Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitar jevi ul.b/lll
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Telefoni uredništva: dnevna služb« 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
rORiMKOTOlv^v) PoStnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v soboto, 11. aprila 1931	ŠTEV. 81 a	Cena 1 Din
Cele. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sara |evo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praea-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
dan zjutraj, razen dneva po prazniku
•i."-'',jB^tSiRfl* -


Nepremakljiv temelj
Ceškoslooaški tiskovni urad se brez dvoma moti, če iz nekaterih pojavov zadnjega časa sklepa, da javno mnenje v Jugoslaviji postaja bolj in bolj naklonjeno sodelovanju z Nemčijo. Vsaj v tem smislu, kakor ga očividno tu predpostavlja oficio-zni glas iz bratske slovanske republike, to nikakor ne more biti res, zlasti če upoštevamo sedanji mednarodni politični položaj, ki pomeni pač višek nesoglasja med nemškim in francoskim zamislom uredbe Evrope.
Zakaj to je pač aksiom vsake jugoslovanske državne politike, da ne more biti nobenega političnega sodelovanja z Nemčijo, dokler se smernice njene mednarodne politike nahajajo bistveno v nasprotju z onimi, ki jih kot nepremakljive osnove pravičnega miru in narodnega sožitja v Evropi zasledujejo Francija in njeni zavezniki. Med te zaveznike pa spadamo, kakor znano, tudi mi, ne samo iz čisto zunanjih razlogov zdravega političnega egoizma, ki so narekovani od političnega položaja danega momenta, ampak tudi, in to v pivi vrsti, zaradi iste politične miselnosti in istega notranjega pojmovanja javnih problemov. To je nas in vse slovanske narode, sploh, naj so bili še lako v zunanji in notranji, duhovhi zavisnosti od Nemcev, bitno vezalo z duhom francoskega naroda, odkar smo začeli živeti svoje lastno zavestno narodno življenje, postavljeno na temelj svobode, enakopravnosti in demokracije pa bratskega občestva vseh narodov. Ker se to naše gledanje javnega življenja ni nič izpremenilo, ampak se je v stoletni borbi z gosposkimi, potlačevalnimi in osvajalnimi težnjami ncin-štva le še globlje iu ostreje razvilo, in ker je naša narodna svoboda in državna odvisnost plod ravno te borbe, zalo nam že naš samoohranjevalni nagon brani misliti na politično sodelovanje z nemškim narodom, dokler ni on resnično in popolnoma iz-premenil svoje politične miselnosti.
Nihče ne more tako pravilno cenili vseh pozitivnih vrednot, ki jih je nemštvo bodisi vzgojilo in posredovalo, bodisi razvezalo v slovanski dušev-nosti, kakor mi, ki smo stoletja živeli z njim ne samo v politični odvisnosti, ampak tudi v najožjem kulturnem stiku, prepojevanju in izmenjavanju. Nihče pa tudi ni po lastni skušnji tako ostro in točno vpogledal velike nevarnosti, ki jo za slovan-stvo pomenijo gospodovalni instinkti germanskega plemena, njegov politični ethos, njegova vitalno najgloblje utemeljena žeja po nadvladanju drugih, v prvi vrsti slovanstva, pa naj bo že v tej ali drugi obliki. In zato mi tudi ne moremo biti tako primitivno naivni, da bi iz samega navdušenja za lake visoke pojave nemške kulture, kakor je bila brez dvoma nedavna razstava nemške umetnosti v Belgradu, prezrli druge pojave nemškega duha in mišljenja, ki, neizpremenjen po usodi minule katastrofe pruskega militarizma, prizadeva evropskemu kulturnemu človeštvu vedno večje skrbi in ne ovira samo mirne ustalitve razmer, ampak tudi preporod Evrope na resnično krščanskih in demokratičnih načelih. No rečemo, da ni veliko globoko prosvetljenih duhov v Gernianiji, ki ne bi za takim idealom odkrito stremeli, toda duha naroda niso prekvasili in usmerjenost nemškega povprečnega človeka je zlasti slovanstvu prav tako globoko nasprotna kakor je bila pred strašnim polomom leta 1918., čeprav se to nasprotstvo javlja danes v drugi obliki.
Ce iz tega preidemo na čisto konkretno politično podobo, ki nam jo danes nuja naš kontinent, vidimo našo tezo dokazano na vsej črti. Bodisi pod krinko najradikalnejših človečanskih, pacifističnih ift kolektivističnih gesel z ene, bodisi po neprikriti nacionalistični, plemenski ter reakcionarni propagandi z druge slrani se nemški politični duh udej-stvuje danes v isti smeri ko pred padcem hohen-eolernske hiše. Največja slovanska država, Rusija, je danes še bolj odvisna od nemškega vpliva nego pod carji, in mužiki bi pod sovjetsko diktaturo ne mogli udejstvovati načrta revolucioniranja Evrope. Je ne bi izvajanja vodili legijoni nemških tehnikov in duševnih delavcev, katere zavestno ali nezavestno vodi tendenca, da bi se ta razvoj preusmeril v korist velike nemške države in njenega političnega ter kulturnega prvenstva. Vsak nemški človek v inozemstvu je več ali manj v službi revanšnega nagona poražene predvojne Nemčije, ki živi dalje v podzavesti vsakega svojega narodnega člana, pa naj je cilj te revanše vpostavitev viljemovske velike Nemčije ali protifrancoski blok od Moskve do Rima ali pa gospodarska penetracija Balkana ali pa karkoliže; na vsak način se niti reakcionarna niti boljševiška nova Nemčija ne bi mogla uresničiti drugače kakor j>o zopetnem zasužnjenju Slovanov pod germansko nadvlado sveta. Niti najbolj odkriti nemški demokrat ne more zatajiti svoje antipatije do Češkoslovaške ali do Poljske, izvzemši samo malo število najbolj izbranih duhov. Pa če bi vse to še ne moglo brezugovorno dokazati naše trditve, mora končno prepričati o njeni pravilnosti slehernega Slovana tajna nit, ki veže Nemčijo z Italijo neglede na zasužnjene brate v južnih Tiro-lah. Pa če Nemci niso čisto brezčutni napram preganjanju slovanske manjšine pod Italijo (za kar smo jim hvaležni), so vendar popolnoma gluhi, kadarkoli se sproži vprašanje domorodne slovenske manjšine na Koroškem, medtem ko ne nehajo prisvajati sebi peščice umetno ustvarjenih nemčurjev v nekaterih bivših štajerskih mestih. Naj kdo še lako slmpatizira z nemškim narodom, ki jo v mnogih ozirih — samo ne v političnem! — v resnici vreden simpatij, tega ne bo mogel nihče prezreti, da se nemški narod do današnjega dne duhovno ni odpovedal niti eni sami pedi zemlje ali enega samega atoma svoje bivše politično ali gospodarske »interesne sfere«-, katero je imel po svojem osvajalskem gonil pred vojno. To je neutajljivo dejstvo, od katereora je naša politična usmeritev napram
Fronta proti germanizmu vstaja
Francozi izprašujejo vest ontm, hi so zakrivili porast germanizma v Evropi Odkod neodločno stališče nekaterih vzhodnih držav?
Pariz, 10. aprila, ir. Francosko javno mnenje je bilo med vsemi državami v Evropi najbolj iskreno ogorčeno nad zavratnim poizkusom Avstrije in Nemčije, postaviti Evropo pred izgotovljeno dejstvo, da ima izbirati ali med 1'anovropo, v kateri bo prevladoval nemški blok, ali pa ined anarhijo. V nobeni drugi državi se to javno mnenje tudi ni tako iskreno in kritično izjavilo o najrazličnejših vzrokili, ki so dovedli do nepojmljivega dejstva, da se je deset let po versajskem miru naenkrat pojavil v Evropi predvojni nemški blok z vidno napadalno tendenco proti vzhodu. Ako pogledamo nazaj skozi vsa časopisna mnenja zadnjih tednov, bomo opazili, da so si Francozi v prvi vrsti izprašali vest samim sebi in da so šele potem prešli na kritiko drugih od Francozov neodvisnih faktorjev, ki so sokrivi sedanjega neljubega napetega položaja v Evropi.
Očitki, katere je moral slišati Briand od listov vseh struj, so značilni za nenadno prebujenje samo ohranilnega čuta francoskega naroda. Briand vodi skornda vse povojno desetletje francosko zunanjo politiko in preko nje posega odločilno v mednarodno politiko. Kot takemu predbacivajo popolno ne-poznanje zgodovine ter neko poetično naivnost v ocenjevanju mentalitet onih narodov, s katerimi je imela Francija v zgodovini največ opraviti. Pred-baciva se mu, da je s svojim neutemeljenim optimizmom uspaval francosko javno mnenje, si odtujil simpatije držav Male autante, ki mu iz življenjskih razlogov niso mogle slediti po njegovih kri-vuijastih zračnih potih. Njega delajo odgovornega za to, da se je germanizcin zbudil iz povojne letar-gije ter prešel k olenzivi, zato ker nikjer okrog sebe ni videl nepremostljivih ovir za dosego svojih ambicij. Zato je zelo karakteristično, kako so vsi vodilni listi brez izjeme odločno izstopili z zahtevo, da mora Francija opustiti vsako poetično sanjare-nje v zunanji politiki ter priti na dan s konkretnimi načrti, kako hoče rešiti v duhu pravice evrop-
sko vprašanje, ker samo na ta način bo zopet zbrala okrog sebe vse države onstran nemškega bloka, ki vidijo v Franciji svojo nesebično prijateljico in za-ščitnico. Zelo značilen je v tem pogledu tudi skrajno oster nastop predsednika republike, ki je v Nizzi naravnost dezavuiral zunanjega ministra in njegovo v meglo zavito politiko. Najprvo je domovina, tako je vzkliknil, potem pride šele drugo.
Francosko časopisje pa zadnje dni tudi nič ne štedi, kot zgoraj omenjeno, s kritičnimi ocenami zadržanja ostalih evropskih držav napram nemškemu bloku. Tako beremo v »Volonte«, da je Mala antanta ravno v trenotku, ko bi morala vršiti svojo važno politično funkcijo, odpovedala, ker ie od nje samo Cehoslovaška zavzela odločno protinemško stališče, med tem ko sta ostali dve zavcznici še v stadiju nerazumljivega oklevanja. »Eclio dc Pariš« se bavi z istim vprašanjem ter dostavlja, da Mala antanta razen takrat, ko jc bilo treba izgnati kralja Karola iz Budimpešte, sploh nikdar ni funkcionirala; tako je lani na sinajski konferenci odpovedala zvestoba čclioslevaške, ker se je ustrašila žrtev, ki bi jih morala doprinesti, ako bi se bil ustvaril carinski blok držav Male autante; tako je odpovedala tudi sedaj vsled rezerviranega zadržanja Jugoslavije in Romunije, katerim Nemci ponujajo zapeljive gospodarske ugodnosti, ako sc njim pridružita. »Avenir« se naravnost čudi, kako jc mogoče, da si je znala Nemčija pridobiti v tako kratkem času toliko prijateljev ravno v onih krajih. ki so najbolj izpostavljeni, in proti katerim jc bila svoje dni in bo zopet v bodočnosti v prvi vrsti obrnjena osvojevalna ost nenasitnega germa-nizma. Nekateri socialistični listi, kakor »La Vie Ouvriere« namiguje, da se je Francija zamerila nekaterim vzhodnim državam ravno radi tega, ker je francoski kapitalizem stanovitno odklanjal vse prošnje za posojilo, ki so prihajale od vzhoda. Sedaj pa da so iste države hotele pokazati francoskemu kapitalu, da ga ne rabijo in da lahko računajo
na denarno pomoč od strani Nemčije. To je, piše Pietri v tem listu, edina pravilna razlaga za zadržanje vzhodnoevropskih držav napram germanskemu bloku, zadržanje, katero bi v drugih prilikah in v drugih okoliščinah vsak trezen politik moral smatrati za samomorilno in škandalozna. Drugi listi pa spet izražajo upanje, da bo čistilni ogenj, skozi katerega mora trenotno iti francoska zunanja politika ter njene vzhodne zaveznice, odstranil vsako nejasnost ter izvaril kristalno čisto ljubezen med vsemi civiliziranimi državami in narodi, ki so se nedavno še borili za svojo pravico in za svojo svobodo.
Vendar enhrat
Pariz, 10. aprila. AA. Lava! je imel daljši razgovor z Briandom. Po poročilu listov sta razpravljala o vprašanju carinske zveze med Avstrijo in Nemčijo. Francija bo dovolila za poljedelske pridelke srednje-evropskih in vzhodno-evropskih držav razne prednostne carine in bo šla v tem sklepa tako daleč, da bo prelomila s sistemom največje ugodnosti. Francoska vlada je opustila prvotno namero, da organizira zvezo podonavskih držav s sodelovanjem Francije in z izključitvijo Nemčije.
Bankrot Briandove politike
Pariz. 10. apr. kk. Govor predsednika republike Doumerguea v Nizzi, o katerem se je povsod mnogo pisalo, je razkril že več mesecev znano nasprotje med predsednikom republike in francoskim zunanjim ministrom Briandom. Trdi se celo, dn Briand ravno zato ni spremljal Doumerzuca na potovanje v Tunis, da mu Poiimergue svojih očitkov ne bo vrgel v obraz, Bankerot Briandove politike je tako viden, da se je predsednik republike smatral prisiljenega, da to oficiclno izjavi. Doumer-gue je pred svojim odpntovnnjcm zvonil z alarmnim zvnneem .da svari pred nevarnostmi Briandove zunanje politike.
Sokol oproščen poštnih tak
ir>
Belgrad, 10. apr. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o oprostitvi poštnih taks Sokola kraljevine Jugoslavije.
§ 1. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije in njegove enote: sokolske župe, sokolska društva in kmetske sokolske čete so oproščeni plačevanja taks
za navadne (nepriporočenc) piseihske pošiljke (pisma, tiskovine, blagovne vzorce iu poslovne dopisnice) v medsebojnem uradnem dopisovanju in v dopisovanju z uradnimi oblastmi.
§ 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obveznost pa dobi z dnem razglasitve v »Službenih novinalu.
Iherski polotok se (ve&e
Revolucija izbruhnila na Portugalskem in se razširila na Azore
London, 10. aprila. AA. Iz Lizbone poročajo, da je vladalo tamkaj ves včerajšnji dan in minulo noč veliko razburjenje Londonski krogi, ki imajo trgovske zveze z Lizbono, so prejeli vest, da so pripravljali v mestu revolucijo. Policija je v Lizboni. v Oporlu in v drugih mestih aretirala veliko oseb, ki so bile v zvezi z revolucionarnim odborom na otoku Madeiri. Med aretiranci je več bivših ministrov, Po ulicah Lizbone križarijo oborožene čete. Druge so v vojašnicah v stalni pripravljenosti. Odkar je bil Manuel odstavljen, je izbruhnilo v Portugalski že 22 revolucij. Poročajo, da je veliko meščanov, ki so bili udeleženi pri zaroti, v vsej naglici zapustilo mesto. Nezadovoljni častniki v Lizboni in v Oportu so objavili proglas, v katerem očitajo sedanji vladi, da je s silo zatrla vse državljanske svobodščine. Zarotniki so nameravali proglasiti splošno stavko v glavnih industrijah v prestolnici in v drugih večjih mestih in tako izzvati revolucijo.
Madrid, 10. aprila. AA. Upor na otoku Ma-deira je čedalje bolj resen. Tukajšnji politični krogi menijo, da je ta upor del splošnega revolucionarnega gibanja. Čete, ki jih je poslala portugalska vlada minuli teden proti upornikom, so položile orožje in brzojavile vladi v Lizboni, naj odpravi diktaturo in obnovi ustavo.
Po poročilih s severne portugalske meje, 60 revolucionarji na otoku Madeira v stalni zvezi z uporniki v severni Portugalski. Policija je aretirala zadnje dni veliko oseb. Poročajo, da so v Tagusu še vedno usidrane dve transportni ladji in ena križarka, ki so odplule v sredo na otok Ma-deiro, ker vlada nc zaupa v zanesljivost teh čet.
Lizbona, 10. aprila. AA. Poročila z Azorov pravijo, da so se ti otoki pridružili revolucionarnemu gibanju v Madeiri. Posadki v Punta del Gado in v Angri de Heroismo sta razvesili revolucionarno zastavo. Ministrski svet je imel dolgo sejo, po kateri jc izjavil, da je zvestoba čet, ki so bile odposlane proti revolucionarjem, nedotaknjena. O bojnih operacijah ni bil doslej izdan noben komunike.
. Lizbona, 10, aprila, kk. Vse vojaške posadke Azorskih otokov so se pod vodstvom tjakaj pregnanih politikov pridružile revoluciji. Bojne ladje, ki bi imele odpluti na Azore, da udušijo vstajo,
ležijo še vedno v liz.bonskem pristanišču, ker se posadke nočejo odpeljati. Položaj se vidno po-ostruje. Vsa javna poslopja so zasedena. Policija je pripravljena. Straže krožijo po mestu na tovornih avtomobilih. Uredništvo lista »Republica« jc bilo zaprto. Mnogo oseb je bilo aretiranih, med njimi tudi zmerni levičarski politiki in časnikarji. V Lizboni se zbirajo vojaške čete Vodstvo upora na Azorih je v Parizu v rokah lige, katere načelnik je bivši državni predsednik Bernardino Machado. Zaenkrat pa je v Lizboni in v Oportu še vse mirno. Neki letalski častnik bi imel biti aretiran, pa je ušel s svojim letalom v Madrid.
