DR. ANTON POLENEC SVATOVANJA PAJKOV POZIMI (Raziskovanja pajkov v Mali Hrastnici) Zima ni prijatelj življenja; večina živali se umakne njeni mrzli, ledeni roki. Nekatere — jež, polh, podleski — jo prespijo. Medved, jazbec, veve rica mirujejo v svojih brlogih in gnezdih tedaj, ko je najhuje. Številne ptice selivke so se ji umaknile v toplejše južne kraje, kjer jim ne primanj kuje hrane. Žabe, močeradi, martinčki, kače so se zarili v blato na dnu mlak, med korenine, pod skale in tam čakajo pomladi. Večino žuželk, ki so oživljale naša polja iil gozdove od pomladi do jeseni, poberejo prve hladne jesenske sape. Tudi številnim pajkom se na jesen izteče življenje. Toda kljub mrazu, snegu in ledu narava živi dalje. Zlasti gozdovi nu dijo zavetje in hrano številnim ptičem in četveronožcem. Po drevju, med vejevjem stikajo različne sinice; brglezi in žolne plezajo po deblih in si iščejo hrane. Krivokljuni tedaj celo svatujejo. Sledovi srn, lisic, zajcev, kun, podlasic nam jasno pričajo, da tudi v najhujši zimi te živali ne mirujejo. Če je v gozdovih že med drevjem in vejevjem laže prebiti zimo, kjer noči niso tako hladne kot na poljih in tudi mrzli vetrovi ne zaidejo v gozdne goščave, potem je še toliko bolje v gozdnih tleh, med mahom, pod listjem in steljo. Tod se tudi pozimi vrši razkroj, tudi v tem letnem času prepereva listje, ob čemer se nenehno sprošča toplota, ki ogreva gozdna tla, tudi če jih krije sneg. Naj bo zunaj tudi že — ?° ali — 10° C, je pod listjem lahko še vedno +2° in -|- 3° C! Ni čuda torej, da se zateče na zimo toliko žuželk prav pod listje in da je tudi sredi zime pod snežno odejo v naših gozdovih še toliko življenja. Tod žive in celo skačejo številne drobne brezkrile pra- žuželke, lazijo strige in železne kačice, tekajo sivkasti navadni prašički, ne mirujejo polži, celo nekatere brezkrile muhe ožive prav v tem trdem letnem času. In med temi tudi pod snegom budnimi živalicami najdemo tudi pajke. Ko smo pred leti (Loški razgledi 1959) dobili skromen vpogled v pajke in njihovo življenje v crngrobških gozdovih, smo mogli videti, da z etilen- glikolom napolnjeni, v zemljo zakopani kozarci tudi pozimi niso bili prazni. Da bi si to znanje še razširili, so bile postavljene 26. decembra 1960 take pasti tudi v Mali Hrastnici. Kozarci so bili zakopani v zemljo v umetnem smrekovem gozdu na desnem bregu studenca (6) in pod jelkami na istih mestih (2) kot pomladi istega leta (Loški razgledi 1960). Pasti so lovile tako rekoč vso koledarsko zimo, vse do 20. marca 1961, in so bile, sicer v pre sledkih, v januarju in februarju več kot mesec dni pod snegom. Srednja mesečna temperatura je bila v bližini Škofje Loke (Zg. Bitnje) januarja — 3,2° C, februarja +1.2° C in v marcu + 5,6° C (po podatkih Meteorološkega zavoda Slovenije). 