IM.....itoslovanskf kmptsk« ira«. - len« 3« lllu za eelo leto. - iia inozemstvo 60 Din - Posa
inaana slevllka I IHn. — V Inseralnem delu vsaka drobna vrstica ali njf prostor 10 Din.
Obrtnikom in trgovcem!
^ liu^uV^jAi0 ,J?,lraJ' T«8'".!" '•it'1?1 ""j s.e	Or^nistvn ..».moljnba", naročnina.
reklamacije In Inaerati pa Uprarnlštvii ..Domoljuba" v IJuMJunl, Kopitarjeva nilea Stev. li.
Za volitve v Zbornico za trgovino, obrt In industrijo se je Slovenija razdelila v dva .tabora: na eni strani so slovenski trgovci in obrtniki brez razlike strank, samo kot stanovski tovariši sklenili, da enotno nastopijo. Obrtniki in trgovci, somišljeniki Slovenske ljudske stranke, Slovenske kmet-slce stranke, radikali in vsi isti, ki politično niso opredeljeni, nastopajo skupaj in bodo postavili skupno kandidatne liste. Na drugi strani je pa sama Žerjavova stranka. Samo Žerjavovi pristaši so se izločili iz skupnega nastopa in hočejo dobiti komando v Trgovski in obrtni zbornici za vsako ceno sami.
Na pošten način to ne bo šlo, tega se zavedajo gospodje samostojni demokratje sami. Zato računajo na zvijače. Paziti morajo torej vsi volivci, da tem zvijačam ne nasedejo.
Okoli 1. septembra bo vsak volivec prejel od volivne komisije v Ljubljani volivno izkaznico, glasovnico in kuverto. Glasovnico mora izpolniti vsak z imeni in natančnimi naslovi kandidatov, kakor jih bo postavil volivni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in in-iustrijcev v Sloveniji. Tako izpolnjeno glasovnico in izkaznico je v kuverti, ki jo bo ludi poslala volivna komisija, po pošti po-*'ati na naslov »Volivna komisija zbornice trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«, »a pisma so poštnine prosta.
Vsak naj posebej pazi na to, da glasnice in izkaznice ne bo dal kakemu nepoklicanemu iz rok. Na pošto oddajte kuverto sami lastnoročno ali pa po popolnoma Zanesljivem človeku.
Napišite samo tiste kandidate na glasnico, ki pridejo z okrožnico volivnega mora združenih stanovskih kandidatnih in ki bodo objavljene v »Domoljubu«, I' »vencu«, »Slov. gospodarju, »Kmetskem ls«« in »Narodnem dnevniku«. Samo to olja za naše volivce. Vse drugo, kar Vam °ao prigovarjali in svetovali, je laž, ne Znajte se po tem in ne upoštevajte. Izpolnite glasovnico takoj, ko jo prej-te m jo takoj odnesite na pošto, da se < m ne izgubi, da nimate izkušnjav, da bi Komu izročili in da agitatorji ne bodo n°i:l« več vplivati na Vas.
Iz gornjega vidite, da je volitev tajna. Nihče ne ve in ne bo nikdar vedel, katere kandidate ste napisali. Najkasneje do 22. septembra mora imeti volivna komisija vse glasovnice v rokah.
Zaupnike prosimo, da skličejo po posameznih občinah in vaseh sestanke, da pouče volivce kako je treba glasovnice izpolniti. Kjer sestanki niso primerni, naj zaupniki to store od moža do moža, od volivca do volivca.
Obveščeni smo, da bodo nasprotniki v imenu volivnega odbora združenih stanovskih kandidatnih list in celo s podpisom odličnih somišljenikov naše stranke in drugih strank, ki nastopajo v teh volitvah skupaj, hoteli dajati volivcem lažniva navodila zato, da bi bili glasovi neveljavni. Zato se v vsakem dvomljivem slučaju takoj obrnite na tajništvo Slovenske ljudske stranke ali pa na Volivni orlbor združenih kandidatnih list.
Tajništvo Slovenske ljudske stranke nujno prosi zaupnike, da odgovore na zadnjo okrožnico.
Pohorski kmet:
Kmet brez de!avcev.
Dne 31. januarja je na večrazredni ljudski šoli v nekem trgu na Pohorju eden izmed gg. učiteljev pri razdeljevanju šolskih spričeval nagovoril učence takole: »Glejte, da se boste, kadar izstopite iz šole, šli kaj primernega učit, bodisi že kroiaštva, čevljarstva ali kaj sličnega. Vedno je boljše biti kaj drugega kakor volar ali konjar. Kako zoprn je ta stan, se že iz tega vidi, ako pride v gostilno kak gospod, nikdar ne bo sedel k tisti mizi, kjer sedi volar ali kon jar. Še celo drugi delavci imajo pred volarji in konjarji nekak stud in se jih izogibljejo.« Nato vpraša nekega fanta: »Kaj pa so tvoj oče?« In fant korajžno odgovori: »KonjarI« Učitelj se namrdne in odvrne: »Tudi ti ne boš nikdar kaj drugega kot konjar!« Proti učenkam obrnjen je bleknil: »Vam bi še tudi rad kaj povedal, pa vas nočem ponižati!« V mislih je gotovo imel dekle, posebno svinjarice. Kaj takega postati je po njegovem mnenju hujše in nevarnejše kakor sam bognasvaruj.
Iz navedenega je jasno dovolj, kako se že v ljudskih šolah pri kmetskih in delavskih otrocih vzbuja veselje hi ljubezen do kmetskega stanu. Le vsega drugega se naj otroci uoe, ko izstopijo iz šole, samo pri kmetskem delu naj ne ostanejo. Kmetsko delo je za šoli odrastlega dečka ali deklico sramotno in nedostojno. Že zdaj primanjkuje kmetu delavcev in delavk in jih še le bo, če se bo otrokom že v šoli vzbujal stud in gnus do kmetskega življenja in dela.
Koliko ovc so nekdaj redili pohorski kmetje, a »o jih morali opustiti, ne toliko zaradi dragega pridelovanja ledna in res-vine kakor zaradi pomanjkanja pastirjev. Večkrat se je slišala bedasta opazka: »Za ovčarja naj bo pes; ta lahko leti za njimi, ne pa človek.'« Kakor ovce bodo kmetje prisiljeni opustiti še ostalo živino, ako se uveljavi program nekaterih novodobnih in kmetu tako sovražnih učiteljev.
Naj nihče ne misli, da sem preveč zapisal;^ še enkrat rečem: Kdor kmetu ne privošči najpotrebnejših poslov in mu jih izneverja, ta je eden njegovih najhujših sovražnikov. Naj nam tak »raasvitljeni« učitelj pojasni, kako si on predstavlja ne samo pohorskega, ampak kmeta sploh v hribovitih krajih brez uprežne živine. Še z voli in konji je treba — posebno če je mo-krotno vreme — previdno ravnati; kaj še le, če bi kak po novi modi preveč študirani kmet, ki bi mu volovji in konjski duh bil neznosen, hotel z motornim plugom na strmi njivi orati in vlačiti. Pa tudi kmetje v ravnini brez živine nikdar ne bodo gospodarili. Kje naj vzamejo gnoj brez živine, odkod dobijo mleko, najredilnejšo jed in pijačo obenem, s čim si naj belijo jedila, ako nobenega krivorepca ne bo več.
Ali recimo, da bi kmet z ženo in otroci — osamljen brez poslov — redil samo toliko živine, kolikor bi je sam za sebe potreboval: eno do dve kravi in toliko svinj. Začeli bi se časi, grozni in strašni, združeni z lakoto in pomanjkanjem najhujše vrste. Poleg kmeta bi bila prizadeta tudi gospoda, najbolj seveda tista, ki se je vsled dobre plače razvadila, da se jej vsak dan meso na mizi kadi, kuhano ali pečeno, ali obojno. Vsaka medsebojna pomoč bi bila izključena. Kjer nič ni, tam se nič vzeti in nič dati ne more; kar bi se pa dobilo kdo ve odkod, bi si zaradi draginje le malokdo zamogel kupiti.
Niso to neumnosti in bedarije, kakor itegne eden ali drugi misliti. Prestavimo je samo nazaj v zadnji dve leti svetovne vojne. Število živine se je kmetu skrčilo za dve tretjini. Njive brez gnoja kljub cesarski zapovedi niso hotele roditi, živeža vsake vrste je primanjkovalo, sila se je bližala vrhuncu, posebno po mestih, kjer je pomrlo na stotine in tisoče otrok, največ zaradi pomanjkanja mleka.
Ko je napočila nedelja, se je vsula cela truma meščanov z nahrbtniki in cekarji ven na kmete, iskat živeža. Noben hrib ni bil prestrm, nobena steza prekamenita, da bi se je bili ustrašili. Dobro je bilo vse, kar je sposobno za pod zobe. Bolj ko je smrdelo okrog bajte po kravjem in svinjskem gnoju, večje je bilo veselje meščanov, češ, tu se bo še vsaj dalo nekaj dobiti; žalostne obraze pa so delali tam, kjer so videli gnojišče prazno in preraščeno s koprivami in andreslom. Taki, ki so že dolga leta v do-fcrih razmerah živeli v mestu in se svojih kmetskih sorodnikov sramovali in na nje že čisto pozabili, so se jih ob času sile začeli spominjati in se jim previdno bližati s tako nekako običajnim izgovorom: moram še vendar enkrat pred smrtjo obiskati rvoj rojstni kraj! Pri tem se je polagoma začelo slikati bedno stanje meščanov in kako strašno so se ondi pajki pomnožili, ki predejo posebno po praznili želodcih. Iz tega so sorodniki kaj lahko spoznali, kaj je bilo vzrok, da so imenitni gospod brat aH stričnik obiskali leseno kočo ali se ignadliva trava« ponižali v zakajeno dimnico. Marsikateri visoki uradnik se je štel srečnega, ako je imel med kmeti sorodnika ali dobrega prijatelja, kateremu je bilo ni, ^oče kaj pritrgati od ust svoje družine in poslati njemu. Nič se ni gledalo na oblico in sortiranje; krompir, zelje, moka, š;vh, sadje itd., vse je bilo lahko v enem zaboju; za povojeno meso se ni zahtevala lena, svetlorjava barva, smelo je biti od dima črno kot oglje; oli, livala Bogu, da je le bilo!
Ne pišem tega zato, da bi norce bril; taksne čase še lahko enkrat doživimo brez svetovne vojne. Ni treba drugega, kakor da se kmetom vzame vsled pomanjkanja delavcev možnost zadostno obdelovati svoje kmetije. S propadom kmetskega stanu se bo zrušil ves družabni red in doživeli bomo prekucijo in revolucijo, da se je bo še Radič ustrašil, čeravno je navajen vse na glavo postavljati.
Ako pomislimo, kako vse vre v mesta in obrtne kraje, se ni čuditi, da tamkaj venomer vpijejo o brezposelnosti. V mestih je preveč ljudi in premalo dela; na kmetih je dela zadosti, pač pa premalo ljudi, ki bi ,':!afi hoteli. In zdaj naj začnejo že deco v š::li odvračati od obdelovanja rodne grude in iim vcepljati mržnjo do dela, ki ga brez-f. ;')jno zahteva kmetski stan, ki je najmočnejši steber države. Poderite ta steber in podrli ste državo!
Zato je neodpustno, ako se Ijudskošol-:ki učitelj drzne na tak način pred otroci sramotiti njih lastne starše. Dosti je gospodarjev, ne samo kmetov v hribih, ampak tudi tržanov v ravnini, ki s svojimi konji e!i voli sami vozijo in jim tako predbaci-vanje liberalnega učitelja vzbuja globoko žalost in opravičeno jezo. 2' >
i Zatorej prosimo vse tiste gg. učitelje, ki so mogoče o kmetu-trpinu imeli enake nazore, kakor je ravnokar opisani, naj ne gredo predaleč in kmeta ter njegove delavce na tak način sramotijo. Kmet se trudi od zore do mraka in plačuje največ davkov in tem potom tudi največ prispeva k učiteljskim plačam in je pravtako časti in spoštovanja vreden kljub temu, da hodi v oguljeni obleki in ne smrdi po vseh mogočih parfumih, pač pa diši j?o živini in gnoju.
Kaj pišejo nasprotniki.
s Kmetski list« na dolgo porota o kmetskem prazniku na Krškem polju, kjer je bila po izjavi časopisja raznih strank udeležba kmetskega stanu precej manjša od lanskega leta, čeprav 60 delali veliko reklamo s konjsko dirko in z Radičem. Gosp. Prepeluh je povedal, «'a so izvolili v vodstvo samostojnežev iz vrst duhovnikov enega dekana in tri župnike, vsekakor velika predrznost, ker ee govori, da prizadeti gospodje niso v to nikogar pooblastili. Saj si ne moremo misliti, da bi se našel slovenski duhovnik, ki bi v dobi popolnega neupoštevanja verskih interesov, v časih najhujšega gospodarskega zatiranja slovenskega naroda in vedno grozeče versko -kulturne nevarnosti zapustil iz tega ali onega vzroka strnjene vrste ogromne večine slovenskega ljudstva in edino slovensko stranko, ki stoji na pozitivnih krščanskih načelih ter se udinjal Radiču, katerega mišljenje o veri, Cerkvi, duhovništvu, ško fih in papežu je dovolj znano.
Odgovorni urednik »Kmetijskega lista je bil pretekli teden radi neresničnega poročanja obsojen na 3 mesece zapora, 10.000 dinarjev globe in 15.000 Din odškodnine in bo o vsem tem moral poročati tudi svojim bralcem.
Volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo ne dajo mirno spati dr. Žerjavu. Vse kar v Sloveniji pošteno misli, brez razlike strankarskega mišljenja se je združilo, da vrže »Jutrovce« in Domovi-narje«, največje škodljivce slovenskega narodnega gospodarstva, tudi iz te važne stanovske korjioracije. Dr. Žerjav meče v zadnji ; Domovini« polena na vse strani in obdeluje naprednjake in samostojneže, ki so baje leta 1920. njemu slovesno prisegali, da bodo vedno njegovi zvesti zavezniki proti klerikalizmu. Ne pove pa dr. Žerjav, da je liberalna stranka ponujala SLS za te volitve v zbornico sporazum, če bi bili pri tem izključeni somišljeniki drugih tako-vzanili naprednih strank, kar so pa zastopniki SLS odklonili, ker niso hoteli nikogar izključevati in zahtevali skupnega nastopa vseh strank. _ Ker je "Domovini« manjkalo uspešnega orožja, straši v posebnem članku trgovce in obrtnike s konsumi in farško komando. Preveč obrabljeno gradivo, da bi še kaj zaleglo pri pametnih ljudeh, kajti od farške gonje ni bil še nihče sit, in kmetske zadruge niso spravile v kon-kurz še nobenega solidnega trgovca. Sicer pa je dr. Žerjav že tudi poskušal biti kon-sumar, pa ni šlo. Dokaz: propali Agro-merkur.
Cerkveni zvon in starosta slovensU Sokolov. V Semiču je za razvitja sokoki/ zastave bojeval junaški boj sam starci celokupne jugoslovenske sokolske družin« g. Engelbert Gangl. »Jutro« poroča: >Kli u temu, da je cerkovnik pomaknil kazalec,m župni cerkvi za 7 minut naprej in zaiJ zvoniti poldne, je brat starosta nadkri 1 i 1 glas zvona in zaključil svoj govor 'i željo, naj novi sokolski prapor zbere pod seboj kmalu ves Semič in njega okolico« — Gospod starosta, kak »orden« lahko dobite za svojo »zmago«, drugega uspeha pa ne bo, kajti veren Slovenec se ne bori z zvonom, temveč sluša njegov glas in moli opoldne — »Angelovo češčenje«. _
Pogovor slovenskega
fanta s samostojnefa,
Janez Slovenec je prišel v vas k Tomažu Hrvatu. Na mizi je ležal zadnji ?Kme-tijski list«.
Tomaž (samostojne'/): -( itajodgovor »Kmet. lisla« dr. Korošcu na njegov shod v Trebnjem, pa boš videl, kdo ie za nas, SLS ni poklicana zastopnica slovenskega naroda.«
Janez (z nasmeškom): : Seveda ne, ker ima skoraj vse poslance. Travi pooblaščenec Slovencev je gosp. Pucelj. ki si je s težavo priboril le en poslanski mandat.«
Tomaž: t Dr. Korošec naj enkrat pove. kaj je storil on za slovenske kmete.«
Janez: ? Prijatelj. ti nič pametnega ne čifaš ali pa si že vse pozabil. Ali se ne spominjaš liutih in deloma tudi uspešnih bojev za pravično razdelitev davčnih bremen. za pravično odmero dohodnine, za j)odporo Kmetski družbi in drugim kmet-skim organizacijam, za obstoj slovenske univerze, za podpore proti ne/podam, u lepo ravnanje z našimi vojaki, za niih službovanje v domačih krajih, za zboljšanje vojaške hrane, za znižanje števila vojske in za tisoče drugih, kmotu koristnih stvari.«
T o m a ž : jPuclju očita jo, da nosi le mrvice iz Belgrada: samostojni gospodi 'ordnec, kmetom pa premiiske kolajne. AH je dr. Korošec kaj drugega dosegel kakor kakšno drobtinico?«
J a n e z: Začetkoma si trdil, da m Korošec v Belgradu nič naredil, zdaj « priznavaš drobtinice in, če bi ne bil tijski list« tvoj evangelij, bi o dr. Korosc in njegovem velikem delu v dobrobit l!^; siva govoril še vse drugače. Zakaj g a] uspeli njegovega vztrajnega boja je, da p celi državi vedno bolj prodira linsel, «a j centralizem največja poguba	j
maramo biti berači v svoji hiši, ten _ gospodarji. In za tem gre boj dr. Koros ■
T o m a ž : >0 enotni slovenski^ govoričite; pridružite se nam, zakaj >' i ali ravno mi pod vašo komando'.« .
Janez: »Naravno! Večina ne g« manjšini. Poraženi mora k zmagovalcu, hoče še kaj veljati.«	. uii
T o m a ž : »Dr. Korošec naj po e,k pridemo do vsega, kar je nase. A" » v toni? Zlepa ne bo šlo. Srbi imajo rokah: armado, orožništvo, denar.«
Gfatma skupščina krščanske šole.
Preteklo nedeljo se je vršila v Št. Vidu nad Ljubljano glavna skupščina Krščanske šole, katere namen je braniti krščansko vzgojo otrok v šolah, v katerih hočejo naši svobodomiselci zlasti »Jutrovci« in >l)omovinarji« zatreti vsako sled krščanstva.
Skupščina se je začela zjutraj z velikim csrkvenim slavljem. Pridigo je imel dekai. bogoslovne fakultete vseučiliški profesor dr. Ehrlich, ki je govoril o pravicah Kristusa do mladine. Nato se je razvila po okrašeni cesti procesija s Kristusovim kipom. Nato je bilo v cerkvi darovanje za »Slomškov dom«, kjer naj bi se vzgajal krščanski učiteljski naraščaj.
Po slovesni sveti maši se je vršil občni /.bor Krščanske šole, kjer so poročali predsednik, tajnik in blagajnik. Dosedaj je ustanovljenih v Sloveniji 64 podružnic Krščanske šole.
Nato so se sprejeli sledeči predlogi:
1.	»Krščanska šola« naj bi organizirala predvsem krščanske starše in zato priredili tudi za nje predavanja. V ta namen naj bi se dobili strokovni p satelji, ki bi i/delali osnutke predajanj za društvene sestanke po župnijah.
2.	Pobro bi bilo, da priredi »Krščanska šola: vsako leto po vseh župnijah dan krščanskih staršev po zgledu materin-s'iili dnevov, ki jih je zadnji čas prirejala Prosvetna /ve-'a.
it. »Krščanska šolar naj pazi na to, da se bo pr sestavi š o 1 s k e g a z a k o n a oziralo tudi na pravice staršev in občin.
l'o volitvah, pri katerih je bil izvoljen za predsednika vladni svetnik dr. Derma-sti'a, je le-ta imel navduševalen govor o vpostavi Kristusa-kralja v šoli. Nato je govoril g. Jože Pire o zasebnem katoliškem šolstvu. Govor je končal z besedami: Otrok je last Boga in staršev. Skupščino je pis-
Janez: »Najhujše orožje in najvišja mor, v naši parlamentarni državi so — volilne kroglice. Tudi med Srbi je mnogo ljudi, ki žele resničnega bratskega sporazuma. Le žal, da ti Srbi danes še nimajo odločilne besede. Obrača se v tem oziru na „ 'Ije. Prišel bo čas, ko bomo v zvezi s poštenimi srbskimi in hrvatskimi strai" ni Pri volitvah pognali izkoriščevalce države vladnih korit, in po spremembi nesrečne cr*itraMstične ustave za katero so dali samo-slojneži svoje glasove in ki je glavni vzrok našega obupnega gospodarstva, — nam bo zasijala svetla zvezda kulturne in gospodarske svobode. Neizprosen in vztrajen boj za ro svobodo, ki ni več daleč in ki je življenjema pomena za obstoj in napredek slo-eJ>skega kmetskega gospodarstva, je ne-iihmev"° važneiši> k°t so »drobtinice«, ki J " Pobirajo samostojni Lazarji pod bogato "ozeno mizo centralistične gospode.«
nieno pozdravil tudi naš veliki mladinoljub knezoškof dr. Jeglič.
Popoldan je priredila Slomškova zveza v dvorani Društvenega doma komerz, pri katerem je učiteljstvo igralo : Srenjo« in »Kovačevega študenta:'.
Drugi dan se je vršil občni zbor »Slomškove zveze«:.
iavova „ pred sodiščem propada.
Znano je, kako »Domovinarji« besno in satansko sovražijo Cerkev, vero, duhovščino. Vprav radi tega so prodali Slovenijo belgrajskemu centralizmu, ker so pravilno računali, da bodo v framazon-skem centralizmu vedno dobili dovolj močno oooro v boju proti katoliški Cerkvi in veri, pa tudi dovolj denarja iz raznih korupcijskih kupčij. Svoj boj proti veri in Cerkvi vršijo zlasti potom svojega ča.-opisia. »Domovina« je ponovno napadala verske nauke (zopet se spomnimo na j njen bogokletni članek o sv. Trojici, o Materi božji, o angelih in svetnikih), verske obrede in ustanove, papeštvo, neprestano pa smeši in blati škofe in duhovnike, laže, da se kar prime, zagovarja preganjalce krščanstva, po'eg tega pa priporoča umazane in nen^avne povesti in romane, da tako nravno kvari našo mladino. Vse dela tako, kakor je ukazano od fra-mazonske lože.
Ni čudno, da je slovensko katoliško ljudstvo odločno tak list. kot je »Domovina«, odklonilo. In katoliški časopisi bi neodnustljivo zanemarili svojo dolžnost, če ne bi pravočasno opozorili ljudstvo na protiversko pisavo svobodomiselnega tiska.
Svobodomiselci pa so hoteli na vsak način — kakor njihov vzornik meksikan-ski Neron Ka'les -- katoliškim časopisom zamašiti usta, da ne bi Ie-ti opozarjali ljudstvo na dušno nevarnost, ki jim preti od strani brezverskega časopisja. Zato je konzorcij, ki izdaja »Domovino« tožil »Slov. Gospodarja?', ker je le-ta prinesel iz Slov. Bi-trice, iz Polenšaka in Gornje Radgone dopise, v katerih se poudarja zlasti, da je ^Domovina« protiverski list in ga je kot takega obsodil in prepovedal vernikom ljubljanski vladika.
Radi očitka protiverstva se je čutil hudo na časti prizadetega član konzorcija, ki izdaja »Domovino« g. Adolf Ribnikar. Obtožnico je raztegnil Ribnikarjev zastopnik g. dr. Knaflič na vse mogoče paragrafe ter člene novega tiskovnega zakona in kazenskega zakonika ter zahteval denarno globo, zaporno kazen in 100 tisoč dinarjev odškodnine, ker za toliko da je bila oškodovana »Domovina« radi omenjenih dopisov I V obtoženih dopisih pa se ne omenja niti z eno besedo gosp. Ribnikar ali sploh kateri član konzorcija, ampak se poudarja samo protiverska pisava lista »Domovina«, j
V ponedeljek dopoldne in popoldne se ,|e vršila proti uredniku »Gospodarja« pred senatom sodna razprava, ki jc trajala vec ur. Pomenljiv utis na razpravo sta napravili odločni izjavi ljubljanskega vladi-ke, ki je bil v celi zadevi zaslišan kot priča m potrdil, da se popolnoma strinia s pisavo »Gospodarja« in obsoja »Domovino« kot protiverski list, ki ne soada v krščanske hiše.
Javno prečitani izrezki iz »Domovine« so dokazali v sodni dvorani, da je »Domovina« že večkrat prav na surov način blatila ter smešila verske resnice, obrede, božja nota, duhovščino itd.
Po temeljitem posvetovanju sodnega dvora je bila razglašena oprostilna sodba m g. tožitelj A. Ribnikar bo nosil advokatske in sodne stroške.
