^ St. 4. T Gorici, 88. januvarja 1891 „3«4»'? izbaaa v»ak »• tak in vol p»pd*tf prejemaaa aUr Gorier na lo* poSiljsna: V«i leto '. . . . f. 4. Pol tela . . . . . „ 2. Cetvrt letoi ....„!. Pri fiznaniiib in tako tndi pri „pt» "» tnicah" b* p!ainje *» naTadjro trfstop ¦i» »nuo: 8 kr. it ae tiska 1 krat I " - " " I • Zavel* erke po proitoru. X3ECT ^¦^i™ PtfsainMne. itevil)c« •• laU*aio/« * kr. v toUakat-nicai na SWt*m lryu; in v tfansld ulici< - <-r» Dopisi naj so poiiljaje Tr.asiltVi naroSninap* upraTaiitTU,,at6a!!>; Ki-l«i?j»ntW tWg*mi,g Leiiai./ RokopiBi.se ne vracajof iopiti na »o tilagovoljliti" frankujejo.— DtfaVotv: fn driiglm uepr*r4pinii* ,»e narfifimna, «uii», ako, «e «fJM>» p^i OpijaTn^tfM,, Vzdignimo svoje gospodarske zakla&e! VI. Ko smo pero nastavili, da piSemo sedanji clanek, nisrao mislili, da postanemo obSirni. Stvar sama, ktero smo obravnavali, pa ni 5. vsa in ne, kakor bi ieteli, temeljito premikana. ZadovoJjiti smo se morali le nektere tocke ome-niti in prepustiti podrobno izvrSevanje aa to poklicanim, in da ti resno vzatnejo stvar v ro-ke, mocno z>limo. Vendar skupnc gospodarnke zadeve obeli narodnosti v MeYx Se niso bile omenjen^ in tc, — le malo jib je! — pridejo zdaj na vrsto. Najprej se nam potrebno zdi povedati, da skuptie koristi goriSkih dez>lanov obeli narod-nosti ne kie le v tern, koliko se da p r i d o-biti, ampak tudi v tern, koliko se mora stalii o potrositi. Tu menimo davk e, ki ob-tezujcjo naSa zemljiSca. 0 davkili, ki Repri-,me,rno obtczujejo slovenske g o j z d e, srao 2c izrekli svojo miiel (St. II. tega Clank a); o darkih, ki obtezjjjejo italijanske vinograde, enako-meino velja naSa sodba, in tn se glasi, da oni (lavki so bill previsoko nasfcavJjeiii. Ohe nasi narodnosti morcte toraj, (morebiti vslod nev-Setae neprevidnosti pri cenitvab, ali pa tudi pri vvrstenji zemljiSft v davene razrede, ktera neprevidnost naj se nikoli vet ne ponavljal) javdati, da naSa deLela je z davki preoblozena in da se ni dosegel namen, ki ga jo namera-vaia doseCi postava, vsled km ere so se imeia e.iakomerno obloziti vsa zemljiSca v Av-striji. Tu je toraj obeh narodnosti enaka in teSka rana, ki se bo morala, kadar pride cas, celiti in zaceliti. Da je naSa dezVla po svoji vefiini v i n-s k a d e 4 e 1 a, to ve vsakdo : a nasa vjna v LISTEK. Crt.ee o potovanji v sv. dezelo. Se danct ae prccasttti pater imcnuje po pra-¡i?i gottpodtt in kustoa gore Siaoa. Sicer pa ie davuo ni gospodar Jei, kajti Mohamedanci se stejejo kot eilia: poaeaoikt at. delete. Oni so se je bolj z zvija5nrs?jo, ko pa s katero hrabrcttjo polastili. Boc je tako prepuatil in tako povod dal pravovernim in VD^tim krist.janom, da za Jexuaa trpijo in za »jim hodijo. Posebco je to natogo prevzel red sr. Fran-diika, in prav aveta deiela je morala biti aredi§6e in za-Leti§6e Kristusorib casing sa hrabre boritelje iz reda ev. Fran6iska, ki ai je Teliko druLin odgojtl in jib iztiril, da b' «e za Kriatuaa bojevali, da bi zaoj knr preli?ali in tvoje 4'»Ijenj« dali. In prav gori imeoovana gora Sion je posts la zsmlja pielWaDJa krvi in mu^en stva. Ta gora, na katert je btala biia, v ktsri je Kriatas postavil naj-svetejii sakrament, se je napiia krvi o6t-tov franciii-kanoT Taetih *a Kristusa in kuprne^ih po nebu, ker pfa? oai bo bill prepricant, da lavelicar je na tej gori zapuatil aro in zahtavo za vedao Sivljenje in za nebeaa. Tarn je oa tndi vtiaai! svoje avete &topinje na Oljaki &oxi,in le atopinjeae ie daa«« vidijo, T*m kupfiiji, ial, ne doReiejo one c6ne, ki bi jo pri umuera kletarstvu lahko dosegla, in mnozina vina, bi se posebno po ni2inahf (kjer se pra- vilno ne pazi tudi na kolikost pridelkov ne, kar trtue Strews po laSkih vinogradib glasno prieajo,) s prim^roma raalim trudom in z malo *Ski-id« v z'tnfh njivah morebiti podvojlla, in s \ icm bi ho dobodki naSe dezelo, posebno v ni- zinah, — dela je povsod tribal — znatno - pomnoiili. A mi nocemo vsiljevati nobenih nan | svetov, opozoriti pa na sedaj omeiijene reci se nan : je zdelo potrebno, ker Se se pri nasih trtorej- ' cih vkljub precej drage define kmetijske Sole . obeli oddelkov in vkljub izpodbude, ki jo da- jajo nekteri veleposestniki, posebno v nizlnah, premalo skrbi v tej zadevi, ki edina morenaSe deplane, posebno po nizinab, reSiti cez morje doSlega zemskega hrusta, Ptgina, Drugi vazen dezelni prideleV nam daja reja sviloprejk. V deieli, v ktori sena-baja vaino in razumno vodjeiio poskuSeva-11S fi e za to rejo, bi se ta va^en pridelek ne sine! za toliko zauemarjati, da bi prav ob ftasu, kjer je denar jako potrebea, prihaiaH bogati ptujei in bi tlacili cene svilodov tako, da se vcas?ih Se stroSki pridelovarija ne pokrijejo. Mi ne vidimo pri uas v kupCiji se svilodi blago-dejnega tekmovanja. In vendar se v AvstrJjj] Se nahajajo deiele, ki bi same zase zamogle vzdrzuvati zdatno tekmovanje sptujimi trgovci. Za to pa ni piav klicati zasibne osfbe v poraofi, ampak tudi tukaj se priporocajo ko-ristne zadruge, morebiti posestnikor vseb pridelujocih dezei skup, da bi te zadruge imele doTolen kapital pri tekmovanju z zas^bniki. Te ' zadruge bi delate in vzdrfevale