66 Poleg številnih strig, skakačev (skupina brezkrilih pražuželk; glej si. i), prašičkov (skupina kopenskih rakov enakonožcev), pršic, suhih južin, stri- galic in različnih žuželčjih ličink so se ujeli v pasti tudi številni pajki. Med 75 odraslimi pajki je bilo ugotovljenih deset različnih vrst; v posameznih mesecih pa je bilo njihovo število naslednje: januar: 11 osebkov, 8 samcev (m) in 3 samice (ž), pripadajočih petim vrstam: Lepthyphantes cristatus Menge Centromerus similis Chvzer, Kulcz. Harpactes lepidus C. L. Koch Macrargus rufus Wider Hahnia pusilla C. L. Koch 3 m + 2 ž 3 m + — lm + — - + lž lm + — februar: 16 osebkov; 7 samcev, 9 samic, pripadajočih petim vrstam: Lepthyphantes cristatus Menge 2 m + 6 ž Pelecopsis elongata Wider 3 m + — Macrargus rufus Widei 1 m + 1 ž Hahnia pusilla C. L. Koch 1 m + 1 ž Lepthyphantes sp. — + 1 ž marec: 48 osebkov; 42 samcev, 6 samic, pripadajočih devetim vrstam: Macrargus rufus Wider Coelotes inermis L. Koch Lepthyphantes cristatus Menge Harpactes lepidus C. L. Koch Centromerus incilius L. Koch Amaurobius obustus L. Koch Centromerus similis Chyzer, Kulcz. Pelecopsis elongata Wider Hahnia pusilla C. L. Koch 18 m + 14 m + 3 m + 2 m + 2 m + 2 m + lm + - + - + lž lž lž lž lž lž Ce pomislimo, da se je v enakem razdobju, toda v najugodnejših me secih (od aprila do julija) in v 12 pasti ujelo 212 na zemlji živečih pajkov, potem število 75 osebkov za najtrše, najneugodnejše mesece ni tako nizko. Razumljivo je tudi, da bo število vrst, ki jih ujamemo pomladi, poleti in jeseni, dokaj večje od števila, ki pade v pasti pozimi. Toda nas zanimajo prav te vrste, ti »junaki«, ki se, če se tako izrazim, ne boje ne zime ne lakote, ki ne otrpnejo, temveč prav pozimi in tudi pod snegom tekajo okrog. Še več, tedaj celo svatu jej o! Ko pregledujemo seznam, vidimo, da se je ujelo neprimerno več sam cev (54) kot samic (21). Seveda ne smemo misliti, da so samice mogoče manj odporne, bolj »zmrznjene«, ne, le manjši in vitkejši samčki so mnogo bolj gibljivi tedaj, ko spolno dozore. Ko si napolnijo konec svojih pipalk s se menčicami (glej si. 5), tedaj se naseli v njih svojstven nemir, ki jim tako rekoč ne da obstanka, dokler ne najdejo pri svojem iskanju samice, neveste. Ne z očmi, temveč z nogami, s katerimi tudi vohajo, najdejo ti osmero- nožci svoje samice tudi v temi, pod listjem in snegom. Ce le zadenejo z nožico ob pajčevino, že vedo, ali jo je spredla spolno zrela samica ali ne; to so nam povedali sicer poskusi s križevci! Verjetno pa igrata tudi pri 67 teh pajkih, ki svatujejo pod listjem, med mahom in steljo, vonj in tip pri medsebojnem prepoznavanju najvažnejšo vlogo. Prav zaradi njihove večje gibljivosti se je torej ujelo toliko več sam cev, svatov, v pasti, to je padli so v tekočino, iz katere več ne morejo. Etilenglikol je brez duha, ni nikakršna vaba in vsakdo, kdor pade v past, pade povsem slučajno. In kdor veliko okoli teka, in to so ravno pajčji samci, se bo prej ujel kot tisti, ki bolj miruje in ne hodi daleč od »doma<, kot se ponašajo samice pajkov tedaj, ko so na poti svatje. Kasneje, po ploditvi, samčki kaj hitro propadejo, samice pa šele postanejo živahne, saj si morajo iskati hrane za dozorevajoča jajčeca. Prav ta način lova s pastmi nam tudi pove. da so pajčje samice bolj trdožive in preživijo samce tudi za več mesecev, ko odlagajo jajčeca in jih mogoče še varujejo. Ako si sedaj ogledamo malo pobliže te zimske osnieronožne svate, potem najdemo med njimi večino takih, katerih razmnoževalna doba odpade samo na zimske mesece: to so Lepthijphanien cristahis, Centromerua similis, C. inci- lius. Macrargus rufus in Pelecopsis elongata. Sesterooki pajek Harpacies le- pidus svatuje dvakrat; glavna razmnoževalna doba je v pozni pondadi, stranska, šibkejša, odpade