Madrid, 10, apr. kk. V Barceloni je zopet veliko vznemirjenje. Videti je, da so oblasti pričakovale kakšen napad, ker se okolica mesta straži najostreje. Na vojaškem letališču so pripravljene strojne puške. Zdi se, da je to v zvezi z govoricami, da namerava letalski major Franco zopet kak napad. Danes so vdrli štirje možje, maskirani, z revolverji v podružnico katalonske banke v Barceloni in oropali banko za 15.000 pezet. Po činu so lahko neovirano odšli. V Madridu so bili danes veliki shodi brezposelnih, ki so zahtevali zaposlitve in kruha. Pozneje je prišlo do izgredov pred lokali nac. napadalnih oddelkov. Pri tem je bil s strelom ranjen en študent. Mnogi se bojijo, da bo v nedeljo, ko bodo volitve, prišlo do velikih spopadov. Veliko zanimanje vlada za te volitve in za njihov izid. Republikanci so si svesti zmage, posebno v mnogih manjših podeželskih mestih, nasprotno pa tudi inonar-histi z vsemi sredstvi delajo za svojo zmago.
Kam krene Madjarsha
Berlin, 10. apr. kk. Budinipeštanski poročeva-lec. »12 Uhr Blatta< javlja, da je romunski princ Nikolaj očitno v avtomobilu obiskal Budimpešto in da se v j>olitičnih krogih živahno razpravlja o toni, da je namen njegovega prihoda ta, da bi v Budimpešti prepreT priključitev Madjarske k av-slro-neniški carinski uniji in da bi nasprotno Mad-jarska pristopila k francoskemu načrtu nasprotne carinske unije južnovzhodno-evropskih agrarnih držav.
Nemčiji slejkoprej bistveno odvisna in ostane, dokler so ne izvrši resnična in do zadnjih osnov življenja segajoča preorientacija germanskega plemena — kar se namreč tiče njegovega pojmovanja odnosov do drugih narodov, ki so njegovemu naj-notranjejšemu občutju ostali slejkoprej manjvredni, dasi bo teoretično vsak Nemec lo v najboljši veri ogorčeno tajil.
Jugoslavija, ki živi z veliko nemško državo in narodom v odkritem prijateljstvu, si želi z njim
čim ožjih in plodotvornejših kulturnih stikov, gospodarskih zvez in čim večjega razumevanja, se pa v svojem vitalnem nacionalnem interesu ne more in ne sme v političnem mednarodnem pogledu oddaljiti od smernic, ki so narekovale politiko Ivorcev verzajske mirovne pogodbe in ki izvirajo iz. duha in pojmovanja javnih problemov demokra-lične Evrope, katero je našemu bistveno sorodno. Zato vznemirjenje češkoslovaškega tiskovnega urada k sreči nima stvarne uodlaoo.
Svetova agrarna konferenca
Budimpešta, 10. aprila, ž. 18. t. m. bo svetovna agrarna konferenca v Londonu. Konferenci bo predsedoval Ferguson. Na konferenci bodo zastopane vso agrarne države sveta. Do sedaj so se prijavile USA. Kanada. Argentina in Sovjetska Rusija. Vse druge agrarne države sveta bodo zastopane po skupni delegaciji, 7. ozirom na to, da so interesi vseh teh drŽav enaki. Na konferenci se bo sklejialo o konstitiicfjI mednarodnega poljedelskega odbora, kateri bi imel regulirati eksport vseh agrarnih držav.
Mariborsko defavstvo trpi
Maribor, 10. aprila.
Težak je položaj, v katerem se nahaja mariborsko delavstvo v poslednjem času. Našli so se ljudje, ki so šli med delavstvo in mu prigovarjali, naj proti svojim delodajalcem, ki so mu v teku zadnjih 3 let ukinili pravico glede nadnr, vloži tožbo. Več ali manj prizadete so različne industrijske panoge. Zgodilo se je pa ludi, da so podjetni inrlu-strijci reagirali na ta način, da so v teh težkih časih brezposelnosti, delavcem kratkomalo odpovedali službo. Šli so še dalje in napravili trden sklep, da nobeden izmed njih ne sprejme odpuščenih delavcev v službo. Gre za približno 2000 delavcev Kdo naj njih deci daje kruha? Gotovo ne tisti, ki so jih odpustili, pa tudi ne tisti, ki so v trenotnem afektu šli in naščuvali delavstvo, da je napravile ta korak brez predhodnega pomisleka od strani ljudi, ki so v ozadju. Zato je treba tembolj povda-riti hvalevredno jiobudo mariborske Jugoslovanske strokovne zveze, ki je v enem glavnem teh obratov dosegla z intervencijo to, da so se napovedane odpovedi za dobo štirinajst dni ukinile, pač pa naj se zajamči ureditev vprašanja glede izplačila nadut na podlagi pogajanj med predsedstvom Delavske zbornice kot zakonite predstavnice delavstva in pa Zvezo industrijcev. Da se te težke razmere ublažijo in da se popravijo velike napake nekaterih, sc je včeraj vršil v Mariboru sestanek, ki je v ožjih krogih rodil lep uspeh v gornjem smislu. Vsekakor je treba dati priznanje ljudem, ki so iz ozkih temeljev svojega socialnega razgledovanja ublažili grozeče odpovedi.
Besedovski toži
Berlin. 10. aprila. AA. Bivši tajnik sovjetskega poslaništva v Parizu Besedovvski, čigar alera je svoječasno vzbudila svetovno pozornost, je tožil narod nosocia I i stični list >Volkischer Beobachter« zaradi razžaljenjn časti. List je Besedowskega ostro napadel, ker je slednji očital jiarodnini socialistom, da so dobivali podporo iz Rusije. Časopis imenuje Besedowskega ničvredneža in mu očita, da je živel več let na stroške ruskega ljudstva v izobilju in zbežal šele iz ruskega poslaništva, ko ga je ruska policija pozvala na odgovornost
»Grof Zeppelin"
Kairo. 10. apr. A A. Po naglem jioletu se je »Grof Zeppelim pojavil nad prestolnico 13 ur pred napovedanim časom. Vrgel je na mesto pošto. Obvestili so ga, da niso priprave zn pristanek še končane, nakar je zrakoplov izginil proti Gornjemu Nilu in se vrne na letališče Alniaza jutri zjutraj. Tu je zbrana ogromna množica, ki bo pričakovala zrakoplov, da vidi njega pristanek. Pojav zrakoplova nad Kairom je zbudil med prebivalstvom silno senzacijo. Slrehe so bile polne občinstva in n» ulicah je zastal vee promet
Dražbeni oklic.
Dne 10. majnika ob 8 se vrli v fupnilču na Trebelnem dražba, na kateri se odda delo: poprava zvonikove strehe.
Stavbeni odbor na Trebelnem.
Uprava trsnic
tvrdkc Clotar Bouvicr v Gornji Radgoni
ima lc še omejeno število prvovrstnih cepljeni« belega Burgundca, Renskega rizlinga, Muškat-nega Silvanca, Laškega rizlinga, Biser Csaba in Neuburgerje na podlagah Riparia Portalis, Riparia Bcrlandieri, Teleki 8B in Solonis Riparia 1616 naprodaj. Seznam in cenik na željo brezplačno na razpolago.
NOVO!	NOVO!
Ravnokar je izšla, knjiga o
Beneški Sloveniji
Dobi se v knjigarnah. — Cena 20 Din.
Usodno naprodaj
Proda se 10 minut od glavnega kolodvora enonad-itropna hiša, ki ima 8 sob, 4 kuhinje, 4 shrambe z verando in balkonom, klet kakor tudi 4 drvarnice, traven vrt za zelenjavo. Hiša je nova ter še ni popolnoma dogotovljena, 12 let je davka prosta in se radi preselitve proda za 145.000 Din, 20.000 Din je vknjiženega. Resni reflektanti se naj pismeno tglasijo pri Francu Kacu, trgovcu v Zgornji Bistrici, pošta Slovenska Bistrica.
MALI OGLAS!
V»to drobna vrvttca l-SO Din «11 vnaka beirdn SO por. Na|man|il ofj!aa » . S Din. U|jlaal na<I devet vrstic ae raiuua|o vik. Za odgovor anamkol Na vpraian|a brea znamke ae odoovarlam«)
I!
Mužbodobe
Mesarski pomočnik
j veSč tudi sekanja v mesnici, se takoj sprejme. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3845.
Služkinja
neomadeževane preteklosti, dobra kuharica, ki je vajena pranja, posprav ja-nja sob, krpanja perila in drugih hišnih del, se išče za 3 člansko družino. Poštenost pogoj. — Nastop službe takoj ali vsaj do 24. aprila. Oglasiti se treba pri Fr. Vidicu, ravnatelju Hranilnice kmečkih občin, Ljubljana, Miklošičeva cesta 21 od 8—1 ali na Dunajski cesti št. 61, pritličje od 2—6.
Krojašk. pomočnika
dobrega — iščem. Franc Brtoncelj, Selca nad Skof-jo Loko.
Vajenca
čvrstega in zdravega, poštene rodbine, sprejme v trgovino z mcSan. blagom Andrej Kos, Bizeljsko.
Trgov, pomočnika
specerista ali slične stroke, 18 do 22 let starega, povsem simpatičnega, v vsakem oziru zanesljivega, pridnega in poštenega fanta, z lepim in pri-kupljivim nastopom napram strankam, sprejmem v dobro, stalno
Organist in cerkovnik
Cecilijanec — išče službo. Vešč je tudi posojilniške-ga in občinskega tajništva. Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravi te«a lista pod št. 3916.
Pekovski pomočnik
mlad, išče službo s 15. aprilom. Gre tudi na deželo. Ivan Kovačič, Slomškova ulica 14.
Pošten begunec
resnega značaja iSče službo kot nočni čuvaj ali v kako trgovino. Vajen |e opravljati tudi s konji. Na zahtevo položi kavcijo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3926.
čebelnjak
s čebelami po zelo ugodni ceni naprodaj. Kamrica St. 15, pri Mariboru.
Prodamo
dobro vpeljano trgovino s specerijo na prometnem prostoru. Naslov: A. J. 204, Celje, poStno ležeče.
Moško dvokolo
dobro ohranjeno, poceni proda Velkavrh, Tržaška cesta, Glince 53.
Šofer
z dvorazredno trgovsko šolo, zmožen vseh popravil, išče mesta. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Trezen« št. 3928.
Odrasli in otroci
se zelo uspešno zdravijo za čiščenje in e sveženj? krvi s „FlQOLOM". Dobiva se v vsaki lekarni, po pošti pa ga razDOšilju proizvajalec: Lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2/44, 3 stekl. s poštnino 105 Din, 8 steklenic 245 Din. 1 steklenica 40 Din.
Razpis
Krajevni šolski odbor v Št. Petru pri Novem mestu razpisuje zidarska, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, ključavničarska, steklarska, pe-čarska, slikarska in pleskarska dela, ki jib bo izvršiti pri dozidavi in prezidavi šolskega poslopja v St. Petru. Dela se bodo oddala posameznim podjetnikom ali pa tudi skupnemu podjetniku. Načrte, proračune in vsa pojasnila je dobiti pri šolskem upravitelju v St. Petru. Rok za vlaganje ponudb je do 25. aprila 1931.
Krajevni šolski odbor v Št. Petru pri Novem mestu,
dne 8. aprila 1931. L Kržišnik, poslovodja. Franc Bevc, predsednik.
takoj ali s prvim majni-kom, za Maribor. Pogoj tudi nemščina v govoru ter dober računar. Prednost imajo podeželski. Le oglasu odgovarjajoči naj se javijo osebno dne 12. t. m. dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« v Mariboru.
Občinski tajnik
in organist, izvrsten pevo-vodja, 7. večletno prakso, neomadeževane preteklo-„.v„. voiaščine prost, sam-službo s'ceŽa stanu, želi preme
Sprejme se
od 15. maja do 15. sept. prvovrstna, perfektna
hotelska kuharica
niti mesto. Službo nastopi tekom enega ali dveh mescev ali pozneje. Fven-tuelno prevzame tudi cer-kovniško službo. Naslov v upravi pod št. 3909.
Upokojen uradnik
verziran, prevzame takoj oskrbništvo vile ali hiše. Pogoji ugodni. Naslov pove uprava pod št. 3913.
•dflMci
Čez štiri dni
lahko tudi Vi začnete delati, ako hočete, ker Vas mi zaposlimo v Vašem bivališču za mesečni pavšal Din 2.000 in provizijo. Kolckcija vzorcev 28 Din. — Pogodbo pošljemo na željo takoj. Ponudbi je treba priložiti znamko za odgovor. — Commercia, Osijek.
Železni stebri
na betonskih podstavkih, se prodajo. Lepa prilika za ograditev vrla. Cena nizka. Poizve se: Strma pot 8.
Fiat 509/A | Tovorni anto
Stirisedežna limuzina, ae' dobro ohranjen, ie kupi, takoj po zelo ugodni ceni ( Naslov v upravi »Sloven-proda radi nabave odprtega voza. Ponudbe na Celje —i poštni predal 84.
Nov šivalni stroj
se proda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.500.
Posestva
Stavbna parcela
v Vrhovčevi ulici, druga poleg kavarne Krapš, naprodaj. Poizve se v upravi pod št. 3873.
Kupim malo posestvo
z gostilno na prometnem kraju. — Ponudbe pod »70.000« št. 3889.
»Singer« šivalni stroj
dobro ohranjen, pod ugod-
Kmetija
se proda ali da v najem radi družinskih razmer z vsem inventarjem, kjer se lahko redi 5 glav živine. Janez Kuhar, Naklo pri Kranju.
ca« pod St. 3907.
K U P I M 0~
takoj 1 in pol do 2 tonski
tovorni auto
malo rabljen, po možnosti brez karoserije. Ponudbe pod St. 3906.
iEms
Philipsov jubilejni pianino
s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana, Cojzova cesta 9.
nimi pogoji naprodaj. Na- Lepo Zemljišče S hiŠO slov v upravi »Slovenca« pod št. 3925.
Čamernikova šolerska šola
Liubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast koncesiionirana Prospekt zastonj. Pišite ponjl
Stopar Ivan,
rojen v Gojačevem na Goriškem, naj javi svoj naslov na: Dr. J, Vrtovec, Maribor, Koroščeva ul. 3.
Jermen ice, cevi
in poljske vozičke prodam. Naslov v upravi pod št. 3923.
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev, prevzame vsa rezbarska in po-zlatarska dela
A. Kos
v izmeri 9000 m5 ob Zaloški cesti v Moste, poceni proda Franja Snoj,' Ljubljana, mestni trg 25 Prešernova ulica št. 30, |
Ljubljana.
Dva pianina
nova, z najfinejšim glasom, ceno prodam, tudi na obroke. Zima, \Volfo-va ulica 10,1.
Deklica
z dežele, stara 17 let, išče službo kot začetnica v pomoč gospodinji ali pa z dobrimi referencami in ; k otrokom. Cenj. ponudbe-navedbo plače. Ponudbe ] na naslov: Baštolc, Moj-
na ogl. oddelek »Slovenca- pod »Kuharica .
TOVARNA MIL~A
potrebuje
strana.
Mladenič
23 let star, lepega vedenja, pošten, z znanjem nemščine, vešč tudi korespondence in računstva, išče primerno službo za takoj ali do 20. maja. Ponudbe na upravo pod »Trajno hvaležen«.
za izdelavo škatelj za i_
toaletna mila t. zv. Tapetniški pomočnik
kartonažnega mojstra išJe deIa Gre tudi k pri_
Ponudbe na upravo St. 3932.
pod vatni stranki. Metod 2i-rovnik, Zg. Šiška 135.
Razpis
&
Meblovano sobo
oddam s 14. aprilom. — Dr. Kodre — Staničeva ulica 3, Bežigrad.
Gospoda
sprejmem takoj na stanovanje. Naslov pod št. 3835.
Stanovanje
3 do 1 sob, solnčno, na prometnem kraju v Ljub-jjani, iščem. Ponudbe pod »1. maj 1931« na podružnico »Slovenca« Maribor.
Stanovanje
2 do 3 sob, po možnosti •• mestu, išče boljša družina za vsako ceno. Podrobne ponudbe z navedbo cene na upravo št. 100
Stanovanje
dve sobi, parket, kuhinja, shramba, kabinet, elektrika, vodovod in pritik-line, se takoj odda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3914.
Krugno moko in
rženo moka
▼eHno .»e?o, kupile rolo neodno prt
A. VOLK, LJUBLJANA
Resltera cest*
Enonadstropno vilo
z vrtom v letovišču Laškem prodam. Naslov v upravi pod št. 3924.
i.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
(nasproti magistratu).
ta.
T«, /fciir
/JuA<V
V ormoški redovni bolnišnici je umrl na velikonočni ponedeljek 6. aprila t. 1, po silnem štirimesečnem trpljenju popolnoma boguvdan
Fr. Marijan Bezek Ord. Telit.
cand. theol. bogoslovne iakultete v Inomostu.
Vsem udeležencem pogreba bodi izrečena prisrčna zahvala. Imenoma se s preudano zahvalo še spominjamo g. P. Lacknerja S. J., ki je pokojniku nudil ves čas bolezni preobilno duhovno pomoč in tolažbo deloma osebno deloma v pismih, ter g. vzgojnega vodje M. Stularja iz St. Vida in črnuSkega župnika g. Tomelja.