cene svilodov \ in z vmorjenjem metulja je Se malo pomagano, • ker s tern svilodi Se niso prodani. Mi meaimo, da tukaj bi se dalo Se mnogo, ranogo govoriti, uaueMtiurxfxs&tzupjsisB imai najianealjivejii migljeji, da kristjan se mora na> prej aa Siosu bojevati in potem s veatljem stopati na Oljtko Goro, ker vedno ti je treba zveata za Jo-tuiom stopati in ga arino poanemati. K4o ne v4, da je to teiavno, in da se morajo taa iile napeti» d% bo roogo6e sovraiaika kriia premigati, ter se ga oteti? B-aode Kriitasovc: nKdor hoc© moj nfianeo bili, naj zadene avoj krii naae in naj nodi za mano* Se redno veljajn. Tu ti oporanin, prijatelj aopppotnik moj, da ni zadosti le, te refti vedeti, ampak da jib je treba tudi izpeljati, t. j. v resnici za Jeausom ho-diti in i Jezuaom biti. Pa cemu. ti pridigam? Saj Uki in enaki naMki so ti iz evangelya, ki ae v doniaci ceikvi vaako oa-deljo in vaak praznik obilno razlaga io u6i, dobro znani; skrbi me, da bi ae naval ical moje pridige in da bi jo potegnil ter iz Palestine izgioil, kal^or de^ v nekaterib ob6in«kih cerkvah neka vrsta mladine, ki prav teiko prem5a g!a», ki izvira iz bese4 av. evangalija. Namesto ti dolgo in obiirpo govoriti in popiaovati lege Jeruialema in ti kazati tesqe ter grobljate ulice, ki od vieh vetrov sveti aledaji6 na trg pri cerkv: Sozjega Groba, do Omarove M> ieje, vodijo, moran* ti pov«da;i, da najdea blizp imenovana veli-La«tQC moSeje, in sioer komaj 100 lactrov oddaljeno, novo moiejO) ki «e Aksan-Moiee imepuja; ta ima iostero cerkva, ki so aezidane na vtliknnake oboke in v kterih bi sosedje Scstih vasi DaSega okraja do-vejj gmtom iiailt &s» *e «l*yaka iud» «M, da je posebno pa svetovati, naj bi se napravila tudiv take zadruge, ki bi skrbilty da se, vat jsvila, ki se doma pridela, tudi doma izdelajt. Vaat on menjena stvar pa je zadetfa, y kterii ie.i prav» lahko previdna in skrbna- domaia vlada, ki jnaj*, ve6 zamore, v pomo6 klice. K skupnim dob rim, (Oitter^ zampuBmo,, brezpogojno vsi prebivaki godike dezelet prir Stevati naSe p o d n e b j e ie naia lcr an a*. tla, ki prav izkoristene nam ne ponujajf iej. lepega, slozuega 2ivljenja za. nat sarot, am*, pak nam ponujajo tndi. dokaj* gwotnih dobijftkav, ki nam jilt owrejo le ptujoi douaiati; ti« pi pri nas ne smejo iikati. le lepifc tal in zdrav^ega podnebja, kterega je v vteh obzirib poplsaifaAi ranjki baron Czornig, ampak tern (ptujflem), nw^ ramo titdi mi od svoje itrani nuditi ilftdeki druStveni ostatiek v svoji 4eMJ; kajti. m le, prazgodovinske starlne pri tv, Lacii a» M o s t u, in zgodovinskq znino, J a »,e r o; (Timavus) pri Doberdoba, in da ne pfl*t> nane „Jamea na Kraau, ampaj|c tadi in najve$ oglejske starlne moono vlecajo ptujee i njihor. vimi „pozzi d'oro" v dezelo, katera na iwreml gorati strani se di pogojzditi z gojzdi proti bnrji, na juzui mofivirna# strani pa nasaditi z eucalyptus globuli proti mrzlicl. Tako in le tako izgine iz naSe dezele tudi straSna druStvena bolezeo npelagra". Surovi din v Fra#& §e veliko prej,, kakor je, zajSelp ^uhove; na Ce&kenj vzneinv^rjati nera§koLeska spr^v.a,, v$$: so MUdoccbi vojni klk: rdr, Riege]r WW* P*T sti*. Zavist in pohlep po pm§tva vodUi ate Mla^ docebe, da so zabili vse zaslqge dr» Riagf-a, ta tastonj toliko ogromnego prostora, med tern, ko je posebno v nekaterib svecsnoriib io prilaioosti* ;«»• Ijajo. Nek Mohamedanec |e pooWaKeo, da.ratjgkk vae razlaga in, bi rek$i. gtevae rtsttibe ;ia ikwvabsti rokb avojega eina Izaka vmoritiin darovatf; ko p^ je Izak na gromadf leial in mu je b»no* i* •koraf v vrat saboden, a deimir Je Bog le beM* pokorl^no Abrahamovo podkuiati, je angelj boijl dejabtkp da-.^ rite? vataviU Kamen tedaj, ki je 1.) za altar wbwn, aev onem svetiS6a z t§o skrbjo hf^ai in apottuje. Na izhodni atrani onega kiaja ja, kakor povezmena iatenui waUa, aeka aajizava a 12 jamami, f r— Moia, katerega je pred nedavnim casern oboza-val ves ceSki narad, kateri je bil vzor pravega naroda — in domoljuba vsem Slovanom, zaceli so grditi castihlepnezi. Ne bomo ponavljali, kar smo v nasam lista ze veckrat povdarjali, kako nehValeM se kafejo Mladocehi dr. Riegr-a, a da ajih hojskanje obrodi Uki sad, ne ©Hi bi nikdar verjeli. Objavili smo svojecasno, da je MtadoSeh dr. Vasaty v deietoem zbora dr. Riegrn zakli-cal: „Nicvreden izdajalec". Izrek obaodil je cell izobrazeni svet in menili smo, da se ga srama* jejo aa veke vekov vsi Mladocehi, ~~ * awtfli smo se. SuraniSenje, obrekovanje, grdenje «ao-iilo se je dao za dnevom in docakali smo dan, ki sramcti a* ne case pro?zroce?alce necuje-nega izgreda. Moia\ kojemn se iuafteSki narod ? prri vrsti sahvaliti, da se je v Pra-gi *opet popolnilo ceSko vseucihice, so due 17.t m. 6eski ¡«ettciUa6njaki okna s taexeniau kepatni potrupli! Teaa moiaso klicali: JPereatM (naj pagine) in proc z ^izdajalcem"! Pero nam zaataja, ko to pisemo in strah nas je, ko premialjajemo, kain da pripelje ne-prestano hujskanje vrocekrvno mladino! Vendar racratno prigodjaj Je le po?edati. Omenjeuega due proti 7. mi zvecer pridrvi se okolj 200 vseuciliicnjakov in rokodelakih ucencev pred sta-novanje dr. Riegr-a