Leto n., štev. 17 V LJa-tJanl, četrtek dne januarja 1921. Posamezna itev. 1 H ob « zjutraj* celoletno . . ISO S atesečno....... ]Ss m zased, ozemlje, 300 . M inozemstvo .. 4ft Oglasi n vsak mm vižtne stolpca (68 mm) . 3 V ■aH oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredntitv os 3BUo£5eva cesta it. HSJL Telefon it 72. Uoravnlštv« Sodna ulica er. 6. Telefon it 38. Račun ter. pošt tek urad* štev. 11.842. Zemljoradniki ne gredo v vlado ? pio lila Ljubljana, 19. januarja.' Glavni odbor zemljoradničke j stranke je danes v Beogradu sklenil,; Ha poslanci stranke ne smejo vsto-' iti v vlado. Konferenca se je izvr-j Beograd, _*v\.arja. (Izv.) Danesi irigo, skovano od Protičevih agentov. A je zboroval tu Črti glavni odbor Zem- Pogajanja z zemljoradniki so zatfa-Ijoradniške str,vtke Poslanci stranke k ln, dokler se večina kmečkih poslancev posvetovanju bili pripnščeni. Dis- ne vrne v Beograd in v zemljoradnil-kusija je bila r&F ostra. Zastopniki kem klubu pe zavzame svojega staii-pozitivne in r.s.-ndvne politike so se št a napram diktatu glavnega odbora, hudo spopadli. Prevladovali so zazp-j Beograd, 19. januarja (Izv.) Danes niki iz Srbije, ki so napadali Bosance" se je vršila seja radikalne stranke, v in Slovence, češ, da so oportunisti ter kateri se j: razpravljalo o kvalificirani so slovenskim samostojnim kmetom večini ter o vprašanju provizorirnega očitali, da sploh niso izvoljeni na poslovnega reda. Soglasno so vsi poprovem lgz*ikem programu. Glavni slanci izjavili Pašicu svoje zaupanje odbor jc te*£no sklsnil, da stranka ne j ter mu dali v zadevi poslovnika, usta-vstopi v So, Zbcr*. je predsedoval', ve in tekočih vprašanj popolnoma pro-g. Komadi,Tir., esevdnik poslanca Avra- J sto roko. moviia, voditelja struje, ki je proti \ Zagreb, 19. januarja. ..Narodno Dje-vsiopu kmetov v vlado. Sklep glavnega j lo" doznava iz Beograda, da je dr. odbora se smatra za uspeh spretnih' Basariček izročil parlamentarnim klu-mahinacij, ki so jifftie dalj časa vršili, bom Radi&vo pisir.->, v katerem se za-razni Protičevi agenti. jhteva sklicanje hrvatskega sabora _ in Iz reakcijonarnih krogov sc je danes J izročitev vlade v Hrvatski Radičevi že ves dan širila vest, da zemljoradni-, stranki. Pismo zahteva, da se za tem ki ne poidejo v vlado in d.a bo vsled prično pogajanja o ustavi. Sodijo, da tega Pašič zašel v kritično _ situacijo. | demokrati na to pismo sploh ne bodo pod jako zanimivimi okolnost mi. Poslanci stranke so biii od nje izključeni in niso mogli dati niti po-irebnih pojasnil, niti obrazložiti, zakaj se je njihov klub izrekel za sodelovanje v vladi. To je edinstven pojav, ki postaja pa še bolj karakterističen, če čujemo, kako se je na tem znameniien sestanku o poslancih govorilo. Udeležniki so zlasti napadali naše samostojne kmete, češ da sploh uiso izvoljeni na kmečkem programu in glavna ost diskusije je bila naperjena proti Slovencem in Bosancem, ki imajo pretežno večino ne le v Zemliaradničkem klubu, nego če smatramo zemljoradnike kot enotno stranko, tudi v stranki sami ne. Danes pa so odločili radikalno razpoloženi možje iz Srbije. Radikalno razpoloženi pravimo in menimo pri tem dvoje. Mnogo sr-bijanskih