Ljubljana, 10. aprila 1931.
KRI2ANSKI PRIORAT.

Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje
oddajo zidarskih, železo-betonskih in težaških del
za palačo na vogalu Gajeve in Beethovnove ul. v Ljubljani.
Potrebni načrti, proračuni in razpis se dobe pri podpisanem uradu od 15. t. m. dalje med uradnimi urami za 200 Din.
Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do 23. aprila 1931 pri podpisanem uradu do pol 12 dopoldne.	/
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani,
Elegantno stanovanje
s 5 sobami in vsem kom-fortom, nasproti parka v centrumu Ljubljane, se j odda za avgust t. 1. Po- | nudbe na upravo »Slo- j venca« pod »Avgust«.
Pekarna
in nekaj zemlje se da v najem s 1. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3901.

m
Avto - limuzina
Chevrolet šestsedežni, iz-boruo ohranjen, se radi gospodarskih razmer zelo ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 3785.
Belem barvaste
ploščice
za
in oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje
nalcciiete
UMIRIM
TRG. DR. Z O. Z.
Liubljana,
Dunajska cesta 36/11. Telelon 27-16 Drzolovl: Material
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Ludvik Tschada
uradnik Kranjske hranilnice v pokoju
dne 9. aprila ob 4 popoldne, previden s tolažili svete vere, nenadoma mirno ilmrl, Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 12. aprila 1931 ob 4 popoldne izpred hiSe žalosti, KarlovSka cesta 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Lfabljana-Innsbruck-Graz-Novo mesto-MelIweg, dne 10. aprila 1931.
ŽALUJOČI OSTALI,
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg. drug« vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 350 Din kg. Razpošiljam po poStnem povzetiu. L BROZOV1C - Zagreb, llica 82 Kemična čistil-niča perja.
Proda se
nekaj velikih lovorjevih dreves (visoki) s posodo 250 cm. Krona v prerezu 140—150 cm. Zelo primerni so za vrtne restavracije, kavarne in hotele, za vhode pri vilah itd. -Poizve se: Marijin trg 4, Ljubljana.
Bencin motor
nov, na vozu, s krožno žago za žaganje drv, rezanje slame, ca mlatiti in dr., v skupni teži 400 kg, 5 k. s., prodam. Ogleda se: Sp. SiSka, Celov-Ska 96, Ljubljana VII.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, očka, sin, brat, svak in stric, gospod
FRiUI ROZMAN
višji činovnik, postajenačelnik
v petek, dne 10. aprila 1931 ob pol 2, previden s tolažili svete vere, v 51. letu svoje dobe, boguvdano umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 12. aprila ob 16 na novomeško pokopališče. Novo mesto, dne 10. aprila 1931.
Žalujoči ostali.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ltahliiinl: Karal C*>a.
izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Fran« Kiemtar,
Stev. 81.
»SLOVENECv, dne 11. aprilu 1931.
Stran 3
Prva pot novega tramvaja po Ljubljani
Ljubljana, tO. aprila.
Kakor smo že včeraj poročali, je prispel v Ljubljano novi tramvajski voz, ki so ga davi pričeli izlagati. Že ob 7 zjutraj so začeli delavci snemati stranske stene tovornega vagona in pripravili vse potrebno, da ga bodo potegnili z vagona na poševno rainpo tovornega kolodvora. Najprej so poskušali z dvigalnimi vreleni dvigniti voz in ga spraviti na podložena U-železa. Ker bi se pa voz pri tem brez dvoma močno odrgnil, so opustili to namero in poklicali na pomoč tovorni avto. Sele okrog pol desetih je prispel na pomoč težki tovorni 6 tonski avto ekspedicije Turk, obložen s 4 tonami kamenja. Ce bi bil avto namreč prazen, bi se pogonska kolesa avtomobila najbrže samo sama vrtela in kopala mehka tla, tramvaj pa bi se ne premaknil.
-uvorni avto vleče tramvaj z rampe.
Na vagon in rampo so položili najprej lepo število okroglih jeklenih cevi, na te pa dve traverzi v obliki črke U, ki naj bi služili tramvaju kot provizoričen tir. Priklenili so avto z dolgo močno verigo na tramvajski odbijač. Avto je potegnil in počasi de-cimeter za dccimetrom je lezel težki voz na traverzi. S"\eda stvar kljub temu ni šla tako enostavno. Podloženi traverzi sta bili prešibki in sta se z veliko vnemo zvijali, tako da je trajalo debelo uro, preden je •stal tramvaj na rampi. Na veliko nesrečo je bila 5e rampa močno založena z iztovor-jenim blagom. Vendar se je avtu posrečilo, da se je zmazal iz zagate in kmalu nato so priklenili tramvajski voz ua avto tako, da ga je potegnil postrani z rampe. Okrog 11 je bil tramvaj končno obrnjen pravokotno na železniški tir in je bilo mogoče misliti na hitrejšo ekspedicijo tramvaja. Med tem so pripeljali par novih močnejših traverz, ki so bile za tramvaj dosti močne. Cevi, na katerih so se doslej peljale tračnice, na katerih je stal nepremično tramvaj, so odslužile. Odslej so vlekli tramvaj po tračnicah, kar je pospešilo prevoz. Kakor hitro se je pripeljal tramvaj z enega para traverz na prednji par. so delavci dvignili zadnji dve traverzi in jih položili zopet spredaj in avto je zopet potegnil. V ljubljanskih cerkvah je zvonilo poldne, ko je bila vsa karavana še 10 m pred mitnico.
Naenkrat je zagrozila novemu tramvaju huda nevarnost. Mitničar ni namreč dovolil, da se uvo/i tramvajski voz v Ljubljano, dokler ne bo plačana mitnina 2.500 Din. Zapeli so tclcloni in zadeva sije rešila tako, da tramvaj sme v mesto, glede niitni-ne pa se bodo gospodje še dogovorili. Ob nol I je prispela ekspedicija na Masarvkovo cesto, kjer sta tramvaj sprejela seveda tudi dva zastopnika policije, ki sta odslej budno čuvala nad razvojem dogodkov in mirila navdušene gledalce, ki so priha-ali v vedno večjem številu in otipavali cel voz taco, da se pozna na zeleno pobarvanem krovu tramvaja cel daktiloskopski arhiv. Lkspedicija je šla naprej po Masarykovi cesti proti zadnjemu postajališču cestne železnice. Delavci so prelagali tračnice v potu svojega obra/a, tramvaj pa je lezel po 10 in 10 metrov naprej. Ob 'A na 3 pa je potegnil avto tramvaj zadnjikrat iz traverz, to se pravi v tir cestne železnice. Okrog 300 ljudi je prisostvovalo temu svečanemu dogodku, kdo bi štel glave,, ki so gledale z oken. Tu je novi tramvaj zakrivil že prvi malenkostni karambol. Delavec je peljal na ročnem vozičku prazen sod, njemu nasproti na jc vozil kolesar. Oba pa sta gledala mesto predse, v tramvaj in krasno trčila. Hitro sta se pobrala oba, kolesar je popravljal osmice v kolesu, delavec naložil zopet sod, nič se nista kregala, saj je bil kriv tramvaj.
C
Tramvaj na provizornih tračnicah.
Medtem so montirali še zadnje sestavne dele v ftovi voz, tako zaščitne deske ob kolesih tramvaja in ob pol 4 je prvikrat potegnil tramvaj sam od sebe. Za radovedneže povemo, da je ta ekspedicija, ki je za drugič dala par lepih naukov, stala 4000 Din. Novi voz ima še drugo zanimivost, namreč najdaljšo vožnjo, ki jo je kdaj napravil potnik na tramvaju. V njem se je namreč pripeljal monter tvor-nice Brod na Savi, ki se je torej pripeljal v tramvaju iz Broda do remize na Zaloški cesti. Posebno ponosno so ogledovali voz šišenčani in Vičani, češ kaj boste Ljubljančani, pri nas pa bo vozil takle tramvaj. Zastopniki tvrdke Siemens in nekateri člani maloželezniške družbe, ter seveda še nekaj ljubljanskih firbcev je vstopilo v voz. Ne smemo pozabili konstrukterja prof. ljubljanske tehnične fakultete ing. Feliksa Lobeta, ki je spremljal voz na prvi vožnji. Vseh prvih potnikov je bilo dvajset. Naprej jc vozil stari rdeči voz št. 12, za njim pa
novi s št. 15. Nešteto glav je ugibalo, zakaj ima novi voz št. 15. To lepo številko ie dobil veliki prvenec zato, ker imamo v Ljubljani že 14 pogonskih tramvajskih voz. Novi voz je korajžno zapeljal proti Dunajski cesti. Za njim pa jo je ucvrla brzonoga mladež in cela jata kolesarjev. Povsod, kjer je vozil novi voz, so mu delali pešci pravi špa-lir in ko je ob Figovcu srečal tramvajski voz, ki je vozil na drugem tiru proti kolodvoru, so bile šipe v starem vozu v resni nevarnosti, da ne popokajo pod pritiskom nosov, ki so jih zvedavi potniki pritiskali ob nje. Dočim je novi voz na starem tiru razmeroma močno tresel, to pa zato, ker so stare tračnice že tako izrabljene, da je vozil tramvaj le še z vencem kolesa po zarezi tračnice. Na prenovljeni progi od Fvrope do pošte pa je peljal kot po maslu. V Prešernovi ulici pa bi v resnici kmalu prišlo do karambola. Pred novim vozom je peljal v presledkih 15 m običajni stari rdeči voz s potniki. Tam, kjer dela proga ovinek, se je prvemu tramvaju umaknil voznik z vozom. Kakor hitro je bil tramvaj mimo, je pa zavil nazaj iia tir, ker najbrže ni slišal, da vozi novi tramvaj za njim. Prav malo je manjkalo, pa bi doživeli na prvi vožnji karambol. Situacijo je rešil nadmonter tvrdkc Siemens, ki je z izredno duševno prisotnostjo skoro v trenotku zavrl tramvaj. Na frančiškanskem mostu so se vsi radovedneži; ki so ogledavali dela na Ljubljanici, svečano obrnili in gledali kako vozi v spremstvu kolesarske kolone novi tramvaj čez most. Vsa vožnja je šla brez nesreč in par minut
SniofrcR 5ep
uvs '*r> .•»/'Tt. a-
je profil Conlinentul obroča. Izredno siguren v teku iu eleganten na pogled.
čez % na 4 je pripeljal novi voz čez vse ovinke srečno v remi/o. Vožnja je dokazala, da na starem izrabljenem tiru po inestu novi vozovi nc bodo mogli voziii. Zato najbrže tudi naslednjih vozov ne bo še takoj iz Broda na Savi, vsaj dotlej ne, dokler jih ne bo mogoče namestiti v uovi remi/i v Šiški, ali pa vsaj na novi progi v Šiški. Konstruk-ter ing. I obe je z vozom i/redno zadovoljen. Polita točno 1050 kg in ima 20 sedežev, 12 stojišč v notranjosti in i4 ua obeli pločnikih. Vstop v voz je vedno zadaj, izstop spredaj. Ce nič drugega, bodo brez dvoma kritizirali Ljubljančani to novost, ki bo omejevala njih osebno« svobodo. Pa pustimo vsakemu svoje veselje.
hoveijskih rudnikih delo zopet ustavi eno
Za nedoločen čas
Trbovlje, 0 aprila. Cenlralno ravnateljstvo TPD je v sredo dne 8. t. m. razglasilo delavstvu revirjev v Trbovljah in Hrastniku nastopno:
»Vsak čas pričakujemo železniških naročil, ker jih ni. Vas obveščamo, da boste praznovali toliko časa, dokler naročil ne dobimo. Ako pa vas bomo rabili jirej, vas bomo obvestili.-
Kakor sedaj čujemo, bodo rudarji vsaj do torka dne 14. aprila praznovali, ker država za svoje železnice ne jemlje j>rnv nič premoga. Do sedaj inm delavstvo storjene tri delavne dni v tem mesecu. Ce se bo delalo v torek in sredo drugega
tedna, bo imel rudar v petnajstih dneh 5 SiMov. reci 5 krat 40 Din — 200 Din. Odtegljaj znaša 120 Din, lako bo čista plača na petnajst dni. reci iu beri HO Din. Pa še to ni sigurno, če se bo delido to perijodo Se 2 dni. Kako naj vendar ti ljudje žive sebe in voččlansko družine z KO Din na pol meseca?
Rudarsko delavstvo kliče: Merodajni čaiitclji, zganite se! Rudar je v obupu za življenje. Kje so sedaj vsi oni. ki kaj radi trpljenje rudarjev pomi-lujejo? Sedaj stopite na |ilnn, če ji' v resnici tako. kakor ste dostikrat pisali in govorili. Torej sedaj pokažite!
Na pogorišču človeških src
Z ena umorila moža in zažgala truplo ter h šo
Maribor. tO. aprila 1931.
Temna in neprijazna jesen-ka noč jc leglu nad mirno vos loko. Pretresljivi klici v daljavi: pori! gori!, so nenadoma turobno <xljek-nili |ki vasi. Bog požarno hrambe je strahotno prebudil ljudi, ki so legli k počitku. V svitu plamenov se je bližal, i kraju počann i h korakov emu /en«k i nostnva. ko je nemi hujše zažarelo
Lenart, predsednik senat«
in >e je vdrl stroji, so prihiteli lyidje, du bi rešili, kar I>i sc še rešiti dalo. Ženska s prisiljenimi solzami v očeh je prosija, naj ji rešijo moža iz plamenov. Krepke roke so vdrle zapahnjena vrata in z nadčloveško požrtvovalnostjo iztrgale plamenom zoglenelo moško truplo.
Kmalu pa -<, sc začele ru/nušati govorice, do jc žena sama usmrtila moža in nato zažgalo hišo. kar je oblastvom (kilo povod« k uvedbi |N(sto|Ninja proti Žniila rjovi. Prav |»osebno jva so nu to kazale ugotovitve sodne komisije. Včeraj jc Žnidarjcva sedela pred tukajšnjim velikim senatom na zatožni klopi.
Kaj pravi obtožnica
Obtožnica pravi, da je osumljenka Amalija 2)iidar dne 22. novembru I9">0 najprej ubila svojemu moža z nekim topim orodjem, najbrže s sekiro, nato pa hotelu zabrisati sled groznega dejanja s tem, da je zažgala hišo. v kateri jc radi |>ožara njegovo truplo zoglenelo. Kako se jc moglo to grozno dejanje zgoditi?
V prijateljstvu.
V obtožnici sc navaja, dm se je Žnidarjcva |K>ročiki januarju meseca 1925 z 20 let mlajšim delavcem Ivanom Žnidmrjem. V prvih dveh letih svojega zakonu sta se dobro razumela in živela v medsebojnem zadovoljstvu. Ljudje so jrh imeli zelo radi, ker sta bila oba dobra iu pridna delavca. Ona jc delala kot dninarkn pri kmetih, on jxi jc hodil delat v maj&perško tovarno. Ko sc je zvečer vračal od dela je vedno prijel za to ali drugo delo. Meseca maja 1950 sta se preselila v Kočo posestnika Ivana Vračka v Loiki pri Framu.
Razdor.
Tedaj sc ie v rodbinskem življenju pričelo nenadoma krhati. V z. rok prepirov je bil tudi
nezakonski otrok, ki g,i je imela /nidarjcvn šo pred no «c je poročila. Žena je iz dneva v dan postajala noratVovoljnejša. Med dolom je pri Perkovih in Vračkovih večkrat pripovedovala, da bo svojega možu ubila. Vendir niso pola-gali ljudje na to noliriic več je važnosti Prepiri so se vseliolj ponavljali. Žnidarjovn se ji- jela pritoževati pri ljudeh, dn jo njen mož večkrat pretepu in d« lazi zn drugimi ženskami /clo jo je liolelo, dn je njen mož prihajal večkrat domov vinjen, d« s i ravno ni |>of>ivnl po gostilnah. I ampak ga je menda opijanilo vino. ki ca je i dobival, pri kmetih kakor pnč dajejo običajno delavcem piti. Vse lo. ljubosumnost in pa da i prihaja mož domov vinjen, je povzročilo, dn jc kakor nnvajn obtožnica dozorela v ženi strus-na misel, da umori svojega moža.
Tajna noči.
Bilo je dne 22. novembra I93n. ko jc prišel mož okrog 19 domov. Vinjen lx>j<la ni bil. Did.il jc čez dnn pri sosedu. k jr-r «o mu dali po večerji pol litra jnbolčtniku iu malo žganja. tropinkov mlajši sin. ki je šel kmalu z« njim. in tudi mimo hiše. trdi. (hi ni slišal v hiši nobenega pre-
Ilira. Kuj se je omenjeno noč zgodilo med zn-tonccm«, ui jasno. Ponoči je zgorela liišu iu s Irišo vred tudi Žnfclnr. Na podlagi ugotovitev in domnev sodne komisije je možno skleniti sledeče: Žnidnr je prišel utrujen domov in k mahi legel na svoje ležišče. Ko je mož zadremal, jc bržčas /grabila sekiro in e« z enim sumim krepkim udarcem pobila. i*o je mogoče sklepati i/ tegu. ker je sodno komisija ugotovila, dn je imel nu levi strani glave jMiškodlvo. ki izviru oči vid no od udarca < sekiro. Nato |ki jo najbrže zažgala hišo in zbežala v smeri proti Petkovim, kjer je prosila zn |>onioe. ker jo I hiša v plamenih. I juti je. ki so prihiteli gasit kočo. so videli, kako se jo počasnih kornkov bližala hiši, nato jih pa profila, naj rešijo živež. o možu pa. ki so gn objemali plameni, je dejala nekako: Sodnj j>n jo naredil hudič, kar jo mislil. S težkim naporom so izvlekli ljudje iz. |x>gorišč« truplo njenega moža, ki |xi jo bilo že najiol zoglenelo.