t Pakcky-jevi ulici. Stra-aanski hrnp nastane, iz katerega so bile edino vntevne navedene psovke. Zaceli so dr. Riegr-a hifio z sneienimi kepami bombardirati. Doslaje policija in odpeljala enega jurista in enega ro-kodelskega ucenca v zapor. Nagneceno ljudstvo morali 10 opetoyaao se silo razpoditi. Ko so vseuciScnjaki in rokodelski ncenci t Palacky-jevi nlici pokazali, da so vredni ncenci Mladocehov, drvili sot drogo ulico, da skazejo dr. Vaaaty-u svoje ipoitovanj?,— pa ga niso vdobili dona. — 2al, da mladoceakih ucencev tudi dmgod ne manjka! V. Dopisi IZ Tolmfoskega Okraja dne 15. januvarja. (Lal, da smo list §e le 17. t. m. prejeli. Ured.) „Tempora mutantur, et nos mntamur in illis" rekel je gotovo vsak „staru yikar na Tolminskem, ka-dar je prebral uzrok, s katerim mu je leta 1890 ovrglo vis. c. kr. ministerstvo za uk in bogocastje rekurz zaradi kongruve in pa kurendo z leta 1785., ko so se duhovniske razmere na Tolminskem ure-jevale. Leta 1890 so „starimM vikaijem napisali: „Bez&glich der Vikfre in Grahovo, Novake, Log, vaeko jo aelesni klinee tesno vtaknjen. Po veri mo* hamedanakega korana bode konec aveta io sodnji dan tiiti hip, kadar iz one luknje izpade sadnji ielezni klineo. Se 10 jib je, ki imajo ispaati, potem da bode aodnji dao. Na drugi, xapadni atrani, je neka podskalnata votlina; ce to potrkai, aiisii nek odmev. V tern ae, kakor pravijo, uahejajo dufie, ki cakajo sodnega dne-Ta: te zeljno cakajo in gledajo, da zadnji klineo izpade. VidiS prijatelj, kako zvesto brani, Kpoituje in mob" mohamedanaki ianatizem skrivnoati, ki ao mu tcepljene po korana, iu pomote, ki ma Teljajo kot nstno aporoiilo. Dragafina je poboinoat, ki je 6ista, sveta in go-reca Ijebezen do Jezoaa Kriatnaa napolnita in gnala st. FranCiika: to Ijnbezen je on tudi avojim o&en-eem Tcepil. Le taki Ijnbezni je bilo mogoce ae po-ganjati, da ao ae tako areta mesta aaj toliko obra-nila in kot spomin napresvete krsianske akriT-noati oetala. To ima§ oii?idne spomioe sa prelito krv nebrojnib mnLencer in na se vedoo bojevanje, ki imajo prestati za aveto reS nenmoirni nTaruhiK proti predrznim napadom raikolnikoT. (Daljrj prib.) Clez-Soea, Serpenica, TernoTO and Otalei (wnrde den Ministerial-Recnrsen keineFolge gegeben), weU diese Vikadaie Mkodas Sistem der staatlich aner-kannten Seeteo^estionen durcb das Hofdekret vom 9. November 1784Z.2507 alsHilfspriester-stellen mit mandirter Jurisdiction anigenommen wnrdenu: leta 1785 se p» tako ncili: „CuiTeada. Ad Ada. ILdos Djios Parocaos et Ga-pelanos locales hnius Decanaha districtus Talmini et Ampletii, qnibos iniangitnr, at praesentibns for-miter sabscribant et ultimas eoium moz eas ad ofim Decanale remittat. Qnantnm ad sextnm § sapremae Re3olntionis de dato 9. novembris 1784. attinet optima qnidpra factum est. qnod Capellanis Localibus Iura Faro-cbialia coiicessa. et alii facnltate Baptizandi, sepe-liendi, copalandi mnniti ae proin $pi,ituati Imrisdie tione Parockhemmno atquales ejfarti, ## siad hi proximo Dtcano rerralt snhordinanti aiirtt propterea ta-men Parocbis de redditibns nibit decedat, sed stolla Parocbo, qui ea autea gavisns est, ab antique, ant reeeas aominato Capelaao locali bob minus, qnara a Cnrato ad recens erectam Parocbtam promoto pendenda est, cum einsmodi Capellani locales alio-qnin snam fixam congi uam ant iam babeant, ant inxta superms memoratam Resolntionem obtentnri sint, qn©4 ex §. §. 7.mo et 8.vo clare inteliigitur. Qnae Declaratio ab Excelso Qabernio ad Con-snltationem Incliti officii Circalaris Goritiensis facta ipsis supra memoratis Adm. R.dis D.nis Parocbis, et Capellanis localibus intimanda bac cam additio-ne communicantur, quod quicunq sen Parocbus, seu Capellanus localis alicui inordinationi ansam pre-buerint. gravissimas poenas datarus, et ipse sibi aliunde viam ad ulteriorera promotionem clausu rus sit. Ex officio Decasali Tulmini die 23. Apriiis 1785. Ioannes Bonnes mppria Decanus. Hnius Declarations fiat debita ad popolum promulgatio, et sic populus, per priores indiscretas quorundam Capelanorum promulgationes excitatur, quae imposterum absint, componatur, ac ad tribuen-dum caique suum inducatur. N.,. die 5. Maii 1785. peregit Laurentius Roiz Curatus localis mppria. Kes, tempora mutantur et nos mntamur in il-lis; ali pa Ivan. XVIII as — ? ... Bog ve, zakaj ne prizgejo malo lu6i v tej temi ? Slepo mis lofiti otroke vebeli, pa lahko se nos pobije. Jez sera ze dobil jedno pri zadnjem rekurzu „z& se in svoje naslednike*. Vredna je 30 fL 9 kr. vsako Ieto. Pa do konca M radi rekurirali. Nu! sv. Peter tudi ni odjenjal nut videret finem"; potlej se je pa — jokal. Dobil sem bil te dni vec prasanj, ho^emo li §e rekurirati. Eer bo najberze konec ta, da bodo ostali nekateri vikarijati to, kar so (sint ut sunt aut pe-nitus non sint) in bodo naredili tudi nekaj novib fara, (cesar pa mi najberze ne dozivimo), napisal sem to le za kratek 5as tistim gospodom, ki more-biti te Vureude ve6 ne najdejo v arhivu. Opomba urednistra. Dozdaj doSIih upraSanj o tej zadevi nismo objavljali, §e manj pa javno nanje odgovarjali, zvesti si, da je naso opaz-ko o tej