zaupnikov je za radikalno politično taktiko. Njihovo mišljenje se v marsičem približuje bolgarskemu agrarnemu komunizmu in se zato nikakor ne more sprijazniti s pozitivno politiko stranke. Že pri volitvi predsedništva Ustavotvorne skupščine morejo skupaj z «buržujskimi» čen način. Srbijanski zemljoradniki so prodrli takrat z naziranjem, da ne morejo skupaj z «buržuaškimi» strankami kakor da bi bil jugoslovenski kmet proietarec, in so spravili takrat naše kmefsko parlamentarno zastopstvo ob odločilno mesto v vodstvu konstituante. Sedaj se ta stru-ja zopet pojavlja in z negativno politiko pripravlja kmetske poslance in kmetsko stvar ob veljavo. Toda svojo vlogo igra še drug «radikali-zem». Nesporno je namreč v ozadju velikopotezna intriga Stojana Pro-tiča, ki je napel vse strune, da onemogoči sodelovanje zemljoradnikov v vladi. «Ne» zemljoradniških zaupnikov je Protičev udarec proti Paši-čevemu kabinetu, je zadnje sredstvo tega neumornega intriganta, da prisili vlado v nova pogajanja s konservativnimi skupinami. Protič je tipičen zastopnik gospodarske in socialne reakcije. On sicer dobro ve, da demokratsko-radikalske kombinacije ni jnogoče nadomestiti z drugo, toda oa uporablja vsa sredstva, da kabinet nažene na desno. Kaj pomeni to v vprašanju agrarne reforme, ki je za jugoslovenskega kmeta življen-skega pomena je jasno. Jasno je tudi, kaj pomeni njegova intriga za slovenske samostojne kmete. Protič jih hoče potisniti na stran ter zopet spraviti do moči in veljave svoje stare zaveznike, slovenske klerikalce. Iz Beograda nam poročajo, da velika večina poslancev zemljoradnikov nikakor ne odobrava današnjega sklepa ljudi, ki situacije ne poznajo in ki niso premislili posledic. Poslanci poudarjajo, da so oni sami odgovorni narodu za svojo politiko m da nikdo nima pravice kratkoma-lo kasirati njihove dobro premišljene sklepe. V Ljubljani in v Sarajevu se bodo vršila posvetovanja, kako naj poslanci odgovorijo na današnji udarec glavnega odbora. Slo-in Bosanci imajo v klubu vc-?ro 'm smatra se, da bodo vztraja-" Pri svoji prvi odločitvi, ker dobro vedo, da ^ p hoče izigrati in potisniti v sterilno politiko zato, da bi nad naprednim jugoslovenskim kmetom zopet dobile nadmoč nazadnja- 5KC 51'c. Beograd, 19. januarja. Poslanec Pi-lehč je naslovil na vlado vprašanje, ali se sedanja vlada strinja s tem, da se razkralju Nikoli izplačuje letna apa-naža 300.000 frankov in ali hoče vlada zahtevati za to postavko odobrenja parlamente. Zamenjal da ga bo S.ojan Protič. Ne-' odgovorili. Ostali klubi bodo zavzeli osnovanost te vesti izhah že iz deistva,\ stališče napram Radičevim zahtevam. da je radikalski klub na podlagi Pro- j Sodijo, da ts Radičeva akcija ne bo tičevih in Pašičevih izvajanj v včeraj- olajšala položaja. šnji in današnji seji soglasno votiral Zagreb, 19. januarja. Seja ustavo-Pašiču svoje popolno zaupanje in je jfcupščine s« ne bo vršila po- Protič popolnoma osamljen. prej, dokler poslovniški odbor ne konča V krogih zemljoradničkih poslancev _ svojega dela. Pričakuje se, da bo seja je vzbudil današnji sklep glavnega konstituante v ponedeljek. odbora odpor in zatrjuje se, da se slo- j Beograd, 19. jan. Posl. Kučič je venski