ŠTEVILKA LETO Lil. 13. NOVEMBER 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 12 STRAN 7 DOBROTE S TON KO VE KMETIJE TMgifBry : . i'.«'- ~ .. «ÎNARAVNO #SV6ŽE «DOMAČE i1 ZDRAVO NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 25 www.kmetija-tonk.sî tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 MINI MARKETING d O O S!/ar>ce BENCINSKI SERVIS STRANICE DEOS Center starejših Gornji Grad Štirje stanovalci v bolnišnici, ostali okuženi v Termah Topolšica V podjetju Podkrižnik prejeli zlato priznanje gorenjske gospodarske zbornice Vid Čeplak iz Nazarij licitira žogo s podpisom Gorana Dragica Oglasi PO IZDELKE ZA KOLINE V NASE TRGOVINE UGODNA PONUDBA PRIPOMOČKOV iN SESTAVIN *r ZIMSKE pokrivalke RAZLIČNE DIMENZIJE ie o a 3,s t ANTIFRIZ ie od 1,93 i/l VITREX , £ ie Olj 0.79 ffl ČOKOLADA MILKA _ f-lisina, S celimi ii- =.n.ki Nohfftte DO NAŠIH IZDELKOV/ TUDI IZ VARNOSTI IN UDOBJA LASTNEGA DOMA! SPLETNA TRGOVINA LASTNEGA DOMA! | trgouina.kz-saleskadauna.si I A« -. in as ... c„tl,v. A BREZPLAČNA DOSTAVA TELEFONSKA NAROČILA avcali «uidmi:' nad ji I NA 080 54 54 ^ifflS^.^ ■ ■ Kmetijska zadruge Šaleška dolina z vami in za vas 2 Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 Vsebina Tema tedna Rdeči križ Slovenije in zgornje-savinjsko območno združenje še naprej nudita pomoč........................4 Kolegij županov Dali soglasje za odprtje oddelka vrtca za otroke s posebnimi potrebami................................................5 Covid-19 V Sloveniji in naši dolini število okuženih padalo..................6 BSH Hišni aparati Nazarje V Logarski dolini zasadili 50 medovitih lip...................................7 Družba Golte Z investicijo v sistem zasneževanja do več smučarskih dni....................8 Podatki prikazovalnika hitrosti V Lučah število vozil narašča, poprečna hitrost ostaja enaka........................................22 ZGS OE Nazarje Alojz Kaker najskrbnejši lastnik gozda v Lučah....................24 Trgatev v Fajfarjevem vinogradu Letina ostala neokrnjena od ptic in štirinožnih plenilcev........25 Zgornja Savinjska dolina 30 let od katastrofalnih poplav.......................................................26 Branka Vižintin z Rečice ob Savinji Če se le da, ustvarja iz recikliranih materialov.............27 Gorska kolesarka Monika Hrastnik Sezona medalj in opravljenih številnih testov covid-19..............29 Božiček za en dan Zbirno mesto tudi na Rečici ob Savinji.................................29 Tretja stran 29 Kdo bo polnil zdravstveno blagajno, če ugasnemo gospodarstvo? Tudi teden, ki je za nami, je bil v pretežni meri obarvan z dogajanjem v povezavi z epidemijo novega koronavirusa. Vlada je pripravila šesti paket ukrepov (PKP6) za pomoč gospodarstvu in državljanom v tem zahtevnem obdobju, ki pa za številne poslovne subjekte očitno ne bo prinesel olajšanja. V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici napovedujejo nov val odpuščanj in zapiranje gostinskih lokalov. Gostinci so pričakovali, da bo novi paket ukrepov pomagal najbolj prizadeti panogi, predvsem pa, da bodo do pomoči upravičeni vsi, ki so morali z odlokom ustaviti poslovanje. »Nesprejemljivo je, da morajo delodajalci po PKP6 pokrivati več kot 40 odstotkov nadomestil plače zaposlenih, ki so na čakanju na delo. Nadomestilo plač bi morala država kriti v celoti. Prav tako so velik problem fiksni stroški, najemnine in krediti,« opozarja predsednik gostincev pri obrtni zbornici Blaž Cvar. Pred časom zaostrene omejitve javnega življenja medtem kažejo pozitivne rezultate, saj se reprodukcijsko število, ki je pokazatelj širjenja virusa, umirja. A prepočasi, je prepričan zdravstveni minister Tomaž Gantar, ki predlaga dvotedensko radikalno ustavitev družbe. Gospodarstvo, iz katerega se polni (tudi) zdravstvena blagajna, temu odločno nasprotuje, saj bi bile posledice takšne ustavitve za podjetja, zlasti v industriji, ki proizvaja izdelke za globalni trg, dolgoročno škodljive. Na stran podjetij in podjetnikov je stopil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki opozarja, da aktualna kriza ni samo zdravstvena, ampak tudi ekonomska. Večja podjetja v Zgornji Savinjski dolini v tem času poslujejo relativno stabilno, z upoštevanjem vseh zaščitnih ukrepov, ki so potrebni, da se prepreči širjenje virusa na delovnih mestih. Delodajalci ravnajo odgovorno, in to terjajo tudi od zaposlenih, kako pa se slednji potem obnašajo v domačem okolju, je izključno stvar njihove odločitve in odgovornosti. Če pogledamo na spletno stran Sledilnika covid-19, nam hitro pade v oči s temno vijolično obarvana občina Gornji Grad, kjer imajo na dan, ko zaključujemo s pripravo časopisa pred oddajo v tiskarno, 2,4-odstotno stopnjo okuženosti. Zelo visoko torej, pred gornjegrajsko so samo občine Kuzma (3,3 %), Ro-gašovci (3,2 %) in Beltinci (2,6 %). A bodimo realni, Gornji Grad se je znašel v slovenskem vrhu predvsem zaradi okužb v centru starejših. V tokratni številki Savinjskih novic vas k branju, poleg ostalih zanimivih prispevkov, vabi tudi tematska priloga o nakupovanju v času epidemije. Tudi na tem področju ni več tako, kot je bilo. Vse več kupcev je digitalno pismenih in trgovci se bodo morali, če se še niso, temu prilagoditi. Prej ko to naredijo, bolje zanje. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 46, 13. november 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št, 46,13. november 2020 3 Tema tedna RDEČI KRIZ SLOVENIJE IN ZGORNJESAVINJSKO OBMOČNO ZDRUZENJE SE NAPREJ NUDITA POMOČ Pomoči potrebni prejemajo pakete s hrano, šolske potrebščine in etovanja Rdeči križ Slovenije kot humanitarna organizacija nacionalnega pomena v epidemiji covi-da-19 opozarja na vse večje socialne in finančne stiske prebivalcev Slovenije. Pisali smo že, da je bila letos zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa odpovedana dobrodelna akcija Drobtinica, ki je v Zgornji Savinjski dolini pomembno prispevala k šolski prehrani učencev iz finančno šibkejših družin. V RK Slovenije se trudijo, da večina njihovih akcij pomoči šibkejšim poteka še naprej, saj revščina ni izginila, kvečjemu se je poglobila. TEDEN SOLIDARNOSTI Od 1. do 8. novembra je potekala vseslovenska akcija Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ko so na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije pošiljkam dodali doplačilne znamke, na vseh 119 otrok je prejelo bone za nakup v lokalni papirnici v skupni vrednosti 2.840 evrov. železniških in avtobusnih postajah pa doplačil-ne vozovnice. Skladno z načelom solidarnosti kot sistemskim pristopom je nakup doplačilnih znamk in vozovnic obvezen, vrednost znamke in doplačilne vozovnice je znašala 0,17 evra. SLOVENIJA PREJELA 20 ODSTOTKOV VEČ HRANE Skladišča RK Slovenije so tudi dobro založena s hrano iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Ker je ministrstvo za delo, družino, Pomoči potrebni v naši dolini so marca, junija in oktobra prejeli preko 12 tisoč kilogramov hrane. socialne zadeve in enake možnosti prisluhnilo opozorilu partnerskih organizacij za večje potrebe zaradi covida-19, je Slovenija na ta račun prejela kar 20 odstotkov hrane več, kot je bilo prvotno načrtovano. V državo je tako prispelo več kot 900 ton hrane. Hrano iz logističnih centrov prejemajo vsa območna združenja RKS, tudi Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline (OZ RK), ki jo nato z mrežo krajevnih organizacij in predanih prostovoljcev razdeljujejo socialno ogroženim posameznikom in družinam. VELIKO POMOČI PREJELI TUDI ZGORNJESAVINJČANI Zgornjesavinjsko OZ RK, za delovanje katerega organizacijsko skrbi sekretarka Ilka Kra- mer Marolt, je v letošnjem letu že sodelovalo v različnih oblikah pomoči prebivalcem naše doline. Kot je povedala Maroltova, so marca, junija in oktobra izvedli delitev hrane. Tovrstne pomoči potrebni so prejeli preko 12 tisoč kilogramov hrane (moka, testenine, konzerve, olje, riž, mleko). Delitev prehrambnih paketov in pralnega praška (300 komadov) načrtujejo tudi za december. Ob začetku šolskega leta je zgornjesavinj-sko OZ RK izvedlo tudi pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, 119 otrok je prejelo bone za nakup v lokalni papirnici v skupni vrednosti 2.840 evrov. Najbolj potrebnim so plačali tudi nekaj položnic za osnovne življenjske stroške. Kljub V Območnem združenju Rdečega