zadevi (odgovor uredniStva k dopisu iz goriske okolice z dne 10. decembra 1890) v st. 50 nSoCe" vsakdo lahko razumel. Iz navedenega citata st. pisma povzamemo pa, da so tndi Vas ze motili isti krogi, ki so v dopisu iz Tolminskega z dne 13. januvarja 1891 v st. 3 „Nove Sofie" izlivali svoj 2oI6 proti Bfrakcyi" dr. Tonkli-ja. — Pisali smo: „ali bo pa g. vitez dr. Tonkli blagovoljno prevzel se-stavljenje ugovorov, ne moremo povedati. ker zdaj biva na Dunaji". — G. dopisnik (katoliski vikary) zasuknil je te nase besede, ali da naravnost pove-mo: izvil je iz teh besedi laz, da je nStarau pisa-la, da dr. Tonkli „radi nehvale2nosti" ne bo vec sestavljal ugovorov in ne ve5 pomagal (?!) vikarjem do samostojnosti". — Pisali smo: „ugovor lahko spisete sami, vendar ga mora podpisati kak odvetnik*. V dopisu „N. S.w se pa nam oftita, da Se toliko ne umerao, da treba, da pred npravnem sodi§Sem ugovor podisani odvetnik tudi zastopa. — Pisali smo: ?govorili smo tudi z gospodom, ki je ze pred leti v tej zadevi pozamesnim in pozneje tudi v „So5i* svetoval. Obynbil je, da bo iskal potrebnih podatkov in potrebne priloge zbiral". G. dopisnik v rN. S.« pamenda teh besedi ni bral, ker piie: Ko je pa g. Gradenski objavil, da vikarij Tonklqeve wfrakcijeB ne potrebujemo, ustraMl se je „poboinia dr. Jo2ef. ...« Vam pa, ki isdete resnice, povemo, da prec\ kn. Ordinarjat vi'ofii vsakemn g. vikarjn avtentiSno razlaganjc v vrnenjema dekretu Diodro ali rudefie podcrtanih besedi dekreta, katero je v popolnem soglasju s tu ponatisnjeno kurendo: Dilecto Nobis in Cbristo Admodum Rev.do D.uo Parocho et De-cano N. Salutem in Domino Exequendo mandatum I indyti Capitanatus Circnlaris de dato 19.na et praesentato 23.tia currentis, quo ezecutio Caes. Re-giae ordinationis de 9.na9bris 1784 urgetur, omnibus Capellanis lcoalibus in Comitatu Goritiae etGra-discae existentibus jura parochialia et in specie jus baptizandi copalandi, et sepeliendi ten. praes. concedimus, et concessum esse palam declaramns, iU at considerata jnrisdictione parochis aequales ease, et sicnt isti, ita et ill! proximo Decano rurali sabesse debeant. Ut autem omnibus Capellanis localibus constat, praefata jura sibi competere, volu-mus praesentes per te iisdem omnibus, et singulis in too districiu Decanali existentibus pro debita scientia, et directione mox communicari. In quorum fid. Dat. Goritiae in Offo Archieppdi die 24.ta Febr. 1785. Kone6no moramo pripomiti, da Bonnes-ovih karead veljava ni merodajna, ker so te kurende le lokalae. _ IZ Cerkljanskega, 1&. jaonvarja. Xakor ae aliat, je lefos povsod veliko snega in hud mrnz. Tudi pri na* ni bdn Se dolgo tako hud* zime, do m?na amo v precej viaokih gorab. Vbogi popofniki, ki raorajo v aedanjem Last biti ita poti, Zjjodi se jim lehko, da gredo veseli od doma, a vmejn ae ne veL, kakor ae je zgodilo preteOtii tedeu A, Kacina, doma iz Spod-nje Idrije. Njegova hisa je na aamotnih ffmasor»h/ 2>no izgnb'k je pred 1 letom in ni bito druga duSe pri hiit, kot 10 letni pasttr, ki mu je bil tndi hfspec. Preteceni ted«*n torej iel je po opravkib v Cerkoo in pustil pastirja aaraeg* doma. Hitropoojt* govern odhodu zacne aneg iti in kmtlu gu j* toliko nnjmdlo, da roladi pfiitir ni raog.-l niti saiviui pokiaiti 3 dni. Kuril je nepronehoma v pefi in cakai, kd»j sa bo gnapodar puvrnil. K«> pride akoraj tedeu in goSpo-ditrja lo Se ni, hoce pa«tir k put ure oddtiljeuemu aosedw. da bi videl, 2e je tarn gospodnr. Komaj pa pride 10 minut, dobi goapodarja Kmrznj a gi v oorga leftiti. Porracal se je nedreLn<>2 duniov ali bl iu doma jo opeSal in zmrznil. Ker je bil kraj no-rf*de na go-riakih tleh, pokopnli so ntarecneia v Jagorifieb. — Bog naa varuj tako smrti! Iz Tolmifia dne 19. Jan. Y tern hudim mrazu, ko ai otkdo ne upa brez opravka od gorke peLi, proittraiil naa je danai plat zvona in preoej za tern knk: gorif gorit — Kako da tak glaa pratreaeclo-veka, ni treba da omeiijam, Pozablj^n je mraz, po* Zitbljeoa topla peL. Vso drvi na ulioo pozvedeti t kjrf in kako? in ali ni morda laatni dom v never-noati 9 Zdaj ob 7, uri zrecer, ko je ponohal hrup, v-miril sem ae toliko/da napiiem sSodiM o tern pogo* riscc, knr aem docdaj pozvedel. Nekdo je cepil drva. Ker jih ni raogfl raskro* jtti, akuial jih je razgnati z smodnikom. Po nesreCi priteti iakra v alamo&to streho in v trcnutku je bil a v plamenn. Ogenj j<* vnel Se dve drugt strehi in v najvefii nevarnosti bil je celi nu§ »naini tra, Gasili so prtdno Tjlminci; do§la jim je pomod tudi iz »o-aednih vasi. Pri§1 j so na ponn.6 tudi Volcaoi. Mo* starji (od s\. Lucije), Eobitridvi a Kanatoi z gaailui-cami. — Tulminci sami, 2al I nimamo Se nobene pri-prave za RaSeuje ogoj«. Po dtrfgem nevmornem deloranju zdru2e>iih raoci j)r»sieeilt> ae je z Bozjo p»mocjo vkrotiti divjo mug ljutega el meota. Se mi prrtresa kosti miael, da je le malo manjkalo, da ni nocoj celi naS trg pngn> riSce. da ni vse nase imetje kup pepela in vsi Tol-minci bill bi lahko brez atreho in doma. Hvata Bo-go ! za zdaj j- odvrnjwia narhuji, beda otl naa, ker vp*peljene so aamo tri hiS^. V imenu vaeh aetrzaaov zahvaljujem se