Kako pripoveduje dogodke žnidarjovn
Orožnikom, ki jim prvotno ni hotela |Kxln1i nobene izjave, jo pri zasliševanju dejala, da je mož prišel omenjenega dno pijan domov in da jo začel že prod pragom preklinjati, nakar jo stopil v kuhinjo. (K>grabil za burkljc in jo hotel z. njimi pobiti. On« pa da je /bežala od hiše. Za njo pu da jo |K>toin vrgel petrolejko, kar jo povzročilo ogenj. Zbežala jo proti Petkovim, odkoder jo potem čez nekaj minut opazila, d« gori hiša. Vendar s|xxlbija te njene trditve okolnost, da so imeli j>ri /nidarjevih samo eno petrolejko, ki so jo našli pozneje na [»ojforišču popolnoma nepoškodovano Razen toga so «e našli nn pogorišču tudi sekiro, ki jc pri Žni-darjevih pa niso imeli, kar ljudje votlo, ker si jc vedno sproti hodila izposojevut k sosedom, če jo je |K>t robova In.
Pred sodniki
Pri današnji razpravi je obtoženka slejkoprej odločno zanikala vsako krivdo v smislu navedb obtožnice. Za razpravo je bilo opaziti izredno zanimanje. Senatu jo predsedoval ss. Lenart, /emljič, dr. Lešnik, Kolšck in Ažinan prisedniki. Obtožbo je zastopal dr. Dev, zagovornik dr. Miihleisen. Sodna izvedenca dr. Zorjan in dr. Pavlič. Obtoženka je slabotne postave, kmetsko oblečena, suhljata. Govori nekam jecljajoče. Na vsako vprašanje, ki ga ji stavi predsednik oziroma drž. pravdnik odgovarja s stereotipnim: Ne, nisem. Tudi kriva nisem.
Predsednik: Kako je torej pravzaprav z Vami; trikrat sle bili zaslišani in v.akokrat so Vaše izpovedbe drugačne.
Obtoženka molči
Predsednik: Odkrito mi povejte, kdo je ubil potem Vašega moža..
Obtoženka: Jaz ga nisem. Predsednik: In potein tista petrolejka. Ljudem, ki so gasili, iu pozneje tudi orožnikom ste izpovedali, da jo je pokojni vaš mož vrgel za vami. Na pogorišču pa so našli petrolejko celo in nepoškodovano. Kako jc to inogoče. ako ste imeli pri hiši samo eno petrolejko?
Obto/enka sploh ne gre v bistvo vprašanja, ampak se izogne z jecljajočim: »Tega. nisem pravila.«
Predsednik: Kaj pa sekira, ki so jo našli
na pogorišču. Saj svoie sekire niste imeli
Nami ktnik driiinm pravilnika dr. Drv
Obtoženka: -O tem ne vem ničesar.«
Predsednik: •Pravijo, da sla se i možem vedno prepirala. Kaj pravite k umu?«
Obto/enka. -Prepirala sva se; saj ni čudi, če so ga ljudje sunl.ili, n.ij gre od mene stran in na) rajoi gre drugam /a hlapca.•
Predsednik: Potem pripovedujejo tudi, da *t« okoli pri sosedih govorili, da ga boste ubili.«
Obtoženka: Pred živim Bogom in pred Vami, gospod predsednik, se /aklinjam, da nisem trga nikjer in nikdar govorila.«
Predsednik: 'Ali niste tega pravili Vrečkond dekli?«
Obtoženka: »To ni res; pač pa sem ji rekla,
da bi ga oklolutala, če bi imel kakšne druge ženske.« «
OlitoJenl a je bil* n|i«nimn na dosmrtno jef« » trajno ifgtibn čustnih prav ir.
Smrtni obračun
IS Irtnn žrtev
Mur«J<n 'šobo*«. 9. aprila.
Krvavega pretepa « smrtnim izidom v Slovenski krajini žo precej doluo ni bilo. Velikonočni torek zjutraj krog potih se ie tudi to
/•.•o lilo.
Velrk o nočni |>ondoljok |K>poklnc so se podali štirje fantje v Giilicrju v neko gostilno, kjer jc bila plesno veselica. Na potu «o naleteli na gručo fantov Ko so sli mimo njih, je eden izmed onih izrekel nuejiroti njim neko j»sovko. Kdon izmed štirih jo nato vzplnmtel in je pso-vača tako sunil, da so jo zvrnil na tla. Nntc so šli dalje, Fantu pn jo bilo kmalu žal. da jr nastopil tako surovo. Vrnil se je k onemu, katerega jo sunil in ga jo prosil zn odpuščanje. Oni mu jo odpustil. Fantje so prišli v gostilno, začeli so piti, plesati in kmalu so popolnima pozabili na to. kar se jo na cesti zgodilo. V go-stilni so ostali celo noč. Domov so sc podali šele zjutraj krog petih. Razume so. dn je zn-vžito pijač i precej očito kazala nad njimi svojo nioe. Bili so veselo ra/.položeni in niti niso o|vuz.ili, k.i j -o je prod njimi godil«. lli|>onia skoči pred ii | i li nekaj fantov. Bili so oboroženi s koli. Preden so so ti zavedli, za kaj gre. so j k) glavah in hrbtih žo odmevali udarci. Najprej je bil lurjKiden fant. ki jo prejšnji dan sunil onega |>sovača. Na glavo jo dobil tak udarec. da se je zvrnil nu tla. Ker gn napadalel tudi zdaj niso pustili pri miru. mu jc skočil nn pomoč bratranec. IS lotili Nodelko Jožef. Sedaj so po njem jMilali udarci. Kmalu je imel razmesarjeno vso glavo in je bil potolčon tudi po ostalem delu telesa. Izgubil je zavest in jc obležal kakor mrtev. Ko «o nopndalei zagledali kri in so videli, tla se fant več no zgane. <o zbežali.
Ljudi, ki jih je jvrivnbil na kraj pretepu I-rik. so otrpnili, ko s,, zagledali grozni prizor. Pomagati ranjencu niso mogli. Nezavestnega so naložili na voz in so ga pripeljali v tukajšnjo bolnišnico, lu so poskusili vso. o vsaka jx»moč jo bila brezuspešna. Fant nI več prišel k zavesti in jo to noč izdihnil.
Slučaj jo razburil vso okolico. Nanovo so ttv iga odločn i prošnja, da treba vso veselico prejiovedati. Na ilru^i strani jxi se sliši tud' vprašanje, kako morejo starši pustiti 18 letnega otroka nn veselico in ni it dopustiti, da tam razgraja celo noč.
Naše diiaštvo
Akad. cerkveni zbor bo imel prvo rodno vaje drevi točno oh pol 0 v samost. pevski sobi. Vsled uujuoga povabila je vaja zelo važna I — Pevovodja.

Brutalni cinizem fašističnega tisia — Raznaroditev Slovanov bo Umalts
dovršen
XMii»i. 10. npr. Corrlere delili S^ra priob?tl]e danrS zaključne* misli svoje ankete o položaju v Jullfrtd Krajini. Člankar pvilli stii. naj se po lvoji polici »s k i prtlifk in s Itinnsičnliti nožem i/.reže orjtianška ran«. <ln se ho slovensko prebivnMvo čutilo varno pred orjunaši. ltlm je ie to uvidel iu v ta. namen poslal v Trsi nove iiiiličuc rele, Ivi Itodo krilo hrbet obmejne milite in tako razširile zastraženi« pasu. Zgrešeno je bilo na primer u -la-novMl v Tolminu !oven»ko gimnazijo (ta gimnazija j« bila vendar italijanska! Op. ur.), Id sc je pozneje spremenila v ognjišče slovanskega ireden-tiuua in ai jo radi lega ukinili; i/, nerazumljivih razlogov pa je bil la ukrep pozneje preklican. Napačni) je bilo podelili sit venskim dijakom oficirsko časi. Na drugi strani pa je ludi potrebna previdnost in zgrešeno je nastopati proli celoii, kadar ■V prizadeta samo določena vrsla prebivalstva, ker ,.-»> s leni plikuzujo zlo v še širši obliki, kakor je v rosilita, Vsa!; razuinuik naj e ne smatra za so-vružnika ilulije. temveč ločili je Ircbn pviuirr od primeru. Saj jo /nuno. da <«o Slovani spaiirai in da r njihovo apatičnost izrabljala že \\>lrija. Slovenci na Krasu in na Goriškem .-:o že po naravi lin ije reda, ki . i želijo predvsem mirti. Ako l>i staršev ne ščuvali H.lovens';i učitelji, bi radi pošiljali svoje otroke v italijanske šole, zato je trebu -iovomtko Učitelj-Ivo iztrebiil. V ti namen ie bilo odstranjenih že 300 uČileljev. (V resnici je bilu /.,. nad K!::» slovenskih učiteljev izgnanih. Op. ur.) V so politiko na Primorskem je Ireba voditi po is:ili načelih, kef je prdblenl v vseli primorskih pokrajinah isti. V ta namen /n treba ukiniti prepoved, ila un sme prcVekt i« ene j-rovinee v drugo brez
fzrcčflcSa dovoljenja vlade. Tako .-<> bodo pretekli lahko dogovorili zn enotno postopanje proli Slo-vnnuin. Dobro bi tudi iiilo postaviti med osrednjo
vlado i n .julijskimi pretekli nekak pusredovalui organ, ki bi dajal eno!ne politične smernico rscui prsfrkloin. V Julijsko Krajino je treba pošiljali
jirvovr-tuo ura d niš Ivo, ki bo delalo Italiji časi.
Ako hoceino, da nas bo svet spoštoval, moramo skrbeti, da se naš vjiliv raztegne tudi onkraj mejo kot nekako izhlapevanje mogočnosti, pravice, blagostanju in civilizacije. Potrebno je, da onkraj meje porečejo: Poglejte, kako živijo dobro V Italiji, kako

je vse popolno! Priseljevanje Italijanov je treba ju. pešiti, a v Julijsko Krajino naj se ne pošiljajo jtižiijaški eleiuenii, leinveč Italijani, ki lahko prilagodijo podnebnim razmeram. Zaključek: /elo verjotno Je, da ho nuša politika v Julijski Krajini ilieirgla v kratkem času, nc d« bi bile iri-lm čakali se tretjega roda. popolno raznaroditev Slovanov. Toda danes, ko prevladuje \ leh krajih balkmi'! a strahovlada o.I onkraj meje, je mogoča samo politiku aktivne, odločne in nepopustljive obrambo naših pravic, pravic kulturnega narodu in velesile, skralkn; politika železne pesti.
slov. n*Mia<
V Goc.ct so pripravi a~ti zaszdo nadškofu JzgSicu
Podbrde, 10 apr. O napadu ua braniš!.ega župniku Kosa ua praznik sv. Jožefa se doZnavajo še le podrobnosti: fašisti so videli v praznovanju praznika sv. Jožefa v Štanjelu znak solidarnosti z molitvami, ki so >e ta dan opravile v Jugoslaviji po naročilu jugoslovanskih škofov za Slovane v Italiji. Smatrali mi za tu odgovornega braniškcga župnika Kosa in ga radi tega napadli, ko se je pc-! '«! s kolesom proti H a nič i. Udarili so ga lit vrgli na tla ter mu grozili z revolverjem. Napad Je izvršil postajni načelnik iz Štanjela v družbi dveh drugih.
Napaden je bil tudi lalko Ferjau>ič. župnik v Vrabca h. ko se je 25. marca vračal U (»uiiic, kjer je prisostvoval proslavi 25 letnico škofovae.ia goriškega nadškofu.
Proli nadškofu Jegliču je goriška policija pripravila razne š i kane za slučaj, da bi se prikazal v (lonci ob priliki 25letnice škofovanja Fr. Sede ju. Po vseh hotelih je poslala agento z Jegličevo sliko i:i ukazom, naj brž ko bi ta oseba zahtevala prenočišče. obvestili policijo. — Ko jo Za Isto sloves-iir.-T šolski nadzornik Mondino dal ukaz. naj imajo goriške šole prosi dan, jc prefckl Ticiigo Izdal na-proien ukrep.
Za Slovence ni zakona Kadi dogodkov v ssbeto 28. marca, ko so fašisii razbili uapiso vsem goriškim Slovencem, trgovcem, odvetnikom, zdravnikom ju drugim, so prizadeli trgovci prijavili škodo goriški policiji. Odgovorili so jim, da je Io polilična reč icr ni:1) hoteli vzeli ovadbe na znanje.
hi
Kristus - španska stena zu boga
Vehementen siapatl slovitega madžarske n Jezuita nn kap! u>*iv<~m „Biižu sv vesoljni potop soci&lnr; revohic^C"
Budimpešta, 10. aprila, d. Katoliška revija Mtfgvar Kultura je v svoji zadnji številki priobčila scnzučijoncltn članek bivšega provincijala mad-iarske jezuitske provincije iu znanega sociologa patra Elemera CsabassVa. Priznani socialni delavec zahteva v svoji razpravi bolj odločno socialno politiko in več načelnega zanimanja za socialne probleme, ki vstajajo. I ako pravi med drugilu, da dc-lavec tllnia snmo neoporekljive pravice, anipak naravno*! dolžnost zahtevati za se iu za vse člane svoje družine človeka vredno eksistenco. Kristus m kakšna španska stena, za katero bi se radi skrivali bogati, karieli, trusti, borze in banke iu odkoder bi izkoriščevali revne. To so znane rcsuice, ki izvirajo iz evangelija samega, toda svel kljub vsem izkuslvoiu in prtbridkini razočaranjem se noče izpregledati. Nasa sodobna družba note videli znake kaosu, ki sc približuje iu v katerem upajo reveži, ki so vsled svoje bede prišli ob vsatio vero, najii izenačenje pravice. Kapitali/cm se brani ne
samo vseh moralnih reform r.n> ■ .. i > , • dar-skili reform, ki so potrebne, ako si lioec človeški red prihraniti grozote bližajočega se kataklizma. Ce bo to še naprej trajalo in ce kapitalizem nn noben način ne bo hotel razumeli svojih socialnih dolžnosti, bo povzročil vcsoiiiii potop neizmerne socialne revolucije, v kaleri bo Utonil. V vseh lako imenovanih višjih družabnih krogih, ki ss imenujejo katoliške, manjka popolnoma vsako razumevanje za va/uost tega problema. Nekateri listi, ki citirajo ta članek, pristavljajo, da je vehcinrnteil izpad patrn Csnbassya samo prvi strel v velikem organiziranem napadu, ki ga hoče izvršiti katoliška akcija ua socialnem polju, jiočenši z obletnico ctt-ciklike -Rerum iiovaruiiu, ki sc bo proslavljala v maju. Magyarsng celo piše, da se katolicizem oborežuje za odločilni boj proti komunizmu, češ da sta danes ua svetu samo li dve sili in da razun katolicizma človeštvo nima sredstva, ki bi moglo zajeziti poplave komunizma.
Kako živijo Italijani v Jugoslaviji
Anheta »Slovenca" o položaju Italijanov ob naši obali
n.
Kri.
aprila.
\ kr
M
• fiji bivajo Italijani talino \ uie-«ti) l\i!.n ki je e lin kraj * Juge.-!.: vi ji, kjer je itulijunv'k» i;relii\al>tM) \ večini \ mislecu llabti j«* ludi lickuj Italijani". I i. li -'M. »in r so pnvs -d v vseli tnc4ih in vaseh izključno Hrvati, ki že >. I davnine uživajo pravico tar. lo-\eii-^au i * ■ / i k i pri službi l>-./ji v . • j i 11 c erkv.ih.
\U sto !\r' - je okoli ls.M> ,in:. Oii u li je 770 ju-goslovikuov. . -tali -i. li iliiani. ni -ieer je me I njiiiii okoli Tlil) iuli jiin-kili dl/.ttvl janov. i5i) |k> jii^osl.nanskili.
Itidijiinski di/,ni Ijiini iiiuijo svojo ilirlraz-rciiiio osnovno št.le. »voj olniški vrtee iu -dro-kovno šob, /it deklcin. t,, v/.di<ii)e lega C idtlirale lliiliniin , ki ima s-.oj sedež v Sjilliu. svvjo podiii/.nico ludi v Krku. Nn ituliiuuski <oli p«; n« u jejo i/ključno iltilljnnski učitelji in iičiteljh e i/, llnllje. tudi \ elouank uredil v n po 3 uri v velikem ru/redu duhovnik itnlijiiUstvC na-redueUi i/. Ilulije.
Veriiikie.n, ki nc razumejo hrvatskega jeziku, je liila \ K.i»u »alka/ani cerkev «v. Kvi-ribo. stui:i. iiekdiiuja. \ lenim riiinnnskem sledil »•/i<hlli.i. siuliia i crkcv Krške -k:>lije. Na Iki i , -e lik s-.dunji: "le,lite ivikVc ter Ima f-ii »\oitil. /, njo.