križa Zgornje Savinjske doline delitev prehrambnih paketov in praška načrtujejo tudi za december. negotovim razmeram je letos nekaj mladih Zgornjesavinjčanov (osem pozimi in sedem poleti) brezplačno letovalo na Debelem rtiču. V decembru je brezplačno letovanje ob morju načrtovano še za tri starejše osebe. RDEČI KRIŽ IN GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE ZA TESNEJŠE SODELOVANJE V času spopadanja z boleznijo covid-19 še bolj kot doslej izstopa prostovoljno delo in s tem tudi sami prostovoljci. Konec oktobra so se zato srečali predstavniki organizacij RK Slovenije in Gasilske zveze Slovenije, ki imata na področju humanitarnega in prostovoljnega dela mnogo izkušenj, skupna pa jima je tudi vključenost v sistem zaščite, reševanja in pomoči. Na delovnem sestanku so se dogovorili za krepitev odnosov in še tesnejše sodelovanje v prihodnosti. Tatiana Golob, foto: arhiv OZ RK 4 Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 Anketa, Aktualno Naša anketa Poznate aktivnosti Rdečega križa in njihove akcije? Miha Robnik, Nazarje Priznam, malo me je sram, da delovanje Rdečega križa v naši dolini ne poznam preveč dobro. Tudi o njihovih akcijah nisem ravno dobro obveščen. Mogoče bi bilo dobro, da kaj naredijo na promociji. Pri slednjem bi jim lahko tudi sam pomagal, mogoče lahko preko svojega vloga ali z organizacijo kakšnega dogodka. Bernarda Pečovnik, Ljubno ob Savinji Delo Rdečega križa slabo poznam. Slišala sem že za njihove akcije, a v njih nisem sodelovala. Sama poiščem tiste, ki rabijo pomoč in jim darujem. Sem pa tudi že v trgovinah pustila kakšno malenkost, ko so zbirali hrano. Darinka Presečnik, Mozirje Bolj kot akcije Rdečega križa poznam delo Karitas. V njem tudi sama sodelujem. Sicer pa ni važno, kako se dobrodelna organizacija imenuje, važen je namen. In sama se vključujem v učno pomoč in prostovoljno delo preko Karitasa, kjer smo ob praznikih obiskali starejše. V teh negotovih časih marsikdo rabi spodbudno besedo. Natascha Burger, Lačja vas Delo Rdečega križa poznam preko Drobtinice, kjer prostovoljni prispevki gredo osnovni šoli. Sicer smo v preteklosti tudi sami organizirali kar nekaj dobrodelnih akcij, kjer so bila sredstva namenjena določenim posameznikom. Rabljena oblačila pa raje sama dam ljudem, ki to potrebujejo. Podpiramo tudi nazarsko osnovno šolo in njihov projekt brezplačna šola. Dominik, Hrovat, Varpolje Nekaj dejavnosti Rdečega križa poznam. Razdelitev rabljenih oblačil in hrane je še kako dobrodošla vsem tistim, ki so socialno ogroženi. Zelo na mestu je Drobtinica, kjer zbrana sredstva prejmejo osnovne šole po dolini. Preko Civilne zaščite sem v preteklosti bil tudi član ekipe prve pomoči v podjetju, kjer sem bil zaposlen. Pripravila Marija Šukalo, foto arhiv anketirancev KOLEGIJ ZGORNJESAVINJSKIH ZUPANJ IN ZUPANOV Dali soglasje za odprtje oddelka vrtca za otroke s posebnimi potrebami Županja Rečice ob Savinji Ana Rebernik je na kolegiju županov predstavila pobudo ravnateljice vrtca Mozirje in Rečica Mateje Glušič za odprtje razvojnega oddelka za otroke s posebnimi potrebami, za katerega je zanimanje izkazalo več staršev. Župani so se s pobudo strinjali za obdobje enega leta. PROSTORA ZA ŠEST OTROK Rebernikova je obrazložila, da se za odprtje oddelka zanima šest staršev otrok iz Zgornje Savinjske doline. Sest otrok je tudi normativ za takšen oddelek. Glušičeva je že pridobila soglasje šolskega ministrstva za odprtje oddelka. Prostor zanj je na Rečici v prostoru poleg vrtca, ki ga trenutno uporabljata dve društvi in bi ga brez težav preuredili, tako da bi se oddelek lahko odprl že januarja. V kolikor bi vrtec Župani, razen odsotne solčavske županje Katarine Prelesnik, so preko aplikacije Zoom uspešno izpeljali kolegij županov. obiskovalo šest otrok, katerih star- sebnega oddelka podpirajo, s tem, ši so izkazali željo, občine posebnih stroškov ne bi imele. Občine bi morale sofinancirati »prazna mesta«, se pravi, če bi vrtec obiskovalo manj kot šest otrok. PO ENEM LETU PONOVNO ODLOČANJE Župani so sklenili, da odprtje po- da ga morajo obiskovati vsaj štirje otroci. V tem primeru bi po ključu prebivalstva doplačevali dve prazni mesti. Če bi bilo manj vpisanih otrok, oddelka ne bi odpirali. Prav tako so sklenili, da ta dogovor velja za eno leto, tako kot velja tudi soglasje ministrstva. Ekonomska Koordinacijo zgornjesavinjskih županov trenutno vodi Občina Gornji Grad in župan Anton Špeh. Zaradi varnosti so kolegij županov organizirali na daljavo, in sicer preko aplikacije Zoom, pri čemer jim je pomagal Zavod Savinja. Udeleženci so bili s potekom prvega srečanja na ta način zadovoljni in ga podpirajo tudi za razne druge dogovore in medsebojna obveščanja. cena oskrbe v razvojnem oddelku je višja, saj je potrebna zaposlitev specialnega pedagoga, je še omenila Rebernikova. V razvojnem oddelku bi bili otroci s težjimi motnjami v razvoju, ki imajo odločbo za vključitev v takšno skupino. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 5 Aktualno V SVETU DOSLEJ ZE VEC KOT 50 MILIJONOV OKUŽENIH Z NOVIM KORONAVIRUSOM V Sloveniji in naši dolini minuli teden padalo število okuženih Države širom sveta dnevno poročajo o vedno večjem številu okuženih oseb z novim koronaviru-som, število le-teh je doslej preseglo petdeset milijonov. Po podatkih univerze Johns Hopkins je zaradi okužbe umrlo že več kot 1,25 milijona ljudi, Evropa je z več kot 12,5 milijona primerov in 306.700 smrtnimi žrtvami ponovno eno od žarišč koronavirusne bolezni. Trdo za petami so ji ZDA, kjer je bilo od izbruha virusa pozitivnih nekaj manj kot 10 milijonov oseb. 22,49 ODSTOTKA TESTOV POZITIVNIH Epidemiološke razmere v Sloveniji so se konec preteklega tedna izboljšale. Delež pozitivnih testov je bil 22,49 odstotka. V nedeljo, 8. novembra, je bilo v Sloveniji na okužbo z novim koronavirusom testiranih 2.063 oseb, od tega jih je bilo pozitivnih 464, umrlo je 24 bolnikov s covidom-19. Hospitalizi-ranih je bilo 1.143 oseb, od tega na oddelkih intenzivne nege 190. Dvanajst jih je bilo priključenih na respirator, 53 oseb pa so iz bolnišnic odpustili v domačo nego. V NEDELJO LE ENA NOVA OKUŽBA V Zgornji Savinjski dolini se je stanje glede na pretekla dva tedna nekoliko umirilo. V nedeljo, 8. novembra, je bila po podatkih Sle-dilnika odkrita le ena nova okužba v občini Rečica ob Savinji, je pa res, da je v nedeljah testiranih najmanj ljudi. Največje število okuženih so imeli glede na število prebi- valcev v občini Gornji Grad, kar je tudi posledica okuženih stanovalcev in zaposlenih v DEOS centru Ameriško podjetje Pfizer in nemško podjetje BioNTech sta sporočili, da se je njuno cepivo v tretji fazi testiranj izkazalo za več kot 90-odstotno učinkovito. Do konca meseca naj bi zaprosili za avtorizacijo. starejših. Okuženih je kar 2,5 odstotka občanov. ZAGOTAVLJANJE TOPLIH OBROKOV Po podaljšanih jesenskih počitnicah osnovnošolci medtem pouk nadaljujejo na daljavo. Dijaki in osnovnošolci od vključno 6. razreda naprej so imeli pouk na daljavo pisujejo oddaljenosti otrok od šole in veliki razpršenosti občanov. Podoben odgovor smo dobili tudi na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lu-čah, kjer so sicer nekaj prijav dobili, a bi jih prav gotovo bilo več, če ne bi bili otroci tako oddaljeni od šole, prevozov kosila pa ne morejo zagotavljati. V torek, 10. novembra, je bilo število okuženih po občinah tako: Mozirje 58, Nazarje 21, Rečica ob Savinji 28, Ljubno 25, Luče 18, Solčava 1, Gornji Grad 64. V dolini sta doslej umrli dve osebi s covidom-19. sicer že pred počitnicami. Izobraževalni proces na daljavo poteka tudi na fakultetah. Šolsko ministrstvo je konec preteklega tedna izdalo okrožnico, po kateri naj bi šole zagotavljale topel otrok učencem in dijakom, organizacijo pa je zaupalo občinam. Do toplega obroka so upravičeni učenci in dijaki, ki pri otroškem dodatku spadajo v 3. dohodkovni razred oziroma v 2. pri državni štipendiji. ODZIV PO PRIČAKOVANJIH Odziv staršev, katerih otroci so upravičeni do brezplačnega obroka, je v Zgornji Savinjski dolini različen. Na gornjegrajski občini niso prejeli nobene prijave, kar pri- DO 20 KOSIL NA DAN Na ljubenski šoli je bil odziv staršev po pričakovanju, z nazar-ske šole pa so sporočili, da pri njih odziv ni bil ravno velik in da pripravljajo 20 kosil za učence in dijake. Na OS Rečica ob Savinji zagotavljajo topel obrok vsem učencem in dijakom ter zunanjim abonen-tom, ki to želijo, ne glede na to, ali so upravičeni do polne subvencije ali ne. Trenutno pripravljajo 18 kosil, od tega šest polno subvencioniranih, so sporočili s šole. Na mo-zirski šoli trenutno pripravljajo 44 obrokov, od tega 38 obrokov za učence s subvencijo. Štefka Sem DEOS CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD V Štirje stanovalci v bolnišnici, ostali okuženi v Termah Topolšica V gornjegrajskem DEOS centru starejših so se dolgo uspešno branili okužb z novim koronavirusom, a izogniti se jim niso mogli. Prve okužbe so zaznali oktobra. Večina okuženih stanovalcev je asimpto-matskih in so premeščeni v Terme Topolšica, Wellnes Zala. OKUŽENIH 27 STANOVALCEV »V DEOS Centru starejših Gornji Grad je trenutno deset zaposlenih pozitivnih na koronavirus, ki so v domači karanteni, in 27 stanovalcev. Dve zaposleni sta v tem času že ozdraveli in se vrnili v delovni proces. 