vsem nam na pomoc dollim gasilcem, poseboo pa vrlim Kobaridcem in Kanalcem, ki ao nam na brzojavtio sporo&lo §e pravocatno na pomod prihiteli. Bog plaSaj 1 S. Tolminskega, 21. jannvarja. Ni do olj, da imam0 zimo, kakorine ni bilo ze davno, 2ugaia nam je So nalezljira bolezen, — koze. Prineala sta jih dv«i f»nta v Podmelsko faro iz Bosw N imeato, da bi bite prebolela v nolni§nici, nastopiia sta kozava dolgo pot r Bakovco. Kerata potoraje tu pa tarn prenocavala, kako labko bi bila zatroaiia hado bolezen na raznih krajihl Nevarnoati do zdaj ni. Okuiila ata aicer do-mac>j ker ate pa hiS' na samcin in ao ljadjt> po pred-Saneki eptdemiji previdnejSi, apamo, da se bolezen ne bo irl«, kt"re nas Bjg v*ruj. V Tolmiuu je 19. t. m., v ponedeljek, gorelo. Pravijn, da niso imeli a (em gaaiti in da se imitjo r prti Tr^ti zabvaliti Volcanom, da ae jo ogenj omejil. PrisH so jim namreC kot aoaedje prvi na pomo6 z gasiiom. Lepo je to. Tolmm, glavni trg gorske atrani goriike, nima nobeno priprave za gasenje ognja! V nedeljo je bil v naaih gorah dr. Lisjak. Kli-culi bo ga k bolnikom, ceravoo imamn zdtarnika in aicer dobrega v bliiujem Tolminu. Kakd je to, no vem Splah amo zdaj t zffravnjSkem oziru na'sTaBera. Izkusenega Wagontrutza vCerftiiem krTje zemlja, Ro-baridei nimajo zdravnika ;z> vec let, Bulcaui so zdaj tttdi brez njega, c. k. okrajni zdravtiik pa tia more bit! povood. mmmmmmm, |Z Tolminskega 19. jau. Gospod orednik! Vagi „prijatelji- od „Nove" so uze veSkrat pokazali svojo globoko ialost in s tern seveda tudi svojo HkrScansko Ijnbezen", ki so jo v zakup vzeli, ker vas list Se izhaja. Pricakovali so za gotovo, da z novim letom „Softatt za vselej zmrzne. Pa glej1 ravno nasprotno se je zgodilo. Z novim letom je „Soca" iivahneja postala, ker od vseh strani se do-pisniki oglasajo. Tudi jaz, ki sem doslej spal, sem se vzbudil ter sklenii za „8o6ou nekoliko vrstic na-pisati, da ne bo svet mislii, da smo na Tolrainskem vsi vmladiu postali. Letos bomo imeli nove volitve za tlrzavni zbor, katere je gizdasta »Novau uze davuo napo-vedala in za katere ona svojs verne najbolj pri-pravlja s tem, da pri vsaki priliki in nepnliki skn-Sa vse zaslnge sedanjega nasega g, poslanea uta-jiti. Pri tej negaciji pa popolnoma pozabi, kako je pred ne tako dolgim fiasom, — seveda takrat Se ni bila „novaa, — ravno tega poslancav ki ga zdaj tako predrzno in nesrarao v nifc stavi, pri vsakem njegovem koraku, ki ga je javno storil, zasledoyala in njegove zaslnge vedno povdarjala. Le beiite „So-co" iz casov pred nesrefinim razkolom. To je cudna, da, smesna fogika! Nov dokaz, da strast cloveka oslepi t Toda ne raislite, da tukaj na Tolrainskem smo vsi tako na glavo padti, da ne bomo vedeli zaslug nasega vriega poslanca ceniti. Grda nehvaleznost bi bila, ako bi, posebno Tolminci, pozabili, kaj je g. dr. vitez Tonkli za njih okraj storil, osobito glede cast. Opazka urednistva. Sprejeli smo Vas dopis, akoravno sta se lahko prepricali, da o g. vit. dr. Tonkli-ju le omeniti, ie da „N. S.M povod strast* nim napadom. V fiftrfci, dne 17 januvarja. — 6e bi Vara ho-tel vae povedati, ker meni in maraikomu v Gorki ire* teii, bi mM danes in ne vem, kdaj bi koneal, Res je sicar, da o gorllkih dnevnih dogodkih ni mno-go plants, kar bi Vale bralea zanlmalo i pa vender, — menim fsaj jat, — it ie nahaja ie katera zadeva, ki je vredna, da at v javnem glastiu omeni. Tu je oapr. 1 j u d a k o § t ft t j e. Ho, Vi ate le eokrat po vdarjeli, 4a morajo Steve aei tirjati, da ae Ttitno kot taki vpiiejo pn Ijudskrm »t.«tji. Ne iwenujem o-seb, apo potrebi bi jih lahko imeooval, ki so mi tr-dili, da to te ako raj dnjaiisko prepirali a komi-lijo, ki jim je priSla v biSo, da zapiSe zahtevane po-datke. In t« komisije zapisttjejo ¡ zapianike po flvoje, kar hoeejo! Koliko se mora po tem takem zanniati na etat, ko vidii naie krifiene jude, ti se ti diie naaproti ziialepljenim trpioom prav tako, kakor da to le is reamooe dlnvekoljubnooti store. Enako bo menda tudi s pivom. Na pivo ti je % kr. davka na litru, tu so ze hitro sliii, da bodo pivo poskooiii po i kr. na litru. No to pa rei ni zastooj, da vii piodajalr.i takih pija6 ia povsod nadkriljujejo. Ker ie toliko pisartnja zoptr iganjepitjt od vnoh strani, toliko opomlnjevaoj duinih paatirjev toliko ofiitnih noareo\ ki no se zgodllt po iiailtd< ku teh netrodnih pija$, ne pomuga odpreti ooi ttm. ki zamorejo tcmu v okom priti, zatoraj bi bilo tudi meni kaj vec o tem pisati le bob v ateno. Hota pa od druge strani malo pokazatl, kaki jo iz novo ddtelno poitavo gb>dd teg i davka. Pred leti, ko ae jo bil nalozd nek davek na Iganje, ter ae botelo nekoliko skrclti prodajlnice tega tripa, se s tem ui prav niC donoglo. V krajib, ki so meni znaui, no se iganjarije pom-nozile in za odikodnino tega davka se je prililo v alkobol za dobro polovico tega zneska veL vode, drugo je odtalo pri atarem. Kam se je nalozil ta kapitai, ki ae je po torn davku izpla6al, tudi Se prav niL ne vem. To bo go-tovo nar bolje vedel ta, ki ima a tem denarom raz-polagati. Za to pa sem ae namenil koj od zaJSetka tega leta opomniti te gospode, naj ai