('••rkev s\. Kvirina iin.i sVoictra JirsilUlcsi rciktoi ju. sedaj v <>«cbi p. n. g. (.). I.e.marda \ i-ilulie... ki zna peileklu:, italijansko ter jo kot rektor nepe-r.-ilnn podrejen škofu » Krku. Suei pu Ivori v-.e mesto ono samo župni jo ter -n veiniki i,beli mil :><lnusti v v-ell žnnliill in lua-tirnih |m-lili p.ilii-jeui /upniku v Krku.
V	cerkvi sv. Kviriun sc «>pr<iv I jn jo /n vernike italijaildic ntirodltosti \-n duhovna opravila, ki spadajo v jnalročje veoKili <!olžno-ti iu negovanja verskega življenja.
lii imajo redno vvko ncdeiju /ju;raj sv. mašo in italijansko pridigi), popoldne pa zopet itnlij.titski kršeuiliski nauk iu italijmi-s-k" p.ipid-duilsko ;r>božiii.»t. Pcleg lega imajo v teku šolskega leta \ «: '.!> nedelj i <ib 0 še posebno s\. ina-o in italijansko pridigo za čilsko mlade/. Naiaviio. da lalik-> med sv. mašo in pri otinl-diili+Ki s|u/,|ii prepevajo cerkvene pestili v ita-lijunskrm jeziku.
.\.i \>e /aiiovedane pia/.iiike kakoi tudi na piiiznikc. ki jih je papež Pij \. odpravil, imajo v isti ci rkvi posebno sv. mašo in popoldne posebno p ')užiid-I pred Izpostavljenim -v. Koš njim Mesnin.
\ postu se opravlja \ i-ti cerkvi vsako ■ vd > zvečer postna pobožni »i v italijanskem jeziku. Od liltc nedelje <U> Oljeiiiee jmi se za Ifnlljane \ i šijo posebne p i-tne pridige, vsak dan /večer. Pridiga dlllimnlk. ki je unlaše za to po-klieall. \ velikem tednu imajo zadnje lii dnevi /vi ter |)ose4)iio pobožno*!, a na V cd tki i>etek zvečer sc vrši pridiga o Kristunevrin trpljenju,
V	mesecu mnju Imajo Italijani v cenkvi -v, Kvi rimi vsak dan šniarmicr v Italijanskem je/ikn. N irl;tobrii /o.p< t v istim je/iku nižnf-»uuska poJjožnost |H-ed Iz|x>stavJJcuiui. Poljož-
uosi se v itr.venibl u iiadaljujc - ki ►/ i Vso osmino po ilnev u \ črnili <luš.
Vlescea junija se vrši \ isii cerkvi svečana ii lucvniui kot priprava na praznik presv. Srca e/lisovegu s tem sporedom: vsak dan italijmi-ku pri li; i, ua sani praznik splošno sv. obhajilo, sv. uia i. po|xddne i.tili janska pcidig.i i li ostala prih /.m -i. vse v italijanskem jeziku. Tudi jc \s:ik prvi petek v tnesetu /:t Ualijane \ i«li c« rk v i sv. maša in ji.t.i/uo.i v čast presv. Srcu Jezusov ena, p: idigu in blago.slav.
\ ilecenibni so v isti cerkvi v smislu luk. nav.ul /iiinicc kot ^-dnevna priprav« mi Hož.lč, pi -mi in sv, rožni vence, vse v italijanskem jeziku.
Dvakrat na leto. o božiču in n veliki noči ima v eetkvi sv. Kvi<iiia sum škof /n vernike italijanske narodnosti posebno pridigo v njihovem jeziku.
IV d, g tega se visijo o vsakoleliiill prilikah v terl.vi henediklink v Krku italijanske pridige in pril ižiiOFtnc jHibožnosti.
v lani III. ml« -v. Frančiška, ki nc razumejo hrvatskega, imajo priliko, da čujejo uri m- enih -tankih rk- .rlc iuii v ital. je/ikn.
/a dekleia italijanske naie Inosii obstoji versko društvo \ggregalc del SS. Saeraineiilo'., 1 i lepo uspeva: v-ak mesec ima j i skupno sv.
sestanek in predavnitju, ki jih govori
Frofesianti tned z^ro^cl
Islnhibul, 7. uprlla 1031.
Potovanje vrhovnega poglavarju anglikanske cerkve dr. Gordouu Laiigu, nadškofa v Catilerburv, v Palestino, Je sutiio po sebi ž" dogotlek, ki zahteva velike pozornosti, (' isnplsl so poiočali, da se nahaja V spfenislvu angleškega dostojabstvcnlku tudi znameniti ameriški miljarder Vlefpont Morgan, kar zadaje velikonočnemu romanju v sveto deželo še čisto posebno važnost. Orlenl se nahaja v tako nosigurnem In tako iiejasnent položaju, <la zadostuje prihod kateregakoli inozemskega Veljaka, da povzroči najbolj fantastične razlago in uebroj zakulisnih intrig od vseh strani. OrlenfaM nimajo nobenega zaupanja v zapad hi zgodovina jim nudi dosti dokazov za praviluost njihovega stališču. Kadarkoli se pojavi kakšna inozemska osebnost na vzhodu, posebno pa še v Palestini, takoj se dvigue nobroj strank in strančic, ki hočejo tuitij navezali svoje upe in svoje nade. Zato rodi ludi bujna orientalska fantazija vsak dan nov načrt ali kakšno novo kombinacijo. Evropske države so se tega dejstva ludi zavedale in seveda tudi v svojo korist posluževale. Anglija nič manj kakor Italija. Francija lavnotako kakor llusija, arabski nacionalizem, egiptovski imperializem in židovski pokrel, vsi prodirajo v različnih potih v Palestino, se poizkušajo tnm uveljaviti in utrdili, izpodrivajo drug drugega, drug proli drugemu inlrigirajo.
Anglija je posebno, odkar i- postala liiauda-larna velesila v bivši Palestini, razvila najbolj intenzivne delovanje. Pri tem se mora posluževati vseh sredstev, ki so ji na razpolago. Tako jo vidimo. Un se enkrat naslanja ua žiaov.-ivo, kako -e drugič poslužuje Arabcev, kako enkrat pošlje kakšno Vojaško, drugič zopet kaksuo veliko civilno osebnost v le kraje samo, da bi se mogla vzdržati iu svojo nadoblast polagoma ustaliti. Cniro Times poiočajo, da je angleško kolonijaluo ministrstvo izdelalo poseben načrt za rešit"-/ arabskega vjiii',-šiinja. (ilavna poteza tega imirta, tla J" ustanovitev verskega središča v Jeruzalemu, odkoder bi lahko nadzirala vse islamske narode. Govorilo se je v tej
oMiaji
Potrti neizmerno žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znanccm in prija-leljem, tla sc jc našti predobra, iskreno ljubljena soproga, mamica in hči. gospa
danes popoldne ob pol 5, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki in mučni bolezni v dobi 30 let preselila v boljše življenje.
Pogreb prcldafie rajnke se bo vršil v nedeljo, dne 12. aprila ob 5 popoldne i r hiše žalosti, Cerkvena ulica 7. na župno pokopališče v Domžalah. Svete maše zaduSnicc sc bodo darovale v župnl cerkvi v Domžalah. Nepozabno pokojnlco priporočamo v tnolilcv. Domžale, dne 10. aprila 1931.
Franc, soprog Fronti, Vinko, Fantku, Vulka in Cirilku, otroci rane Zaje, oče, in vsi ostali sorodniki.
lekior ct i k v ti -ain. /a liaraše.tj tega driišivu skrbe 1'aggelte tlel SS. Saeiuilicnto-. ki se /bičajo i/ šoloobveznih deklic.
Sv. spoved lile rejo Italijani ncinotorto nprn->iti, kjer hočejo in kadar liocVjo: v -<lolni cerkvi. v teii.vi sv. Kvirina iu v cerkvi treljered-iiikov; le/nv nimajo v tem ozit'11 absolutno u i-hcuih, tmli jih nikdar nikdo ue moti pri verskih |K>boŽnostih v cerkvi s\. Kvirina.
Iz v-ega torej sledi, da jnuijo Italijani v Krku v cerkvi -v. Kvirina in v Krku sploh \se, kar zahtevajo jiotrcbc lijihovcgli verskega življenja in kar sj žele za napredovanje v lijem.
/.vezi celo v tem. da bi bil egiptovski kralj l'uat\ izbran zu novega kalna Hhuilbkf vele.
Potovanje anglikanskega nudškoia se mora torej logično uvrstili med sredslvn, katera Upnrali-Ija Anglija za utrditev svoje premoči v bližnjem Orieutu. Anierlaki bankir Morgan ji znan kot e ! -u največjih dobrotnikov protestulitskih mi-dJoilOV iu anglikanska cerki v je sprejela od njega že na milijone Juiitov v misijonske iinmeiiv. Ako ga najdemo v društvu z vrhovnim vladarjem anglikansko cerkve v Jeruzalemu, ue bo težko iz lega pravilno sklepali, da hoče protestantski škof razviti M robo zasnovano protestantsko misijonsko gibanje v l'a-lesliul iti med arabskimi državami fer da ameriški miljarder nosi s seboj potreteje milijone, da te načrte liuansira. Amerika vzdržuje že dve univerzi v teh krajih, eno \ Kalni, drugo v llejruUl, ki naj obe služita kot opirališče lega delovanja. Vzdržuje jili skoroda izključno Morguti sam Itazumljivo io ludi. da zasleduje Morgan poleg verskih ludi še druge iutere.se trgovinskega značaja. Ako /ameiuo v pošlev, da sla se grški nadškoi v Ateuan iu pa-Iriarli v Aleksandriji Icr celo pravoslavni m* Iro-pollt v Jeruzalemu izrekla za zdcezllev z anglikansko cerkvijo, poletu bomo dobili šel" pregled čez veličino uaerta, ki ga hoče angleški prolesiatilizciu uresničiti v vzhodu v korist angleškega političnega iu gospodarskega vpliva, \uglikutiska ce. ki v hI s letu dobila Uonirolo nad raz-e/aiimi pokrujuotmi v Evropi, v Aziji iu v Afriki ter b! lahko nastopila kot zaščitnica mnogih tisočev vzhodnih kristjanov, kakor tudi čuvateljiea svetili mest v PalestinJ. Da io uiso prazne iz zraka vzete fantazij e. [i.iii':a dejstvo, da j'- grob Mohameda Ali j« v Jeruzalemu vsled i<i1 zadevanja auglikuuske cerkve poslal zelo priljubljeno romarsko shajališče za niohanjedance v Iraku in celo v Indiji. Augle.-ki i pivi za popolno osvojitev leli krajev, je zelo vigmlno izbran že zaradi tega, ker se drug" evropske drŽave v.-lej domačih ueprilik nc morejo več itmešavuli v arabska vprašanja, kakor nekoč. Evropski katoliki pu so prerevni, du bi mogli konkurirali proti bogati vse-inočiii anglikanski propagandi.
Seveda se mora pri tem uvaževuti stališče, ki ga zavzema arabski nacionalizem, ki je e tal iu'-zaupen na zunaj in vedno bolj radikalen v -volih zahtevali. Danes je težko reči. kaj so bo i.'.oblivalo iz kaotičnega duševnega gnetenja v Orlcnlu. vendar pa je skoroda gotovo, da se bo razvilo nekaj, kar po svoji naravi odgovatja vzhodnim potrebam, to se pravi, da se vzgaja lani no>. rod. ki bo voljan od Evrope prevzeti samo toliko, kolikor bo zu njegove interese potrebno in koristno, tvajpakda bo tiski evropska kultura imela še največ trajnega Vpliva na konstrukcijo modernega vzhoda, ki je v sedajnein težavnem razvojnem stadiju pokazala največ karitativnega razumevanja za obstoječe potrebe. Misijonarji torej in dobrodelna društva, m> fia pustolovci ali agenti bodo zavojevali la nov rod, ki vstaja. Tako naj se tolmači potovanj" anglikanskega nadškofa in ameriškega bankirja v -veto deželo.
Turški politični krogi «e bolj kot kdaj zavedajo toga novega položaja, ki jc uastal na ozemljil bivšega turškega cesarstvu iu niso več maloštevilni oni dali kovidni politiki, ki obžalujejo razpad turškega kalifala, ker preti nevarnost, da sc stalno preseli središče islama drugam in pade v območje drugih Turčiji sovražnih političnih iu go.-podainkil> območij. Alea e.-t jacta, kocka je padla, boj z« vzhod Je v polnem leku.
Odmevi jelovških umorov
Aretacije v Avstriji.
Maribor, 10. Aprilu.
V a.lev i llribcrskegu je nasiul delen pre-okrel, v kolikor #ie tiče izpuvedb Alojziju Vnjgb.vc, |»'i kater! je delal v Vinogradu. Vajglova jo nuin-refc prvotno v navzočno.sii višjega nadzornika Franca Cajnkn izpovedala, da je llriberski < Iše! r. I lonin na Veliko soboto ob 1 I in se vrnil na velikonočno nedeljo opoldne. Pri naknadnem t/sli. šanju. ki so ga uvedle avstrijske vurnoeinc oblasti, |ni je Vajglova podala nekoliko za llribetskega obležilne izjave, češ da je odšel cd doma na Veliko soboto, da se je pa vrnil že na Velikonočni) nedeljo zjutraj — točno kedaj ne ve — ves blaten in da je svojo delovno obleko puslil pri svoji ljubici Štefaniji škof nn Slatini (Sulz), ki mu je bi;.j !a blatilo ebleko očistila iu oprala Če so bili iki blatni obleki kakšni krvavi madeži, ne v > izpovedali. Verjetnost njenih izpovedb Lrpi ptc.lv. eni radi lega, ker je .-splošno znano, <l« je ilriber.vki imel /. njo ljubavno razuierie, Iu ga je pa prekinil, ko se jo seznanil s Štefanijo Škofovo. Poteinlaki m ni Izključeno, da gre zn kakšno maščevanje Vaj-»lovc. Avsirij.ski varnostni organi vršijo velike in ob.-ežne poiz.edbe v cilju razjasnitve' vspbolj /,:i-motiijoče so zadeve.
Rir/krltja ali maščovunje?
Pri zasliševanju j'e podal Mohorko i:ek,dare •Zpovedbe. ki bi utegnile v .-lučaju rt-ničuo-ii izzvali popoln preokrel v dejanskem slanjii neka-lerih zločinov, ki so -e izvršili v poslednjih letih
v	mariborski okolici. 1'redvsciti gre za umor. izvršen nad Kanclerjem ua Šobni. Kakor znano j? bi! v zvezi .s toni zločinom obsojen pred utaribor-
kini velikim scnulom Kudulf Kovač ua I i let ro-bljc. ki je dosledno tajil vsako Ifrivdo. V jirei.-Ua-
vi	!a bila tudi Friderik Klaličnlk in Anlou Kuvač, brat llmlolfa Kovača .ki pa uisla prišla ua zatožno klop, ker se jinin je posrečilo dokazati alibi . Sedaj pa sledi izpovedba Mohorkova — iz. lega .'e vidi, da gre za neko družbo, ki je stalno nu delu v obmejnem ozemlju in ki se preživlja z vsem mogočim, — nn podlagi kutere naj bi bil krivec Klanenik in 110 Kudoli Kovač. Ker so pri v oni leni, kar je v zvezi .s še drugimi zločini, prizadele še druge osebe, je oblast poskrbela, da se je izvršila njih aretacija. Med drugim sc jo Izvršila aselacija ludi neke žensko, katere ime pa -e /n-enkral trži šc v tajnosti. Ni izključeno, du hoče Mohorko s taksnimi »razkritji« /nvlečl razjasnitev v jelovšem poknlju, in si ua taksen prometni a a način podaljšati za nekaj časa svoje bctluo »ločin-ko IHvljeiije.
\ čeraj proti mraku -o prignali orožniki pu Koroški cesli mlajšega fanta iu starejšo žensko. Ljudje so se zbirali v gručah in menili, kdo bi neki la dva mogla bili. To sla Anton Kovač in njegova limli, i;i Jc tudi mati pokojne Košarjeve. 'd jo Je januarja mesecu, kakor smo poročali, v Kamniškem jarku ustrelil njen mož. Aretacija obeh sc je izvršila na podlagi Mohorkovlh Izpovedb.
Dunajska vremenska napoved. Oblačno. \ čudili dež. Pozneje morda zopet mraz.
Dnevna kronika
Koledar
Sobota, li. aprilu: Leon \t.liki. papež, ccr-kveni ueeuik.
Novi grobovi
•f- V Domžalah jo po kratki bolezni nepričakovano umrla Frančišku Končan, roj. Zujc, soproga daleč poznanega ključavničarskega mojstra iu odličnega društvenega ler zadružnega delavca g. I ranca Končana, Tudi rajna Frančiška jo vedno z veliko vnemo sodelovala pri katoliških društvi li 111 prireditvah, zlasti uu odru. Prav tako jc bila skozi veliko let ■ ua najivestejših cerkvenih pevk. 1'okojuica, ki je biki od vseh spoštovana zaradi svojega lepega, vedrega značaja, je bila stara šele 30 let iu zapušča 5 malih otrocičev, katerim je bila nad %><■ ljubeča mati. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 3. Bog ji daj večni mir in pokoj! Preostalim naše globoko sožalje.