23 stanovalcev je bilo premeščenih v Terme Topolšica, kjer je urejena rdeča cona, štirje stanovalci so v bolnišnici. Stanovalci, ki so bili premeščeni v Terme Topolšica, so v večjem številu asimptomatski oziroma nimajo večjih znakov okužbe. V kolikor v 14 dnevih ne bodo razvili dodatnih znakov okužbe, se bodo, skladno z napotitvijo zdravnika, vrnili nazaj v Gornji Grad,« je sporočila direktorica družbe DEOS Irena Vincek. VZPOSTAVITEV CON Obiski v centru niso dovoljeni, omogočeni so video klici med stanovalci in sorodniki. Delo v centru poteka nemoteno, seveda s strogim upoštevanjem ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. V Centru starejših Gornji Grad so od pričetka prvih okužb izvedli temeljito razkuževanje vseh prosto- rov in vzpostavitev con. Temeljito razkuževanje poteka redno. Zaradi slednjega je treba izvesti tudi premestitve stanovalcev. Stanovalci se bodo ob prenehanju okužb vrnili v svoje sobe. Zaposleni vlagajo svoje znanje in delo za čimprejšnje učinkovito zajezitev bolezni. Štefka Sem Dopolnitev informacije V 45. številki Savinjskih novic smo na strani 6 objavili prispevek z naslovom Vodstvo daje zgled, v katerem smo poročali o angažiranju prostovoljcev iz gasilskih vrst v DEOS Centru starejših Gornji Grad. Pod člankom smo objavili fotografijo (objavljena je bila tudi na naslovnici časopisa), na kateri sta predsednik in poveljnik Gasilske zveze Zgor-njesavinjske doline Janko Zuntar in Miro Brezovnik ter prostovoljec Matic Weiss. Slednji je fotografijo tudi posnel, vendar njegovo ime ni bilo objavljeno. Za to napako se mu vljudno opravičujemo. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik 6 Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 Gospodarstvo PODKRIŽNIK, D. O. O., LJUBNO OB SAVINJI Prejeli zlato priznanje gorenjske zbornice za razvoj pogona za e-kolo Na Gorenjskem so v organizaciji tamkajšnje regionalne gospodarske zbornice izbrali najboljše inovacije letošnjega leta. Zlato priznanje so prejele štiri najboljše od skupno 13 prijavljenih inovacij. Med prejemniki najvišjega priznanja je tudi podjetje Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji, ki je na natečaj, skupaj s podjetjem Domel iz Železnikov, prijavilo projekt Razvoj centralnega pogona za e-kolo. POGON ZA E-KOLO V IGRI TUDI ZA NACIONALNO PRIZNANJE Inovacija je plod sodelovanja obeh omenjenih podjetij s fakulteto za strojništvo in podjetjem EMSISO iz Pesnice pri Mariboru. Skupaj jim je uspelo razviti enega najmočnejših hibridnih pogonov za centralni pogon e-kolesa. Prvi odzivi testov na nemškem tržišču so obetavni, s tem pa na področju e-mobilnosti dobivajo potrebne mednarodne kompetence ra- zvojnih dobaviteljev. Inovacija Razvoj centralnega pogona za e-ko-lo se poteguje tudi za najvišje pri- projekta Delove podjetniške zvezde prejšnji četrtek četrto leto zapored podelila prestižni kipec pod- ki so nastale zaradi epidemije co-vida-19, in je zavezano trajnostni naravnanosti (družbeni, okoljski in ekonomski), novim tehnologijam in energetski preobrazbi. ZAČELI S KLJUČNIMI AKTIVNOSTMI DIGITALNE TRANSFORMACIJE Družba Podkrižnik, ki se pozicio-nira kot vrhunski proizvajalec inteligentnih pogonskih sistemov, ima od nedavnega tudi novo predstavitveno spletno stran, ki izžareva v prihodnost usmerjeno podjetje. Vizualno dovršena stran z jasno navigacijo obiskovalca hitro pripelje do želenih vsebin in zagotavlja odlično uporabniško izkušnjo. Podjetje Podkrižnik je medtem pristopilo k izvajanju ključnih aktivnosti digitalne transformacije s ciljem dviga kompetenc zaposlenih, uvedbe e-poslovanja in razvoja digitalne kulture. Nastasja Kotnik Podkrižnikovi strokovnjaki so skupaj s partnerji razvili enega najmočnejših hibridnih pogonov za centralni pogon e-kolesa. (Foto: Podkriznik.si) znanje Gospodarske zbornice Slo- jetju, ki ga je izmed desetih nomi- venije. Rezultati nacionalnega ocenjevanja bodo znani 30. novembra. MED NOMINIRANCI ZA DELOVO PODJETNIŠKO ZVEZDO 2020 Medijska hiša Delo je v okviru nirancev izbrala strokovna komisija. Zmagalo je podjetje Metronik iz Ljubljane. Med nominiranci je bilo tudi podjetje Podkrižnik, ki se uspešno prilagaja novim razmeram, 50 LET TOVARNE BSH HIŠNI APARATI NAZARJE V Logarski dolini zasadili 50 medovitih lip Podjetje BSH Hišni aparati je družbeno odgovorno podjetje, ki skrbi in vlaga tudi v razvoj lokalnega okolja in je usmerjeno v trajnostni razvoj. Ob 50-letnici delovanja tovarne v Nazarjah bodo zasadili dva tisoč medovitih lip. Prvo simbolno zasaditev 50 lip so opravili 5. novembra v Logarski dolini. DONACIJA ZA ROKOMETNI KLUB Poleg direktorja podjetja Boštjana Gorjupa so se dogodka, ki je potekal v skladu s pravili o preprečevanju in širjenju novega koronavirusa, udeležili Darko Plesnik, lastnik zemljišča, kjer so zasadili lipe, županja občine Solča- va Katarina Prelesnik, Marko Logar in predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Rok Plankelj. Slednji je ob tej priložnosti prevzel donacijo družbe Bosch Slovenija v vrednosti 15 tisoč evrov za nakup novega aparata vivalytic za testiranje na virus SARS-CoV-2. Apa- rat za klub v tem času predstavlja pomembno pridobitev. LIPE TUDI ZAPOSLENIM IN OSTALIM OBČINAM Medovite lipe bodo v tem mesecu podarili zaposlenim, ostalim občinam Zgornje Savinjske doline pa po 50 lip v spomladanskem času. IS, foto: arhiv BSH Prvo simbolno zasaditev 50 lip so opravili 5. novembra v Logarski dolini. Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 7 Gospodarstvo NA GOLTEH SE PRIPRAVLJAJO NA PRIHAJAJOČO ZIMSKO SEZONO Z investicijo v sistem zasneževanja do več smučarskih dni Po uspešnem poletnem zagonu turističnega centra in opravljenih prvih korakih poslovne sanacije družbe se na Golteh intenzivno pripravljajo na skorajšnji pričetek zimske sezone. V tem času na smučišču potekajo gradbena dela, povezana z investicijo v dodatne snežne topove, ki bodo omogočili ob nekaj mrzlih dneh zasneži-ti bistveno več prog kot do sedaj. Upajo, da bodo v začetku decembra lahko pričeli zimsko sezono, bo pa v dani situaciji največ odvisno od splošno veljavnih ukrepov in takratne epidemiološke slike. ZADOVOLJNI S POLETNO SEZONO, ZIMSKA BO ZANJE PRELOMNA »Zagon poletno-zimskega turističnega centra v poletni sezoni je bil izziv, ki smo ga uspešno prestali. Sezona je bila, tudi s pomočjo turističnih bonov, po uspešnosti primerljiva z lansko, intenzivno pa se že pripravljamo na zimsko sezono, ki bo za Golte ena od prelomnih,« je stanje povzela direktorica družbe Golte Suzana Srdic. Kljub dejstvu, da je za celotno panogo turizma zelo zahtevno leto in pred njo nepredvidljiva prihodnost, so na Golteh uspeli s pomočjo SID banke pridobiti sredstva za investicijo v nov sistem zasneževanja. »Investicija obsega nakup desetih novih topov za umetno zasneževanje z vso povezano infrastrukturo, narejene bodo tudi določene posodobitve na drugih napravah. Nov, dopolnjen sistem zasneževanja bo omogočil povečanje števila smučarskih dni in kakovostnejšo smuko na enem najlepših smučišč v Sloveniji,« je povedal Sandi Brezovnik, predsednik nadzornega sveta in direktor družbe Sicom, ki je večinski lastnik Golt. 4. decembra bodo odprli zimsko sezono na Golteh, je pa v dani situaciji največ odvisno od splošno veljavnih protikriznih ukrepov. ALPSKI VRT NAJ BI POPESTRILE ŽIVE JASLICE Kot navajajo, naj bi bil zimsko-poletni turistični center Golte tudi pozimi dostopen z gondolo in po cesti. Gostje bodo lahko uživali v hotelu s štirimi zvezdicami in v novih apartmajih, še eni pomembni investiciji, ki so jo na Golteh zaključili v začetku leta. Za čas zimskih počitnic pripravljajo poseben animacijski program za starše in otroke. Med drugim bodo, v kolikor bo stanje to dopuščalo, v Alpskem vrtu pripravili žive jaslice z mini božično tržnico. Zaradi spremenljive epidemiološke slike težko načrtujejo in so primorani sproti prilagajati ponudbo. Direktorica družbe Golte Suzana Srdic: »Intenzivno se pripravljamo na zimsko sezono, ki bo za Golte ena od prelomnih.