zabelazijo, kam bo prisol denar, ki ae bo od tega prejel, kajti to je cena krvi. Zakaj? naj malo pojaanim. Revni ljudje in tezaki, ki so se privadili pfti iganje, n«- morejo brez njega biti. Kmet bo moral dati ljudem, ktere bo v delu hotel imeti, iganje, fie tudi kruha ue bo. Kar pa jest v nsai veliki fari kmetov poznam, je le malo tistih, ki bi zamogli imeti iganje doma na debelo, treba tedaj akoraj vsem hoditi k odcruhom po iganje po litrih al celo pol litrih. Da bo kmot moral izhajati, treba bo dajati slabso brano, in delalec bo tudi molcal, aamo da ima iganje. Zganje ga res takrat, ko ga popije, enmalo oarci pri delu; kakSen pa je potem P Ce tedaj delalec za 5 kr. na dan iganja vec popije, kaker druge leta, in za 5 kr. je pri delu alabii. kam pridejo ubogi kme-tjeP Dolaleo zopet iez tedea tezko zaalu2ene kraj-carje nese v igunjarijo, in kaj ae kupi za oje, Se celo pijanoat ne vfc. In kaj ae doaeie a torn? Kmet mora prodati vse, kar koli bi moglo krepke ma obdrzati delaine ljudi, zabelo, maslo, meso, in karkoli mora dosed*, da more uztrajati pri takejaili. Uradnik more to drago ku-piti a toii, da ne more izhajati. Ljudstvo vedno slabSe. polne obiine onemoglih, ki se morajo oskibovati, ve-like naktade za bolnicoe stroike, prosoje za pod-poie ua vae strani. de se tedaj nasadnje raiuni, ostane povaod sam deficit. Ko bi se pa kje en tak prijatelj dobil, da bi iganje iz alkohola pop >lnom* ustavii, ta bi ae amel za Kvistuaom imenavati prvi odresenik clovestva. Ako bi ae namesto iganja nalozil davek, pa velik davek na take atvari, ki se ne dajo rabiti cez roero, pa da jih Tsak mora imeti, potem bi vidili gospodje,ali ae da na drug naein kak tisucak piiklieati v de&eloo* blagajnico, ki pa se bo potem na ravno tak naiin so» pet iz nje afr«a|;nKd bi a« iganje fe alkobol* popolnoma prepovedaio, ni ae bati, da bo zarad tagn kdo poginiJ.tudi ce M&te tako vajeo, Po ciesttih jt-tin b» ae ljudje Mega atrupa zopet pozabili. Bili bi zopet krepki in zdravi, kakor tedaj, kotega bndirjamed nami ni bilo. Sadja bi suSili, ter bi ai po leti pri koSnjah gaaili irjo, ki ga jim je pricadjalo jtd, wince »n pa delo. No pa, kakor se godi vae leta, da lepo sadja prodajujo, alabSe pa za iganje skubajo in tft ie iz pod kotla popijejo. Cez leto si pa iejo gase iz smradlji-5 vim alkoholom. Dragaie pa zdihiijejo, da at ve6 nt dobi peat aysja. Pomislita enmalo, koga zatiratt. Ako kmeta zamorite, zamorite se sami. V Tolminu je pogtrolo nekaj his vfiaraj i»"C m. Pnhitelo je ljudstvo od vseh atratii At ponio6 in bnzglami. Snujt se tudi v Tolminu pozarna atrafa, toda,ial,prepozno, ker so tolminci za oolj potrabno apoznali godbeno druStvo. ¦< Droitvo, kteroni druzega, kakor da jt poirlo vehko svoto denarja, ttdaj jim bo pa at poiarno straio ilo bolj trdo, ker so uvtA godbenega drttltva vsi issesanf. Zopet lap uazadek^ o tea naj plit pa kdo drugl, kako siojimo tolminci. ¦ • • ¦ I-t. Politieni pregled Notranje de2ele. Dunaj. Porofia se, da pojde nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este, bodoii nai preatolona-elcdnik, zaietkom mesdea febrnvarija v Petro-grad, da obiftfte carsko obitelj. Oflcljoznf „Frtm-denblatt" omenja, da se to ne 7godi tamo is tega namena, da nadvojvoda vrne pohod ruikega prestolonaslednika pri avstrijskeui dvoru; name* ravalo se je marved ie prej datl nadvojvodi, kateri do zdaj ni intel prllike priti v dotiko t ruskira dvorom, s potovanjem v Petrograd pri-liko, da se predstavi ruskima VeliCanitvima. Obiskovanje nadvojvoda bo le pospeSevalo pri-jateljske razmore med Rusijo in Avstrijo, Dolonje-avstrijski doielni Ebor je dne 15. t. m. konCal svoje skoro tri meiece trajajode zborovanje, ki ie za fisea driavdega zbora ni bilo pretrgano. Razprave so bile med zasedanjem zelo iivahne, v&asiu tudi burnt. Tudi zadnja srja se je v tem odlikovala. Na dnev-nem redu bilo je dovolitev podpore za neko lo-kalno itleznico. Ta ieleznica je po mnenju poslanca Schuffelna popolnoma uepotrebna, zato prav? med drugim: „Le glasujte za popolno ne-potreb ¦, stroike, vi, ki ste pred malo dnevi od*-klonili za'.on za uboge reveie. Seveda, reveii lahko ca? ajo, bogatini — podjetniki kaj pa 4a ne morejo cakati... Danes svobodno storite ko* rak, ki bo pozneje morebiti zahteval milijone troikov. Vi to zamorete storiti, zakaj vettno imate, in veiina zamere ve6 kakor absoluten vladar ; ta je odgovoren, veiina niM. • V tirolskem deielnemzborneo na dnevnem redo vaine iolske predloge. Tirolci namrefi do danas ne priznajo med ver8ke iolske drzavne postave in ni ga deielno- . zborskega zasedanja v Tirolih, kjer bi ne dvig* nili vrli katoliski poslanci «vojega glatu za koii-fesijonalno Solo. Letos je vlada vsle^d vs estrat^ skega pritiska, posebno vsled vplivanja Skofov izroiila tirolskemu de^nemu zboru naLft za nov deielni iolski zakon. s katerim noce vlada v neka^rih toikab, vzlasti glede na nadzorstvo iol, zadovoljiti zahtevam tirolskih katolikov. — ; Taka naprava bi bila potrebna tudi drugod. Ydeieinem zboru Ieikam jepo-nov.il starofieSki poslanec KviCala staro zgodo-vinsko resnico: Najhujii sovraSnik Cehov je bil -od nekdaj Ceh.sam m sicer z ozirom rtfe seda-nji razper v 6eskem taboru, ki bi potreboval, najstroije jedinosti. Zakaj polciaj je resen. Nera-ci so popolno jedini in le rjakajo <«godae prili-ke, de. si z enim mahljejem prisveje hegemonijo*' na CeSkera. P r a g a, 20. januvarja. V deielnem zoom, ift.M iaims aprejet predlog.o deieinem:.li»Uffibu. nea avetn v tretjem branju z 153 fteU L3 glateMro. N* to se je price!