>£( V Novem mestu je umrl g. Frnn Rozman, /i lezniški postajenučolnik, star 30 let. Pogreb Ik» v nedeljo. I-', aprilu <>li štirih popoldne. Blag mil spomin! Žalujočim miše iskreno sožalje!
>{•< V Cunkovi v Prekmurju je včeraj umrl p. učitelj i rane Obcržau, star šele 23 let. Pred V I. nočjo je št I [(opisovat l judi, pa se je pn Mudil in dobil pljučnico, kateri jo podlegel, šolo luni jc |K>lu idealov nastopil svojo službo. Pridobil »i jo s - v <»j i m priju-znim oličevinjcin naklonjenost ljudi, kar m- jo pokazalo zlasti > zadnjih dneh njegove težke bnle-zui. Njegovo /črnske <•> tanke bodo prepeljali iz Cnnkovc v /idani most. Pokojni je bil brat izseljcniškega duhovnika g. Dra^otiiia Oberžana v llolandiji. Svetila mu večna luč! Žalujoče naj tolaži Bos!
►p Nagle smrti ie umrla na Vel. ponedeljek, >lne 6. t. m. uu Dobravi, Župnij*! Črneče, go.-na t rSa L ne i. poseslnica, »Uiru 78 let. Na vide/ šo precej zdrava, je (a dan pripravila za družini) šo juzino. veselo ebcdovalu z domačini, a |M)teni, ku so je nekoliko spočila, hitro izdihnila in dala nazaj svojo dušo svojemu Stvarniku. Bila je vobče prav priljubljena, kar jo |i <kazaki obilna udeležba pii pogrebu.
Vnette v nratu! S.-.mo
PANFLAVIN
P«S?8 £
Osebne vesti
30-lcinico vestnega službovanja kol liiš-fiik pri g. Lcnfietu na Mlineni pri Bledu obhaja danes g. Jakob Soklič. Bog .a ohrani se mnogo let /diavciM in čilega!
Izpit so uupruvili med drugimi /a čin aktivnega lekarniške?.! majorja kup. I. ruzr. liro i Plavšu; za čin akt. M-terin. majorju kap. 1 razr. Marijuu terjane« : /a čili akt. peli. k.i|). II. ruzr. poročnik Josip Pletikosa; /a > in akt. topu. kap. II. razr. poročniki \livk-. I.l-nei'. Ja-r.isLiv Pari-. Gustav Bom ik, Ljubi ^.-din iu Stanislav Jilaein; zu »in akt. inž. kap. II. razr. poročniki Ivan Sokele. Krulijo Suur in Bogdan Katic; /a čili akt. %ru kontov m ga kap. I|. razr. poročnika Jom'h» LunkaS In liudclt Gir/.ik in zu čin akl. oro/. kap. II. ru/r. poročnik Vladimir Marčič.
„= Upokojeni so bili topniški naiednik-vod-nik 12. topil, polka Janez Muin. tojm. na ivditik vodnik 22. topu. polka Ivan Kolian. vodja I. razr. <i'is"ii»lin.sko-adinini»trat. stroke Miroslav Bar-lniro* in todju J. ruzr. topniške stroke J:>sip llrkič.
Ostale vesli
Osmina po pokojnem ciniku g. \nt. J a m n i k u . župniku v pok.. lx> v ponedeljek, 13. I. m. ob dovolili v Stari l oki.
—	Vse prijatelje ljudske p ros ve te |>ro.-i loterijski o liiov Prosvct. društva \ Črcšnjcveu pri Slov. Bistrici, da rozpečav ijo poslane srečko z.i zgrudilo Di uši veni',um domu med svoje prijatelje in znance. \ -lučaju, du jih ne sprejme] , se naprošajo, da jih vrnejo omenjenemu društvu nepoškodovane vsaj "•!) fini pred izvršenim Jrdmnjeni. Segajte po njih!
—	Zugrebški Slovenci /lačno ua belo nedelj.:. 12. aprila 1031 ob devetih z mašo, pridigo iu »iovcaskiuii cerkvcniini iKrinunii v eerkvi sv. lloka nad Pejučev ičevini trgom. Pvijuzni cerkvica stoji na ljubkem gričku na vhodu \ park Tuškanac. M a-a l><> v-ako nedeljo ob devetih. S tem -e je izpolnil« želja mnogim zeljnim slovensko pe-mi in liesede. — Klub SKAS.
—	Reklamacijski odl«ir pri dravski finančni direkciji jc sklican k zasedanju zu diui 20. aprilu li ga h ta. Pritožbe bo obravnaval reklatuacijski odbor kakor sledi: Du>: 20. aprilu I. I. pridejo na vrsto pritožbe vseh občin davčnih uprav Kamnik, Bre-iirc, Krško, Luško in Višnja gora; duc 21. aprilu pritožbe vseli občin davčnih uprav Čabar, Kočevje ni Lilija: duc 22. aprila pritožbe vseh občin davčnih uprav Ljubljana okolica iu Logatec: dnu ?J. aprilu, pritožbe vseli občin davčne uprave Skofja Loku; din; >J. aprilu pritožbe vseli občin davčne uprave Radovljica; dna 20. aprila pritožbe vseh lbčin davčne uprave Novo mesto; rfnc 27. aprilu iritožbe vseli občin davčne uprave Kranj; in dno ?.s. aprilu pritožbe davčne uprave za mesto v Ljubljani.
—	Belgrud ima 211.636 prebivalcev. Državni popis firebivalstvu v Belgrudu, ki se jo začel dne fil. marca, je bil predvčerajšnjim končan. To leni popi.-u šteje naša pre-Uilicn 241.036 prebivalcev Leta 1020 jo štel Celgrad 220.289 prebivalcev in znaša torej poviSek 11 717.
—	Pev»M zbor iniieljsiia L". .1. IT. sporoča članstvu, da sc vrši pevski tečaj za mešani zbor 13. iu II. aprila v Glasbeni Matici. Pričtlek v ponedeljek. 13. I. m. ob 0 dopoldne z rednim Iclniin občnim zborom,
—	Mesečne karte za javno nameščence. Geue-lalno ravnateljstvo dižavnih železnic je odobrilo pravico do legiliniadj za kupovanju mesečnih kart z« Javno naiueš^oucc po odredbah § 13. žel. Uu-. z« prevoz poluikov del II »udi dnevničarjem iu honorarnim uslužbencem, ki Imajo z, državo sklenjen službeni dogovor, kakor tudi nameščencem Osrednjega (ozir. okrožnega) urada za zavarovanje delavcev.
_ Muli SI i rili nepreskrbljenih otrok si uu podstrešju prereže vrat. Sv. Lovrenc v Slov. goricah. dne ">. aprila. Sla je uu podstrešje in si prerivala vrat. 39-lctiui Antonija Polunee, mati štirih nepreskrbljenih otrok. Zadnje dni se je uaprani materi in svojcem obnašala prav i udno, vendar pa niso domači polagali na to nobene važnosti, ker je takšno čudilo obnašanje bilo prav pogosto Bila jc večkrat zdravniško prečkati.i in je imela božjastne napadu te-r jv več-
krat dejala, da si bo sama vzela življenje. Nenadoma pa jc izginila. Ker je ni bilo oil nikoder, so domači vendar začeli iskati, kje si: nahaja. Našli so jo na podstrešju s prerezanim vratom in mrtvo v mlaki krvi. Poleg trupla je ležala okrvavljena britev. Samonunor jc izvršila v trenutku duševne zmedenosti.
—	Št. Vid nad Ljubljano. Ljudski oder Blaž-PoioLnikovc čitalnico jiouov i v ucddjo. 12. aprilu Fr. .N Finžgarjevo igro Nažo kri.« S to prireditvijo ljudski oder zaključi sezono.
—	Gospodinjsko nadaljevalna šola v Domžalah priredi razstavo kuhinjskih izdelkov ter ročnih del v nedeljo, dne 12. aprila v prostorih osnovne šole v Domžalah. Razstava je odprta od 7 zjutraj do 3 popoldne. Vsi vljudno vabljeni.
—	Dol pri Hrastnik«. Na belo nedeljo, dne 12. t. ni. se vrši ob 9 zjutraj slovesen zaključek gospodinjske šole v novi šoli. Od 8 dop. do .3 pop. se bo tudi lahko ogledala razstava izdelkov gojenli, na kar posebej opozarjamo in vabimo občinstvo k ogledu.
—	Smrtna žrtev strele. Iz Aleksinra poročajo: Predvčerajšnjim jo tu padal dež, ki ga je spremljalo grmenje. Strela jo že zahtevala žrtev, unlbrž prvo v letpšuiem letu na naiein ozemlju. Sluga Stojan Vasic jo šel nabirat na bližnji hrib muh. Naenkrat ga je zatekla silna nevihta. Začelo je strašno treskati iu Stojan s.' je sklonil med skale.
V	tem trenutku pa jc udarila vanj strela in ga podrla na tla. Bil je takoj mrtev.
—	Na dosmrtno ječo obsujen roparski morilec. Pred somborskim sodiščem se je le dni vršila razprava proli 29 letnemu poljskemu delavcu Henriku Plorsihlitzu, ki jo 10. novembra preteklega leta vlomil v stanovanje svojega sorodnika Aladarja Pencesa in pri tem umoril kovaškega vajenca Štefana Jančeka in težko ranil še nekega drugega vajenca. Obtoženec se je zagovarjal « pijanostjo, kar pa mu ni nič pomagalo. Obsojen je bil na dosmrtno ječo.
—	Sirašua smrt kurjega tatu. Osijek, 9. aprila.
V	neposredni bližini Vukovara so našli v nekem vodnjaku truplo Petra Glavaševiča. ki je bil zloglasen kurji tat. Sprva so mislili, da gre za samo-utiior. toda orožništvo, ki je vedelo o Glnviiševiče-vem koruznem zakonu s kmetico Anko Sabo, je slednjo aretiralo in zaslišalo. Ravno lako je padel sum na Ankincga prijatelja Andreja Buvara. Priznala sta, da je Glavaševič umrl nasilne smrti. Pri zločinu je bil soudeležen tudi neki drugi Ankin prijatelj Bunašiu. ki so ga tudi aretirali. Vsi trije so v celoti priznali svoj zločin. Peter Glavaševič je bil aretiran na prijavo Anke, ki se ga je hotela na la način znebiti. Glavaševiču pa se je posrečilo, da je pobegnil iz zapora in se je nato več tednov klatil okrog Ankinega stanovanja. Vsi trije zločinci so se dogovorili, dn ga spravijo s sveta. 19. marca .-o ga povabili v Bunašinovo stanovanje, kjer so vsi štirje pili žganje. Nato pa so krenili proti omenjenemu vodnjaku. Tu je Anka rekla Glavaševiču, da Je žejna in da ji nuj preskrbi iz vodnjaka vodo. Ko se je Glavaševič nagnil nad vodnjakovo odprtino. ga je eden izmed zločincev udaril po glavi, unkur so i;a vsi trije pahnili v globino. Glavaševič pa je bil Se živ iu je začel klicati na pomoč. Tega so se zločinci ustrašili in so ga potegnili iz vodnjaka. Nato pa so ga še enkrat z vso silo strmo-iriavili navzdol. Glavaševič je ležal v vodnjaku do včeraj. Voda je že začela smrdeti in ko je neki cestar pregledoval vodnjak, je opazil v vodi moško truplo.
— Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čašo naravue »Fraiiz-Jogef : grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josefc vodo, ker pospešuje delovanje želodca in črevesa, preprečuje oteklosl jeler, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi iu osvežuje kri »Franz-Jotef greučica se dobiva v lekarnah, drogerljah iti speeerijskili trgovinah.
Svet pozna Jugoslavijo

j "Jena rtijna vina njene čuvstvene pesmi in blesteče zobe njenih prebivalcev!
A svet pozna tudi tajnost, na kateri način stotisoče Jugoslovanov vzdržuje lepoto svojih zob. Sargov Kalodont ima ta blagodejni učinek. Nedotaknjeno zdravje zob in biserni sijaj, kakor tudi vonjajoči sveži dih so posledice tega negovanja.
SARGOV
*
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
Maribor
□	Vse posle, ki se tičejo upravnih zadev našega lista, opravilo lahko tudi v naši podružnici tukajšnjo Slovcnčevo uprave na Aleksandrovi ce-sli 0. Ldolam se lahko naročajo inserati, mali oglasi iu .-c sprejema naročnina za Slovenca in S lovcu.-k i lis!. Podružnica se nahaja v prostorih Prosvelnc knjižnice.
□	V' cvetu mladosti jc umrla 20lelaia uči- i teljišnica Janja Župan, Pobrežje, Zagata 1. Pogreb i bo danes ob pol 10 iz hiše žalosti na magdalen.-ko ' pokopališče. Blag ji spomin. Žalujočim naše globoko sožalje!
□	W) letnico obhaja mariborska požarna hramba v tem poletju. V zvezi s proslavo bo evečan sestanek, maša zadušnica za pokojne člane iu skup-Scrna Jugoslovanske gasilske zveze. Istočasno se bodo vršile tudi velike gasilsko vaje, katerih se . udeleže gasilci iz vse Slovenije.
□	Tudi v Mariboru se oglasi ua svoji turneji znani šidiovski velemojster dr. Spielman. Ob tej priliki tse bo spoprijel z našim V. Pirtuoa. Mariborski šahisli kažejo veliko zanimanje za obisk odličnega šahista in izid borbe v Mariboru. O ločnem dnevu prihoda Se poročamo.
□	Pri Sv. Marjeti ob Pc-niri se je ponesrečil letni poljski dninar Jožef Kmetic. Pri padcu v hiši si jo zlomil levo nogo. Odpremili so ga v mariborsko bolnišnico.
□	Mariborski planinci se bodo gotovo polno-Stevilno udeležili predavanja, ki ga bo imel g. dr. Oblak iz Ljubljane v petek 17. aprila ob 20 v dvorani Prosvetno zveze. Odlični planinski pisatelj bo poslušalce vodil na poli od Labe do Spreve.
□	Jutri. V gledališču kmečka predstava >Mi-ulstrovke--. — Krekova mladina priredi v dvorani Prosvetne zvezo Petrovičeve ; Duše -. — Istolant ob pol 17 predavanje Krščanske ženske zveze. — V Krčovini občni zbor tamošnjo.ga kal. izobraževalnega društva s pričet kom ob 15. — Ob 10 dopoldne ua Rapidovem igrišču prvenstvena tekma med Kapidovc.i in Svobodaši, ob 10 ua Mariborovem igrišču prvenstvena med Marabonc.i in Železničarji.
□	Mariborski športniki so priredili včeraj zvečer pri Zamorcu prijateljski večer v čast Dragu tilagi, prvemu našemu absolventu visoke šole za lelosjio kulturo v Berlinu. Ob tej priliki je imel Uiagu, ki bo vodil enotedonski lahkostietski tečaj tu mariborsko lahkoatlete, idejno športno uvodno predavanje, ki so ga navzoči zastopniki vseh eport-uih klubov sprejeli z velikim odobravanjem.
L J Mariborska Glasbena Matica se odpelje danes dopoldne na svojo lurneju po prbrkib mestih. Nastopila bo v Skopi ju, Kumanovoin, Lpskovcu, Niiu, Kruševcu iu Habcu. Zbor se bo vrnil v Maribor 21. aprila s popoldanskim brzovlakom.
□	Mariborsko gledališče. Troje novo.-ti: V kratkem prcuiijcra pravljične igro Z.ičarami ža-
ba v režiji 11. Tomatiča. — V torek premijera »Lesenih konjev . — V Lredo 13. aprila balelni večer plastičnih iu karnkternih plo-uv. Nastopila bo priznana ruska plesalka K.-enija Grunt.
(J V Ljudski univerzi bo uaslopil v ponedeljek sloviti ruski pevec Balaban. Prod nedavnim je pel z velikim uspehom v pariški operi. Pel bo ruske skladbe v ruščini, nemške v nemščini, francoske pa v francoščini.
Q Razstav« svojih >lik priredi v dneh od 19. t. m. do 2. maja I. I. pod pokroviteljstvom mestnega župana dr. Juvana slikar A. Tr-lenjuk. Razstavljene bodo slike z lužiškinii motivi v ka-zinskl dvorani. Obisk toplo priporočamo.
CJ Mariborski poš'arjj priredijo jutri na Trgu svobodo svojo dobrodelno lonibolo s pričetkom ^ib 14. Kra-ni dobitki so razstavljeni v trgovini Riha v Ulici 10. oktobra.
fj Mestno načelstvo poziva \>c ono, ki niso dobili vpisnie za ljudsko štetje ali pri katerih popisovalci ni-o izvršili popisovanja, da se najkasneje do 14. aprila javijo pri nii.-tnem popisoval-neni odboru v telovadnici dekliške šole na Slomškovem trgu.
□	Obmejni promet. V preteklem mesecu ie prispelo v Jugoslavijo preko severno meje S242 potnikov, odpotovalo pa jih je 8021). Skupilo jih je pripotovalo in odpo'ovalo od 1. januarja 1931 naprej 41.241.
□	Viliurkanu Jadransko morje in mariborski trg. Radi \iburkanega Jadranskega morja ni bilo iui včerajšnjem trgu mogoče dobili nobenih rib.