in bosanski poslanci h ' interpeliral ministra za zunanje za- klubu pretežno večino, s katerimi pa , , škod_ H' io tudi soelaša precejšen del srbi anskih deVfc g«ae ocenitve SKoae, H so jo tovarišev, sklepu ne bodo pokorili, ker povzročili d'Annunzijevi *rdr<, na so prepričani, da gre za prozorno in- jugoslovenski lastnim. Poraz Grkov v Mali Aziji. Pariz, 19. jan. «Agence Havas* javlja iz Carigrada, da so grške čete doživele v Mali Aziji grozovit poraz. Kemalisti so razbili grško vojsko na planini Isldcheir Kenplu in jo vrgle popolnoma nazaj. Grške izgube so jako velike. Grška vojska se pod pritiskom turške konjenice še vedno umika. Ves Carigrad je v zastavah. London, 19. januarja Po poročilih! iz Carigrada, so grške čete zadnje tri dni v Brussi doživele mnogo znatnih porazov. Pariz, 19. januarja Grško poslaništvo zavrača vesti, da je bila grška ofenziva v Mali Aziji radi poraza prekinjena ter z javlja, da so se grške čete umaknile po povelju na operacijsko bazo pri Smimi, ko so povsem dosegle svoj cilj. Pri umikanju jih sovražnik ni motil. ga uradniltvo. Beograd, 19. jan. (Izv.) Včeraj se je v Demokratskem klubu vršil sestanek demokratskih poslancev — državnih uradnikov, katerega sta se udeležila tudi posl. Reisner in Žerjav. Ustanovili so posebni odsek za uradniško vprašanje, kateremu na-čeluje posl. Reisner. Sklenjeno je bilo delovati na to, da se osnuje medstrankarski odbor poslancev - uradnikov. Komisija sa asogalaftl® s ItaSiJo Beograd, 19. jan. (Izv.) V ministrstvu za trgovino je bila sestavljena komisija za pripravo trgovinske pogodbe z Avstrijo. V komisijo so poklicani dr. Trumbič, M. Popovič in dr. Žerjav. 1» Zagreb, 19. januarja. (Izv.) Današnja „Riječu jako ostro napada zagrebškega poverjenika za sorijalno slab, ki si je menda nadel za glavno nalogo, da preganja novinarje. Ni še dolgo tega ko je vrgel nekega novinarja z rodbino vred na cesto, sedaj se je spravil cclo nad novinarsko aprovizacijo. Naročil je namreč stavbnemu uradu, da mora trgovino, last žene nekega novinarja, na vsak način izprazniti in oddati lokal komurkoli, samo da ga ne obdrži dosedanji lastnik. V imenovanem lokalu se nahaja tudi novinarska aprovizacija. Kakor se splošno govori, bi klerikalni poverjenik dr. Markulin spravil v dotične prostore rad podružnico frankovske Ličke štedione, ki bi se pa šele ustanovila. Hrvatsko novinarsko društvo pripravlja proti Markuli-novemu samovoljnemu in novinarskemu stanu škodljivemu postopanju jako ostro akcijo. Beograd, 19. jan. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje bo odpustilo vse uradnike in uslužbence odseka za prehrano v Črni gori, ker je bil ta odsek gnezdo komunistične in republikanske propagande. Budimpešta, 19. januarja. Kakor poročajo iz Bukarešte, je včeraj odpotovala v Prago romunska komisija, da sklene s Češkoslovaško trgovsko pogodbo. Beograd. 19. januarja. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je poslal Bri-andu povodom imenovanja za šefa vlade sledeči brzojav: „Spom;njajoč se s hvaležnostjo vsega, kar ste storili v težkih časih za naš narod in zaupanja, s katerim ste me počastili za časa vojne, Vam pošiljam k zopetnemu imenovanju za ministrskega predsednika moje najsrčnejše čestitke." Dunaj, 19. januarja. (Izv.) Ameriški likvidator avstro - ogrske banke Henry Weitman zapusti Dunaj predčasno. Svoj korak titemeijuje s tem. da smatra i ozirom na postopanje reparacij-ske komisije v Parizu svoje delovanje za brezuspešno. Ko bi bili sprejeti predlogi likvidatorjev', bi bila likvidacija banke lahko izvršena že 1. aprila. Rini, 19. januarja Nauaio ministrstvo je ustanovilo na vseučilišču v Pa-dovi stolico za avstrijsko pravo. Košice, 18. januarja. (Izv.) Danes se je pričel pred tukajšnjim sodiščem proces proti nekdanjim oficirjem avstro - ogrske armade polkovniku Lind-nerju, kapetanu Polizerju in majorju Raddi, dalje proti dr. Kelemenu, odvetniku v Eperjeszu in dr. Puszu iz Košic, ki so obtoženi, da ao izdajali slovaške obrambne utrdbe ter dajali poročila o moči češke armade za časa, ko je bila Češkoslovaška z Ogrsko še v vojnem stanju. Lindner je bil pred nekaj časa imenovan od madžarskega prpagandnega odseka za komandanta v Košich v slučaju, da se posreči nameravana madžarska revolucija. D'Annunsijevo slovo. Te*, 19. jan. D'Annunzio je zapustil včeraj opoldne Reko. Do meje samostojne reške države so ga spremili župan, predsednik začasne vlade in velikr. iai'ofica ljudi Slovo je bilo jako «g?.nljivo*; £ Benetkam. V informiranih krogih se govori, da je italijanska vlada pr VvCHti-čila reški vladi, da naj kar naffo1} pospeši d'Annunzijev odhod in naj nikakor ne dopusti, da bi se per. mudil na Reki do volitev v konsti-tuanto, kot je to prvotno bilo jav-ljeno. Reška vlada se je ravnala po tem nasvetu in odhod junaka ni bil povsem prostovoljen. Upor med Wrsngio» vimi četami. London, 19. jan. (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da je v Čataldži nastanjeni kozaški regiment revoltiral ter svoje oficirje razorožil. Med u-poraiki in francoskimi kolonijalnimi četami, ki so skušale napraviti red, je prišlo do boja. Francoske koloni-jalne čete so imele deset mrtvih in dvanajst ranjenih. Upor je zadušen. Moskva, 19. januarja Vojaki Vrang-love armade, ki se hočejo vrniti v Rusijo, se izneverjajo svoji pri?^" in uhajajo. Vojaška sodišča r.e 500 mož obsodila na smrt. Napetost med Poljsko in Nemčijo. Berlin, 19. januarja. „Allg. Zeitg." javlja, da je dospel odgovor poljske vlade na nemško noto glede poljskih vojaških priprav. Nota je pisana v zelo ostrem tonu. Nota ne pripozna nemških dokazov, ampak vztraja pri trditvi, da je premikanje čet v zvezi z de-mobilizacijo poljske vojske. Berlin, 19. januarja. Poročila o raz širjanju kuge in nalezljivih bolezni na Poljskem se vedno bolj množe. Tako sta se pojavila v Torunju kolera in pe-gavi legar. V Bydgoštu so ukrenili vse potrebno, da se kuga ne zanese tja Angleška moka za CehosSovalko. Praga, 19. jan. Češki minister za trgovino dr. Hotovec je izjavil, da se mu je posrečilo pridobiti angleško vlado, da sklene s Češkoslovaško trgovinsko pogodbo. Vrhutega se je angleška vlada obvezala, da bo dovolila na Češko uvoz 1S.000 vagonov moke proti sorazmernemu uvozu češkega sladkorja na Angleško. Nadalje je češka vlada zaključila z raznimi angleškimi tvrdkami pogodbo o dobavi 30.000 ton riža v teku petih ne?eerv. Budimpešta, 