« (Foto: arhiv Golte) OB NAKUPU VOZOVNIC SNEŽNA IN COVID GARANCIJA Seveda tudi na Golteh od države pričakujejo nadomestilo za izpad prihodka, ki ga je povzročila epidemija in ukrep prepovedi poslovanja, sprejet že drugič v tem letu. Povpraševanja po smučarskih kartah v predprodaji je po besedah Srdiceve občutno manj kot v preteklih letih. Hkrati dodaja, da so nasploh potrošniki bolj pre- Starim topom za umetno zasneževanje bodo dodali deset novih s povezano infrastrukturo, narejene bodo tudi določene posodobitve na drugih napravah. (Foto: IS) vidni in odločitev o nakupu ali obisku sprejmejo v zadnjem trenutku. Letos ob nakupu vozovnic ponujajo snežno in covid garancijo. To pomeni, da če v primeru poslabšanja epidemiološke slike ne bi mogli zagotoviti zadostnega števila obratovalnih dni, se bodo vozovnice prenesle v naslednjo zimsko sezono. Upajo in verjamejo, da bodo 4. decembra lahko odprli zimsko sezono, je pa v dani situaciji največ odvisno od splošno veljavnih ukrepov. OD DRŽAVE PRIČAKUJEJO NADOMESTILO ZA IZPAD DOHODKA Golte je tudi aktivni član projekta Demo Pilot Turizem 4.0 pod okriljem Agencije SPIRIT. Projekt povezuje in združuje slovenske turistične deležnike ter visokotehnološka podjetja z namenom, da ob vzajemnem sodelovanju prepoznajo in poenotijo razpršene ideje, izkušnje, znanja in ekspertizo ter jih na višji ravni povežejo v skupni celovit produkt Turizem 4.0, ki bo Slovenijo pozicioniral kot eno vodilnih svetovnih de-stinacij in vzorčnih okolij na področju razvoja trajnostnega turizma. Združenje žičničarjev Slovenije je v imenu vseh slovenskih upravljavcev smučišč NIJ-Z-ju oktobra posredovalo predlog priporočil za preprečevanje okužb na smučiščih. Napisali so jih na podlagi priporočil, ki jih bodo izvajali v tujini in ki ne predvidevajo zapiranja smučišč. Namen projekta je razviti aplikacije, ki bodo turistom omogočale dodatno izkušnjo turističnih doživetij na osnovi internetnih možnosti, ki jih ponuja tehnologija 4.0. Oprema in aplikacija bodo omogočali tudi smučarjem doživeti izkušnjo na najvišji ravni. TUDI NA SMUČIŠČIH TEŽAVE ZARADI PREVENTIVNIH UKREPOV V Združenju slovenskih žičničarjev ugotavljajo, da v tujini ne predpisujejo manjšega števila potnikov na žičniških napravah, kot je njihova zmogljivost. Pri nas pa je trenutno predpisana minimalna razdalja od 1,5 do dva metra, kar pomeni zmanjšanje kapacitete. Zato predlagajo, da bi priporočila, sprejeta aprila, pred smučarsko sezono prilagodili po vzoru drugih evropskih držav, seveda ob upoštevanju vseh drugih ukrepov, kot so razkuževanje rok, pokrivanje predela ust in nosu, uporaba rokavic, prezračevanje in dezinfekcija. Zičničarji tako pričakujejo, da utegnejo biti na smučiščih težave, predvsem tam, kjer je dostop urejen z gondolami in podobnimi zaprtimi napravami. Barbara Rozoničnik 8 Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 Gospodarstvo, Iz občin ENERGETSKA SKUPNOST LUCE Neodvisni od napajanja iz omrežja za nekaj dni Kot smo v Savinjskih novicah že večkrat pisali, je v okviru evropskega projekta Compile nastala energetska skupnost Luče, ki prebivalcem in lokalnemu gospodarstvu pomaga pri reševanju težav, ki nastajajo zaradi šibkega elektroenergetskega omrežja. Koliko časa lahko preživijo brez povezave z nacionalnim omrežjem, je na nedavni konferenci Dan slovenskih bančnikov udeležencem predstavil lučki župan Ciril Rosc. KOMPLEKSNA ENERGETSKA SKUPNOST V energetsko skupnost v Lu-čah so vključeni 102 kilovata sončnih elektrarn na devetih objektih, 150-kilovatna sistemska baterija z zmogljivostjo 333 kilovatnih ur in pet manjših hišnih baterij. Postavili so tudi javno e-polnilnico, pre- V energetsko skupnost v Lučah so vključeni sončne elektrarne na devetih objektih, sistemska baterija in pet manjših hišnih baterij. novili transformatorsko postajo in lahko neodvisen od napajanja iz razvili home energy management system (operativni sistem za oskrbo domov z energijo). V UGODNIH POGOJIH SAMOOSKRBNI TRI ČETRTINE LETA Sistem omogoča, da je del Luč srednjenapetostnega omrežja nekaj dni, v primeru sončnih dni pa še mnogo dlje, je na konferenci povedal Rosc. Na podlagi meritev in simulacij so ocenili, da je lahko energetska skupnost povsem sa-mooskrbna 6.867 ur na leto, kar po preprosti računici pomeni tri četrtine leta. POPOLN ODKLOP OD OMREŽJA NI NAMEN Vendar namen postavitve energetske skupnosti ni bil popoln odklop od omrežja, je opozoril Rosc. Po njegovih besedah bi to bilo ekonomsko neupravičeno in nesmiselno. Sistem je namenjen samooskr-bnemu delovanju v primeru prekinitve povezav z omrežjem, kar lahko v primeru velike okvare traja dan ali dva. Lokalnim proizvajalcem električne energije omogoča petkrat večjo proizvodnjo iz sončnih elektrarn, kot jo je sprva omogočalo omrežje. »Gledano samo letno energetsko bilanco pa je sistem samozadosten z lastno proizvedeno energijo,« je še dodal Rosc. Nastasja Kotnik TRIJE SCENARIJI OPUSTITVE RABE PREMOGA V ŠALEŠKI DOLINI Zaprtje Premogovnika Velenje vse bliže? SCENARIJ B NUDI DOVOLJ ČASA ZA PRENOVO ENERGETSKEGA SISTEMA Scenarij B, ki naj bi bil finančno vzdržen, predvideva opusti- vanja. Ta scenarij prinaša dovolj časa za prestrukturiranje energetskega sistema v smeri zagotavljanja stabilnosti oskrbe z električno energijo in preoblikovanja tev rabe premoga leta 2038. Tak- same lokacije. Predvideni so trije scenariji opustitve rabe premoga v Premogovniku Velenje. (Foto: arhiv rlv.si) V Velenju in okolici se že leta govori o zaprtju Premogovnika Velenje, delno zaradi zalog, ki se nahajajo le še na najtežje dostopnih mestih, delno zaradi okoljskih teženj oziroma državnega doseganja podnebnih ciljev. Kot navaja Naš čas, so na občinski seji velenjske svetnike seznanili s predlogom strategije prestrukturiranja premogovnih regij, ki jo je pripravila družbe Deloitte Slovenija. Predvideni so trije scenariji opustitve rabe premoga, po prvem naj bi se to zgodilo že leta 2033, sicer pa leta 2038 ali 2042. PO SCENARIJU A RUDNIK ZAPRT ŽE LETA 2033 Po scenariju A bi uporabo premoga v regiji opustili leta 2033, tri leta po zaprtju petega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Po oceni stroke je ta scenarij okolju najbolj prijazen. Glede na to, da ponuja nekaj več kot 10-letno obdobje priložnosti za prestrukturiranje regije in slovenskega energetskega sistema, predstavlja najbolj ambiciozen pristop k doseganju regionalnih razvojnih prioritet. rat bodo tudi posojila za investicijo v šesti blok TEŠ v celoti odplačana. Leto 2038 je po oceni stroke za zaprtje smiselno, saj omogoča velikemu številu zaposlenih upokojitev v načrtovani starosti in preprečuje potrebo po novem zaposlovanju za podaljšanje obrato- V LETO 2042 ZAPRTJE POSTAVLJA SCENARIJ C Scenarij C, poimenovan fleksibilen, predvideva opustitev rabe premoga leta 2042. Ker bi v tem primeru delež emisij iz TEŠ-a presegel 40 odstotkov, bi bilo oteženo doseganje podnebnih ciljev. Težava bi nastala tudi, ker je proces upokojevanja zaposlenih večinoma usklajen z načrtovanim zmanjšanjem proizvodnje do leta 2040. Po podatkih družbe De-loitte Slovenija je okoli 20 odstotkov delovnih mest v Šaleški dolini neposredno odvisno od premogovništva. SVETNIKI: PREMOGOVNIK SE NAJ PRED LETOM 2042 NE ZAPRE Po pisanju časopisa Naš čas so velenjski mestni svetniki ocenili, da je najhitrejši možen prehod v regijo brez premoga leto 2042, z možnostjo petletnega prehodnega obdobja. Prav tako nasprotujejo uvozu tujega premoga in zahtevajo, da se izkoristijo razpoložljive domače zaloge. Opozorili so tudi, da bo zapiranje premogovnika izjemno zahtevno in bo med drugim prineslo izgubo 6 do 7 tisoč delovnih mest, z ustavitvijo TEŠ pa bo Slovenija izgubila 35 odstotkov proizvedene električne energije. Strategija pa seveda ni zakonodajni akt, o datumu zaprtja bo na koncu odločala politika. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 9 GASILSKA ZVEZA ZGORNJESAVINJSKE DOLINE omejitvam v mesecu požarne varnosti opravili kar nekaj aktivnosti V začetku oktobra smo pisali, da so se Gasilska zveza Slovenije skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje ter Slovenskim združenjem za požarno varnost odločili, da v omejenih okvirih izpeljejo projekt meseca varstva pred požari. Aktivnosti so bile zaznamovane z ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa, a, kot poročajo iz Gasilske zveze Zgornjesavinjske doline (GZ ZSD), so naši gasilci kljub omejitvam opravili kar nekaj aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšani požarni varnosti v celotni dolini. OPRAVILI ŠTEVILNE AKTIVNOSTI ZA VEČJO POŽARNO VARNOST Petnajst zgornjesavinjskih prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in preko njih 250 članov je po podatkih, ki nam jih je posredoval poveljnik GZ ZSD Miro Brezovnik, opravilo številne aktivnosti za boljšo varstvo pred požari. V vseh občinah so gasilci opravili preglede hidrantnega omrežja (tlak in pretok). Urejali so požarne načrte za večje industrijske in druge poslovne objekte. Na Rečici ob Savinji so sodelovali pri izvajanju varstva pri delu za občinske delavce, v nekaterih občinah so sodelovali pri krvodajalskih akcijah, v Solčavi so prodajalkam v trgovini nudili pomoč pri nadzoru števila strank in pri drugih potrebnih ukrepih. Gasilci so se odpravili tudi v osnovne šole, kjer so otrokom predstavili temo meseca oktobra, šolam so nudili pomoč pri izvajanju vaje OBČINA NAZARJE Prostovoljni gasilci so med drugim opravili preglede hidrantnega omrežja. evakuacije. Ponekod so se razredi osnovnošolcev odpravili v domače gasilske domove. Tam so jim gasilci pokazali zaščitno in reševalno opremo ter jih podučili o njenem namenu. POSKRBELI TUDI ZA GASILSKE DOMOVE IN OPREMO Kot je še povedal Brezovnik, ukrepi NIJZ niso dopuščali izvedbe tradicionalne načrtovane taktično operativne vaje občinskih gasilskih poveljstev, v katerih gasilci na nivoju občin preizkusijo in utrjujejo taktične postopke ob morebitnih večjih nesrečah. Brezovnik je ob tem poudaril, da bodo urjenja izvedli takoj, ko bodo pogoji za to primerni. So pa zato gasilci mesec požarne varnosti izkoristili tudi za urejanje gasilskih domov in oko- V vrtcih in osnovnih šolah Drugi rebalans proračuna zaradi dodatnih sredstev za sanacijo plazov Nazarski občinski svet je na zadnji lanski seji sprejel proračun za leto 2020. Julija letos je bil zaradi sprememb izračuna primerne porabe, dohodnine in finančne izravnave sprejet rebalans proračuna. Drugi rebalans, o katerem so na oktobrski seji v prvem branju razpravljali občinski svetniki, pa je potreben zaradi dodatnih prihodkov iz državnega proračuna za sanacijo plazov. Predlog rebalansa je do 23. novembra v javni obravnavi. DODATNIH 63 TISOČ EVROV ZA SANACIJO PLAZOV Država je občini za letos namenila dodatna sredstva iz republiškega proračuna za sanacijo plazov v višini 63 tisoč evrov. Občinska uprava je pri pripravi drugega rebalansa proračuna za leto 2020 izhajala iz podatkov o realizaciji in porabi v prvih devetih mesecih letošnjega leta ter iz znanih podatkov na področju investicij in razpisov. PLANIRANI ODHODKI NEKOLIKO MANJŠI OD PLANIRANIH PRIHODKOV Planirani prihodki občine za leto 2020 sedaj znašajo 3,9 milijona evrov, planirani odhodki pa 3,8 milijona evrov. Planirano je zadolževanje v višini dobrih 44 tisoč evrov in odplačilo dolgov v višini slabih 19 tisoč evrov. Predlog drugega rebalansa proračuna je uravnotežen in posredovan v javno obravnavo, občinski svet pa bo o njem znova razpravljal na prihodnji seji, ki bo verjetno tudi zadnja v letošnjem letu. NK so predstavili svoje delo. lice, pregled gasilnih sredstev, pregled ter čiščenje skupne zaščitne opreme, generalno čiščenje vozil in za pregled gasilnikov v društvih. Po potrebi so nekatera društva opravila tudi nakup novih gasilnikov. OKOLI 60 ODSTOTKOV POŽAROV NASTANE V DOMAČEM OKOLJU Nosilna tematika letošnjega meseca požarne varnosti je bila namenjena požarni varnosti v prostem času in nosi naslov Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi. Kot je povedal Brezovnik, statistični podatki med drugim navajajo, da kar okoli 60 odstotkov požarov nastane v domačem okolju, okoli 70 odstotkov smrtnih žrtev umre v požarih v domačem okolju, kar četrtina požarov doma pa se zgodi v nočnem času. Med pomembnimi vzroki za »domače« požare so premična grelna telesa, cigaretni ogorki in alkohol. Tleči cigaretni ogorki so krivi za četrtino požarov s smrtnimi žrtvami, alkoholizira-nost pa povzroči kar okoli 40 odstotkov požarov s smrtnimi žrtvami. Tatiana Golob 10 Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 Organizacije, Iz občin 14. NOVEMBER, SVETOVNI DAN DIABETESA V času epidemije sladkorna bolezen zahteva še več pozornosti Ob svetovnem dnevu diabetesa, ki ga obeležujemo 14. novembra, se tudi v Sloveniji poudarjeno opozarja na problematiko sladkorne bolezni, ene najpogostejših kroničnih bolezni. Diabetes prizadene veliko ljudi vseh starosti, saj se v naraščajočem deležu pojavlja tudi med prebivalstvom srednjih let. Alarmanten pa je podatek, da zboleva-jo vedno mlajši. V naši dolini deluje Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje, ki povezuje sladkorne bolnike ter njihove podpornike. PRIZADEVAJO SI ZA ŠE VEČJE ČLANSTVO Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki traja od postavitve diagnoze do konca življenja. O strmem naraščanju sladkornih bolnikov priča podatek, da se je z zdravili za sladkorno bolezen leta 2010 zdravilo približno 92.000 ljudi, leta 2018 pa že 114.000. Ker imajo mnogi sladkorno bolezen ne da bi vedeli za to, strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji teh bolnikov kar okoli 200.000. Bolezen je prisotna tudi v naši dolini. V Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje, ki ga vodi Anton Venek, je bilo ob njihovem letošnjem občnem zboru včlanjenih 239 oseb. Vodstvo društva si že nekaj časa prizadeva, da bi se včlanilo čim več bolnikov in njihovih družinskih članov, saj se ob pravi nijo na strokovnih srečanjih, kjer jim strokovnjaki svetujejo glede preprečevanja diabetesa. NAJVEČ PREJEMNIKOV ZDRAVIL V MOZIRJU IN NAZARJAH Za sladkorno bolezen v Sloveniji velja, da se pogosteje pojavlja na vzhodu kot na zahodu. Savinjska regija je nekje v sredini, ven- podpori bolniki z boleznijo in njenimi posledicami lažje spopadajo. Članstvo ljudi, ki te bolezni nimajo, je po prepričanju vodstva prav tako pomembno, saj se kot člani društva z boleznijo še bolje sezna- Na Zvezi društev diabetikov Slovenije in NIJZ v obdobju bolezni covid-19 sladkorne bolnike še posebej opozarjajo, da je potek covida-19 ob sladkorni bolezni manj ugoden in zahteva drugačno spremljanje. Zato je zavedanje, ali imate sladkorno bolezen ali ne, še toliko bolj pomembno. dar po številu prejemnikov zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni nad slovenskim povprečjem. Po podatkih spletnega portala Zdravje v občini, ki deluje pod upravljanjem NIJZ, je bilo v Sloveniji v letu 2018 5,2 odstotka prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Po zadnjih podatkih sta bili nad slovenskim povprečjem iz doline samo občini Mozirje in Nazarje, a le za 0,2 odstotni točki. Po podatkih portala je najmanj prejemnikov teh zdravil v lučki (3,9 %) in gornje-grajski občini (4,1 %). Kazalnik prikazuje delež oseb, ki so v enem letu prejeli vsaj en recept za zdravila za zniževanje slad- 239 oseb je včlanjenih v Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje. korja v krvi. Na NIJZ poudarjajo, da ta odstotek ne predstavlja vseh oseb z diabetesom, saj nekateri bolniki obvladujejo bolezen z drugimi ukrepi, del bolnikov v populaciji pa je neodkrit. AVGUSTA IZDANA NOVA NACIONALNA PRIPOROČILA V letošnjem avgustu so bila izdana nova nacionalna priporočila o prehrani in telesni dejavnosti ob sladkorni bolezni tipa 2. Nefarmako-loško zdravljenje namreč ostaja temelj zdravljenja te bolezni. Ustrezen način življenja s pravilno prehrano lahko zelo ugodno vpliva na potek oziroma stagnacijo bolezni. Priporočila so namenjena zdravstvenim strokovnjakom, ki so tako opremljeni z aktualnimi preverjenimi in strokovnimi informacijami, da jih posredujejo svojim pacientom. Tatiana Golob, foto: anlife.si OBČINA SOLČAVA Pomoč na domu, odvoz komunalnih odpadkov in rebalans Na oktobrski seji solčavskega občinskega sveta je tekla beseda o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoči na domu. Svetniki so potrdili tudi nove cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Poleg tega so sprejeli rebalans občinskega proračuna za leto 2020. IZBIRA KONCESIONARJA ZA POMOČ NA DOMU Center za socialno delo (CSD) Savinjsko-šaleška z novim letom ukinja storitev pomoč družini na domu, ki jo sicer lahko izvajajo javni socialnovarstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu. Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti in v drugih primerih, ko takšna oskrba lahko nadomesti institucionalno varstvo. Občine so prejele obvestilo družbe DEOS, da so pripravljeni prevzeti omenjeno dejavnost, saj so že prisotni v Centru starejših Gornji Grad, dejavnost pomoč na domu pa uspešno izvajajo še v treh drugih občinah. Svetniki občine Solčava so v drugi obravnavi sprejeli odlok o podelitvi koncesije. Izpostavljen je pogoj, da ponudnik prevzame šest oskrbovalk, ki so zaposlene za nedoločen čas na programu pomoči na domu v CSD Savinjsko-šaleš-ka, enota Mozirje. Predvideno je tudi, da se s spremembo izvajalca ne poviša cena storitve. Občina Gornji Grad bo za vse zgornjesavinjske občine pripravila javni razpis za izvajanje javne službe. VIŠINA PRORAČUNA SE Z REBALANSOM NI SPREMENILA Svetniki so obravnavali in potrdili elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne gospodarske jav- ne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov za leto 2020, ki jo v občini izvaja družba PUP Saubermacher. V občini Solčava družba ne izvaja odvoza biorazgradljivih odpadkov. Obravnavali in sprejeli so tudi rebalans občinskega proračuna za letošnje leto. Rebalans je bil potreben zaradi uskladitev na posameznih proračunskih postavkah. Višina proračuna se z rebalansom ni spremenila, prav tako ni bil dodan noben nov projekt. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 11 Gospodarstvo MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO TER OBRTNO-PODJETNISKA ZBORNICA SLOVENIJE Spodbude in ukrepi za boljši položaj lesarjev Na strokovnem spletnem seminarju za lesarje, ki ga je organizirala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) skupaj z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Javno agencijo RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT) Slovenija, so se obrtniki seznanili z aktualnim stanjem, predvsem s finančnimi spodbudami za podjetja v lesno--predelovalni panogi ter z ukrepi za delodajalce in samozaposlene iz novega protikoronskega paketa. POTENCIAL ZA IZDELKE Z VISOKO DODANO VREDNOSTJO Kot je zapisano na spletni strani ministrstva, je uvodoma udeležence seminarja pozdravil predsednik obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. Poudaril je, da imamo v Sloveniji velik potencial za izdelke z visoko dodano vrednostjo. Naše malo gospodarstvo ima konkurenčno prednost, potrebno pa je zagotoviti ustrezno oskrbo z lesno surovino, saj se preveč lesa iz državnih in zasebnih gozdov izvozi v sosednje države. IZRABA DOMAČEGA LESA PRINAŠA MULTIPLIKATIVNE UČINKE Sledil je nagovor generalnega direktorja direktorata za lesar- stvo Danila Antona Ranca, ki je izpostavil pomen obrtnikov za slovensko lesno industrijo in pozval k čim večji izrabi domačega lesa, kar prinaša multiplikativne učinke: »Na les so vezane obrtniške in storitvene dejavnosti ter panoge, kot so celulozna, papirna industrija in gradbeništvo. Vse dejavnosti povezane z lesom dosegajo okoli 2,6 milijarde evrov prihodkov od prodaje letno, s predelavo 3 milijonov m3 lesa letno pa bi dosegle približno 4 milijarde evrov prihodkov.« PRIZADEVANJE ZA VZPOSTAVITEV LESNIH CENTROV Direktorat za lesarstvo panogo podpira z različni aktivnostmi, in sicer z ozaveščanjem javnosti o prednostih lesa, z zagotavljanjem sredstev za razpise iz različnih virov, s spodbujanjem lesene gradnje preko uredbe o zelenem javnem naročanju, s podpiranjem domačih in tujih investitorjev, prizadeva pa si tudi za vzpostavitev štirih lesnih centrov, ki bodo postali regijski predelovalci lesa. FINANČNE SPODBUDE IN UKREPI Sledila so predavanja o finančnih spodbudah ter ukrepih za delodajalce in samozaposlene iz Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19. V nadaljevanju je bil predstavljen tu- Alojz Selišnik, direktor podjetja Melu, d. o. o.: »V podjetju Melu 95 odstotkov izdelkov izvozimo v Avstrijo in Nemčijo. Naši proizvodi so iz 100-odstotne-ga lesa, brez ivernih plošč ali ostalih lesnih substitutov, prav zato imamo trenutno ogromno naročil. S fleksibilno proizvodnjo in servisom ter na podlagi vedno večje priljubljenosti masivnega lesa dosegamo dobre rezultate z rekordnim obsegom naročil. Ukrepe države za delodajalce in delavce ocenjujem kot dobre. Občuti se, da delovna mesta nekaj pomenijo, hkrati je tudi državo strah pred izgubo le-teh. Glede na omenjeno težav v času korona krize v našem podjetju ne čutimo in je dana situacija, vsaj do sedaj, pozitivno vplivala na naše poslovanje. Obetam si, da bo država prepoznala vrednost in perspektivo trajnostnih proizvodov iz lesa, v tem videla priložnost za zelena delovna mesta ter bolj cenila tiste, ki znamo iz lesa kaj narediti, kot pa tiste, ki ga uničujejo.« di prikaz umestitve lesne industrije v novi Slovenski industrijski strategiji 2021-2030. ŠTEVILNE AKTIVNOSTI ZA RAZVOJ LESNE INDUSTRIJE Seminar, ki so ga obrtniki in drugi zainteresirani zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa lahko spremljali preko spletne platforme, je eden izmed dogodkov, ki jih organizira direktorat za lesarstvo. Ministrstvo je z zbornico že v preteklih letih uspeš- no sodelovalo in sofinanciralo več dogodkov, ki so pomembni za povezovanje obrtnikov, med drugim obiske podjetij v tujini in tradicionalni zbor lesarjev. Izmed 2.500 pravnih oseb v lesni dejavnosti je kar 1.500 samostojnih podjetnikov, ki jih ministrstvo s tovrstnimi dogodki poskuša vključevati v aktivnosti za razvoj lesne industrije, so še zapisali na spletni strani ministrstva. Barbara Rozoničnik BTC, Družba, ki izkazujejo platinasto bonitetno odličnost Bonitetna hiša Bisnode je družbi BTC, katere predsednik upravnega odbora je Jože Mermal, ponovno podelila certifikat platinasta bonitetna odličnost. S tem se je družba uvrstila med 1,2 odstotka podjetij v Sloveniji, ki so prejela ta certifikat. BTC POTRJUJE SVOJO ZANESLJIVOST Podjetja, ki izkazujejo platinasto bonitetno odličnost, predstavljajo najbolj zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi poslovnimi partnerji. Platinasta bonitetna odličnost te- Certifikat platinasta bonitetna odličnost melji na računovodskih izkazih in drugih dinamičnih kazalnikih podjetja ter napoveduje nadpovprečno varno in uspešno poslovanje podjetja v naslednjih dvanajstih mesecih. Družba BTC se tako uvršča v sam vrh odličnosti slovenskega gospodarstva in potrjuje svojo zanesljivost v odnosu do poslovnih partnerjev -tako do strank, kupcev, dobaviteljev, kot tudi do zavarovalnic, bank in drugih poslovnih partnerjev. Certifikat prejmejo podjetja, ki imajo najvišjo bonitetno odličnost zlati AAA kar tri leta zapored. Bo- nitetna hiša Bisnode je leta 2019 prvič med vsemi gospodarskimi subjekti z zlatim bonitetnim odlič-jem izluščila platinasto bonitetno odlična podjetja. MED NAJUSPEŠNEJŠIMI PODJETJI V SLOVENIJI Med prvimi prejemniki najvišjega odličja v Sloveniji je bila tudi družba BTC, ki je letos s ponovno osvojenim prestižnim priznanjem znova dokazala, da spada med najuspešnejša podjetja v Sloveniji. IS, foto: arhiv BTC 12 Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 Zgodovina in narodopisje V ^r \ _ PETER WEISS Pri še eni podružnični cerkvi v župniji Mozirje smo, in sicer blažene Device Marije in svetega Roka na Brezju. Ignac Orožen (1819-1900) je zgodovino cerkve in malo tudi preteklost njenih vernikov kot nekdanji mozirski župnik obnovil po dokumentih iz različnih virov, sestavek o tem pa leta 1877 objavil v nemško pisani knjigi Dekanija Gornji Grad (Das Dekanat Oberburg) na straneh 207-210. Prevod z najnujnejšimi opombami, ki so zapisane v oglatih oklepajih, ter sliko in pripis o svetem Roku na koncu je prispeval urednik te strani. MARIJINA CERKEV NA ROŽNIKU ALI NA BREZJU [Pri Orožnu: am Rosenberge oder in Brezje.] Po pripovedovanju je tukaj prvotno stala kapela svetega Jošta in sedanja cerkev je baje (pred letom 1618) nastala kot prečna gradnja, pri čemer je obdržala tudi sedanjo usmeritev z juga proti severu. Stara kapela svetega Jošta je bila omenjena v gornjegrajskem samostanskem urbarju iz leta 1426, kjer je v dodatku na strani 166 zapisano: »Presberg vero mr. 20 gcen. sed modernus propter capellam s. Jodoci [= Mozirje dobiva pri kapeli svetega Jošta 20 pfenigov graške ali sodobne veljave].