*’(
zvilo pr'
Tradicije padcev letos i- ,f, ljevali. Pa lep planinski poZ lekije.
Utrinki z družinskega piknika Klime montaže
V besedi...
Pesmi so bile zapete tako romantično, d® * j jp nabralo več deset vaščanov, ki so nas poslu
Težka pot do uresničitve stabilizacije, vsakdanje težave posameznika rahljajo tudi medsebojne odnose v kolektivu, kar se odraža v odnosu do dela in sodelavcev. Za izboljšanje odnosov je IO sindikata v tozdu Klima montaža organiziral družinski piknik v Borovnici. Uspel je nad pričakovanji. Udeležilo se ga je blizu 180 delavcev, žena in otrok...
Mojster besede Ivan Sokler je družabne igre, skeče in ples imenitno povezal v prijetne urice. Ženam naših sodelavcev je dal priložnost, da so pokazale svojo moč in jezo. Vrv so vlekle tako silovito, da je nastalo vprašanje, kdaj bo popustila in se strgala. Te bojazni pri moških ni bilo opaziti.
Posebno pozornost je udeležencem piknika posvečala glasbena skupina »MAJ«, ki je svojo vlogo odlično opravila. Piknik se je zaključil proti večeru s skupnim koncertom, ki so ga priredili delavci IMP-KM s pomočjo skupine »Maj«.
neutrudno ploskali.	i
Zaključni govor je bil končan z »Sindikata ne prosimo, naj bo 19. maj Pr^f£ja tozda Klima montaža in naj se piknik P vsako leto! Mi to zahtevamo!«	L.
...in sliki
Dragi, bojim se, otroka!