na zimo. Pajek Hahnia pusilla pa sodi v skupino tistih osmeronožcev, ki imajo še zelo dolgo razmnoževalno dobo. Ti svatu jejo vsaj pol leta in hanija svatuje domala vso zimo in pomlad; zato se je ujela tudi ta vrsta v pasti. Nadalje sta se ujela v kozarce tudi pajek kodrač Amaurobius obuslus in lijakar Coelotes inermis, četudi ju ne prištevamo k zimskim vrstam; šele s prebujajočo pomladjo v marcu se pojavijo prvi svatje, katerih število bo v naslednjem oziroma iiaslednjili mesecih še naraslo. Vrh njihove raz množevalne dobe je v aprilu in maju, kot so nam povedala že raziskovanja pajčjega gradiva tako iz Male ilrastnice kot tudi iz Crngrobu. Naj se pomudimo najprej pri pravih zimskih vrstah. Najbolj množično je zastopan, kot vidimo, Macrargus riifiia. to je 3.5 mm veliki pajek z rdeče- rjavim glavoprsjem in nogami ter skoraj črnim zadkom iz velike jiajčje dru žine tako imenovanih baldahinarjev. Kot nam kaže slika 2. so njihove paj- čevine res podobne nekakim majhnim baldahinčkom. V naših gozdovih nastopa prav ta vrsta zimskih pajkov najbolj pogosto in najbolj množično. Kot vidimo, se začenjajo j)ojavljati prvi svatje že v januarju. \išek svato- vanja pa dosežejo konec zime, v marcu. V isto družino kot pravkar omenjeni rdečkasti baldahinarček spada tudi Lept]iyphantes cristatus; ta pajček je komaj 2,5 mm dolg, svetlorjavkaste barve in postave, kot nam kaže slika 3. Ze ob malenkostni povečavi lahko prepoznamo samce teh pajkov po močnih Itiskih, ki jim poraščajo pred zadnji členek drugih pipalk (si. 4). V severnejših predelih (n. pr. Srednja Evropa) se ponaša ta pajek nekoliko drugače: že v pozni jeseni dozori, toda ko pride zima, otrpne in šele z nastopajočo pomladjo spet oživi in začne svatovati. V naših nekoliko toplejših krajih pa se, kot nam povedo vse dosedanje raziskave, ti pajki brez otrpncnja takoj množe in prav v decem bru in januarju je bilo doslej idovljenih največ samcev. Tudi naslednja drobna pajčka Cenlronierus similis in C. incilius sta bal- dahinarja; komaj dobra 2 mm meri njuno rdečerjavkasto telo. Res, v našem smrekovem gozdu ti dve vrsti ne nastopata tako množično, toda kjer so se ujeli v večjem številu, jih je bilo največ v januarju in februarju. Tako 68 . SI. 1 SI. 5 SI. 4 SI. 6 SI. 1. Predstavnik skakačov (kolembolov — pražnželke). ki so se tudi ujeli v pasli. — SI. 2". Take pajčevine so značilne za pajke baldahiriarje (I. i n y p h i i d a e). (Po Bristowu.) — SI. 3. Taka je. rodu Le p t h y p h a n t os. (\aravna velikost okoli 2,5mm; redzadnjeni členku drugeg-a para pipalk spo/namo ,^i.j..v. x^ ^ ,, i.. .. p .. .. „ L L ,- vii.-iuiu.-. I...,,VUMO po Wiehleju). — SI. T. Glavoprsje pritlikavega pajka Peleeopsis elongata s povišano glavo in levo drugo pipaiko. (Povečano po \ViehU'ju). — SI. 6. Značilna razvrstitev predilnih bradavic pri rodu Hahnja. '" »i ^^ » ' )ajčeviii . unanjost drobnih pajkov baldahinarjev iz rod L )0 \Viehlcju.) — SI. 4. Po krepkih laskih na pr >ajka L C p t li v p h a n te s cristatus. (Povečano ... :i,„ D „ r '„ ^ : ^ „ 1 „„...... ._ - iy. -1, po pa J (Po M. Dahlu.) uani tako rekoč en sam samcati samec, ulovljen v take pasti, lahko pove, kdaj ima njegova vrsta vrh razinnože\ anja. Še drobnejši kot pravkar omenjena baldahinarja je Pelecopsis elongata