V Št. Vidu pri Stični bo 29. avgusta 1926 I. DOLENJSKI TABOR Prosvetne zveze in edina letošnja blagoslovitev največjega doma na Dolenjskem.
d Protestni shod invalidov se je vršil v nedeljo v Ljubljani. Shoda se je udeležil tudi poslanec SLS dr. Gosar. Shod je bila huda obtožba centralistične vlade, ki je invalide tako zanemarila, da ne morejo ne živeti ne umreti. Protezne delavnice je tako zmanjšala, da invalidi po več mesecev ne morajo dobiti protez in se mučijo brez njih, invalidski zakon se izvršuje tako počasi, da sta dve tretjini invalidov še brez podpor, za vojne sirote pa novi zakon sploh nima določbe. Stvar da je tako obupna, da jo bodo invalidi predložili mednarodnemu razsodišču. Poiem so še govorili poslanec dr. Gosar, major Coiarič in katehet Bonač.
d Dražja železniška vožnja. S 1. sept. se zvišajo cene železniških vozovnic in sicer pri prvih 100 km za 8 odstot, pri 200 km za 6—7 odstot., pri 300 km za 5 odstot., pri 600 km za 3 odstot. Vsekakor bo šel povišek zopet v žrelo nenasitnega centralizma. Povsod se pozna, da so radičevci v vladi.
d Tudi pošta bo dražja? Vlada hoče povišati tudi, poštno tarifo. Že sedaj so znamke silno drage. Centralizem potrebuje denarja, denarja. Pucelj in Žerjav sta res lahko ponosna.
d Tisti osebni vlaki, ki povprečno vozijo manj kot polovico ljudi, kolikor jih gre v vlak, bodo po naredbi generalne direkcije popolnoma ustavljeni. Tako vidimo pod radičevsko vlado povsod samo velikanski gospodarski napredek.
d Redovnice v zloglasne hiše. 21 kar-meličank, ki jih je ljubljenec naših Domo-vinarjev in Jutrovcev, meksikanski predsednik Kalles dal iztirati iz samostana in zapreti, preden so jih izgnali, je pod prisego izjavilo, da so se mogle samo tako rešiti prisilne oddaje v zloglasne javne hiše, da so podkupile čuvaje, ki so jih stra-
cl.
sc imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri
A, & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10
3'
žili. Naši liberalci, ki pišejo v Domovino, Jutro in Novo pravdo, pa pravijo, <ia se Kalles bori za svobodo in napredek.
d »Domovini« aič ne zamerimo, če skuša braniti in zagovarjati meksikanske krvoloke, ki preganjajo katoličane kot nekdaj rimski cesar Neron. Zakaj ukaz frama-sonske lože, katere prvi in edini namen je uničenje katoliške vere, se tako glasi, in »Domovina« ga mora pač izpolnjevati, kar tudi z velikim veseljem izvršuje. Zraven seveda laže, laže in zopet laže, zakaj res je težko zagovarjati večkratnega uradnega morilca in bogoskrunca, kot je meksi-kanski predsednik Kalles. Dr. Žerjav je 6. avgusta napisal v »Domovini«: »Seveda ti lažniki (tako nazivlje dr. Žerjav naše duhovnike) dobro vedo, da meksikanska država noče zapreti cerkva.« Celemu svetu pa je znano, kako je Kalles zaprl nebroj cerkva oz. jih oddal v najem za magacine in dvorane. Tako je zopet oddal v mestu Veracruz kapelo sv. Andreja kot skladišče neki kmetijski družbi. Verniki so glasno ugovarjali, pa ni nič pomagalo.
d Kako se predpisujejo davki. Poslanec Žebot objavlja slučaj, ko je davčna oblast obdavčila nekega posestnika za 4500 litrov vina, dasi ga je pridelal samo 1050 in je to tudi javi! oblasti. Toda gospodje so rajši verjeli r&zmr: zaupnikom, ki so veči-rcma liberalci in samostojneži, ter obdavčili posestnika za Din 4500. Takih slučajev je vse polno, in jih mora tudi biti — kje \ :\ naj potem država vzame 13 milijard, za ku.ere so s tako vnemo naši samostojneži oz. radičevci. G. Pucelj in Radič, ki na široko govorita po shodih o Korošcu, rajši pojdita pogledat po kmefskih hišah žrtve radičevsko-radikalne politike!
d Boj proti papeža je dr. Žerjavovi Domovini ena glavnih nalog. Tako se namreč glasi ukaz mednarodne framasonske lože. V zadnji številki se je zopet z zagrizeno besnostjo spravila nad papeža, češ, da on preganja slovensko duhovščino na Goriškem, ko je vsemu svetu znano, kako sc je baš papež edini v Italiji upal brez strahu potegniti za preganjanje Slovencev, kako papež edini drži še škofa Sedeja, kako se edino le še v cerkvi glasi slovenska beseda. Res pa je, da fašisti preganjajo slovensko duhovščino kakor vse, kar je slovenskega in da se mora duhovščina tej surovi sili umikati. Vprav tako postopajo fašisti proti katoliškim društvom po celi Italiji kljub papeževim protestom. Res pa je to, da so bili naši Domovinarji skoro skozi vsa leta v naši vladi, katera pri raznih pogodbah ni niti prsta ganila za slovensko duhovščino, dasi je imela vse drugače močno orožje v rokah kot ga ima papež. Zakaj r Domovina« ni takrat stegnila jezika? Zato ker prav tako sovraži goriško slovensko duhovščino kot našo, fašistovsko preganjanje pa ji je dobro došlo, da sramoti sv. očeta. Mi tudi vemo, da so baš najbolj^ nekdanji pristaši liberalne »Domovine« postali po večini na Goriškem fašisti, kolikor jih ni K-rajžno bežalo na to stran, kjer se greje] vladni milosti. Mi tudi vemo, da so Domovinarji pri nas ponovno izdali, prodali in zatajili slovenstvo, za katerega se tako vlečejo, kadar je mogoče udariti po papežu. Ko bi na Goriškem morali braniti
slovenstvo naši liberalci, bi bila vsa Goriška že davno fašislovska, danes pa je edina slovenska trdnjava na Goriškem — cerkev, katero pri nas Domovinarji neprestano blatijo in psujejo.
d 6 m dolgega morskega psa, težkega 1500 kg so ujeli mornarji pri Sv. Jakobu nad Crikvenico. Kopališčni gostje so hodili v trumah gledat velikansko morsko zver.
d »Enotnost« se imenuje nov časopis, ki ga neka socialistična skupina te dni vsiljuje med delavce in kmete. Pri socialistih in komunistih je danes toliko voditeljev kot pristašev. Vsak bi rad nosil prvi zvonec, vsak je edini in največji prijatelj delavstva, vsak ima vse prav, vsak začne izdajati svoj list, drug drugega žro do kosti, samo eno imajo skupno; sovraštvo proti veri in izredno razvito ljubezen do lastnega žepa. Naši delavci in kmetje bodo zato vedeli, kam »Enotnost« spada.
dReka Voglajna pri Celju ob povodnji povzroča ogromno škodo. Zato se je pojavil načrt, da se njena struga preloži na južni del železniške proge. Naši kmetje odobravajo ta načrt, ako pri tem ne bo reka ogro-ževala Čreta, Zavodne in mesta.
p Orjunaši so se na obrnem zboru v Zagrebu močno skregali med sabo. Zakaj v Sloveniji se je ogromna večina orjunašev udinjala liberalcem. Odtod velikanski prepir v Zagrebu, ki je končal s popolnim razcepom.
d Romarjem na Krko pri Stični. Zdaj so romarski shodi na Krki prve tri nedelje po Velikem šmarnu. Prvo nedeljo pridejo nemški Kočevarji, zato so pridige in litanije nemške. Drugo nedeljo po Vel. šmarnu pridejo Gorenjci, tretjo iz okolice. Z avtom od osmega vlaka se tudi samo v nedeljo še lahko opravi božja pot. Letos bo romarjem tudi za prenočišče preskrbljeno. S postaje Stična je peš do Krke poldrugo uro hoda. Avto vozi zdaj iz Stične
proti Krki vsako jutro od osmega vlaka • vsak večer ob četrt čez osem. Nazai 'n vlak iz Stične ob devetih in ob eni 810
d Toča je preteklo sredo potolka vse I pridelke in sadje v okolici Jelš pri šmar jali. Škoda je ogromna.
d Smrt v mlatilnici. V Likolah pri Ptu iu se je dogodila strašna nesreča. Pri sestniku Pematu so mlatili z mlatilnico. l>o sestnikov 6 letni sinček Franc se je motal" okrog mlatilnice, prišel v preveliko bližino koles, ki so ga nenadoma zgrabila ter mu zdrobila glavo in prsni koš. V nekaj minutah je umrl.
d Povodenj odkrila zločin v Prekmuri„ O priliki katastrofalnih jx>vodnji je priQ na dan marsikak star zločin, ki bi bi (,icer c-slal prikrit. Tako je voda v Sreniu razkrila več okostij in so tako prišli na sled zločinom, ki so bili izvršeni že pred mnogimi leti. Sličen slučaj javljajo sedaj iz Prek-murja. V vasi Domanjšovci v Prekmurjuje letošnjo pomlad nenadoma izginila hčerka tamošnjega bogatega posestnika KuzmePo-triča. Z doma je odšla k svojim sorodnikom na Madjarsko, pa se pozneje ni več vrnila, Vsa poizvedovanja za njo so ostala brezuspešna. Ker se je naiinadno ugotovilo, da je vzela doma tudi večjo vsoto denarja, so sprva mislili, da je pobegnila. Kadi tega tudi zasledovanje ni bilo prestrogo. Sčasoma pa so začeli ljudje govoriti razne stvari, Deklica je namreč imela razmerje z nekim tamošnjim fant*.m, ki ga pa njeni Marši radi siromašnosti niso marali za zeta. Ta radi tega ni kazal posebne žalosti, pač pa je živel za svoje razmere prerazkošno. Ljudje so marsikaj namigavali, vendar pa si brez dokazov nikdo ni upal očitno izreči kakega suma. Zadnja poplava je zadela ti"!i tarnanje k raje in je na nekem mestu ob potoku odnesla precej zemlje. Ko so te dni občani popravljali strugo potoka, so naleteli na žen.iko okostje. Preiskava je ugotovila, da gre za pogrešano hčerko Potričevo. Vse jo
Žrebanje se vrš! 7. novembra 1926.
5PEČKA
' št
SREČKA Št. '
.......'fereKTrsi«! BJDTERIJE
'Ld r- <£cen«Sta, MS pocC6B6jlS/}..

t ' ' , ■ ""	£ V- * " ■
-	■na?:;,,; /.-UifrLi.-t .
Glavni dobitek ie hiša vredna 300.000 kron.
kazalo na to, da je bila umorjena ter nato zakopana. Sum jo padel takoj na njenega bivšega fanta, ki so ga orožniki aretirali. Po daljšem tajenju je končno svoj zločin priznal.
d V Dravi je utonil v Ptuju dijak-čo-Irtošolec Fr. Kaučnik. Dnsi ga je neki njegov tovariš reševal, mu vendar ni uspelo rešiti ga in kmalu bi še sam izgubil življenje.
d Poplave v Bački .so uničile 1303 hiše. Prizadetim so bodo zgradilo nove hiše, katerih vsaka bo stala okrog 10 ti^oč dinarjev, skupaj tedaj približno 12 milijonov dinarjev, ki jih bo Rdeči križ najel kot posojilo, plačljivo v 30. letih. Oni pa, ki so jim bodo zgradile hiše, bodo morali plačevati maiben prispevek v fond, ki bo služil za podpore v slučaju novih poplav. Ko bi ne bilo centralizma, bi se donavski nasipi popravljali kot so se preje in povodenj no bi naredila te ogromne škode. Tako vidimo, kako centralizem povsod samo žre in žre. Pucelj in Žerjav, ali Vaju res nič ne peče vest, ker sta glasovala za centralistično ustavo.
d fttekel človek. Pred dobrimi tremi me c-ci je ugriznil na poti iz Kamnice v Rošpah pes posestnika Jakoba Gron iz Košpaha. Ugriznjeni se ni veliko zmenil za malenkostno rano, ki se je kmalu zacelila in mu ni delala nobenih bolečin. Pred enim dobrim tednom se mu jo pojavil naenkrat glavobol, ki je postajal zadnje dni ne/JKsen. Glavobol je položil Grosa na po-slelj in v noči od četrtkn na petek so se pojavili na bolniku očitni znaki steklino. Ker je začel bolnik gristi krog sebe, .so ga domači že v noči spravili v mariborsko bolnico. V bolnici je Gros zgrizel rjuhe in drugo posteljnino, dokler ga niso vtaknili v prisilni jopič. Bolnica je javila steklega mestnemu fizikatu, ki ga je prepeljal v Pa-steurjov zavod v Celje.
d Vlom r pošto. Pri pošti Št. Rupert pri Mokronogu so vlomili do sedaj še neznani roparji v noči od 13. na 14. t. m. v poštno prostore. Odlomili so na podstavku pritrjeno blagajno, ki je bila dobro zaklenjena. Vlomilce pa jo prepodila o pravem času tamešnja poštarica Minka Matjaši-cevu, ki je v jutranjih urah zaslišala nenavaden šum in ropot v njej nasproti ležeči pošti. Zbudila je urno vse bližnje sosede, ki so urno zasledovali pobegle roparje. Drugi dan je prinesla proti večeru neka delavka ukradeno poštno blagajno nazaj. Našla jo je skrito na polju v fižolu. Tatovi niso mogli vsled naglega zasledovanja odnesti blagajne daljo kot do prve njive, kjer so jo skrili med fižolom. Blagajna je bila k sreči še neizropana, tako da poštna uprava ne trpi, razen majhne materijalne škode, ničesar, Tamošnje orožništvo roparje pridno zasleduje.
d Roparji v avtomobilu. Ljubljanska policija je dobila obvestilo o predrznem vlomu v poštni urad v Vidmu pri Krškem. Vlomilci so se spravili skozi okno v poštni urad in so navrtali odnosno razbili blagajno. Pričakovali so, da bo v blagajni velik znesek gotovine in to z ozirorn na sobotna izplačila. Toda tudi tu so se lopovi opekli. v blagajni so dobili komaj za 600 Din ko-vanega drobiža. Vlomilci so se pripeljali v
črno pleskanem avtomobilu in so se odpeljali zopet v smeri proti Zidanem mostu. Na poti so ohladili svojo jezo s tem, da so odnesli iz kolodvorske restavracije več steklenic različnih likerjev in domačega žganja. Vse kaže, da se je pripeljala ta tatinska družba iz Zagreba, kamor se je tudi odpelja'a po brezuspešnem delu.
d Požar. Človek zgorel. V Kamnici pri Mariboru je zlobna roka podtaknila ogenj posestniku Vogrincu. Pogorelo je gospodarsko poslopje do zidu. V poslopju je bila tudi mala sobica, v kateri je spal delavec Jože Drofenik. Preden se je zbudil, ga je najbrž udušil dim, potem pa ga ni bilo mogoče več rešiti, ker je že vse letelo na kup.
