Deželni stor štajerski. Gradec, 14. janaarja 1905. Dae 12. jaauarja je bila med drugim aa dBevaem redu zahteva aemških poslaacev radi U8taaovitve popolae aemske žeaake pripravaice v Gradcu ia aovega uditeljiača aa Zgorajem Štajerskem. Pri tej priložaosti je zahtevel dr. Hrasovec v imenu Sloveacev popolao sloveasko učiteljiače za Spodaji Štajer, ker so vsa zdajsaja učiteljišča aa Štajerskera 8amo le Bemska, Vlada je dolžaa, skrbeti za to, da dobimo v slovensčini zmožaih učiteljev. Ves besen se vzdigae mariborski poalaaec Pfrimer ter ae pritožuje, koliko krivico trpijo mariboreki Nemci. ker toliko plačujejo za Bemško žeaako nčiteljiače v Mariborn, med tem ko je tamosaje možko učiteljisče tako sloveaako, cla aeniskih učeacev aiti ae sprejemlje. Pfrimer je dalje trdil, da se skoraj vsi predmeti aa mariborskem učiteljišču predavajo v sloveaskem jeziku. Pfrimerju je ušla v ajegovi sveti jezi beseda, kateri bodo ajegovi somisljeBiki skoraj gotovo ugovarjali. Rekel je aamreč, da je Nemcem ljubše, če se mariborsko učiteljisče loči tako, da imajo Sloveaci svojo pripravaico, Nemci pa svojo. Odgovarjal je Pfriraerjn poslaaeo Robič, ki mu je povedal, da bi za ajega boljše bilo, ko bi govoril o viaotržtvu, kakor da govori o solskih rečeh, katerih ae razume. Robič vpraša Pfrimeija, aaj pove: kateri predmeti se aa mariborskem nčiteljišča predavajo v sloveaskem jeziku. Re8aica je, da razua aloveasčiae aobedea predmet ae. Braail je tudi ravaatelja mariborskega učiteljišča Scbreiaerja proti BeumBim Bapadom Pfrimerjevim. Vsi učitelji, sloveaaki ia aemaki, spostujejo tega moža. Poslaaec dr. Hraiovec povzame ae eakrat besedo rekoč: BGospod eesarski aamestBik! zapomaite ai, kaj je izrekel v imeau Nemcev po8laaec Pfrimer. Povdarjal je, da mu je prijetBo, če dobimo Sloveaci svoje lastao učiteIjišče.a A ceaarski aamestaik je obljnbil, da dobijo Nemci v Gradcu ia aa Zgorajem Štajerskem — toraj 2 učiteljski pripravaici k tem, ki jih že imajo; da bi pa vlada nameravala dati tudi Sloveacem kakaao drobtino; tega ai povedal, molčal je, kakor riba. Med drugimi prošajami za razae podpore, je deželni zbor sprejel tudi oao radi tiaoč letaih kroa katoliškemu podporaemu društvn v Celju za toliko let, dokler se ae reši preporao vprasaaje radi ustanovitve aovih sol v celjski okolici. ZgodoviBskemu druatvu v Mariboruje skleail fiaaačai odsek podeliti v B8podbujo" mlademu društvu za 1. 1905 200 kroa. V petek, dae 13. jaauarja se je vrsila razprava zaatraa treb sloveaskih meščaaskih sol. Kakor zaaao, 8ta laai predložila poslaaca Žičkar ia dr. Hrašovec proaaje zastraB ustaaovitve sloveaskih mesčanskih sol ia sicer prvi za Sevaico, drugi za Žalec. Deželai solski svet je predlagal deželaemu odboru zastraa S e v b i c e, aaj se šola ae U8taaovi, ker ai upaaja, da bi jo obiakovalo zadoatao stevilo otrok. Kakor deželai aolski svet, tako odklaajata tudi dežeini odbor ia naučni odsek nstaaovitev te šole. Zastraa Žalca je deželai šolski avet aprevidel, da bi bilo umestao ustaaoviti tarn mesčatisko šolo; boji Se le, da bi sfc otroci tam žadosti BemsVifle ae