Q Pri požaru pri Sv. Lenarili v Slovenskih goricah se je nevarno opekel po rokah i ) obrazu 18 letni viničar .Alojzij dalamou in ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
□	Postrešco št. 7 je imel včeraj ,-inoIo. Na Glavnem trgu mu je naročil mlad hrvai-ko govoreč gospodic naj gre v neko gostilno v Vetrinjski ulici po dva kovčeka, dežnik, žensko suknjo in klobuk, od gospodične, ki jc spala v sobi št. :>. Naročeno, izvršeno. V Trubarjevi ulici. Gn.vpodič t=o spomni, da je pozabil na pismo in velel po-streščku, naj gre ponj. O gospodičit in kovčkih ni bilo. ko se je vrnil, ne duha ne sluha. Pozneje se je še zgodilo, da je vprašala po kovčkih in o-lalem prava lastneia, da je morala intervenirati policija in da je tisti gospodič po Krekovi ulici prodajal — razno žensko juTilo. Zn gospodiča je pripravljena prična v Ključavničarski 2.
□	Imajo ga — Viiiceuca Pavalca, ki je osumljen, da je 2-1. marca dvignil s ponarejenimi podpisi ua čeku pri neki, tukajšnji lun k i 30.000 Din na škodo tvrdke Bernsdorf iu še isti večer pobegnil v Avstrijo. Včeraj so ga aretirali na Dunaju iu našli pri njem Se 8300 Din. Izročili ga bodo sodišču.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden K6nigova lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti.
jetno je, da gre za slaboumno žensko. Identitete dosedaj niso mogli ugotoviti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Št. Jur ob južni žclcznici. Komu*" bi bilo kaj znano o tem, kdo bi bila neznanka, naj to prijavi oblasti. — Jelen Franc, dclavcc v Sp. lludinji, si je s kropom polil obraz in roke. Prepeljali so |;a v celjsko bolnišnico.
j't Veadar enkrat. Danes popoldne 6C seslane komisija celjske mestne in okoliške občine za ureditev ceste k Sv. Jož«fu. Mestno občino zastopajo (:tJ. inž. Pristovšek, dr. Vrečko in nadsvelnik Sume, okoliško občino pa župan Mihclčič, Strcn-čan iu Kukovec. Skrajni čas jc te, da sc la zadeva s cesto na Jožefov hrib enkrat uredij kajti doslej je človek ob slabem vremenu po tej ccsti blato dobesedno brodil.
Šošianj
Celje
& Drevi ob osmih se bomo v Ljudskem domu na skromen način oddolžili 60 letnemu pisatelju F. S. 1'inžgarju za njegovo veliko delo lepe besede, P. n. občinstvo prosimo, da pride ločno ob napovedani uri v dvorano in prisostvuje že slavnostni besedi, ki jo govori mag. pharm. g. Fcdor Gradišnik, Vstopnice se v predprodaji .še dobijo preko današnjega dnevu v Slomškovi tiskovni zadrugi, zvečer pa je blagajna odorta od sedmih dalje.
& Katoliško prosvetno diuStvo v Celju ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 13, t, m. ob 20 zvečer v Ljudskem domu.
jO' Inšpekcija državnih uradov v Celju. V četrtek popoldne In v petek ves dan se je nahajal v Celju okrožni inšpektor dr, Schaubach iz Maribora na službeni inšpekciji.
n Nesreči. Včeraj zjutraj so našli na progi med Ponikvo in Grobelnem golo žensko truplo. Kolesa vlaka so Sla preko trebuha, da ie bilo truplo strahovito razmesarjeno. Poleg proge ic bila obleka nesrečne ženske, v kateri pa ni bilo ničesar drugega kol rožni vcncc in l dinar. Ver-
Spored jutrišnje prireditve v Nuni. domu je
sledeč: 1. Uvodna beseda; 2. A. llajdrih: Sirota (poje moški zbor); 3. M. Krevh: Naše ljube mame, ItakrSne so (deklamncija); 4. K. Masek: Pri zibeli (poje moški zbor); 5. govor; 0. M. Ambro-žič: Materin blagoslov (igrokaz); 7. AL Mav: : Materam (pojo mešani zbor). — Na svidenje!
Kmetijska podružnica priredi jutri, v nedeijo. po jutranji sv. maši strokovno predavanje. Predava g. ing. Lah. — Kmetovalci, pridite!
Knjizuii-n Prosvetnega društva raste. To razveseljivo dejstvo moramo poudarili. Vedno vir knjig jc opaziti v knjižnici in vedno več je čiln-teljev. Vesel jc knjižničar, veselo je društvo, najbolj — lako smo prepričani — pa jc vesel, čita-telj sami
Slovemgradec
Znižano vožnjo na avtobusni progi Slovenj-gradeč—Dravograd za nedeljo popoldne za koncert Vnebovzetje smo dosegli in sicer jo ]K>djclnik g. Josip Kušer sporočil, da zniža vožnjo za 20?«. Tudi bo avtobus stalno na razpolago in prav storijo posamezne skupino udeležencev, .la si ga za gotovo uro naročijo. Podjetniku g. Kušcrju >e sa usluf.o iskreno zahvaljujemo! Slovenjgradčaiioni smo f tem, upamo, ustregli in jih z veseljem pričakuje mo na koncertu. — :>Maribor .
Murska Sohoia
Sadjarski tečaj. V nedeljo dne 12. I. ni. se bo vršil v Pečarovcih v osnovni Soli sadjarski tečaj. Teoretično in praktično se lx> razpravljalo o najvažnejših opravilih v sadjarstvu.
Zdravstveni dom se zida. /. zidanjem zdravstvenega doma so že začeli. Temelj jo. izkopan. Doni bo slal v Grajski ulici.
Na;; I a sinrt Okrog 50 letni Sedonjn Mihael v Mladincih Jo postal žrtev nagle nirti. ()|toldne s" jo še popolnoma zdrav najedel. Po obedu je Sel ven. Komaj pa je naredil po dvorišču par korakov, sc je zgrudil iu obležal mrtev.
Nov o mesto
Cerkveni koncert patra llugolina Sallnerja \ irančiškauski cerkvi, ki jc bil na|iovedan zn nedeljo ob 13 popoldne, se lw> vršil radi pogreba umrlega postajeiiačolnikn g. Rozmana eno uro prej in sicer ob 1 i po]»oldue.
Spori
ILIRIJA—HfcUMl.s
12.aprila ob 10.30, Igrišče Ilirije
Jutri priredi Ilirija prijateljsko tekmo z nur šivom SAMuiTjev, Ilirija, ki je za reprezentančno moštvo odstopilu najboljše moči, bo morala nastopili z mlajšimi močmi. Prav ob Jej priliki nn bo jasno pokazalo, kaj zmorejo mlajši igralci. Kaj!i no bo ravno lahko zaigrali proti lienne.su, ki slovi kot najboljše tehnično moštvo. Na \sak način bo tekma zelo zanimiva. Pri tej tekmi bo uprava Ilirije vpeljala Se posebne mladinske vstopnice, ua kar opozarjamo. Tudi predtekma bo zanimiva.
Lastna otroka v hlevu!
Prizor izpred ljubljanskega sodišča
Ljubljana, 10. aprila.
Pred malim senatom se je danes zaključil žalosten del našega kmetskega, drugače zdravega Življenja, Že pred razpravo so sc pojavile na hodniku osebe z nezdravo zunanjostjo.
V razpravno dvorano št. 79 sta kmalu po 9 dopoldne vstopila dva obtoženca, moški in ženska, ki sta zakrivila /lo dejanje, kakršno zo kmalu nc beleži sodna kronika. Na obtožno klop sta sedla:
Jakob Brat un, 39 letni kovač, srodnje-velik, a ne pravi kovaški korenjak z nahrbtnikom, lastnik male domačije v Besnici. Njegova kovaška obrt mu malo nese, ker jc kovačnica na samotnem mestu in
Frančiška B r a i u n , njegova sestrična in gospodinja. stara 32 let, rojena v Gabrijah, samska, dočim je prvi obtoženec oženjen. Bratunova je nizke postave in grbasta ter napravlja na opazovalca prav žalosten vtis.
Državni tožitelj je oba obtožil zločinstva zoper življenje in zdravje po § 176, točka 1 kaz. zak., ker sta novembra in decembra lani ter ianuarja letos zapirala 3 letno Francko in filetno Anico v hlev. kjer sta morala otroka napol gola bivaii in :;pati \ nekem lesenem zaboju, torej sta zapustila onemogli osebi, za kateri sta bila dolžna slo-be'1, v razmerah, ki so bile nevarne za njiju življenje in zdravje.
Zgodovina obtožbe.
Kovač Jakob Bratun je bil popreje v Gabrijah, kjer je imel malo posestvo s kovačmeo. Bil je oženjen in jc imel štiri zakonske nedolelne otroke. Žena mu je pred leli težko zbolela. Lani polnil pa je kovač nekoliko zadolženo posestvo prodal svojemu polbratu s pogojem, da mora prevzeti v popolno oskrbo nicgovo bolehno ženo. Bratun Jakob si je nato sezidal pri Besnici novo domačijo, obstoječo iz sobe, kuhinje, kovučnice in malega hleva. Tja se jc preselil ob Vseh svetih in je vzel svojo sestrično FrančiSko za gospodinjo, s katero je začel nemoralno življenje. Na_ novo domačijo pa io vzel tudi 3 letno hčerko Francko in t> letno Anico, dočirn je dva druga zakonska otroka dal v rejo svojemu bratu v Unajnarjih pri Trebc-Ijevcm.
Na novi domačiji so zavladale žulojluc razmere, osobito v zimskih mesecih. Kmalu sc js po okolici in celo do Litije razširil glas, da ima kova^ Bratun v hlevu zaprta svoja dva otroka, ki sta popolnoma zapuščena in zanemarjena. Orožniki so večkrat prihajali na Bratunov dom, toda niso mogli ničesar konkretnega dognali. Napos'cd se jc 23. januarja letos orozniškemu naredniku Josipu Mihel-iiču posrečilo, da je našel oba otroka v hlevu v največji zapuJčenorti.
Zagovor obtoženca.
Po prečiUnju obioznice, ki v krr.tkih stavkih slika celo nemoralno dejanje in zanemarjanje izgoj« otrok, jv predsednik senata go«p. Anton Mladič uvedel dokazno poslopunje, Vpralal jc pr-v ega obtoženca:
Ku'<o se zagovarjale? Povejte iium, kako ie bilo? Kako »tc mojli dali oba otroka v hlev?«
Mislil sem. je odvrnil prvi obtoženec, • da bo toplejše v hlevu, kur ttanovanjc še ni bilo izdelano. Ni rss, da b', b;la otroka nad dva meseca v hlevu, ies je tamo, da je bila ta mala štirinajst dni v hlevu, in to zato, da bi se kuhinja, kjer ■ mo spali, prcjr.«£iia. Ana sploh ni spala v hlevu in je bodita ' "muo manjio sestrico čedit in skopat.
Od otrok »e ni moglo nič zvedeti, ker ie »tarči:.i gluha, a mala ne zna govorili. Navezani smo saiuo na to, kar so drugi videli in orožniki,« je pripomnil predsednik.
Obtožence je nato odločno /.auikal, da bi bila Francka popolnoma naga. Na vprašanje predsednika, koliko časa da je bila Francka v hlevu zra-
ven živino, jc odvrnil Bratun, da samo čez noc, a čez dan je bila v hiši. Takrat, ko so orožniki prišli, jo je starejša samo v hlevu umivala, Orožniki so -■prišli okoli 10 dopoldne. V hlevu je ena krava.
Druga obtoženka Frančiška Bratun ie izjavila: ».Mislila sem, da bo v hlevu za otroka for-' kejše ko v hiši. Jaz pri obtožencu gospodinjim. Otrokom sem dajala vedno dosti hrane in obleke. Otroka sem pustila v hlevu počivati v včedni posteljici«, Vse je bilo čisto,<• -Ali niste rekli neki ženski, da bosta otroka umrla v hlevu?« |e pripomnil predsednik. O jejl Tega nikdar nisem govorila! Tudi jaz sem ležala v hlevu,«
Zaslišanje prič.
Narednik Filip Mihelčič je v vseh podrobnostih očrtal, kaj je videl, ko jc prišel I; Bralunu koncem januarja, Vprašal jc kovača: »Kje so otroci?« Nekaj časa je molčal in odgovoril nato: • V hlevu!«: Bilo je to okoli 10 dopoldne, V hlevu sem opazil mlajšo sedeti sredi hleva, kjer ie bilo malo listja. Bil jc zelo mrzel dan. Večju je ždela v kotu. Opazil sem kot ležišče navadno staro kiSto. Starejša mu je rekla, da mora počediti. V »posteljici« ni zaoazil riltake blpzine, marveč par cunj, vse onesnažene, in nobenih plenic. Od postelje je zelo smrdelo.
Kakšen vtis je na vas ta prizor napravil?«
»Presenečen sem bil sam. Imel sem opraviti že z marsikom in z marsičem, a nisem še videl tako napol oblečenih otrok. Mlajša jo imela malo kikeljco, a večja daljše krilo, obe bosi. V hlevu je bil škaf. Od večje, ki je nekoliko gluha, sem zvedel toliko, da manjša vedno tam spi. Drugače nisem mogel od njiju nič zvedeti. Hlev ima 12 kvadratnih metrov površino. Kišta je bila 6 do 7 cm dvignjena In je blato teklo skozi deske. V kisli je bilo malo listja in slame. Jo zelo smrdelo. V sobi Bratuna je bila ena sama postelja.«
Anton Jančar. 16 letni posestnikov sin iz Gaberij, je nekega dne januarja prišel do Bratuna in odprl hlevska vrata. Videl jc tam oba otroka, eden je jokal. Večja je umivala manjšo. Zaprl
sem vrata. > Kako je bila večja ob'ečena?«---
Nisem porajtal, kako. Z njima nisem nič govoril. Manjša je milo jokala. Večja je prišla v hišo.-.
Angela Žv!ajnar iz Prežgan), posestnikova žena, je izpovedala, da je vzela Francko v oskrbo, in da je en čas razširjala hud duh, a sedaj je že boljša. Še ne govori, ne hodi. Misli, da S"doh ne bo govorila. Samo kima in dela »rahm, mlini!« Še se ponesnaži v postoliici. Z njo je velik križ.
Priča Alojziia Hribar, posestnikova žena, ie ivoiečasno govori'a z obtoženko, ki ii jc delala: »Vidva bosta imela dosti to (tožančevo ženo) za pokoro, naša ta mala pa bo že enkrat umrla « Bog \e kaj lepo nista delala z otroci. Njen mož je od obtoženca kuoil njegovo pr\o domačijo, Otroci so bili včasih lačni.
Zdravni'ko poročilo.
Litijski zdravnik dr. Ukmar |e pregledal obe ubožici ter jc ugotovil, da je pri obeh vzgoia zelo zanemarjena, pri prvi pomanjkljivost govora, c pri drufi nag'uSnost. Telesno sta obe popolnoma propadli, a duševno otopeli.
Po zaključenem doksznem pos'opanju In govorih državnega tožitelja in branilelja le predsednik po kratkem posvetovanju proglasil
sodbo,
s katero >ta Jakob in Frančiiku, Bialun obsojena po § 294 zaradi zanemarjanja roditeliskih dolžnosti na 10 dni strogega zapora. SodUie ni dalo na stališču državnega tožitelja, da bi sc ju obsodilo po $ 176 zaradi zločinstva zoper življenje in zdravje. Ta paragraf j* nsmreč ostrejši.
Oba obsojenca sta sodbo sprejela. Kazen bosta morala prestati v ljubljanskih zaporih.
H&s&saEraHsnsssffia
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
Miklošičeva cesta št. 16; S
nudi novosti v DAMSKIH PLAŠČIH, OBLEKAH in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE
Iz prnvecn Knjser-Ellison-Shetfield srebrnega jcula izdelana zato kvalitativno prvovrstna llobiva 8e povsod. Proprodaia'ci naj he obrne o nu Gustav Husser & Solin, \Vien VII, Kichtci gasse 10.
govedi se zadušilo
Litija, 9. aprilu.
V va.-i Cirkuo nad Sv. Križem pri Liliji, obilna Moravče, .-e jc v noči ua c.-lrtek zadušilo v hlevu posestnika Autonn Perkota kar 8 glav goveje živine in sicer 0 krav in volov ter 2 teleti. £kodo so ocenili na 22.000 Din. Do te, v naših krajih pa? izredne nesreče, je prišlo radi Irgu, ker je IVrkovu žena zvečer v hlevu naložila v peč drv (Čudno, da kurijo hleve s pečmi) ter zakurila, da ne bi bilo premrzlo živini. Potem je Slu počivat v hišo.
Njen mož Anton Perko se je mudil v svojem vinogradu ter m- pozno v nori vrnil domov. Takoj je opazil, d« se iz hlevu vali dim, nukur je prebudil domače, ki so v naglici pogasili tleče tra-
f France KnaHšč
Liti ja, !>. aprila.
Po prav kratkem mučnem trpljenju je v Leo-niiJSu v Ljubljani 9. aprila zjutraj izdihnil Sirom domovine znani tovarnar usnja g. France Knaflič iz Smarlnegu. Pokojni je znal s svojo prirojeno ži-lavostjo i;i poštenostjo, bil je v mladosti usnjarski pomočnik, i/ nič stvoliti veliko domačo industrijo — tovarno u.-nju, ki je zaradi priznano dobrega usnja v tuzemstvu zelo upoštevana. V usnjarski stroki je izučil 1 ar vse lii sinove, žal je najstarejši, France, padel \ svetovni vojni, sin Pavle, ki je po dovršenih srednjih šolali odšel v inozemstvo, kjer jc bil uslužben po raznih svetovnih tovarnah usnja, da si je pridobil potrebnega širšega znanja, pa je pred kratkim prevzel domačijo in tovarno usnja v šuiartucm; sin Tone pa je lovar-uar usnja v Kamniku.