d Nesreča in po?ar. V soboto 14. avg. je ubilo na Skaručini pri mlačvi desetletno Kristino Kosec-Zorovo. Kolo, ki vodi od gepeljna v mlatilnico, jo je zgrabilo za obleko, ko je jemala slamo iz mlatilnice, jo zavihtelo okoli, da je udarila z glavo ob tla in bila pri priči mrtva. Zorovi družini naše iskreno sožalje! — Na veliki Šmaren zvečer jc pogorel V. Zupan, po domače Štefane na Golem. Ogenj, ki je nastal v na-stilnjaku, je tako hitro objel vsa poslopja, da n i bilo mogoče prav nič rešiti. Zgorel ie turi i en konj in ena krava. Le živina, ki je bila na paši, je rešena. — Požarni brambi h Polja in Vodic, ki sta bili takoj na mestu, sta obvarovali sosednja poslopja pred ognjem. Kako je požar nastal, še ni do-gnano.
d Tatovi y avtomobilih. Na zadnjem živinskem sejmu v št. Juriju ob juž. žel. so se pojavili trije elegantno oblečeni gospodje, ki so se pripeljali z avtomobilom. Pomešali so se med kupce in ljudje so pričakovali dobre kupčije, misleč, da morajo lo biti kaki bogati kupci. Toda zmotili so se, omenjeni trije gospod j? so bili — žepni tatovi, ki so hoteli izkoristiti sejmsko gnie-čo ter oskubiti marsikaterega kmeta za njegov težko prisluženi denar. Kmalu so se spravili na posel. Nekemu kmetu, ki ie kupoval vole, je tako spretno izmaknil denarnico in jo skril pod klobuk, da kmet sploh ničesar ni opazil. K sreči pa je videl tatvino drugi kmet, ki je hitro tata zagrabil ter ga izročil orožnikom. Kmalu je bil v rokah pravice še drugi lopov, dočim je tretii srečno odnesel pete. Ogorčeno ljudstvo je hotelo lopova na licu mesta kaznovati in orožniki so ga komaj ubranili, da nista dobila zasluženih batin.
d Umor č. g. župnika Pliberška pojasnjen. Kakor smo že svojčas poročali, je bil v Orehovici na Hrvaškem umorjen in oropan tamošnji župnik Pliberšek. Zjutraj so ga našli z razklano glavo umorjenega v njegovi postelji. V sosedni sobi je nezavestna ležala njegova že priletna kuharica vsa okrvavljena. O roparjih in morilcih dolgo časa ni bilo nobenega sledu. Te dni pa se je orožništvu posrečilo, da ta zagoneten umor, ki je tamošnje prebivalstvo zelo razburil, razjasni. Orožniški kaplar Nikola šušnjar se je v soboto v spremstvu svojega tovariša nenadoma pojavil v župnišču ter začel ponovno izpraševati kuharico. Stavil ji je tako spretno razna vprašanja, da se je zapletla v protislovja in po dveurnem zasliševanju končno priznala svojo krivdo na
Jugoslovanska-gr.-ika pogodba. Za bodoči razvoj balkanske politike je brez dvoma velikega pomena jugoslov.-grška pogodba, ki je bila podpisana 17. t. m. v Atenah. Pogodba sestoji iz 4 konvencij in iz prijateljske in zavezniške pogodbe. Konvencije se nanašajo: 1. na promet v jugoslovanski coni v Solunu; 2. na skupen kolodvor v Gjevgjeliju; 3. na prevozne tarife in 4. dodatek h konvenciji iz 1. 1920. o prevozu na grških drž. železnicah. Zavezniška pogodba je obrambnega značaja in velja 3 leta. Strokovna pogajanja je z naše strani vodil pomočnik min. za promet g. Avra-movič, politična pa šef politič. oddelka v zun. ministrstvu g. Antič, kateri ie tudi skupno z našim poslanikom v Atenah gosp. Gavrilovičem podpisal pogodbo. Po tej pogodbi je Grčija pristala na razširitev naše cone v Solunu, katera postane dvakrat večja kot je bila doslej. V razširjenem delu cone bo lahko naša država uredila tudi transport za druge države. Naša vlada pa je odnehala, kljub temu, da jc dober del akcij železnica Gjevgjelija—Solun v lasti naše države, od zahteve, da bi morala biti uprava te železnice v naših rokah. Sicer bo grški želez, upravi dodeljen 1 jugoslovanski uradnik, ki bo lahko svetoval, kaj bi bilo v interesu zboljšanja prometa, a brez glapovalne pravice. V slučaju spora med njim in grško upravo bo razsojal franc. delegat, ki ga bo imenovala Zveza narodov. — Ta pogodba utegne naši državi že v sedanjem sporu z Bolgarijo jako prav priti.
Angleški rudarji še vedno stavkajo. Vsa podajanja, da bi se stavka končala v obojestransko zadovoljnost, so zaman. Delavci popuščajo, podjetniki pa so čimdalje trši in časopisje opravičeno poživlja, da pravično vmes poseže vlada. Ker niso več
umoru. Izpovedala jc, da je bila dogovorjena z dvema svojima priležnikoma, da oropajo župnika. V kritični noči je oba morilca spustila v župnišče, tako da tega ni nihče zapazil. Skupno so nato umorili starega župnika ter ga izropali. Plen sO si razdelili. Res so našli pri kuharici in njenih pomočnikih, ki so jih še istega dne zaprli, ves ukradeni denar.
d Krško orlovsko okrožje priredi svoj letni telovadni nastop dne 29. avg. v Do-bovi. Dopoldne ob 10 sv. maša s cerkvenim govorom. Popoldne ob 3 telovadni nastop. Po telovadbi prosta zabava. Polovična vožnja je naprošena. Vse prijatelje vabi k obilni udeležbi odbor.
d Dva nevarna tatova 28 letnega Janeza Bartola iz Št. Ruperta na Dolenjskem in Matevža Tomšiča iz Vel. Lašč je zaprla ljubljanska policija. Moža bosta zopet za nekaj let na varnem.
Dobro in poceni
se kupuje v manulakturni trgovini A & E, SKABERNE Ljubljana. Mestni tr^ 10
DOBRO BLAGO !	NIZKE CENE !
»OBLAČILNICA«
manufaktur. trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga
no čredno nizkih cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-iaktumo blago le pri »OBLAČILNICI«.
mogli vzdržati, so bili v mnogih podjetjih svet se bo moral radi tega reorganizirati; rudarji prisiljeni, da se vrnejo pod starimi , namerava pa se uvesti še neka nova ustanova na pol stalnih mest v svetu. — Kakor poročajo listi iz Angore, se tudi turška vlada bavi z vprašanjem, ali ne bi tudi Turčiji kazalo, da bi vstopila v Zvezo narodov. Zdi se pa, da odvrača Rusija Turčijo od tega koraka. Nasprotno pa se trudi Nemčija, da bi pridobila Turčijo za pristop, ker hoče v Zvezi narodov zbrati vse svoje bivše zaveznike. V slučaju, da bo Turčija pristala na pristop, bo tudi ona zahtevala : zase stalno mesto.
Meddržavne trgovske in politične po-, godbe. Nedavno je bila sklenjena v Parizu provizorična (začasna) francoskonemška j trgovska pogodba. Veljala bo 6 mesecev. I Najvažnejša točka te pogodbe je gotovo ; ona, ki pravi, da se morajo tekom enega ! meseca začeti pogajanja za definitivno po-' godbo. Istočasno, kar pa je gotovo večje | važnosti, so se začeli tudi med predstavniki obeh držav politični razgovori. Fran-, cozi in Nemci so prišli do spoznanja, da je j politika obojestranskega zbližanja še naj-I bolj koristna. — Špansko-italijanska po-; godba o prijateljstvu in arbitraži, katero sta prejšnji teden podpisala v Madridu zastopnika obeh vlad, urejuje zelo važna politična in pravna vprašanja in jamči recipročno (za oba pogodbenika veljavno) nevtralnost v slučaju voj. napada. Vsa vprašanja, se bodo odslej reševala le sporazumno in obe državi bosta skupno nastopali proti ostalim državam, ki imajo tudi svoje interese v Sredozemskem morju. Svetovna politična javnost smtara, da je ta pogodba naperjena proti Franciji. — Fran-eosko-romunska zavezniška pogodba, ki je bila nedavno objavljena, spada po časopisnih poročilih strogo v okvir Zveze narodov in je le nadaljevanje pogodb, katere je Francija sklenila z vzhodnoevropskimi državami z namenom, da se ohrani na Balkanu mir, in da se očuva posestno stanje, kakor je nastalo po vojni. — 14. t. m. je stopila v veljavo avstrijsko-madžarska trgovinska pogodba. — Te' dni se vrše v Pragi med češkoslovaškimi in madžarskimi zastopniki pogajanja za trgovinsko pogodbo. Češkoslovaška zahteva carinske olajšave za izvoz svojih industrijskih izdelkov.
Jugoslovanska-poljska prijateljska pogodba. O priliki zasedanja Zveze narodov v Ženevi prihodnji mesec se bo podpisala jugoslovanska-poljska pogodba. Kaj vsebuje ta pogodba, še ni znano. Govori in piše se, da bo naš zunanji minister v kratkem posetil Varšavo.
ali pa še slabšimi pogoji zopet na delo. Znani rudarski voditelj Cook se je izjavil posredovalne predloge angleških škofov.
Spomenica naše države Zvezi narodov o bolgarskem posojilu. Koncem preteklega tedna je odposlala naša vlada Zvezi narodov v Ženevo spomenico, v kateri protestira proti temu, kako je bilo Bolgariji dano posojilo za makedonske begunce. Strokovnjaki Zveze narodov so odmerili Bolgariji posojilo na podlagi statističnih podatkov, kakor so jih dobili od bolgarske vlade. Ti podatki pa so netočni in naša vlada zahteva revizijo tega posojila.
Zopet revolucija na Grškem. Na Grškem imajo vsake kvatre kakšno zabavo z revolucijo. Zadnjo revolucijo je izvršil general Pangalos, seveda samo v dobrobit države in iz neizmerne ljubezni do ubogega naroda. V tej neizmerni ljubezni pa je vladal kot vsi taki gospodje: tiransko in samovoljno. Ker so pa v vsaki državi tudi še drugi goreči gospodje, ki pravijo, da jim je država nad vse, se seveda čutijo dolžne pahniti prvega s prestola, da se lahko sami vsedejo nanj. Tako so v Grčiji naredili zad- | nje dni. Neki general Kondilis je na skriv- j nem pridobival v armadi in mornarici prijateljev za svoj načrt: Pangalosa vreči in zapreti, sebe pa postaviti v prvo vrsto. Ko je bilo vse dobro pripravljeno in ko je Pangalos najmanj slutil, tedaj so pretekli ponedeljek zjutraj uporniki zasedli vsa ministrstva, pošto in brzojav, odstavili vlado, Pangalosa, ki je hotel ubežati na ladji, vjeli ter ga zaprli. Namesto Pangalosa je prišel Kondilis, ljudstvo pa bo dalje ječalo pod tiranstvo slavohlepnih generalov.
Jugoslovansko-bolgarski spor. V sredo 11. t. m. šele so diplomatski zastopniki Jugoslavije, Grčije in Romunije izročili bolg. zunanjemu ministru g. Burovu skupno protestno noto radi komitskih vpadov na ozemlje omenjenih držav. Nota vsebuje sledeče tri zahteve: 1. da bolgarska vlada pozove svoje obmejne oblasti, da vrše svojo dolžnost, kakor to zahtevajo ne samo dobri sosedski odnošaji, marveč tudi pisani sporazumi sprejeti v cilju preganjanja komitskih band; 2. da bolgarska vlada, dobro vedoč, kje tiči vir zla in kroge, ki izvršujejo take zločine, pod vzame najostrejše ukrepe, da se njihova aktivnost onemogoči; 3. pričakuje, da bolgar. vlada s hitro izpolnitvijo teh zahtev poda dokaz, da želi vzdržati dobre odnošaje s sosednimi državami. Tem zahtevam je dodana še posebna motivacija (utemeljitev). — Zanimivo pa je dejstvo, da je poleg skupne note bila izročena bolg. zunanjemu ministru še posebna jugoslovanska nota, Belgrajski politični krogi smatrajo, da je besedilo protestne note premalo odločno in očitajo dr. Ninčiču, da je doživel v tem diplomatskem boju velik poraz, zlasti še, ker ga niti francoska diplomacija ni marala podpirati. — Na noto bolgarska vlada doslej še ni odgovorila.