naužili. A delelni odbor 9e ai pridružil temu predlogu, tertiveč deželaeniu zboru priporočil, aaj ae dovoli U8taaovitve meščaaake šole v Žalcn. Kakor deželai odbor, tako odklanja tudi Bančai odsek ustanovitev te sole. Letoa je vložil poslaaec Ros predlog, aaj se 8k)veaska meščaaaka šola ustaBovi tudi v Trbovljah. Naučai odaek predlaga, aaj o tem poizveduje deželni odbor ia poroča v prihodajem zasedaaju. No, to že zdaj veroo, kaksao bo to poročilo. Daaes se je toraj vrsila o teh treb zadevah razprava v deželaem zboru. Proti predlogu aaudaega odseka se je izrazil poslaaec dr. Hrašovec. Dokazoval je, kolika krivica se godi Slovencera vsled tega, da iraajo Nemci na Štajarskem 25 neruških mesčanskih šol, za katere plačujejo tudi SloveBci, Sloveaci pa Bitnajo aiti jedne ae! Kar Žalec zadeva, se Bahajajo t&tti vei pogojl, da more tam ta sola prospevati. Zastraa Sevaice ae je oglasil jtoalaaec Žičkar, ter pobijal poročilo deželBBga odbora ia naučnega odscka; aledajič je protestiral proti temn, da Se prerzame aepotrebna sola neraskega sulferajoa v Sevnici tia deželne ia občinske stroske. Težka je bila aaloga dr. Liaka, ki je akušal ovreči trditve dr; Hrasoveca ia Žičkarja. Vedao je poaavljal trditev, da deželai odbor Bikakor aoče Bikdar škodovati SloveBCem, da delamo Sloveaci veliko krivico, če deželaemu odboru spodtikatiio Bara aovražae aameae. Poslaaec Štiger je hvaliaal vdiko dobroto, če zaarao SloveBci tudi aeaiski jezik. Poročevalec dr. Kokošiflek je trdil, da sloveaski poslaaci škodiijejo sTOJira Volilbem, če jim Be privosčijo zaaaja Bemskega jezika. Toraj le Bemško, aemako ia zopet aemsko, pa smo Sloveaci obogateli! To je tudi modrovaaje štajerskih aemčurjev! Dae 14. t. m. je dr. Ploj poročal o predlogu fiaaačaega odseka zastraa ustaaovitve zdravilišča v Gratweinu za bolaike aa plučnici. Dežela se udeležuje pri tem podjetja z velikaaskimi svotami. Na daevaem redu je postavai aačrt, da se občiaska volilna postava spremeai v tem smi8lu, da ae bo volitev odboraikov ia aamestaikov v prihodflje vrsila tajao po listekih, kakor zadajič pri volitvi za deželai zbor. Tri mesce potem, ko postavo potrdi cesar, Btopi v veljavo. Vsled te postave se bodo občiaske volitve vrsile ia ae bo prepira ia aovrastva, kakor maogokrat do zdaj. Vsakdo bo volil po svojem prepričaaju, ae da bi se komu zameril. Ł Toda ko je prislo do glasovaflja, je aemakutarska večina sklenila, da se predlog odloži. Nemci se boje tajaih volitev! Potem je priael aa vrsto predlog poalaBcev dr. Jurtele ia dr. Ploja zaradi zemeljskih plazov v Haložab, da aaj se škoda preceai ter se prizadetira posestbikom da primerfla podpora. Spreje'to. — Lovski žakoa ao še toliko izpopolai, da se odpravijo lovski rezervati, EoBčao so ae rešile še razae prošnje za podpore. Prošaja piodporaega dmštva sloveaskib vi8okošolcev aa Daaajn 8e je Biz aačelaib. vzrokov" odkloaila. Zgodoviaako drrištvo za sloveaski Štajer je dobilo 200 kroa podpore. Štajerskemu drustvu za riborejo se je dovolilo 20.000 kroa podpore. Nato je deželni glavar z običajaim aagovorom zasedaaje zaključil.