Stari Knaflič, grča in korenina »murske vasi, je bil strasten lovec, ki se je kljub svojim 77 letom spravljal še letos na petelina, je bil blagega značaja, vedno odprle roke za reveže iu svoje domačim-, jc bil original te doline, polu zdravega humorja, vesten in delaven kot mravlja, polu zdrave domače podjetnosti, radi katere jo svoje podjetje spravil tudi ua tako h po višino. Prav posebno je bila njegova hiša naklonjena šmarski cerkvi, kateri je bilo mnogo naklonjenega, da ni vedela levica, kaj da desnica, Tragično pri Knafli-čevi smrti jc usoda, da so komaj 21 ur pred nje-frovo smrtjo pokopali njegovo življenjsko družico fclago gospo Ivano, rojeno Verbič iz ugledne vrli-
movje. Na nepojasnjen način je u železni- peči preskočila iskra na mokro tramovje iu na hlevska vrata, ki sc pa radi vlago uiso vnela, pač pa le pričela tleti, u.ikar je dim kakor ludi iz peči uhajajoči ogljikov kisik zadušil 8 glav živine.
Najprej so domačini mislili, da j? živino zastrupil kak sovražnik hiše, rudi česar so takoj poslali po litijskega živinozdravnika dr. Vcbletu, ki j< ua licu mesta ugotovil, da se je živina zadušila radi vdihavanja ogljikovega oksida. Le en sam vol je ostal živ in še tega bo treba zaklali, da prej nc pogine radi strupenih plinov.
Krivda te težke gospodarske nesreče ua Per-koveni gruntu je pač nevednost in malomarnost. — Za poginulo živino je iivinozdrcivnik takoj odredil, da so jo zagrebli.
niške rodbine, tako da bosta v soboto popoldne, ko se izvrši zadnja Knnfličeva pot na šinar.->ko pokopališče z.druženu v grobu.
Prijatelja Franceta bodo težko pogrešali njegovi številni osebni in poslovni prijatelji, ki so v lijem izgubili moža iskrenega. — Naj v miru počiva v domači zemlji! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Ljubljana
Cerkveni vesfmfs
II. Vnauju kongregacija pri uršiiliuknli v Ljubljani ima jutri v nedeljo dne 12. I. ui. zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo, jiopoldne ob 2 shod. Pridite. — Voditelj.
Meščanska Marijina kougrcgacf.ia za može pri sv. Jožefu ima v nedeljo, dno 12. t. m. ob 11. dopoldne odboiovo sejo, ob 11 pa običajni tliou.
Poizvedovanj*
Našla se je zlatu verižica..Vprašali v delikatesni trgovini Lapajne, Uimska cesta 21.
Gmdha :«fpo?n'cc v Trnovem na Ltwfis':'«msci
Ljubljana, 10. aj/rila.
Včeraj so začeli z začelnimi gradbenimi deli za zgradbo nove zalvornico ua Ljubljanici v Trnovem. Zatvornica bo stala malo nižje od izliva Gradaščic-e ltx lurbin.skoyu kanalu veduo naprave na Gradažčid. Da so bila delu mogoča, co odprli povsem Grubarjev kanal lako, da .jo struga Ljubljanice skoro popolnoma &ulw. Začeli so že zabijali plohe, iz katerih bodo napravili zagaluo steno čez, Ljubljanico. Zabijanje plohov se Vrši mehanično, podebuo kol pri delili ob frančiškan-kem luuilu, le s lo razliko, da imajo za pogon nu Bregu bencinski motor, ki žene kompresor, iz katerega je iio gumijasti cevi nuncija« močno kouiprimiraui zrak v majhen motorček nu odru, ki dviga tolkač, s katerim zabijajo plohe. Izsušitev Ljubljančino flruge je rodilu žalostne posledice -/a obiluo'ribjo družino, Od šentjakobskega mostu navzdol so potegnili celo vrsto mrež čez strugo Ljubljanico tako, da menda niti šivanka ne bo mogla niti. Rudi hitrega odtoka Ljubljanice v Grubarjev kanal, sije znižala slruga za več kot pol metra, lako da čutijo neprijetno posledico celo v Podpeči, kjer ne morejo več uutovarjati na čolne gramoza iu kamenja, ki gu dovažajo za višku tramvajsko progo. Odslej morejo natovoriti le pol čolna, potem ga jiolegp.ejo v globljo strugo, nakar po malen nalo-že čoln do vrha.
Odgonska poslata na magistratu
Mestni magistrat vzdržuje, kakor mu nalaga zakon, posebno odgonsko postajo, ki odpravlja iz mosta nadležne tujce. To so klateži in podobni delamr/neži, ki živijo na račun javne dobrodelnosti, dalje sumljive osebe, ki ne morejo dokazali, da sc preživljajo s poštenim delom, nepobolj-šljhc javne vlačuge in izpuščeni kaznjenci, nevarni tujemu imetju in osebni varnosti. Nadzorstvo nad izvaiaivcra odgona ima sodaj banska uprava, mestna občina pa vzdržuje odgonsko postajo s pomočjo države ln drugih činiteljev.
Lani je bilo po ljubljanski odgonski postaji odgnanih iz Ljubljane 669 oseb. Te je odgonski j>o-staji izročila ali policija ali pa soseduio odgonske postaje v Zagrebu, Mariboru, Celju, Rakeku, na Jesenicah, v Logatcu, Radovljici itd, Izmed od-gnancev je bilo 71 tujih državljanov, in sicer 41 italijanskih (32 iz Julijske Benečije), 1 Ncmec, 3 Čehoslovaki, 6 Francozov, 1 Bolgar, 1 Madjar, 1 Poljak, 1 Maročan in 16 Perzijccv. Ostalih 598 jc bilo jugoslovanskih državljanom Starost od-gnaneev se giblje od nekaj mesecev starega dojenčka na materinih prsih pa do 70 in večletnih 6tarčkov in stark. Večina odgnancev, zlasti ženske, pa jc v najlepših letih, to je od 20 do 40. Vzrok odgona je pri nioikih po večini brezposelnost in kriminal, pri ženskah pa vlačugarstvo in prostitucija. Zelo narašča tudi odgon izseljencev iz vzhodnih in južnih krajev naSe države ki se vračajo holehni in brez sredstev iz Francije in Belgije,
Odgnaneem daje v času, ko čakajo na odgonski postaji, hrano mestni ječar. Zu odgnancc ima mestna občina sedaj dva zapora, enega za moške in enega za /enske.
Pogosto sc zgodi, da pošlje policija y prilvor esebe, katerih domovinstvo še ni dognano, z naročilom, naj bodo \ pritvoru toliko časa. dokler sc ne doženc njih domovinstvo. To pa dostikrat traja zelo dolgo in večkrat je tak človek v sporazumu s policijo izpuščen ali j>a odpravljen na tak kraj, -kjer upa dobiti delo.
Do predlanske zime jc morala odgonska postaja v svojih zaporih imeli tudi ia dan razne domače in tuje brezposelne reveže, ki niso imeli r.obeue^Sa zaklonišča v hudem mrazu, snegu in de?:u. Z novo mestno ogrcva'nico pa ie to odpadlo. V odgonski zapor sc sprejemajo le se bo-lclini tujci, ki polrebu;cjo tople hrane in pa ravne družine, ki potuiejo skozi Ljubljano z otroci. Teh ni mogoče poslati v mestno ogrevalnico, zato dobe kar na odgonski postaji prenočišče in hrano,
Ka! fco danes
Drama: Gospoda Glembajevi . Gostuje član belgrujske drame, g. Plaovič. Red D.
Opera: DPak prosjak;. Red E.
Nočno sliiifiu imata lekarni: Mr. SuSnik. Marijin trg 5 in mr. Kuralt. Gosposvetska c. 10. •
O Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Jutri ob pol 8 zvečer uprizori Kat. društvo rokodelskih pomočnikov svojo zadnjo predstavo v tej sezoni iu sicer so to Bele vrtnice . Ta res lepa in zanimiva igra je vredni), da si jo vsakdo ogleda. Vstopnice se dobe v pred prodaj i danes od (i do 8 zvečer v društveni sobi Rokodelskega doma, Ko-nienskega ulica 12.
© Pevski zbor Mokranjac iz Skopljn si je izbral za svoj ponedeljkov nnstop v Ljubljani naslednji program: I. del: Biiiički: Oče naš, Mokra-njac: Vil. rukovet, Hrlstič: Jasen, Kranjec: Medjl-murske narodne. Binički: Narodne iz Te lova; vse za mešan zbor. Manojlovič: Marika iu Zola Neda, 2 narodni iz Povurdarja za ženski zbor. V 11. delu je prvi liavreti Bortianskega Sej den. dalje Miloje-vičeva pesem, Sijačkega Večer v vasi, I lica : 'l>a-kul T inku Skopska , dr. Schvvabova Zlati-, kuugiica in .loksimovičeve Bitoljske narodne za ženski zbor, nato Adamičeva Večerna pesem, Marinkovičeva Molitva, dalje Sijnfkijeve Južnosrbske narodne iu Mokranjčev X. rukovet. Skladbe s klavirskim s premije v anjem spremlja sin dirigenta g. tšijačKe-ga. g. šijački. Koncert bo v ponedeljek 18. t. m. ob 20 v Filhai inoiiifui dvorani. — 1'redprodajti vstopnic, v Matični knjigarni.
O V»e pevce in pevke, ilijaštvo ter drugo občinstvo vabimo, da so v obilnem številu udeleži v ponedeljek, 13. t. m. ob 10 »prejema na glavnem kolodvoru skopskega pevskega društva Mokra* ujacv. Je to prvi obisk znamenita pevske družine i daljnega juga naše domovine v Ljubljani, zalo
W

Želite li piti prvovrstno vino, obiščite
iKmrm ,*Erniii disin", Z&ursb
Petrinjska 29 (nasproti Uprave Policije) Topla in mrzla kuhinja
jo sprejmimo ■/. vso toploto lor se jI oddolžimo na In način, da napolnimo FilUamoiučiio dvorano, kjer bo ob 20 isti dan njihov koncert z izrusito jugoslovanskim sporedom. Za vso pevke in pevce naj bo obisk tega koncerta strogo obvezna častna zadeva. Vstopnice kupite že v prodprodtiji v Matični knjigarni. •— Uprava llubudove župo JPS.
0 l druženje jugodovenskih inženjerjev iu arhitektov -- sekcija Ljubljana vabi ua predvajanje filma o delovanju in uporabi traktorjev ^Caterpillar z. raznimi agregati pri gradnji novili iu vzdrževanju starih cest, valjanju istih, drobljenju gramozu, čiščenju snega, izkopavanju drenažnib jarkov, dalje o uporabi v šuniarstvu, poljedelstvu itd. Predvajanje tega zanimivega iu aktualnega filmu bo v soboto, due 11. aprila ob 20 v družabnem lokalu na Kongresnem trgu l/Il (-Kazino ). Film je dalo un razpolago zastopstvo za označeno stroje, tvrdka Harley Davidson Motors Import v Ljubljani; predvajal ga bo ter pojasnjeval v angleškem iu nemškem Jeziku strokovnjak, odposlu-uec tvrdke same. Vabljeni so člani in v,-i, ki se zanimajo.
Kmo Dvor
FILM O RAKU
danes o b iS ari
0 Menic mo o bolniški mizeriji. Najbolj objektiven iu najbolj glasen memento o naši bolniški mizeriji je stalno naraščajoči naval v ljubljansko splošno bolnišnico. Poročali smo že, da je morala bolnišnica v ponedeljek sprejeti 80 bolnikov in ponesrečencev. V torek pa ji- bilo še hujše, sprejetih je bilo namreč kar 101 in v sredo in v če* trtek zopet po 80. Komaj včeraj je bilo nekoliko boljše. D useda j je bilo, v prvih 100 dnevih tega leta, sprejetih v bolnišnico nič manj kakor 1820 bolnikov iu ponesrečencev, torej povprečno 18 uu dan. Vse polno pa jih je, ki jih je morala bolni--mca odklonili, du.si bi jih morala ob normalnih razmerah sprejeti. Stalno spi na nekaterih oddelkih več bolnikov na tleh. Zgradba novih bolniških objektov in povečanje dosedanjih postaja laku pereč problem, da gu mora imeti našu javnost veduo pred očmi.
•J ti g. uradnike diz. /eleznice \ Ljubljani, ki izvršujejo popisovanje z« ljudsko štetje, nujno vabimo. da se zglase danes, v soboto ob 12 v mestui jiosv« tovaliiici. — Mestni |>opisiii urad.
{•) KreraHtorij za tnihovino. Pri skrbi za javno higijeno v Ljubljani jc ugotoviti, da v našem mestu nujno primanjkuje kromatorij za mrhovino. Mestni fizikat že več let prejema pritožbe zaradi neznosnega vonja in mrčesa, ki ga povzroča kraj v Mestnem logu, kjer zakopava mestni koniač mrhovino. Te pritožbe so vredne uvaževanja zlasti sedaj, ker sc okoli tega kraja zidajo nove vil?. Prebivalcem teh vil pa seveda ni prijeten ne-znosni smrad in pa mrčes. Kraj sam je precej močviren, tako da globoko zakopavanje sploh ni možno, /aradi lega obstoja tudi nevarnost ku*~ih bolezni v okolici. Zaradi tega jc mestni fizikat izdelal predlog o zgradbi krematorija (««žiga!iš£a) mrhovine. Ni misliti namreč, da bi sc mogel najti v območju mesta velik jirostor za pokopavanje mrhovine, razen v Mesltrom logu ali na Barju, Tam pn to zaradi močvjrnosli ni primerno. Moderen, za mesto primeren kromatorij bi veljal okoli 250 tisoč Din. Kromatorij bi so delno sam vzdrževal in dohodkov na prodane odpadke.
O Svojevrstno sciuarijo so doživeli včeraj v Pollakovi tovarni. Laborant, ki ju bil nuine.-čen v kemičnem laboratoriju, jo bil obdolžcu, da je zu-slrupil > sladkorčki otroka, o čemer smo svoj čas poročali. Obtoženec trdi, da se je takrat zgodil le ne-.ečen slučaj in da mu jo .-Irupena tekočina, ki jo je kuhui. prekipela. Curki tekočine, ki so tekli če/, rob lonca, >o to ua zunanjem obudu po-.sode ..kristalizirali. Ker ju imel lakral roko obvezano, je« prav mogoče, da so se pri prenašanju posode itfijeli obvezo krisiulčki, ki so nalo obvi--di nu sladkorčkih, ki jih je dobil otrok. Zu dokaz ve -nice je moral včeraj s prav lako obvezano roko kuhali iste zmesi in doseči prav vse okoliščine, lako kakor so bile takrat. Pri manipuliranju eo ga nadzorovali državni pruvdnik, sodniški zdravnik, asistent medicinske fakultete iu drugi kemiki-izvedenci. Kuhal je ves dan iu šele jiopoldnc ob 7 so bile okoliščine vse luke kakor takrat, čo se mu jo s tem posrečilo prepričati sod išče o svoji nedolžnosti, bomo šele zvedeli.
Vrhnika
Živi mrtvec-. V nedeljo dne 12. I. m. bo dramatični odsek Prosvetnega društva na Vrhniki uprizoril pod režiserjem Fr. Furlanom tragedijo L. N. Tolstoja >2ivi mrlvec--. Začetek ob ob 8 zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji v Rokodelskem domu pri g. Jezersku.
Na velikonočni ponedeljek je tudi Vrhnika dostojno proslavila 00 letnico Fr. S. Finžgorja z, govorom o Finžgurju in njegovo ljudsko igro Divji lovec ..
Pomlad jc tu in lujci bodo prišli občudoval krasoto Močilnika in bližnje okolice. Na mestu, kjer .ie prej slala stara lopa, je društveni gostilničar Miha Jerinu postavil novo lično lopo- ob kateri se ho rad ustavil vsak tujec.
rj>o •
£trt
Vsem našim bravcem jo gotovo šo v spominu povoden j, Ki je leta 1920. razsajala po Žirski dolini. V vasi Selo prt Zireb je tedaj povodenj odnesla več hiš. Precoj visoko nad ce.sto je slala tedaj hiša kovaškega niojrflra Josipa Bnruika, ki so niti malo ni nadejal, da bi voda odutdu ludi njegovo hišo, ker je stala precej višje, kakor druge. Esodnega due, ko je drugim posestnikom že voda vdirala v hiše in jih trgala kos za kosom, je on s svojimi jioiiločniki se delal v kovučnici. Ker pa to mu neprestani bliski in treski motili električno napeljavo, jc nehal in zvečer z, vso družino zapustil poslopje. Kmalu nato se jo hiša podrla. Itu.ševJne je zalila voda iu nanosilu nanje precej debelo plast zemlje. Burnlku jo bilo seveda žal za nove stroje, ki so ostali pod zemljo in je začet sedaj kopali na mestu, kjer je stala njegova hiša. Dolgo je kopal in naposled naletel v globini treh metrov pod zemljo nn svoje orodje. Jo že sicer nekoliko poškodovano, vendar bo 5e zu robo, čeprav je bilo žo pol let pod zemlja.