Sedma skupščina zveze narodov. Prihodnji mesec se bodo v Ženevi zopet sestali zastopniki v Zvezi narodov včlanjenih držav. Najvažnejša točka te skupščine bo sprejem Nemčije v Zvezo. V svetu Zveze narodov bo dobila Nemčija stalno mesto in 61
POROČNI
PRSTANI r lilij,* y PREŠERNOVA DLlia,
POLITIČNI ZAPISKI
p Novi belgrajski župan je dr. Kunia-nudi, odličen član Davidovičeve stranke bivši finančni minister. Po svojem poklicu je vseučiliški profesor.
p Občinske volitve v Srbiji. Znano je, kakšna nasilja so vprizarjali radikali v Srbiji, da bi vse občine dobili v svoje roke. Kljub temu je Davidovičeva stranka dobila v oblast še enkrat toliko občin, kot jih je imela dosedaj, med temi Belgrad skoro vsa ostala mesta in trge. Znamenje da
se pritisk v mestih ni dal tako izvesti kot na deželi, kjer je ljudstvo politično manj zrelo. Po poročilih, o katerih pa ne vemo, če so popolnoma točna, so dobili radikali 1415 občin, Davidovičevi demn-1 krati 438, Pribičevičevi 16 (Zerjavova i fronla »zmagovito« prodira), zemljoradni-ki 65, republikanci 12, federalisti 8.
p Dr. kukovec, eden glavnih stebrov i dr. Žerjavove stranke na Štajerskem, jo je zadnje čase krenil proti radičevcem. Svoj i čas je bil celo poslanec in minister v Žer-; javovi stranki. Ker pa ima dr. Žerjav prav j posebe
n talent za to, da mu uhajajo stran-! kini oficirji drug za drugim, si je tudi dr. ; Kukovec vzel dovoljenje, da se je šel pokazat g. Radiču na Krško polje. Liberalci krog i »Jutra« so nad dr. Kukovcem grozno ogor-! ceni, toda »Jutro« naj si prihrani svojo jezo še za celo vrsto drugih svojih stebrov, ki se že močno majejo. Barko, ki se potaplja, vsakdo čim preje rad zapusti. »Domovina« pa bo pisala: na severni fronti prodiramo.
p Pašič se vrne v Belgrad, ta grozna novica je pretresla zadnje dni vse vladne kroge. Pašič ima baje trdno voljo sedanjo vlado vreči in zopet vzeti vladno'krmilo v roko. Sedanja vlada- se pripravlja na junaški mejdan. Kaj povodnji, kaj davki, kaj propadanje kmetijstva, glavno in edino državno vprašanje je: kdo bo v radikalni in radičevski stranki svojega tovariša bolj spretno v hrbet suni).
p Radičev križev pot po Bosni. Radič je sklical v Tuzli shod ter pričakoval 20 tisoč ljudi. Prišlo pa jih je 2000, ki pa so začeli tako divjati, ko je začel Radič govoriti, da je moral siromak v pol ure nehati in jo odkuriti. Radičev poziv orožnikom, naj napravijo red, ni nič zalegel, pretep se je vršil tako sijajno, da je bil nekdo smrtno ranjen. Radič je bil mnenja, da mu je to vražjo godljo skuhal minister dr. Ni-kič in je zato takoj prihitel v Belgrad z zahtevo, da dr. Nikič zleti iz vlade. G. Uzunovič, ministrski predsednik, pa je mnenja, da je najboljše, če se radičevci do smrti spraskajo med seboj in zato dr. Ni-kiča trdno drži na njegovem stolcu. Dr. Nikič ima seveda zato tem večjo korajžo na Radiča. Ta ubogi Radič, neprestano mora hoditi po goreči žerjavici, po kateri ga pode radikali zdaj od ene, zdaj od druge strani. Z njim vred seveda g. Pucelj, ki pa se je baje že naveličal teh sprehodov. Da, hud in naporen je danes poklic biti radičevec.
Kmetska družina.
(Govor dr. Korošca v Mariboru.)
Danes je potovanje zelo v modi. In vsi imamo do človeka, ki je mnogo potoval, veliko in videl in zna dosti pripovedovati, neko spoštovanje. Potujemo v Ljubljano, v Trst, Benetke, Kim, Atene, in tam pregledamo vsak kol, preštudiramo vsako stavbo in sliko, in s ponosom pripovedujemo o vsem tem. Okoli nas pa polje naše domače življenje, življenje lastne družine, življenje domače vasi, naše domovine, tu med svojim ljudstvom pa smo pogosto in po velikem številu popolnoma slepi za vse, kar se nahaja in živi okoli nas.
Dve knjigi.
Bog je dal človeku dve očesi, dal pa mu je tudi »K e knjigi, v katerih bi nnj pridno dau za dnevom čital. To sta dve stari častitljivi Knjigi. Ena knjiga je sveto pismo z evangeliji, druga pa je knjiga življenja. Marsikatero knjigo čitamo, a ko jo prečitamo, jo vržemo m vselej proč, ker nam nima nič več povedali. A če čitamo ti dve knjigi, knjigo božjega razodetja in knjigo življenja, .se jih nikdar ue načitamo. Vedno prihajamo pri čitanju na nove misli, na nove poglede, na nove pobude.
In kakor oko očesu pomaga gledati, tako tudi ena knjiga razsvetljuje drugo. Kdor samo eno knjigo čita, je polovičarski. Kdor čila knjigo božjega razodetja, ve, da je Bog, ve, da je Bog vse ustvaril, a ne ve, kako to božje stvarstvo živi, kake sile in zakoni delujejo v njem, kako božja Previdnost vodi tok in razvoj stvarstva in vsa naša dejanja in uehanja. A kdor čila samo drugo knjigo, knjigo življenja, spozna zakon za zakonom, nnjde biser za biserom, ali namena, smernosti, duha in vse-modre zamisli, vesoljno življenje ne najde.
A kjer sta obe knjigi v družbi, tam se Bog približuje naravi in življenju, a življenje in vsa priroda Bogu. Knjiga svetega pisma posvečuje življenje, a čitanje knjige življenja daje življenje svetemu pismu.
Danes preživljamo v Mariboru tretji dan kmečkih dnevov. Vse te dni smo odpirali knjigo življenja našega slov. kmetskega stanu, Jitali o njem, govorili o njem, se posvetovali 0 njem. Zraven pa smo imeli neprestano od-Pr'o tudi knjigo božjega razodetja, da nam Posveti in blagoslovi naš kmetski stan in •Mo zanj. Kmetski stan je studenec in vir vsega narodnega življenja. Iz njega se poživijo dan na dan vsi drugi slovenski stanovi, J? ojega dobivajo svojo novo moč in silo. ^ njeni živi neomajana naprej stara vera na-" očetov, v njem se ohranjuje zdravje in odpornost, v njem se vzdržuje nemoteno na-fcj naš jezik, pomenljive stare šege in na-Va(le> v njem se pripovedujejo blažilne in VzSojevahie pravljice in bajke, v njem se ope-
srčna čustva v narodnih pesmih, v njem jje oblikujejo stare skušnje in narodna mo-jost v zlate pregovore in enako. Spoznali 1110 >z te knjige kmetskega življenj«, kako ;0 'elien, važen je ta stan in da je naša sve-aaloga, posvetiti vse svoje moči, da ohra-
nimo kmetski stan, ako hočemo očuvati celokupen naš slovenski narod.
Krivi preroki.
Toda danes vstajo jo med nami krivi preroki, ki pravijo, da slovenski narod nima nobenega pomena v krogu drugih narodov naše države in da je delo zanj nepotrebno in odvečno. V petek nam je bivša učiteljica na popoldanskem zborovanju pripovedovala to-fe zgodbo: K njej je prišla slovenska gospa in ji tožila, da ne ve, kako bi vzgojevala svojo deeo, češ, saj jih ni vredno vzgajati za slovenski narod, ker je ta vendar tako majhen. Ta milijonček, kaj more ta pomeniti med drugimi večjimi narodi.
Treba je, da govorimo tudi o tem vprašanju. Kajti, če je naš narod treba zapisati s črnimi črkami žalostni smrti, potem naj pridejo oui, ki si ga hočejo vzeti, sami, da si ga prikrojijo za svoje namene kakor želijo. Toda mi smo mnenja, trdnega, živega, neomajnega mišljenja, da naš narod ni zapisan smrti, ampak da je pozvan k življenju in da smo mi njegovi sinovi in hčere poklicani, da mu branimo to življenje in mu ga po možnosti uredimo lepega in prijetnega. Sin, ki se odreka svoje matere, je propalica, in človek, ki se odreka svojemu narodu, je tudi propalica. Božja previdnost je hotela, da je tudi mali slovenski narod na svetu. V poganskih časih so male slabotne in odvečne otroke izpostavljali na samolnih krajih, da so od gladu umrli. To ni samo kruto in surovo, ampak je tudi proti prirodi. A mi si svojega naroda, ki ga je Bog tudi postavil na ta svet, ne pustimo iztrgati in izpostaviti, in če bi bil tudi samo majhen uel njegov, kakor je naše drago in preljubljeno Prekmurje. In veseli me, da čuje danes te naše besede tudi tako lepo število naših bralov in sester iz Prekmurja ter jih odobrava. Kakor mati najbolj ljubi svoje malo dete in mu posveča največ pažnje, tako tudi mi tembolj ljubimo svoj narod in ga moramo ljubiti, ker je tako majhen, šibek med drugimi narodi.
Žal, da se uahajajo ljudje, ne mnogo, a se nahajajo, ki postajajo malodušni, ker baje ne vidijo nobeno naloge za naš narod v krogu drugih večjih narodov. To so ljudje, ki imajo sicer dve očesi, a ne znajo Citati ne ene ne druge knjige, o katerih smo govorili. Izgubili so zaupanje v načrte božje Previdnosti, izgubili pa tudi vso živo zve-:« s svojim narodom, ki jih je rodil, vzgojil in postavil na različna važna mesta. To so sinovi in hčere, ki se pripravljajo, da pozabijo in zatajijo svojo mater, da se postavijo izven občestva svojega naroda.	(Dalje prihodnjič.)
Najnižje cene za najboljše blago dosežete edino pri
tvrdki J, Menartu - Domžale.
Ravno dospela velikanska množina zimskega blaga. Lepi trpežni moški in ženski Stofi, krasni bar-henti, flanela in razno drugo zimsko blago. Preden si nabavite zimsko blago, oglejte si mojo zalogo, kakor tudi zanimajte se za moje prav mzke cene. - Dalje prodajam odslej naprej letno blago strogo po tovarn, cenah, tako, da si vsak še tako reven lahko nabavi blago za mal denar za svo)o potrebo. Pridite, oglejte si in prepričali se bostel
Pa pravijo: da nima vera s poistiko nič opraviti.
Kako napačna je ta trditev imamo uprav iz zadnjih časov dva sijajna zgleda na čeških in mehikanskih katoličanih.
Mehika šteje približno 14 milijonov, po večini globoko vernih katoličanov —' toda brez izvencerkvene organizacije. Dasi imajo katoličani 7 nadškofi j, 225 škofij in 10 tisoč najkrasnejših cerkva — toda pri vsem tem sijaju en sam katoliški dnevnik. In volitve? Socialna demokracija jih je znala tako sprttno izrabljati, da se jih je udeleževalo komaj 7 odstotkov vsega prebivalstva. Nič čudnega, da je socialna demokracija prišla I. 1917 popolnoma do veljave in da danes rojen Žid, učitelj in pro-testantovski pridigar Kalles pometa s katoličani, kakor se mu pač zdi in kakor mora po ukazu organiziranega svobodomisel-stva, ropa cerkveno premoženje, skrunl redovnice, izganja duhovne, pobija odločne katoličane.
Podobno ali pa še hujše bi bilo na Češkem, če bi ne bil nastopil lansko leto preobrat v političnem položaju. Kakšne stvari so počenjali po mednarodnih frama-sonih najhujskani svobodomiselni Čehi takoj po svetovni vojni. Ena njihovih največjih junaštev je bilo to, da so ustanovitev svoje države proslavili z oskrunitvijo Marijinega kipa v Pragi. In potem na koliko načinov so pokazali v naslednjih letih svoje sovraštvo napram zavednim katoličanom, posebno še lansko leto, ko so v poletju slavili svojega Husa na tak način, da da je bil papežev poslanik Marmagi prisiljen oštentativno zapustiti Prago v znak protesta proti podli gonji zoper katoliško Cerkev.
Prišle pa so lansko jesen za katoličane zmagovite državnozborske volitve. Čehot-slovaška ljudska stranka se je pomaknila od petega naprej na drugo mesto med strankami, pa tudi nemška krščanska ljudska stranka je znatno napredovala, zlasti pa se je močno okrepila Hlinkova stranka. In uspeh tega političnega porastka katoličanov? Če bi ga nikjer drugje ne opazili, očividno se je pokazal pri letošnji slavitvl Husove obletnice. Med tem ko so lansko leto Husa javno slavili kot krivoverca in se je tega slavlja udeleževala vlada s pred-sednikfom, so letos zakrili slavnost krivoverca s sokol sko prireditvijo in olepšali a slovansko mislijo. Sicer so še namigavali govorniki zoper papeža, vendar so izpustili vsako besedo, ki bi mogla tako očividno žaliti katoličane, kot so to delali svobodomiselni govorniki prejšnje leto.
V resnici: Čehoslovaška in Mehika kličeta tudi nam jugoslovanskim katolikom: Toliko pravic bote imeli tudi v verskem oziru, kolikor si jih bote sami izvo-jevali, izvojevali tudi potom političnih bojev.
IZJAVA. Podpisani Korevec Janez iz Ve!,
Kola obžalujem, da sem govoril neresnično
o Mandlju Francctu starejšem iz Forškega
Kola.	JANEZ KOREVEC.
Unun hrinin dobi pri FRAN POGAC-
N0V0 Brinje niku - ljubljana, d«.
najska cesta štev. 36.	5704
fpržtfe se stara navade
in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni
Pravifranckov kavni pridatek
pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k zihj spada neobhodno Pravi Franck.
Kdo ie bil Hus?
Hus je bil duhovnik — v mnogem oziru sam zase neomadeževanega življenja in velik prijatelj češkega ljudstva. To mu priznamo radi tudi katoličani. Prav tako pa priznajo vsi razsodni zgodovinarji, da ga je morala katoliška Cerkev obsoditi kot kri-voverca. Na zboru v Konstanei mu je predložila 39 ?leno\ njegovih naukov, ki so bili v nasprotju z nauki svete Cerkve, katere člene pa je sploh tajih, da bi jih bil kdaj učil, še manj je bil pripravljen, da jih prekliče. Skliceval se je nasproti cerkveni oblasti na svoj razum (kaj rad je poudarjal v svojih govorih in spisih: »privoščite vsakemu resnico«, »ljubite resnicoc in miri il pri tem na svoje zasebno prepričanje.) 5 tem pa je Hus zavrgel nezmotljivost svete Cerkve v versko-nravnih naukih, ki jo je Cerkev prejela naravnost od Kristusa. In prav zato, ker je Hus pravcati krivo-verec ga ljubijo vsi, ki ne mislijo katoliško, pa naj se imenujejo protestante, brezverce. nacionalne liberalce, svobodomisleče, Bocialiste, komuniste ali kakorkoli. Hus je začetnik onih. ki učijo, da človekova vera obstoji ne v stalnih resnicah, ampak verskih čustvih. Kam pa vodi taka vera, kaže vsakdanja skušnja. Če te je danes prijelo čusH >, da je krasli nekaj grdega, te ishko jutri zgrabi ravno nasprotno čustvo, da je ik voljeno kar od kraja ropati, krasti, goljufati in karkoli je temu podobnega. Je milijone ljudi tega prepričanja današnje dni na svetu — posebej na vo-divnih mestih državne uprave, zato ječe ljudstva pod težkimi bremeni, ker so možje kot Hus zakrili svetu resnico in svet jih zato še prcslavlja.