« Sedanja cerkev je sestavljena iz prezbiterija, v katerem je glavni oltar blažene Device Marije, iz ladje in iz dveh stranskih kapel, in sicer na vzhodu svetega Roka in na zahodu svetega Jošta. Največji shod pri tej cerkvi je 16. avgusta, na god svetega Roka. 1606 je srednji zvon ulil Elija Sombrak v Ljubljani, posvetil pa ga je knezoškof Tomaž [Hren]. 1618, 20. oktobra, je Jakob Hrašan kupil njivo, imenovano »Voljnjak«, ob potoku Sajda [pri Orožnu: am Scheidebache, torej ob Sajdi, ob Sajspahu], »ki je pripadala cerkvi naše Ljube Gospe na Brezju« [pri Orožnu: na Bresjah], in to za približno 40 goldinarjev. (Gornjegrajski urbar) 1631 je bilo pri kanonični vizitaciji [po latinsko] zapisano tole: »Cerkev svete Device Marije na Brezju [pri Orožnu: in Bresijah] ima v prezbi-teriju oltar svete Device Marije, 2., svetega Flo-rijana, na ženski strani in 3., svetega Jošta, na moški strani. Leseni oltar pred vhodom naj se odstrani in maš pod milim nebom naj ne bo več. Vpisanih je 34 maš, za katere dobiva župnik 4 goldinarje. Ima 4 njive, od katerih dobiva 2 gol- Ignac Orožen o Brezju dinarja in 20 kron, od vinograda 20 kron, ima pa tudi 47 krav in 30 ovc.« 1641: Iz tega leta je manjši zvon z napisom: »Vox ego sum vitae voco vos orare venite anno 1651 [= Glas življenja sem - kličem vas k molitvi - leta 1651].« 1668: »Cerkev blažene Device Marije na Brezju [v latinskem izvirniku: na Bresijach] je posvečena. Strop v ladji je lesen, sredi strehe je zvonik, naročilo [za prestavitev zvonika] pa je enako kot pri svetem Ožbaltu v Ljubiji [v latinskem izvirniku: in Lifai]. Na vzhodni strani ima naslikanega svetega Krištofa.« (Vizitacijski zapisnik [v latinščini]) 1690: »Cerkev blažene Device Marije na Brezju [v latinskem izvirniku: in Bresjah] nima vinograda.« (Vizitacijski zapisnik [v latinščini]) 1779 je cerkev dobila mali zvon. 1799 so iz župnijske cerkve prenesli sem stare orgle, ki jih je leta 1724 popravil Janez Janeček, izdelovalec orgel v Celju. 1812 so v Celju ulili veliki zvon. 1817, 21. marca, je Jera Franceljak, vdova Mra-kovnik - umrla je 22. marca 1817 na Brezju, sta- ra 78 let -, z oporoko zapustila svoj vinograd tukajšnji cerkvi za večno mašo. 1854 je bil izdelan nov oltar svetega Jošta, obnovljena pa sta bila tudi druga dva oltarja s priž-nico vred. 1857 je bila zgrajena sedanja zakristija. Dotlej je bila zakristija v pritličju zvonika, zgrajenega po letu 1668. 1858 je Janez Valher iz Trnavč dokončal nove cerkvene klopi. 1860 je Martin Cajhen, po rodu iz Trbovelj, naredil nove orgle z 10 registri, in sicer za 1000 goldinarjev. Tukajšnje stare orgle so bile prodane cerkvi v Ljubiji. 1863 so tu ustanovili mašni sklad za posestni-kovo hčer Magdaleno Keber, po domače Čeblar-jevo, ki je umrla 8. avgusta 1859, in to s 120 goldinarji kritja v državnih papirjih. 1866 je cerkveno predstojništvo za tukajšnjo cerkev kupilo vinograd na Rožniku, ki je mejil na tistega, ki ga je darovala Jera Franceljak. 1868 je vdova Rozalija Keber, rojena Pfeifer, lastnica Čeblarjeve kmetije, darovala 100 goldinarjev za večno mašo. Cerkev na Brezju (pri Mozirju) z zahoda SVETI ROK KOT PRIPROŠNJIK ZOPER KUGO Po cerkveni legendi je (bil) sveti Rok priprošnjik zoper kugo, ki je v Zgornji Savinjski dolini pustošila večkrat, predvsem pa pred letom 1683. Se marsikaj o takratnem dogajanju pri nas in v okolici se da prebrati v odlični knjigi Kuga na Slovenskem, ki jo je leta 1934 objavil Vladimir Travner. (Njen PDF se da zastonj dobiti v računalnik na spletni strani dLib.si.) Recimo na strani 124: »Takrat so nekatere rodbine popolnoma izumrle. Taka usoda je zadela na primer Vrhovnikovo hišo na vrhu proti Smihelu [nad Mozirjem]. Tu so umrli vsi razen ene dekle, ki je stregla bolnikom. Ko je pokopala na domačem vrtu zadnji hčeri lastnika, je podedovala posestvo.« Tik pred letom 1683 torej. Po tem valu kuge so ob cesti vzhodno od Ljubije postavili spominsko kužno znamenje, ki še stoji. Cerkev na Brezju je zaradi svetega Roka kot svetnika, specializiranega proti kugi, že od nekdaj posebej cenjena vse do danes, ko je povzročitelj koronske bolezni drugačen, ukrepanje proti njej in tesnoba med ljudmi pa sta podobna. Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 13 Tematska priloga INTERNET JE SPREMENIL NAŠE ŽIVLJENJE, TUDI NAKUPOVANJE Dostavimo tudi na dom! V zadnjih dveh desetletjih so se naše življenjske navade bistveno spremenile. Nekateri bi rekli poenostavile. Odprla so se spletna nakupovalna središča, z različnimi ponudniki spletnih nakupov in dostavo na dom. Življenje se je enostavno preselilo na splet. Na njem danes raziskujemo, iščemo odgovore, naročamo hrano na dom, koristimo in naročamo storitve na daljavo. INTERNET IN PANDEMIJA COVIDA-19 Zaradi razmer, povezanih s pandemijo covida-19, na primer vzdrževanje medosebne razdalje, zaprte restavracije in posamezne trgovine, možnost okužbe ..., se je v tem obdobju še več aktivnosti in storitev preselilo na internet. Spletna prodaja posameznikom omogoča nakupovanje življenjskih potrebščin od doma, podjetjem pa prodajanje izdelkov brez osebnega stika s kupci. OBSEG SPLETNEGA NAKUPOVANJA RASTE Kot je pred dnevi objavil nacionalni statistični urad, ima spletno stran 81 odstotkov slovenskih podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi. 50 odstotkov in več Slovencev, starih med 16 in 74 let, je v zadnjih treh mesecih opravilo vsaj en ali dva spletna nakupa v vrednosti med 100 in 300 evri. Najbolj zanimivo pa je, da se povečuje delež e-kupcev v vseh starostnih skupinah. KAJ KUPUJEMO NA SPLETU? Kot ugotavljajo pri Visi in Mastercardu, vodilnih svetovnih ponudnikih plačilnih storitev, sta obleka in obutev že leta daleč najpopularnejša kategorija, za katere nakupe se ljudje odločajo po spletu. Sledijo vstopnice, tehnika oziroma elektronika in knjige. V zadnjih mesecih, v času omejitev, je opaziti bistveno povečanje spletnega nakupa živil. Je pa res, da nakupovalne navade pogojuje tudi kraj bivanja. Spomladi, ko smo za nekaj časa doma ostali skoraj vsi, so bili med najbolj prodajanimi proizvodi kvas, moka in druge sestavine za peko kruha, gospodinjski aparati ter kasneje vrtno orodje in športne naprave. V mestih je bilo več naročanja hrane na dom. SPLETNO NAKUPOVANJE HITRO IN ENOSTAVNO Člani mlade družine Peklar iz Mozirja so na spletu naročali že pred epidemijo novega koronavirusa. Sprva hrano za pse in mačke, knjige, 14 Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 Tematska priloga zlasti tiste v angleščini, pa tehnično in računalniško opremo ter pisarniški material, nekaj malega tudi športne opreme, v času epidemije pa redno živila. »Tovrstno naročanje je enostavno, hitro in prihrani veliko časa. Ker smo doma v kraju, ki nima veliko specializiranih trgovin, je to tudi najbolj praktično, da se nam ni treba vozit npr. v Ljubljano,« je povedala mama Vesna. Pri Gošnikovih z Ljubnega se zadnje mesece odločajo za domače pridelke in izdelke iz zgornjesavinjskih kmetij (jogurti, kruh, moka, suhomesni izdelki ...), ki jim jih prav tako dostavljajo na dom. PREDNOSTI IN SLABOSTI SPLETNE TRGOVINE Enostavnost, dostopnost, možnost hitre primerjave izdelkov, predvsem pa cen, pestra ponudba, to so glavni razlogi, zaradi katerih se ljudje vse pogosteje odločajo za spletne nakupe. Glavne slabosti pa kupci vidijo v tem, da izdelka pred nakupom ne morejo fizično otipati, okušati, povonjati, preizkusiti ... To lahko storijo šele, ko je le-ta dostavljen na njihov naslov. Manj zaupljivi kupci se bojijo prevar in poneverb. PONUDBA Z DOSTAVO NA DOM S politiko skrbnega in zaupanja vrednega partnerja so kupcu nasproti stopili pri Kmetijski zadrugi Šaleške doline, kjer ob telefonskem nakupu na brezplačni številki ponujajo tudi