* bridgetaa razpra--**>.' Gtoof PiUSy je omenjai Riegrotfh zaslog. Natd |e sledito burno odobravanje in iivabne oiacije. KatoUSkisbodna Dunaji. ZadV nje doi zbsaw so bill 02 Donaji v pos?et razni katoliski politiki, ki so med drogim neki dolo-cifr, da naj se prej ko mogece zopet sklice na Dunaji shod kfctolikov. K&toliiki shod na Ogerskem. Vidrtije, da se todi o««rakim katolikom odpirajo ocj. Dogodki zadcjrbmesecef so marsikoga strez-nili, da fidl, kajjt pridejo inadjarski katoliki, ako bodo Awoljli, da,? njih praticah in dottno-stia odJoeojejo le fed*, — kalvind in framaso-ni. Foroca se is Budbnpeita, da je grof Zicby sprejel nateini jtro t odboro, ki Ima osnovati katoliiki shod na Qgerskem. Vnaaje def ele. NemSija. Doe 17. t. m. prazno?a! je Windhorst, — »odja pruskih katolikor, — svoj osemdeseti rojstni dan. Po sluzbi Bozji izrocili so ran 43,000 mark, nabranih mej ?olilci za gradnjo Margin© cerkve v Hamweru.. Dosle so castitke in darovr od raznih kraje?. Poslanci centrnma priredili so njemu na east sijajen banket . S r b i j a. Porocilo, da izdelnje regeostvo t sporazumJjcaji z tlado drotinsko postavo. ki bo mr nala osebse in drage razmere t krslje-¡i druzJni, potrjnjejo tndi belogradski listi. Do-tieaa jeoetaTft se bo predlozila skupscini, da jo pregltda in odobri. 11 a 1 i j a. Da bi se zboljialo stanje ita-lijanakib financ, skleaila je italijanska Tlada, da ne bo letosnje kto telikih voja&kih vaj. Ako je te porotifo verjotno, pri&tedila bo italijanska ¡lade tern potom lepe vsote. Vstaja ? Chi In se vedno bolj iiri in bati se je, da se bo razsirila po vsej dezeli. Iz Londona se poroea 20. t. m. da je mnogo voj-nih ladij aoglezkega pacific — brodovja odpiu-lo v Chile. Doma6e vesti. Y tolazbe g. dopisnikn iz Tolminskega z dae 13. t m. v §t. 3 „NoYe Soce" in vsem njegoTim somiSljenikom smema objaviti, da gosp. vitea dr. Josip Tonkii sestavlja prizive na u-pravao scdisee .vsera onim 6c. gg. vikarjem, ki so ga zato naprosili iz rataoJstega oagiba, iz katerega j* lota 1886 oziroma 1887, tt. gg. sestavljai brezplacno ugo?ore na c. kr. minister-stvo. To sejepagodiloeno leto po drzavnozbor-ski volitvi ob case, ko med goriskimi Slovenci se ni bil znaix vojni klic: ,viteza dr. Josipa Tonkli-ja moramo strmoglaTiti na vsak nacin." Obialofati moramo le, da so nekateri L6. gg. Tikarji dopcslali dotlfine spise tako pozno, ker ni lahko vdobiti zanesljivih prcpiaovalcev; priziyi poberejo pa jako veliko casa, ker, kar velja za pred 1784. 1. obstojeee vikarijate, ni-ma za pozneje ustanovljene vec pomena; in na-sprotno. — Vsak priziv, kafcrega seslaylja g. vitez dr. Josip Tonkii, stal bode s koleki vred okoli 20 gld. — Ob enemsmo pooblas^eni ob-jariti, da bo g. vitez dr. Josip Tonkii zasto-pal Tse prizive,. katere sestavlja, brezplaino pred npravnem sodiscem.. Imeaovanje. Mmiiter notranjih xadev imeno-Tai je nameitniikeg* iajnik* go«p. Josipa P a b -r is - a. oknjnim glataijem; okrajoav koaisarja gg. J Tan a it 93* tti-}* in J?aoa Sorli-j* pa aamastaiSkim tajoikom na Primorukem. VolHve za ipipdysko zw>?3lico v Gor-ei bodo za dezelG dne 30., za me»to pa dne 31. t. m, lsseljQxic^ vntfTSi a^ iz Amorike, dona izlafyuik** pripeljali S9 se dno 19. i. m. poppldne a vlakoni iz Italije na tukajitio poatajo. Bilo jib je pet. Izseliii so .se pied dTema letoma v Argentiutjo, nadjaje 8e, da, fie tndi v potu svojega obraza, pri- xaatnfl ftets. Bcvafi so ae rea tradfli dve lati im prigtedHi konafaa t^tko, da so zmogli potoa *trolke aaiaj Y doroeiiao. — Kogar bresTeetoi agentije k izwIjeTanja t Aaeriko Tabijo, naj pe-praia poprej one, ki so ie bili taw, in aagoto?ljeni smo, da 3am parse*: »!• ¡ Araetiko no* t Izredno sirb a m*&> na javnxli proatorifa kasatojemestnoe'areatoatTO v javai aeji dne 12. t. m. Grtjal a* je goep. zupao, da se ni dal napra*iti odcejaloika pred stolno cfrk«ijo. Zahtevmlo ae j e. da •e odstrani odeejalnik na rogla vojsiaice na Travni-ka, ter se da premeati k stebra kipa ar. Jgnaeija. -— Umevno, — vsaj bi nesaago pred in srmTes eerkre opasili le ti*ti, ki cerkev jbitkojejo! — Mogoce, da odaek, katerentn je bi!a sadeta t preueenje izrocena, atvar Se sasnkne. — Sprejeli so predleg, da naj se utice eeete oiirtijo sntga in ledn. Dcidejp* ie YeJ-no caksjo, da iavrii t« »klep joino wee*. Mesto joinega vmateoa iroaaw pa ntraa, da od leta 1864. ae pemeime takega. Sola je fire* in erez zamrz-rijena, .Bimakega Katolikft9, tretji itcaj L zvezek, pr?0 iadajo taplenilo je at. dri. praTdniiuo zaradi spiaa ,0 ienakem nLiteljULi ¡ Qorici". O b a e g drnge izdaje je na»topen: Nekaj Tec o saiem programn. — Kovodobna ?tda — pa Ariitotel in Tomai Akviaski. Vvou, knj je reda? Modrni modroelofci pa Aristotel in