18. januarja Madžarski dopisni urad javlja: čičerin je v četrtek rumunski vladi ponovno poslal brzojavko, v kateri jo pozivlje, naj bi delovala na to, na se čim prej prično mirovna pogajanja čičerin prepušča rumunski vladi, naj odpošlje svoje delegate na kraj. ki ga sama določi Ru-munska vlada je odgovorila, da se mirovna pogajanja lahko neovirano prično, če hoče ruska vlada smatrati pogoje rumunske vlade kot podlago za pogajanja. Kakor hitro bo ruska vlada na to pristala, bo Rumunska odposlala svoje delegate k pogajanjem. London, 19. januarja (Izv.) „Temps" poroča iz Newyorka, da imajo Zedinje-ne države dva milijona brezposelnih. Izza leta 1907. še ni bilo število brezposelnih v Ameriki tako visoko. Beograd, 19. januarja (Izv.) V svrho znižanja cen v okupiranih krajih Dalmacije in Istrije, je ministrstvo za prehrano votiralo znesek C kron. Za ohranštsv Avstrije Dunaj, 19. januarja Kakor doznava „Politische Korrespcndenz", bo francoska vlada, ki jc prepričana o neob hodni potrebi, da se dovoli Avstriji kredit, zahtevala pri vrhovnem svetu i ki se sestane dne 24. januarja, da ta-I koj ukrene vse potrebno glede ohranitve Avstrije. Beograd, 19. jan. (Izv.) Danes so bile tu razširjene vesti, da je antan-ta odločena priskočiti Avstriji na pomoč z velikim posojilom. Vsled tega je avstrijska krona znatno poskočila. Dunaj, 18. januarja. (Izv.) Antantž je dala za nekaj avstrijskih hangarjev dovoljenje, da se jih ne uniči. S tem j< dana Avstriji možnost, da se udeleži : zračnega prometa. Preganjanje verižni-kov na Dnnaj, 19. jan. (Izv.) Zaradi shodov, ki se vrše jutri po vsem Dunaju in ki imajo na dnevnem redu edino točko: borbo za znižanje cen, je vlada odredila najobširnejše varnostne odredbe. Tajnik za notranje zadeve je poklical k sebi zastopnike delavstva in jim priporočal, da naj vplivajo pomirjevalno na maso. Zastopnikom «Tehnične Un 'o> je izjavil državni tajnik Breiskv, da bo vlada sama nastopila najenergičnejše proti verižnikom in navijalcem cen. Vpeljala bo policijsko kontrolo nad znanimi verižniki in naviialci, odvezala telefonsko in brzojavno jirad« ništvo službene prisege o molčečnosti v slučajih kupčijskih brzojavk in telefonskih pogovorov in uvedla te-. lefonsko in brzojavno cenzuro. Zaradi strogih naredb vlade proti verižnikom je mnogo verižnikov zapustilo Dunaj in se naselilo v provinci Velik kulturen dar. Dunaj. 19. januarja (Izv.) AmerišK multimilijonar Rockefeller je darova! za vseučilišča bivše monarhije znesel 100.000 dolarjev, to je preko 70 mili jonov avstrijskih kron. Od te vsote od pade na vseučilišča v Pragi in Budimpešti 20.000 dolarjev, ostanek 60 000 dolarjev pa na Dunaj, Gradec in Ino most Vsota je bila darovana pod po gojem, da se ali avstrijska državs udeležil z ravnetako visoico vsoto, aS pa delno vsoto vprinese s povišanje® študijskih pristojbin inozemcev. A» strijska država jc sprejela drugi pogoj. Slednjič je bil še stavljen pogot da se denar porabi v glavnem za obnovitev znanstvenih institucij na me dicinskih fakulteta!;. Reorganizacija JSDS Zagreb, 19. jan- Dne 16. t. m. se je vršila v Zagrebu seja glavnega odbora socialno-demokratske stranke. Udeležili so se ie kot zastopniki slovenske