iz velike skupine naših najmanjših, v glavnem le dober milimeter velikih pritlikavih pajkov ali pajčkov (Micrijphantidae). Temnorjavo, skoraj črno telo z rjavordečimi nožicami ima pri samcih na glavi svojstveni izrastek z očmi (si. 5): različni izrastki na glavah samcev so ena izmed značilnosti te pajčje družine. Ze omenjenega, tudi le 1,8 mm velikega bledorumenkastega pajka ha- nijo (Hahnia piisilla) bi pa tudi še s prostim očesom spoznali po nazaj štrlečih predilnih bradavicah, ki so vse razporejene v eni vrsti (si. 6). Sicer so pre- dilne bradavice razporejene v treh parih proti koncu zadka, a če štrle izza telesa, molita le dve in ne šest. S šesterookim pajkom (Harpacten lepidua), s kodračem (Amaurobius obii- stus) in s cvekarjem (Coelotes inermis) se ne bomo dalje ukvarjali, ker smo jih spoznali že v našiii prejšnjih razniotrivanjih (Loški razgledi 1959 in 1960). Ce bi pogledali še v druge gozdove sirom po SloNcniji. bi se pravkar omenjenim zimskim svatovalcem ijridružile še druge vrste: preko šestdeset bi jih našteli, če bi pritegnili h koledarski zimi še meseca november in december. Tako vidimo, da so pajki zelo važen sestavni del tistega drob nega živalstva, ki živi in celo svatuje tedaj, ko sneg krije hrib in dol, ko se nam zdi, da je narava mrtva. 1iteratura W. S. Bristowe: Tlie vvoild of spiders. London 1958. — M. DalU: Hahniidčic. Tier- welt Deutschiands 5. Jena 1957. — A. Polenec: Ekološka raziskovanja arahnidske favne iz nekaterih gozdnih tipov v okolici Kranja. Biološki vrstnik VL 1958. — A. Polenec: Pajki iz okolice Crngroba. Loški razgledi V. 1959. — A. Polenec: Pajki iz Male Hrastnice. Loški razgledi VL 1960. — E. Tretzel: Okologie d. Spinncn (Araneae) im Raum v. Erlangen. Erlangen 1948. — E. Tretzel: Reife- und Fortpflanzungszeit bei Spinncn. Z. Morpli. ii. Okol. 1954. — H. Wiehle: Linvpliiidae-Baldachinspinnen. Lier- welt Deutsclilaiuls 44. Jena 1956. — H.Wiehle: Micryphantidae-Z\vergspinnen. Tierwelt Deutschiands 47. Jena 1960. Z u s a m m e n f a s s u n g WrNTERSPINNEN AUS MALA HRASTNICA Im selben MischnadcUvald und an denselben Stellen %vie um 12. April 1960 wui- den am 26. Dezeniber 1960 aclit Actlivlcnglvkolfalleu gestcllt. um die ortliche \vinter- liche Spinnenfauna zu untersuchen. Bis zum 20. Marž 1961 wurden 75 Spinncn (zehn Arten). und zwar monatlich. wie aus der Tabelle auf Scite 67 zu erschen ist. ge- fangen. Auch aus diesen Funden kann man schlieBeii. daB Lepthyp]iantes cristatus bei uus als echte winterreife Art (Tretzel 1954) zu betrachten ist. Als solche ist wahrscheinlich auch Centromerim similis aufziitassen. Die Phanologie von Cenfra- merus inciliua. Macrargua nifiis sovvie auch von Harpactes lepidus nnd Hahnia pitnilla bestatigt die Ergcbnisse E. Lretzels (1954); die crsten beidcn Linyphiiden gelioren zu den ecliten vinterreifen Arten. die Dvsderide zu den diplochronen Arten vom Micrar- gus ]ierbigradus-1yp und H. piisilla zu den eurvchronen Spinneii vom Pachygnalha clerkii-Typ. Das Erscheinen von Pelecopsin elongaia bestatigt die Annalime H. Wieli- les (1960), daB diese Art zu den winterreifen Arten zu zahlen sei. Amaurobius obustun (vgl. Loški razgledi 1960) und Coelotes inermis liaben ilire Kopulations- bzw. Haupt- kopulationszciten im April bzw. im Mai. 70