Število roistev v katoliških zakorih.
Znano je. da ie nravno življenje v nekaterih državah tako globoko padlo, da leto za letom pojema število novorojenih otrok in število smrtnih slučajev daleč presega število novorojencev. Na Francoskem n. pr. je \lada sama začela pospeševati število rojstev na najrazličnejše načine. Očetie številnih otrok imajo prednost glede državne službe, odpisujejo jim davke za vsakega novorojenega člana družine in posebno številne družine dobivajo odlikovanja in druge ugodnosti. Po Parizu samem in drugih francoskih mestih so na vsakem oglu nabiti letaki, ki pozivajo francoske državljane in državljanke, naj skrbe v interesu republike za veliko število rojstev.
V Angliji so nedavno objavili podatke o rojstvih v zadnjem letu. Številke so po-
kazale, da rojstva v katoliških družinah presegajo število rojstev med protestanti za dvakratno višino. Splošno povprečno število rojstev v Angliji je 17 novorojencev med tisoč prebivalcev. Med katoličani pa pride 35 rojstev na tisoč prebivalcev.
Približno isti pojav je v Nemčiji. To najlepše dokazuje, kaj pomeni katoliška nravnost za človeški rod.
Čuda Natronskesa jezera.
V notranji Afriki je jezero iz natrono-vega luga, 1300 kvadratnih kilometrov obsegajoče. Lug ima stalno vročino 58 stopinj Celzija in obstoji na površju iz velikih plošč sode, ki pokrivajo vse jezero. Neka nemška ekspedicija je šla po tej površini daleč noter na jezero, pa se ni vdrla; tako močna je trda skorja. Barva jezera je bela kot sneg, zaloge sode cenijo na 77 milijonov ton. Neka angleška družba je prevzela izkoriščanje jezera, koplje in kopijo, odnaša in odnaša, pa se na jezeru prav nič ne pozna. Pravijo, če bi vsako leto iz jezera vzela toliko, kolikor vzame sedaj, bi zadostovale zaloge za 1000 let. Pa to ni nič; za vsak kilogram, ki ga vzamejo ven, pride spet druga snov noter, jezero se neprestano obnavlja. To nas spomni na jezero petroleja na otoku Sahalin; če ga še tako črpajo, zmeraj je polno. Ali pa se spomnimo na jezero asfalta na južnoameriškem otoku Trinidad. Velikanska je množina napol strnjenega asfalta. iz katerega jezero obstoji, odvažajo in odvažajo, pa ae prav nič ne pozna. .Jezero je v podzemeljski zvezi 3 celino južne Amerike in se od tam vedno na novo izpolnjuje.
Nemška ekspediciia je videla blizu na-tronskega jezera ognjenike z belimi odejami, kakor jih imajo naše Alpe. Šla je tja, misleč, da so to ledeniki, in se je zelo začudila, ko jih je videla. Bili so res nekakšni ledeniki, pomikali so se naprej, a obstojali niso iz ledu, temveč iz sode, ki je tekla iz napol ugaslih ognjeniških žrel. Kar gledali «> in se čudili.
Soči.
(Ob iKlkritjii spomenika na Boh. Beli deklamirala
Julka Kunstelj.)
0 kaj ti je. preljuba Soča planinska kratna, brhka hči, da si naenkrat tak otožna in solzne troje so oči?
Zakaj naenkrat se valovi tako otožno ti vale? Tvoje bajno žuborenje, kje tvoja sreča je, oj, kje?
| 0 da. Le plakaj. plakaj Soča, : Je jokaj, krasna hči planin! i Oj skrij se iz površja zemlje, i oj skrij se tnžna n dno globin.
Oj skrij se, Soča, da ne vidiš boli, neizmernega gorja, ki muci, trga kakor jastreb slovenska danes srca vsa!
V hribih in bregorih tvojih prelivala se je slovenska kri. Sabotin, Kalvarija, Doberdob, ah, tam je fantov naših grob.
: Naročil ti je nekdaj pesnik, i ko se za narod svoj jc bal.
ne veš li več? si pozabila? i nalogo sveto ti je dal:
»Ta cas pridrvi vsa na dan, narasti, vskipi v tok tiraian r _ i tako je pel —
srdita čez bregove etopi i ter tujce zemlje luči t? vtopi na dno razpenjenih valov!*
j A ti na to si pozabila —
sovražnike v valovih nisi potopila — i grobove naše si obiih — gorje vse naše je odtod.
: Ob imenu trojem, Soča, plaka
.	slovenska mati — domovina, • mrliče neme zapuščeiui kliče,
i	grobar pa ne predere jok ...
j Cnj luž na Soča, naše naročilo: ! Zaiivaj, čuvaj grobe naše, pokojnim bratom pesem poj:
'V grobovih mirno bratje spite.
vi niste mrtvi, v spominu našem še -'r
ne moti več vas svetni šum
plačilo rečno da naj ram
Gospod najvišji — vojnih trni"!____
V nekem kraju je bilo protialkoholno predavanje. Govornik je postavil na mizo dva kozarca: >Gospoda moja, tu imamK°* zarec vode, v ta kozarec vržem sedaj ziv° glisto, vidite, kako živahno se giblje, sedaj pa jo vzamem ven ter denem v ta * zarcc, ki je poln žganja. Vidite, lo poglej1* glista leze na dno, je že poginila. ko'ie® a je. In ravno tako, gospoda, moja, kakor glista v alkoholu itd. itd.	.
Po predavanju je nastalo običajno F vpraševanje za pojasnila itd. >n.e • oa slušalcev vpraša: -Kake vrste žganje F
odgovor'
je io uiior >io je pac >se t.«^.- - ■ predavatelj, -toda ker ravno hočete1. . ti, vam povem, da je to pravi tropin«* • -Hvala lepa, hotel sem le zato veaev, kršne vrste žganje je to, ker imam ]»'-gliste.c
LISTEK
Tatrick A. Seehan:
Nodlag.
Povest irskega dekleta.
Takoj sem spoznal pomen vprašanja in sem odgovoril :
meje limeriške grofije. Odkod ste pa vi?'
Iztresel je pepel iz pipe in vstal.
,To te nič ne briga, mladec. Povej mi, ali si kdaj naletel tu na peklenskega lopova Daileya?'
,I)ailey? I)ailey? Ne, ne spominjam se.'
,Če ga kdaj srečaš,' je nadaljeval Veliki Din, ,mu povej, da mu je nekdo na sledi in da bo zanj tem bolje, čim prej se sam izroči roki pravice.'
,Povem mu,' sem odgovoril. ,Pa mislim, da'ne bo prav lehko. To je velika zemlja.'
,Manjša je, kot se ti zdi. In ves svet je manjši, kot se ti zdi. To se pravi," je pristavil pomenljivo, ,če je komu maščevanje za petami.'
,Kaj nisi še nikoli slišal o doneraileski zaroti iz vašega kraja?" me jc vprašal po kratkem premolku, ki se mi je zdel neskončen.
,Nikoli nel' sem odgovoril hitro. ,Kaj je ž njo? Dolgo že mora biti tega.'
,Dolgo in ne dolgo, Se ne dosti dolgo, da bi se že pozabilo, zla-ti če orc za t vejo lastno kožo. Stari pregovor i javi po pravici: Kar se v krvi zaredi, preide tudi v kosti. A?'
,l)u, to sem slišal,' sem odgovoril kolikor mogoče mirno.
.Vidiš, to je jasno kot beli dan. Dailey, ta vražji fin, je tam v stari domovini pred tridesetimi leti izročil dobre ljudi krvniku v roke in Dai!ey je v Sa-eramentu zročil mojega tovariša sodniji v roke. Razumeš? Lahko noč, mladec, in bodi pošten, če mcrešl'
Noč je bila mrzla, toda mene je zapovrstjo tresel mraz in kuhala vročina tam v zasneženi Nevadi. Moja sreča je bila, da je ogenj dogoreval in metal le malo rdečih in temnih senc na najina obraza, sicer bi me moj nemir bil izdal. Odšel sem kar moči hitro in prebil to noč in marsikatero drugo, premišljujoč te čudne stvari in ugibaje. kako se bo to zame izteklo. Najbolj me je motilo, kdo je ta Dailey, o katerem je govoril Veliki Din. To gotovo ni moj stari oče, eicer bi moral zelo dolgo živeti. Toda kako je njegova skrivnostna zgodovina proniknila v ljudi? Takoj sem spoznal, da je z novo izgovarjavo bolje prikril svoje ime, kakor če bi ga bil popolnoma premenil; saj bi še jaz ne pomislil na svojo rodbino, če bi slišal ime r>ailey! Toda vsled tega dogodka me je začelo skrbeti zame in za mojo bodočnost. Sklenil sem takoj odpotovati in oditi proti severu, dalje od ljudi, toda tudi dalje od velike, preteče nevarnosti. Šel sem severno od Velikega mesta ob Slanem jezeru, pre-liodii Idaho, prispel preko prelaza v gore ravno pod Fremont Peakom, slednjič obstal in si kupil posestvo Shoshonskem jezeru na skrajnem severu države }Vyoming. To je sedai moj dom in tja popeljem Noro, ce hoče z menoj. Povejte, gospod župnik, kdaj jo moreni obiskati? Moj čas pohaja in nazaj moram. Ko s°m prišel sem, sem gojil eno upanje in to se je že staro uresničilo, en strah me je moril in ta sedaj gine."
»Saj veste, dragi moj, da bi vas rad takoj peljal k njej, toda to bi jo preveč presenetilo. Dovolite mi lekaj dni, da jo pripravim.«
»Prav, gospod župnik,« jc odgovoril. »Recimo ,orei do nedelje zvečer.«
»Dobro. Toda prej ste rekli, da vas je moril strah. Kak strah?«
»Da mi bo ona strašna stvar sledila tudi sem, ali bolje, da so bo tukaj zopet pojavila, ker je gotovo niso nikdar popolnoma pozabili.«
»Vaš strah je čisto prazen, dragi moj,« sem dejal in sem bil o tem popolnoma prepričan. sDoneraileska zarota je tu ravnotako pozabljena kakor lakota. Sedaj živimo v novih razmerah. Kar so tedaj, ko ste vi bili deček, pripovedovali ob ognjiščih mesece in leta, je sedaj v enem tednu pozabljeno. Tega strahu bi se morali kar moč hitro otresti.«
»Poizkušal sem že, pa ne morem reči, da se mi je posrečilo, če vas je kdaj zadela nesreča — teda svoje povesti nisem še končal.«
»Da. Nehala sva, ko ste se lepo naselili na svojem posestvu ob Shoshonskem jezeru ali kje že, in vas pustila pri ribjem lovu in živini.«
»Sedaj ni več veliko. Živel sem tam nekaj let v težkem delu, a zelo srečen. Dobro se mi je godilo in marsikaterikrat bi se bil lehko oženil, s čimer bi si bil svoje premoženje podvojil. Pa ne! Tega ne. Imel sem veliko časa, kajti zime so bile dolge in strašne in moral sem si dolgčas preganjati s knjigami. Vi veste, da so me doma le malo izobrazili, in zato mi je bilo sedaj treba brati. Kupil sem vsako knjigo, ki sem jo mogel iztekniti, in bral vso zimo. Zdajpazdaj je prišel kak francoski Kanadec na lov ali kak nemški naseljenik, da si ogleda kraj, in jaz sem malo ujel od njunega jezika. Tako sem mnogo prebral, dasi ne morem reči, da sem izobražen. Nekega poletja sem krenil iz svoje male naselbine in odšel v Buttes. To je sedaj veliko mesto in bo najbrže še zelo narastlo. Tedaj se je šele razvijalo in je bilo' na slabem glasu zaradi ljudi, ki so se tam zbirali. Najbrž bi ne bil šel tja, toda potreboval sem marsikaj za zimo in zlasti knjig. Zelo skrbno sem se ogibal gostilen in krčem, a slučaj je hotel, da sem naletel na starega tovariša, in moral sem z njim iti pit. Ko sva stopila v zadnjo sobo gostilne, je neki mlad mož, ki ni imel več kot petindvajset ali šestindvajset let, vstal, ko si je naju naskrivaj dobro ogledal, in odšel vun. Prej je kadil in bral časopis, ki ga je pa takoj odložil, ko je naju zagledal.