brezplačno dostavo na dom. Vid Jerčič iz marketinga je povedal, da razvijajo tudi klasično spletno trgovino. Na kmetiji Spodnji Strmčnik iz Luč po dogovoru s kupcem želeno blago (domače jo- Viirniii olusu iti /ihljiii 111 htiilinin svetovanje terenu in oiilifcjvaiije 11'k «1 i L t a lini rti ;ili [iLutjrljr. UjiiijViiiu VHS in , ter poskrbimo (h Itovaš prostor zuijiL Bu^lj" na tel Jh §41 7211II! 7 Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 15 Tematska priloga gurte, mladi sir ...) dostavijo tudi na dom. Povpraševanje po njihovih domačih izdelkih se je v zadnjih mesecih precej povečalo. Enako opažajo na kmetiji Klemenšek v Solčavi, kjer so se odločili svoje suhomesnate izdelke (klobase, želodec, ocvirke ...) ponuditi kupcem v avtomatih. Ob že obstoječem v Mozirju so spomladi, ob prvem valu epidemije, dodali še enega v Nazarjah in tudi tam je prodaja dobra. SKRBI NA STRAN Z nakupovanjem po spletu in dostavo na dom prihranimo čas, zelo primerno je tudi za ljudi, ki iz takega ali drugačnega razloga sami ne morejo po nakupih. Vas skrbi, da zelenjava, sadje ali meso ne bodo sveži ali da naprave ne bodo delovale? Pomislite na to, da si naše trgovske verige in lokalni ponudniki zagotovo ne želijo nezadovoljnih strank, kajti konkurenca je enostavno prehuda. Urška Ernecl _ Pomlnlk KrnfTvorf.p. Att*tntt>v It* 11P 33« Gfrrf*JI &r*d K ■ / Mudimo sveže juneje. CeEečjo -n ivlnjtfco meso I / SLOVENSKEGA POREKLA. Govedina j« iz^4VINJS*/0' ŠALEŠKE dotinfl. i ■ DnmačW MORANA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 amtirt.moranj.si t-mail: irtfo(SimflrarTa.ji AI«Kas"der Stebluviiifc i ^ . Hanilje Hu, &rasimw Za razvedrilo VESELI VSAKA V SVOJO STRAN Blanka Božič, podpredsednica KD Gal (levo), in županja občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik na eni od letošnjih »korona« otvoritev likovnih razstav Božičeve in društva Gal sta svoj pogled usmerili vsaka v svojo stran. Koga sta gledali, ni znano, sta pa se veselili daril, ki sta jih prejeli. Božičeva šopek, Rebernikova likovno delo. KOMAJ SO GA DVIGNILI Tatjana in Miha Fajfar (levo) sta se vnovič izkazala kot donatorja nečesa dobrega za skupno najboljše. Rekordna bera njune potomke najstarejše trte z Lenta je letošnjo jesen navrgla obilno bero. Kar en škaf prvokakovostnih grozdov modre kavčine na njunem domu v Slatini. Celotno bero, ki so jo težkooooo dvignili župan in podžupan sosednje občine Mozirje, (z desne) Ivo Suhoveršnik in Jože Jelen, ter odličen vinogradnik in mozirski trški viničar Miha, sta namenila za »županov vinček«. Ko je mošt krstil svet Martin, je izbrane razveseljeval odličen vin, so se muzali trije veseli brači. DVA STA GA BRALA Steyerjeva trsa v vinogradniškem vrtu v Mozirskem gaju tudi letos nista ponudila pričakovanega pridelka za Alojzijevo vino. Na spominski Danijevi brajdi (po prerano preminulem skrbniku Daniju Grudniku) je zraslo nekaj več sladkih grozdičev, kot jih je bilo na voljo ob trgatvi. Dišeči traminec in radgonska ranina privabljata kune, kljunače in celo krščene berače že pred uradno simbolično trgatvijo. Sadjar in butični vinogradnik Lojze Plaznik (levo) in Dejan Grudnik sta imela ob letošnji trgatvi zares skromno, a častno opravilo, Danilo Steyer pa bo malo čaral v kleti na Plitvici. 32 Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 Križanka, Informacije MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Katherine Applegate: Drevo želja Rdeči hrast je dvestoletno drevo, ki nudi domovanje številnim živalskim vrstam, prijetno senco in zatočišče tudi prebivalcem okoliških hiš. V življenju ljudi ima posebno vlogo, saj ga kličejo Drevo želja. Ljudje prihajajo od vsepovsod, da na veje obesijo trakove z željami. Staro drevo njihove želje razume, saj je v dolgem življenju videlo že marsikaj, a ga današnji svet zna vedno znova presenetiti, tako negativno kot pozitivno. Roman, ki so ga odlično sprejele vse generacije, poudarja pomen prijateljstva, spreje-tosti, upanja, spoštovanja in sožitja. Slovarček: AT ROP IN ■ s'njp iz volčje iainje: AVGUR - -iinjfirrtiKj $ve(eniitin ■j(!dcr-±. daNTOn - francoski rsuraiyciüniir ({jecfgesj-. Rešitev prejšnje križanke t vodoravne)! STANDARD. PODNEBJE, AKA, BAUM, ALIOIA, HO, VINO. ST KAN. PASOLINI, SKAJ. OTESEK. KOKA. OST. DENOTAT. KILAVKA, VS LtNOtJA, OLtAl. ETIK, ORtNJ. ANDI, ZABALETA, AZIJEC. ATQ, URAR. TQNERA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 33 Mali oglasi, Oglasi ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče domače vzreje različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Svinjske polovice in prašiče za zakol, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodamo prašiče, težke od 120 do 170 kg; gsm 031/832-520. Mesnate prašiče od 100 do 150 kg za nadaljno rejo ali zakol, z možnostjo dostave, prodam; gsm 041/561-893. Prodam bika limuzin, težkega 150 kg; gsm 031/855186. Kokoši nesnice, cepljene proti osmim boleznim, prodamo in dostavimo; gsm 031/751-675. Prodam prašiča, okrog 220 kg, kuhana domača hrana; gsm 031/289214. Dve telici, stari 4 mesece, pašni, si-mentalki; gsm 031/506-100. Jagnje za zakol prodam; gsm 041/371-976. Prodam bikca simentalca, težkega okrog 150 kg; gsm 031/765-605. Prodam bikca RJ/LIM pasme, star 6 mesecev, eko, pašni za zakol ali nadaljno rejo; gsm 041/843-995. Prodam teličko ciko, staro 5 mesecev, cena po dogovoru; gsm 031/481-243. Prodam tri bikce simental in teličko, težko 200 kg; gsm 041/983-465. Prodam bika limuzin, težkega 150 kg; gsm 031/855-186. Prodam kravo simentalko, dojiljo s teličko, in oslico, staro 6 let, oslička, starega 6 mesecev; gsm 041/976-153. ŽIVALI - KUPIM Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam suhožamane obrezline za kurjavo, z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490, Prodam zimske gume z litoželezni-mi platišči, m+s, 185/55 R15; gsm 068/691-924, Prodam zimske gume 205, 16 col, s platišči; gsm 041/881-746, Strešne nosilce za golf VI, ugodno prodam; gsm 031/208-768, Prodam suha, cepljena, klafterska drva - bukev, gaber, možen prevoz; gsm 031/229-154, Mixer za poljščine, krompir, pesa itd, malo rabljen; gsm 070/870-321, ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Hrast in macesen, razne debeline, prodam, cena po dogovoru; gsm 040/362-591. Prodam novo mesarsko klado iz je-senovega lesa; gsm 031/800-852. Prodam suha drva, bukev in jesen; gsm 031/698-055. Prodam korenje, 50 kg, m. cena 1,5 eur; gsm 041/297-949. odlično ohranjen, 6.800 eur; gsm 051/346-768. Prodam mercedes benz vito 122, črne barve, avtomatik, 5 sedežev, tovorno vozilo, l. 5/2014, 195.000 km, servisiran, možna tudi menjava; gsm 040/684-238. DRUGO - PODARIM DRUGO - KUPIM Podarim gomolje 051/413-674, dalij; gsm Kupim stare mopede in motorje tomos, puch, dele in štirikolesnike; gsm 068/692-652. Podarim kotno sedežno garnituro in dva fotelja; gsm 041/95-95-18. NEPREMIČNINE Mlada družina išče kmetijo v Zgornji Savinjski dolini; gsm 031/297796. 34 Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 Oglasi Savinjske novice št. 46, 13. november 2020 35 Družinsko podjetje MVM SERVI V ponudbi pa imamo tudt ostala poslovna darfia. Več si lahko ogledate v spletnem katalogu www.mvm.sJ/dcrila BodHe letos med prvimi in se vašim poslovnim partnerjem zahvalite za sodelovanje na najboljši možen način. [HJe na grafičnem področju navzoče že od sredine osemdesetih let 20. stoletja. Sprva smo se v našem podjetju ukvarjali le s sitotiskom, kmalu pa smo zaradi naraščajočega povpraševanja svojo ponudbo razširili še na grafično oblikovanje in izreze napisov. V tistem času smo Mi prvo podjetje v tem delu Slovenije kf Je io lahko ponudilo naročnikom. laradi najnovejše tehnologije (n strojev, v katere v našem podjetju vložimo veiiko sredstev, vam lahko danes ponudimo še: vse vrste nalepk, digitaini tisk. velikoformatni tisk, sitotisk, izrez C NC, izrez raznih materialov, napisov In izdefavo reklamnih tabel, car wrapping (oblačenje vozil v folijo), UV lis k., tisk na majice, graviranje ,.. Ker je leto 2020 »posebno« tudi zaradi epidemije covida-19, smo ze adločifi. da podpremo lokalne podjetnike. V sodelovanju z restavracijo Lesnika iz Mozirja vam ponujamo dariini paket za poslovne partnerje. Saj veste, ljubezen gre skozi želodec. Vase naročilo ali vprašanje lahko oddate no naš mail ¡nfo@mvm.si ali po telefonu na ši 031 611 116.