at. Tomai. Sfetafizi-ka spolne ljubexnt. Vvod sa ku ek eaa. Kaj je Ijnbezen splnhP Spolna ljur-^en. Nauk Sflhopea-hauerjev o ipolni ljubezrvi. Kcjje prav sa prav liberalizem* fPopotoiku* in dr. Romibu. Be-sedam vrnimo prari pomen! „Liberalizein* — ne-dolien in vendar dotocen. Piamao Tzgoji XIL Kak poklte imajo zenske v cloTeakem druStrn. Kako jih moramo vzgajati. Iz pisma alovenakega bogoalovea. Poiitiden oddelek. Kaj je poJitika t Aristotel in ev. Tomai. — Kard. Larlgerio o lepubliki. Rimsko vprasanje. Kttoliiko interuacijo-nalno gibaoje. Liatek: Spomini is Pariza. Ksz-noterosti: 9Sovor Pija". — Tudi sa razumni-kef! — Be BBrua*! — Spet drug Hat — za pn-prosto ljudatfol — Za skozibog — pustite filozofijo! — Toraj Stritar reodar Sehopeohaaerjauee! ? „H i m • k i & a 101 i k«* izhaja dnt-15, vaakega meaeea. Velja sa celo Itto 2 gld. — Naroca ae x?n* naj Qorice le t wKatoli*ki Bukvarus" v Ljubljani, kjer se prwlajajo tudi pozame»ni zrczkt. — V Qorici ae dobita list pri ,Cuppag in Skart14 na Travniku. — BokopUe vsprejema vredmsUo; dr. Anton It ah ni$, profeaor bogoslovja vGorici. — Kdor bi ielel dobirati Hit brezpia4no ali sa zoi-zano ceno, naj ae obrne naratnost do vreduiiiT». Odbor Oeciltjanakega draStva sa goriSko nadikoftjo nljndno vabi yse one p. n. gg. dru-Stvenike, ki niso ie placali letnine za 1890f naj bla-govole 5im prej raogo^e poslati jo drustvenema de-narniSarjti c. k. profesorju na veliki realki, a. g. Hil Zoran, da se porarnajo drastveni stroski (nad 100 gld.) za letno darilo (1890), ki se bo te dni ra/po^iljalo. Odbor. Razne vestL Kako se grefii v A'.ctriji na slovansko potrpeiljivost Za na» Slotaae znnimivo reat priob-Cimo doslovno in brez opazke iz lata „Dtritto Croa-to" ishajojoiega t Pulju: wPred oekimi dnevi prire-dil je perski ibor pod6aatnikor v Pulji — ,Unter-offieier-Sangerchoc" — ja?en koncert. Pri fj zabavi izTajala ae je neka tocka taporeda, raazaljiva posem, t kateri se zasmehuje in aramoti narod eeiki. Na to sabavo, daai poleg Hrvatov liii x Pulji bliza 400 Cebot, kateri poslnjejo v atzeaala kot atrojeTadje, bilo je potabljenih, kakor na poameh, Tec* odULaik •toTaaabib oaebnotftij." .— Nd tt nadaljaje ml\ Dirit-to Craato": .PrepoTeduje li zakon Tsakorino ialjenje katerekoU narodnoati t driavi, sakaj polittaka otlsat ni preirtala na taporedn te pesmi, ki ae mujepfed-ioiil pred zabaro? Da bi ae tnko-ie drznilo kako alovaaako pevsko druatfo jarno saliti a peamijo nenis-ki narod, ali bi ne bi takoj dan od zgerej reto? Aii naj ae pri nee vedno meri s dvojnim vatlom in dela razioeek: med Slovaoi v Avatrij in drugimi rodovi, med plemenom viaje atopinje? Sejati aovraitvo ;a za-fiat med plemeni ni varno, to velja o vaakem inu, ie bolj pa 0 voja&kem, oaobito vojaskih podCaatnik-v." Oboroievanje italijanske vo| * narrodu-je. Pred kratkem so poekuaili nova vci j puske z diobnimi krogljami iu pravijo, da se ja la novi izu-mek dobro obnesel. Nt'kaj endnega jetndi novi pod-moraki top, katerega so poaknsili pretekli tedea t Komn. Tak top se lahko potopi r poljabno monko globoemo, da ga aovrainik ne vidi. Sproiitt se pa more, kadar je treba in napravi straianek nSinek. Verftlschte schwarze Seidc. Man verbrenne ein Mttstereken des Stoffes, von dam ana kaafen will, and die etwaige Ver&lachunj; tritt aofori za Tags: Eohte, rein gefftrbta Boidekriuaelt sofort zutanunan Teri6«cbt bald und hiqterlSat vtaig Aaohe von ganz hel-brionliclier Farbe. — Verf&Ische Seide (die Uicht aptckig wtat ond bricht) brennt langaam fort, aanjenUick gliiazBec die n8ehasaLideaK weiter (wean sehr roit Farbatoff erach-wert), and kiaterliast erne dnnktlbraane Aacha, die sieh im O geasatz zur, ecu «n Seidt, nicbt kraaaelt, soadern kr&mmt. ZerdriLekt man die, Aacbe der acht«n 8eide, so zc»iaabL aie, die dev rerfalaohtea oicht. Das Seidenfabrjk-D«p6t tod G. Henneberg ,endnnoni se daje pred-nost), ki pridejo vefekrat % obcin-^vom v dotiko. Poprasuje se: „G. S. 1890," Graz postlagemd, RESEN OPOMIN vsem, ki Se nimaie police. Polica (piamo, ki dokazuje, da je kdo zavaio-Tan) je potrebno posebno 6$ Mo hog* izposoditi ti denar na zaiarovano Uagot ali pa 6e kdo boce a te.stamentom poaUviti kako volilo sa svojo rtruiino, (pohca Tpija kakor gotovo dena*-), ooa je potrebna ¦adolsenim poseatoikom his in zemljiaf, ker pri n».gii smrti ae dedi^em izplaH zaTarovana vaota, takb da morejo smatrati, da njihove neptemakljine s§ prosU dclffoo; ta novo parotfene j§ polica vaina. ker one ' omt>gt>Li, da ae poroceni in otroci brezpogojno preakr-bijn; tudi Auh poliea kot haveija ali pologa, in pri druzabnikih v kupcij hot vzajemna varsiina; tpolico pri eavarocanjik za iidjenje. se vselej npjbolj varno, var&no in dobro mloii denar, in toraj je polka «& wed* nostiy ko so hranUnkc. Kako se najloze in najbolje police dobi, brez* p!a6no pore ustmeno in msmeno uaromjt shricnost: Fiji nadzornik za zavarovanje Klein Dunaj. L Ob. JJonaustrasse 59 od 3-5 ure. BrezplaCne poizoedbe v vseh xadevah, ki ticejo hredita proti xavarovanju na nepremidnine in brez aastate. fwafjifey tws aTelpyeial yfcdaik^ M. &QU81& <— gtierijinska TisJcaraa v GoricL