»Tale človek menda nima čisto mirne vesti,« je dejal moj tovariš in nato sva pozabila nanj. Pozno zvečer, ravno ko je vzhajala polna luna v dolini in se počasi dvigala nad soteskami, sem napregel konje in se pripravil na pot. Naglo som šel skozi gostilniško sobo, ko me moj stari prijatelj, sedaj že malo vinjen, zopet ustavi. Krog njega se je zbralo več ljudi, ki so stali v gručah pri gostilniških vratih. Zelo me je jezilo, da sem se mudil in se spravljal v nevarnost, toda ni bilo drugače, kot da sem izpregel, privezal konje ob ograjo pred «o?tilno in stopil noter. A niso me dolgo zadrževali. Rešila me je ena izmed tistih strašnih tragedij, ki se v teh krajih brez postav iz-vrše silno hitro in nepričakovano. Odšli smo v drugo sobo. Štirje možje so se kartali z umazanimi kartami. Dva sem spoznal — Velikega Dina, ki je bil sedaj že siv, toda očividno še ravnotako nevaren kot prej. Tesno ob' niem je sedel oni mladi mož, ki jo zjutraj odšel iz gostilne, ko sem jaz vstopil. Opazil sem, da je bi' lo nemiren. Roke so se mu tresle, ko je delil kar K ?'»s!il sem, da je pijan, pa je bil le v smrtnem i'":-iični sumljivi ljudje so stali okrog in zdaj-> - dedovali igravce. Naenkrat sem zaslišal, hmvgovoril mi en, brezstrasten glas: >Ti varaš, prijatelj!«
Mladi mož je zaklel in razburjen zatrjeval, da je
nedolžen.	.. .	,
»Stopila sem, ti Pete in ti Abe, in pazita malo na tega mladca, da se prepričata, ali nisem prav govoril.«
Kakor volkovi so obkrožili obsojenega moza m jaz sem hitel vun.
str
ca ko i'
Razno.
PJ-cbivalslvo Češkoslovaške se je v petih letih pomnožilo za 630.000 in jo znašalo 1. januarja letos 14,244.000.
Cetvorfcki. V Puzzuoll na Laškem jo Marija Pesi povila Eelvoičke. V treh lelili zakona jo razveselila svojega moža z osmimi otroki.
Materina bol. V Neap-lu so zaprli 31 leino žensko, preoblečeno v moško obleko. Pred par mescci ji je bila umrla hčerka; bol matere je bila nepopisna, vsak dan je bila na grobu, z rokami je odgrebala prst, da bi prišla do otroka. Slednjič so ji prepovedali vstop na pokopališča, r.-.-kar se je v moškega preoblrkla, da bi prišla noter. Pri zaslišanju so videli, da se je ubogi re-vici od žalosti nad smrtjo hčerke omračil uni.
Italijan, lelina. Kljub' slabemu vremenu cenijo italijansko letino na 55 milijonov centov, dojim je znašala druga leta povprečno samo 48 milijonov centov. Boljša je zato, ker je bilo vsled Uspešnega prigovarjanja letos dosti več sveta obdelanega kot druga let«.
Pomota. V Monte Car-lo je znana igralnica. Marsikdo, ki je zgubil, se je že obesil ali ustrelil. Zato zelo pazijo na take, ki se sumljivo obnašajo. in jih kolikor mogoče hitro odpravijo. Neka dama je gledala igro, pa jo je začela glava boleti in je vzela aspirin. Takoj sta priskočila dva moška, sta jo vlekla v stransko sobo, privezala na stol, ji izprala želodec in ji rekla, da mora takoj zepusliti igralnico. Imela sta jo za samomorilko.
Tenka vest Zupan mesta Kouen na Francoskem je dobil pismo nekega Angleža, zraven pa 20 funtov (5500 dinarjev za dobrodelne namene. Anglež je pisal, da je pred desetimi leti z avtomobilom zlomil neki dami dežnik in da ga je zavest krivde težila skoz vseh deset let. Upa, da mu bo sedaj vest lažja.
Kako hitro letijo. Leta 4f)0 pred Kristusom so bo borili Grki in Perzij-ci na Grškem pri vasici Maraton. Zmagali so Gr ki in neki Grk je tekel domov v Atene, zmago naznanit. Od Maratona do Aten je dobrih 42 kilometrov. Sedal tečejo večkrat to razdaljo In jO
je zadnjič enkrat prete«,
(izg;
maji z) v dveh urah, 25
kel
Avstralec Miles (iz
minutah in 4 sekundah.
A*
»Čakajk je zavpil moj prijatelj. »Zdi se mi, da bo ta reč zanimiva. Take komedije ne boš morda nikoli več videl!«
Igravci so molčali. Tedaj je zopet izpregovoril Veliki Din:
»Ali nisem prav govoril, prijatelja? Sedaj vidita lopova sama.«
Takoj nato je počil samokres in Velikemu Dinu se je povesila roka. Mladi mož je vstal in v roki se mu je kadil samokres. Spoznal je bil, da je obsojen, in sklenil nasprotnika prehiteti. Toda takoj so ga pograbili za roko in eden izmed tolovajev je dejal:
»Dovoli mi mladec! To je prenevarna igrača za otroka.«
Vzel mu je samokres in izstrelil vse kroglje razen ene.
»Na pet korakov,« je rekel Veliki Din, medtem ko so mu drugi obvezovali ranjeno roko, »in obraz proti luči.«
V trenutku sta si stala moža nasproti. Jaz sem se pripomnil, ker sem se bal, da kroglja zgreši vame.
»Le stojte pokonci,« mi je rekel nekdo, »tu ni nevarnosti. Veliki Din ni še nikoli zgrešil divjačine.«
Razlegel se je ukaz. Obadva strela sta počila obenem. Slišal sem, kako je zažvenketalo steklo za glavo Velikega Dina, in vedel, da ni zadet. Ko se je dim ršil, sem opazil, da mi leži mladi mož pred nog;;- in da mu s čela curlja droben curek krvi. Veliki Din je pristopil, obrnil z nogo svojega mrtvega nasprotnika in dejal:
»Vedel sem, da se še enkrat srečava. Zdaj si na tleh, ti prihuljenec, ti vražje seme ovadniško!;-
		rORZEK
	IN njegovo guqka;to življenje	
Otroška pravljica.
Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
P"tem je odšel in iskal prav povsodi Kodeljo. Iskra 'a je po cestah in trgih, po teatrčkih in na vsakem kraju, a ni ga našel. Slednjega, ki ga je srečal na cesti, je vprašal po njem, a nihče ga ni videl.
Končno ga je šel iskat na dom in ko je prispel |<red vrata, je potrkal.
>Kdo je?« je vprašal Kodelja od znotraj.
»Jaz sem,« je odgovoril dondek.
»Počakaj malo in koj ti odprem.«
Čez pol ure so se vrata odprla in predstavljajte si Storžka, kako jv, obstal, ko je vstopil v sobo in zagledal prijatelja Kodeljo, ki je imel na glavi veliko bombažasto čepico, potisnjeno prav do nosa.
Ob pogledu na prijateljevo čepico se je Storžek skoraj potolažil in mislil sam pri sebi:
»Kaj je prijatelj obolel na taisti način ko jaz? Ali ima tudi on oslovsko mrzlico? ...«
In delal se je, ko da ni nič opazil, in je smehljaje se vprašal:
»Kako se kaj imaš, dragi Kodelja?«
»Prav dobro; kakor miš v kolu parmezanskega sira.«
»Ali odgovarjaš resno?«
»Zakaj bi se ti neki lagal?«
»Oprosti, prijatelj; zakaj pa imaš tako na glavi bombažasto čepico, da ti zakriva ušesa?« 3'
»Zdravnik mi je ukazal, ker sem se nekaj udaril v koleno. Zakaj pa nosiš ti tudi bombažasto čepico, potisnjeno prav do nosa?«
»Zdravnik mi je ukazal, ker sem si zvil nogo.«
»O, ti ubogi Storžek!«
»O, ti ubogi Kodelja!«
Tem besedam je sledil dolg molk, med katerim nista delala prijatelja drugega, kot se gledala nekako rogaje se drug drugemu.
Končno je dondek vprašal s sladkim in milim glaskom tovariša:
»Razvozijaj mi, dragi Kodelja, uganko: ali so te že kdaj bolela ušesa?«
. »Nikoli. In tebe?«
»Tudi nikoli, a od danes zjutraj me v enem ušesu tako čudno trga ...«
»Mene tudi.''
»Tudi tebe? In v katerem ušesu te trga?«
»V obeh. In tebe?«
»Tudi v obeh. Potem sva enako bolna?«
»Mislim, da.«
»Ali bi bil malce prijazen, Kodelja?«
»Rad, prav rad!«
»Ali bi mi pokazal svoja ušesa?«
»Zakaj ne? A prej bi videl rad tvoja, dragi Storžek!«
»Ne, prvi jih moraš ti pokazati!«
»Ne, dragec! Prvo ti, potem jazi«
»Dobro,« je rekel nato dondek — pa napraviva kot dobra prijatelja tako ...«
: Kako?«
«... da snameva oba istočasno čepici; si za to?«
»Sem.«
»Torej pozor!«
In Storžek je začel z visokim glasom šteti:
»Ena! Dve! Tri!«
Na »tri« sta zgrabila oba vsak svojo čepico in jo vrgla v zrak.
Sledil je prizor, ki bi se zdel neverjeten, če bi ne bil resničen. Zgodilo se .je namreč sledeče: Storžka in Kodelja ni obšla žalost, ni ju zadel mrtvoud, ko sta videla, da sta enako bolna, temveč začela sta striči s svojimi čezmerno zrastlimi ušesi in še tisoč drugih neumnosti sta delala in prasnila končno v smeh.
In sta se smejala, smejala, smejala, da sta se morala držati za trebuh, a v najlepšem smehu je Kodelja trenutno utihnil in gugaje se izpreminjal barvo ter rekel prijatelju:
»Pomagaj, pomagaj mi, Storžek!«
»Kaj ti je neki?«
»O.io.j, nič več ne morem stati pokonci na nogah!«
»Tudi jaz ne morem večl...« je kriknil Storžek, zajokal in se zazibal ...
Po teh besedah sta se spustila oba na vse štiri in začela kobacati in tekati po sobi. Med kobacanjem sta se jima spremenile roke v okopitane noge, obraz
Prijazni kmlj fin„„,, kralj Al r0n-, se jfc „S v svoj grad Ks J M
b, a .10 dal novost ročencema roko i„ ^ razgovarjal g povabljen mi gosti. Ko ie n,,^ hotel naročiti šampanj,* je kralj to odklonil i/» dejal, da mu domaČe vino prav tako diši. S ,em v° nom je napil mlademu paru v kratkem nagovoru . je vzel od ženina še smoU ko in se je odpeljal. Se-veda mu je vse '
Po teh besedah sta se spustila oba na vse štiri in začela koba-caU iu tekati po sobi.
Ali je nor? Drummond generalni tajnik narodov, se je zelo začudil, ko je dobil iz Ame-rike 12 krasnih svilenih oblek. Neki Amerik,me« mu jih je poslal za flme Zveze narodov. Navdušeni poSiljavec je pisal: >Sma. Irani zvezo narodov za najvzvišenejšo napravo sveta in mislim, da {lani, ki izvršujejo tako visnko službo, ne smejo bili oblečeni kot navadni ljudje. Zato sem jim dal naredili te obleke in jih prosim, da jih tudi nosijo/
Nekaj za sanice. V Madridu so priredili veliko vrtno veselico in je dalo mesto Madrid krasen in edini loterijski dobitek v vrednosli več milijonov dinarjev. Dobitek sta mogla dobiti samo samec »\\ pa dekle, in sicer s pogojem, da se v najkrajšem času poročila.
Vsak po svoje. V Londonu se je mudil neki vladar z vz'oda, ki je dal toliko na svojo čast, da sta pri obedu mor.ili bili obe mesti poleg njega prosti. Neka Američanka se je zmeraj bala, da jo morebiti v sočivju kakšna mrčes, in so ji morali so-čivje in zelenjavo vselej prej pokazati, preden .so ju pripravili. Najbolj so nam pa dopade neki ame-riški milijonar, ki n' m9, gel jesti sam; če5, tol™ revežev je na svetu, i" se pa tukaj sam msslim, Zato je Sel po svetopisemskem zgledu ven na cesto, je nabral najbolj raz* ne berače in je obedoval z njimi skupaj.
Klubi. Na Angležem je okoli 4000 klubov s poN druelm milijonom »«««• Klubi so nekaka dr«8lva, kjer se člani shajajo, dobijo tam pijačo, kavo sopise itd. NadomeS torej naše gostilne, kavar ne in društva.
Star zdravnik. 12- septembra bo Švicarski i" nozdravnik Evzeb.j| GOT star 101 leto- Je ta » vdušen strelec, ki se poleg neštetih » u. Ifležil 125 ve. jg j sU-skih tekem In je K7 vl rosti 85 let dob.l pri n«" tekmi lnvorov venec.
jn usta so se podaljšali in postali gobec, hrbta je pa pokrila sivosvetla dlaka s črnim okraskom.
l'a ali veste, kateri trenutek je bil za oba obu-jianca najmučnejši? Najmučnejši in najbolj ponižajoč trenutek je bil, ko sta slišala — rasti rep. Prevzeta od sramu in žalosti, sta skušala jokati in si tožiti tvojo usodo.
Da bi ne bila nikoli tega poskusila! Namesto vzdihov in tožb — se je čulo oslovsko riganje; rigi so bili glasni, saj sta se oglašala oba v zboru: i-a, i-a, i-a!...
Ta čas je potrkala na vrata in neki glas je rekel: »Odprite! Jaz sem, voznik, ki vas je pripeljal v to deželo! Odprite hitro, ker drugače gorje vam!...«
Jezni boljševiki. Odposlanstvo boljševikov je priSlo v Lontlon in se je nastanilo v hotelu Scarbo-rough. Ko so lioleli Rusi obedovati, jim ni holel noben natakar postreči in bo morali jezni oditi.
Meh za smeh.
