Nemškutarija na Koroškera in Štajarske nemškim šulvereinom vred. posUmc '.nSU^ nr ;afnelto za Gre«oreca 1888N t drž Sku.) Proaaje* ao takoj usTršauet to pa tako,^^«. • l I 1 * l __ __i 1 _ _¦ * J liedaj sloveiiski kmeiš«r l^der Še svoje aarodao,ati uže zavedajo,vyaetin^pBfcrobžalujejo. V svojej preveliki zaupadis^tiiBisliN^jiO, da bode slov&aščiua še zanaprej ^s»#«lrostala kot poučai jezik, ker se to samo po sebi razumeva in zdrava pamet zahteva. Toda tukaj so ae hudo zmotili. Šolake oblaati so iz domaevaega ueaega predmeta (nemščiue) kar meai ui6 tebi bič — aapravile poučai jezik. Na ta aačin izgubili smo več kakor 100 sloveaskih šol. (Cajte, čujte, na desui.) Najprvlje so aloveaščiao izpodriaili iz visjih razredov, jo potisaili v aižje, uekaj časa je še trpelo v prvem polletji prvega šolakega leta, a aapoaled so jo popolaeai zapodili iz šole. Koliko takšue šole za ljudsko omiko premorejo, to je jediai aedaaji aloveaaki poslaaec koroški g. Muri, letos dae 19. jaauvarja v deželuem zboru koroškem izpovedal. Besede so priproste. a tem bolje srca pretresujoče. Prosim dovoljenja, da jih prečitam: ,,Sloveuski otroci, takšue (poaemčeae) šole obiskavajoči, aaueijo se tam aemški čitati ali brati, toda malokedaj razumevajo, kaj so čitali. Naučijo se tudi Bemški pisati. Veadar to nema nobeae vreduosti za aje, ker ne dospejo Bikoli do oae završeao3ti v aemškem jeziku, da bi mogli le jedea sami sestavek pravilao nemški zapisati. 0 drugib predmetih, aa pr. o zemljepisji, prirodopisji itd. še niti govorim ae. Kajti samo ob sebi je umevno, da sloveaski otrok Ba deželi ae more toliko v aemšiui takoj aapredovati, da bi se ovih predmetov a pridom učil v aemškem jeziku. Jako pogosto se tudi zgodi, da posiljajo v šole, kjer ao le sloveaski otj^as>,^ui5vteiljev^ne!)>§kih, ki\slo^irjfcki/aia.nei •1 • ^ *• a) • a vŠ^iu vonl javao jedim dezfllai^STS^eJcev. | Gospodv6ež4jsoi Schmiat-Zabjerov (ja 'oučuje 9*tako, ^akor sl občiae^KelelV'. ^. \ C^ 10 aeoaj le ^deloflsa re^^ilae^ dees^ijue. ^lesaičae eo.\tanh slowpaske kmete prdgovorl] ti narodBemu jeziku "vi šolah^odpovedali*^ee ter §e niso izpozaali, Kako jevta krivo ia škodljivo. Tukaj jo res tako, kakoi*tje deželai predsednik izpovedal. Nieo pa ve5 res ničae ajegove besede tam, kjer so sloveaski kmetje svoje aarodaosti zavedli se, pomoto pozaali iu sedaj poprejšaje svoje slovenake š tirjajo aazaj. V to svrho dopošiljajo šolak+m oblastim številaib prošeaj. žalibože dosedaj š\f<zmiraj — zastoaj. (Cujte, čujte! na deaai), ka» kor je v tej viaokej zboraici že večkrat bil4 povedaao. Dostavljam temu le' sledeče, kafii osvetljuje, kako ae šolske oblaati aasproti ovim ^prošujam obnašajo. Prav zaačljivo je. Šolakat/občiaa Gliaeška pri Celovci uložila je prošnjcKpri okrajuetn šolskem svetu za sloveaako šolo^t<»Takoj pokliče predsedaik ovega aveta zastopaike i-šolske občiae pred aebe ter jib nagovori: Po-'^glejte me, tudi jaz aem Sloveaec, le aemščiui' se imam zabvaliti, da sem poatal takšea gospod, kakeršea sem, aamreč okrajai glavar. (Čujte, čujte! aa desai.) Ove besede kar poparijo kmete ter jih toliko prepričajo, da so takoj svoje podpise aa prošaji za sloveuako aolo — preklicali. Podobao godilo se je prositeljem iz Bilčevasi. Trem šolakim občiaam v okolici Rožeškej izdelal je sloveaski advokat prošaje za sloveaske šole. Redao podpisaae odpošljejo se. Kmalu za tem pridrvi predsedaik dotiČBega^okrajaega šolskega sveta, okrajai glavar Praksel- majer, ia obdelava prositelje tako dolgo; da aaposled prošajo prekliSejo. Nekaterim pa, ki se aiso boteli udati, zakliče oblastno: ,,Storite, kar bočete, sloveBske šole ae dobite aikedar ue". Iz tega sklepam tako: Kedar sloveaski kmetje v svojej aevedaosti aekaj zahtevajo, kar aasprotuje državaim osaovnim zakoaom, kar se ae ujema s pedagogičaimi Bačeli, kar je tedaj aespametao, zmatrajo to šolske oblasti kot pedagogičao modrost, katero treba takoj izvršiti. Kedar pa isti kaietje zapazijo, da so se zmotili, da so aekaj zahtevali, kar je protivao državaim osBOvaim zakoaom in pedagogičaim načelom, ia sedaj zahtevajo nekaj pametnega, odbijajo jim njihove prošaje ter jim pravijo: Bloveaske iole ae dobite aikedar ae! Gotovo je, da takšao postopaaje zoper Slo ¦ vence se aikakor Be ujema s hvalisano aemško pošteaostjo ia pravicoljubjem. Toda na čast pravim, postenim in pravicoljubnim Nemcem domačim morem reči, da se ti uajmaBJe ukvarjajo kmete sloveaake begati in loviti. Prvi so tukaj le priseljeai tujci, aameščeni uradaiki, profesorji in učitelji v zvezi s "sloveaskimi odpaduiki. Te baže ljudje imajo dovolj brezoziraosti v sebi aapuha ia sovražtva do Slovanov, kar jih zmožae dela za aajhujše begaaje aarodov. V pospeševaaje poneaičevaaja Sloveacev zasveti se Bemškutarjem nova misel. Zapazili so aamreč, kako imajo Nemci povprek več deaarja nego Slovaai. Skleaejo torej Slovanom, zlasti SloveBcem, aaroduost v šoli kar odkupiti. Ta misel bila je res vredaa sedaajega deuaraega veka, nekoliko izvirua ia času zelo primerBa. Ravaokar so namreč osaovali ,,aemški šulvereiu".Tako-zvaui,, fakcijozni" aemški liberalci skleaili so grofaTaaffe-ja ia ajegovo Biiaisterstvo podreti, naj \elja, kar velja. V to svrbo poaaemajo silaega Biamarcka v BeroliBU, ki je Beubogljivim konaervativcem in liberalcem se zagrozil s socijaliati rekoč: Acheroata movebo. Da bi miaistra Taaffe-ja vrgli, požeuejo fakcijozai liberalci barko zoper ajega med ljudatvo. nNemštvo v Avatriji je v nevaraosti", upijejo na glas, kličejo iz pruske Nemčije pomoči in osnujejo opirajoe se na ,,AllgeaieiBe deutschen Schulvereia" v Beroliau posebea avstrijski ,,nemški šulverein". Prioue se ravs iu kavs aied avstrijskimi Barodi, kakeršaega še do te dobe ni bilo. (Dalje prib.)