Neki čevljarski vajenec je ubil izložbeno okno velike trgovine ter zbežal. Go-epodar pa ga je ujel ter vprašal, da li ne ve, da mora okno plačati. »I seveda vem,« odvrne navihanec »zato pa letim domu po denar«.
—o—
Učitelj: »Peter, povej mi kak pregovor.«
Peter: »En norec lahko več vpraša kot Dure deset pametnih odgovarjati.«
Učitelj, jezen in razburjen, zavpije: jKai ne veš nobenega drugega kot tega?«
Peter: »O pač. Če psu na rep stopiš, zacvili.«
Učitelju je bilo sedaj zadosti, ves besneč je odšel k šolskemu vodji, češ, naj bi t ' nesramneža kaznoval. Ko sta skupaj z učiteljem vstopila, pravi vodja: »No Peter, ali res ne veš boljših pregovorov?«
Peter: »O vem gospod vodja, nesreča pride redkokdaj sama.«
—o—
V nekem kraju na Irskem je kmetič pozno ponofei poklical zdravnika. Ker je bilo nad 20 km daleč do tja, kamor bi imel iti in ker ni imel voza ne avtomobila, se je zdravnik malo pomišljal. Kmet pa je le silil, češ, naj gre pogledat, kako je z ma-tirjo. »Pat,« pravi zdravnik, »pomisli, t.oja mali je že stara.« »Vem, da je.« »Jaz mislim da je že nad osemdeset.« »Tako je, doktor.« »In prav nič bi ji ne koristilo, naj bi ji pomagal kakorkoli.«
»Vem, da je res, kar mi pravite, go-sriod doktor, toda mati me je izrecno prosila, da naj grem po vas, ker ne mara naravna smrti umreti.«
—o—
»Gospa, vi ste obtoženi, da ste rabljene znamke na pisma prilepljali.« »Seveda sem jih, saj jaz tudi take dobim na pismih.«
Dva Irca sla se vračala od pogreba ter pomenkovala o negotovosti človeškega življenja. »Verjemi mi, Pat, da bi dal vse, ko bi vedel, kje bom umrl.«
Nike: »Kaj pa bi to koristilo?«
Pat: -Prav nikoli ne bi šel tja blizu.« —o—
Zdravnik: »Ali se držite mojega navo-. dila glede pijače?«
Bolnik: »0 da, šest četrtink na dan.«
Zdravnik: »Kako to, jaz sem dovolil samo tri.«
Bolnik: »Vem. Toda neki drugi zdravnik tudi tri.«
—o—
Neka gospa je jezna priletela k modi-stinji, češ, da ji novemu klobuku ni napravila okraska na pravi strani.
>Klobuk ima okrasek na levi strani, kakor je pač pravilno in mora biti,« ji mir-1,0 odvrne modistka.
»Meni je vseeno, kako in kje mora, toda jaz ga hočem na cerkveni strani.«
»Na cerkveni strani?« se začudi modi-stinja.
»Da, na cerkveni strani. Moj sedež v cerkvi je tik ob steni in ali mislite, da bom tako drago plačevala, potem pa bi okraska nihče ne videl. Zato ga hočem imeti na drugi strani, kjer ga lahko vidi cela cerkev.« —o—
Prvi igralec: »Ali prideš nocoj še v kavarno?«
Drugi igralec: »Seveda pridem, saj sem že v drugem dejanju umorjen.«
Prvi: »Ti si pač srečen, jaz se pa šele v petem dejanju poročim.«
Dva pocestna roparja sta oborožena čakala v gozdu. »Ti si vendar trdil,« pravi eden drugemu, »da bo pred polnočjo prišel tod mimo, sedaj je pa že eno, a ga še ni, pa ne, da bi se mu kaj pripetilo!« —o—
»Sram te bodi, predsednik olepševalnega društva si, pa imaš polno »šnofovca« po obrazu.«
—o—
Mlada gospodinja: »Toda jajca se mi pa danes zdijo zelo drobna.«
Trgovec: »Res je tako, sam ne vem zakaj.«
»Najbrže da jih je kmetica prekmalu iz gnezda vzela.«
EazazaanaanzMvnaimazaaaaaizaaaa^
Ljubljanski jpjgSl Pokrajinska vetesejem	razstava
4.—13. septembra 1926.
„UUBlJA*m V J£$ENl"
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja.
K.netljska razstava, Vrtnarska razstava, Umetniška razstava, Higljenska razstav, Radio-razstava, flutomobllska razstava, Industrijski proizvodi. 5. septembra: Razstava plemenskih konj. 8. in 9. septembra: Mednarodna razstava psov.
Legitimacija, ki velja Din 30--, uj>ravieu|e do položne vožnle na osebnih In brzlh »lakih. Dobi se v denarnih S zavodih, kmetijskih in tujsko-prometnih organizacijah itd. O NajveCJa razstava v državi.	Oglnjte si |o!
□ aaacaimaaa^aoaoaEžoaaaaaoaaaava^
U«M<mnmin lastni izdelek, po sledečih cc-ndl lllUmje nah; 12 re||. 3 vrste (I. 5800 D, 8 reg. 3 vrste gl. 5000 D, 3 reg. vrste gl. 4 oktave 2500 D — nudi in izvrSuje tudi vsa popravila orgel, vstavo novih registrov, prospektov itd. FRANC JENKO, Sen t Vid nad Ljubljano. 5714
Povsod gre glas, da se v trgovini
F. in I. GORIČAR - »PRI IVANKI« —
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 39
dobi najboljše in najcenejše blago, n. pr.: novodošlo 'zimsko blntro za moške ln ženske obleke, ta vrhnjo suknje lil plašče, močno hlačevino in žamet, bel, siv, pisan in modni barlicnt zn spodnjo in vrhnje obleke, flanela, koteninn bela, rnjnva fn temno pisana najboljšo vrste, eetir in oxfor(i za srajce, Ilstor, klot, gradi za žhnnice, platno za rjuhe, namizne prte, brisače, kloiaste in cojgaste odeje v raznih barvah, krasne garniture zn na postelje, flanelaste rjuhe in deke, line konjske koee, plctke, volnene in svilene rute, velika izbira volnenih jopic in vestie zn moško, ženske in otroke, triko hlače, srajce in inajce, otroške skoke; dalje izgotovljeue ženske in otroško obleke in predpasnike, moško srajce, ovratnike, nogavice, kravate, potrebščine zn krojače in Šivilje itd. — Ker imamo trgovske prostore v lastni hifii brez velikih režijskih stroškov, smo zadovoljni rojše z manjšim, a gostejšim dobičkom, zato kupite pri nas ceneje kot kjerkoli drugje. — Zahtevajte cenik, ki se pošlje brezplačno, vzorci pa zn tri dni na ogled, ako so pošljo 10 Din za poštnino.
Kdor Se nima naših najboljših in prvovrstnih harmonik, naj obišče veliko ljubljansko razstavo, lii bode od 4. do 13. septembra. Rnzprodajal bodem po zelo znižani ceni harmoniko, za katere garantiram 2 leti. — Imam tudi vedno v zalogi harmonike tvrdke FRANC LUHAS IN SIN, po ravno istih cenah, kakor če jih naročite iz Celovca in nimate s carino in pošto nič opraviti in kadar Vam je treba kakšno popravilo, je za Vas veliko bolj ugodno, ako kupite pri meni, ker som v Jugoslaviji.
F. KUCLER
prva fagoslo vanska Izdelovalntca barmonlk
posfafa Drenov grli, p. Vrhnika
pri Ljubljani s. H. s.
Birmanska darila
v veliki izbiri priporoča JOSIP JANKO, tirar v Kamniku, na Sntnf, nasproti farne cerkve. 5622
7l«4„ii,q v »zlatorogTterpentinovem
/.IdlllmC JMILU so našle dalje sledeče osebe; Ela Toplikar, Ljubljana, Rimska cesta 9; Rozalija Škerles, Rinčetova graba pri Ljutomeru; Cilka Ba-bušek, Marija Snežna; Cecilija Kosirnik, Ljubljana, Sp. Šiška; Franja Črepinšek, soproga polic, nadz,, Celje; Kristina Centrih, Trbovlje; Klara Božič, Trbovlje II.; Ivan Schuler, krojač, L?gcn pri Slov, Gradcu; Neža Tušek, Cctcnarovan pri Javorjih; Marija Vajd, Rečica ob Savinji; Frančiška Stern, Kisovec pri Zagorju ob Savi; Marija Jakupovič, Zagreb, Savska cesla 60a; Jelka Bedcnkovič, Karlovac; Joška Kos, Sarajevo, Igitpašina ul. 5; Danica Ivaniševič, Split, Školske sestre; Milka Bede-nikovič, Pregrada.	5612
Kdino uaji>oijšT$ivasns siroji in Kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pefelinca
, Gritzner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obroket
Ljublfana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
2*
Mesto ORGANISTA in CERKVENIKA
»c razpisuje r Svibncra pri Radečah.	54'jO
"SPift^iSI JAVNA ZAHVALA.
Avgust Jeglič
— RADEČE PRI ZIDA. NEM MOSTU nudi vsakovrstno USNJE, čevlie Ustnega izdelka in čevljarske potrebščine po najnižjih cenah. — Prepričajte se !	Prepričajte se I
kupuje po najvišjih dnevnih cenah FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunaj'ka_ cesta čt. it>. 33J1
Hrastov okrogel LES
tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE. KUPUJE »ZORA« d. z o. z. ▼ Črnomlju.	15J7
Zlato
vsebuje v Vaši roki se nahajajoče
Zlatorog-terpentinovo milo!
V vsak tlsolerl komad se vpreša
1 zlatnik za 10 frankov.
Poskusile, kupit« komad pristnega
Z l a i o rog-ter penttnoveila
milo In prevrtajte se o njegovi neprekosljM kakovosti 1
Mogole, da najdeta pri pranju tudi Vi
PODPISANI ANDREJ KOVAČ IZ CERKELJ PRI KRANJU SE TEM POTOM NAJISKRFNEJE ZAHVALJUJEM JUGOSLOVANSKI ZAVARO. VALNI BANKI »SLAV1JI« ZA NJENO NADVSE KULANTNO POSTOPANJE PRI CENITVI MOJE POŽARNE ŠKODE, KI SEM JO UTRPEL ZARADI POŽARA DNE 5. AVG. 1926, TER JO VSLF.D TEGA VSESTRANSKO NAJTOPLEJE PRIPO. ROČAM.
V CERKLJAH, 21. AVGUSTA 1926.
ANDREJ KOVAČ,
Naznanilo.
IVAN A. GROSEK. trgovec v Trebnjem,
iifunanlA, .1» premakne v teku mraeca nvituitt t. l, Bvnjti irizovino il hiše Si. Ii y lastne puveranr pr(,. t,tur. » hišo dt. I" J|> T sredini <r)t» Trt- njr, kjer ne n • ihm pošta In lekarna. TOKBJ SAMO i/ ENg H1SK. v OKI HO. - v novi trgovini se hom Se halj p«,: rmlii svojim dosedanjim odjemalcem poatrer1 i najboljšim hlaKoiu i» najiiujiml eonami Sort »Ije-malce pa valiim. naj ne u |Ki«kušujo prepričajo, il» I,o v moji novi in povečani trgovini hitra in io<'"'i postrežba. Vpeljal hom precej novih predmetov, katere doslej zaradi pretesnega p rosi o rs nUem ranftl nu rnloci driati, a odjemalci so hili prin .,ranl Iste r oddaljenih inestib i*kn'i. Izpopolnil bom zalogo mana. fakture, špeeerlje, lelrniln«, stekla. por, i lana. ramama orodja itd. llobila se ho večino *<lrav,i komu. -Na novo bom vpeljal ildno in strešno opeko iz hve-tovnoznane opekarne t I,elleMberk u pri Mariboru. . K u p o v a 1 boni vse poljske in Koulne P'- ietke rw iho vnih conah \Vnk gospodar In vuika gospodinja Ito-la lahko pri meni vse 1111 jccueje k u p i 1 a in naj-dr.l> i" p r u il a 1 a svoje pridelke. Urin! se bom ge»;a: Dohra mera In vara v nebesa pomaga!
Se priporočam '/.a obilen obiA
IVAN A. GROSEK, TREBNJE,
trgovina z me*, blarom In drirlnlml priilelkl. • Zal* ga sladkorja, soli, lenienta. umet. gnojil In petroleja.
Ulonpp se iprejme v trgovino z mešanim bla-niapcb gOIr,. Stanovanje in hrana v hiši Prednost imajo pošteni in vojaščin" prosti. Na<lop takoj. - Ponudbe je poslati na FRANC MAJDIČ, trgovec, Kranj, Gorenjsko.
NirpopolneISi
STOEU/ER
šivalni stroji
la Urili«. kro;«il in (.»liarie I« "
vsak dom. Predan ' nibl»tt» atroi. o«t«i'» 'I1' larednoit pri t»rdto
L. Baraga,
Ljubljana S«lenburq ul.6"-Brcipla4«n po«k 15 latno jamitrt-
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.t cospobanka.
▼ lastni palači (vis & vis hotela „Union").
Tel, št. 57, 979 in 470.
RaSna poitnega č«kovnega urada za Slovenijo M. 11.945
Podružnice, Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Šlbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezevve skupno nad Din 16,ooo.ooo -, vloge nad Din25o,ooo.ooo—
Daje trgovske kredite, eskonptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tute valute in devize, spre^ma vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi potfoi'
Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze z ameriSkimi bankami. — Urejevanje ameriških zapnščln.
Prodaja srečk Državne razredne loterije.
Urednik: Prane Zabret.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel CoJ.