sccialno-demokrai. stranke Etbin Kristan. Rudolf Golouh in Zvonimir Beniot, rvdaiie Bukšeg in Kotur iz Zagreba, Korac in Divac iz Beograda ter Spirogojšiaa iz Sarajeva. Razpravi j? !o se ie o udeiežbi slovenske sociaino-demokrrt. stranke na dunajski konferenci. Sprejet je bil Kristanov prediog, da ?e sestavi paritetna komisija o~mih članov, ki bo vodila priprave za ujedinienje vseh strank. O tem bo končno sklepal kongres JSDS v mcsecu marcu. Na dunajski kongres pojdejo le Slovenci, ker so to že sklenili in ker ne smatrajo konference kot snovanje nove internacionale. JSDS ne bo poslala svojih zastopnikov na dunajsko konferenco. Moskva. 18. januarja Vlada demen tira vesti, ki ji pripisujejo različne ra-padalne načrte in izjavlja, cla je njeno stremljenje zastavljeno samo v vzpostavitev Rusije. Praga, 18. jan. (Izv.) Na dan 25. marca je sklican kongres češkoslovaške komunistične stranke, ki bo trajal 4 dni. rmmmmm blagajne. Ludvik Medvesek". Fr. Nabti-1zapaf nov sneg. Sankaltšče k!la 5o izoiil ftamfcSb T&atov, 6 M : j?al, J«jin_Štibi!,_ Frank Tilnik, Frank ! moča nekoliko poškodovalo in se hodo se vršili do dan«. nafeffajnsrfSa* prh*. Ljubl\oj,.j, t'j. januarja 1921. Danes popoldne se ie vršila v po-^iovakiki deželne vlade v Ljub-Ifani "pd poverjenišiv,i za socialno Skrbstvo sklicana kopimnea zastopnikov vlade, osrednje bolniške blagajne. za Slovenijo ia obrtnikov, katera namen je bil razjasniti, cStl. . fci izhajajo iz krogov obrtništva p-bolniški blagajni. Koniercnd je *edoval poverjenik Ribnik ar, ki je uvodoma preči tal resoludje, katere »mi je izročila depuiatija „Zv&e c-brinikov" z motivacijo, da so ogroženi življeuski interesi malih obrtnikov radi prispevkov boiniške btagaj-fc^ in radi njene centralizadjc. Tajnik bolniške blagajne dr. Z u-£ e k je v obširnem referatu dokazoval jx>irebo centralizadje bolniških blagajn ier navaja! vriine tega a-siema za zavarovanje obolelosti. Svoja izvajanja je podprl z bogatim statističnim materialom, raznimi strokovnimi mnenji, zlasti z onim zdravstvenega oddelki ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani. Zdravnik frolniške blagajne dr. Z a' j c je zagovarjal csntralizaojo špraalno z mehanskega stališča. V imenu obrtnikov jc opozarjal predsednik Zveze obrtnikov E. F. r a' n c h c 11 i na raz-ine nedosboike v bolniškem zavaro-? anju. Ločiti bi bila treba podeželsko delavstvo od mesinega delavstva. Prestrogo se izv aja zakonski predpis, Via treba z dnem nastopa delavca že naznaniti. Obrinik dejansko plača ves prispevek v bolniško blagajno, ker mora delavcu mezdo zvišati za toliko, kolikor rnu odtegne za bolniško blagajno. Poslovalnice bi bilo treba drugače razmestiti ter upoštevati pri tesn zlasti naj jo vsak svojo uredi po lastnin željah. Zastopnik gorsjnskih obrtnikov g. Meglic iz Kranja, povdarja, da gre v glavnem za io, da hoče biti tudi ohnrnk deležen na upravi bolniške blagajne. Obriai s&m ne sme biti izročen ra mUcst in nemilost delavskemu podjetju. Zahteva za obrtnike polovko zastopstva v zavodu. Magister; 5' i> j p a h kaže na važnost centr/^nc blagajne z ozirora na možnost kontrole receptov in oddaje zdravil. Po zelo Izčrpni debati, ki je tra jala od 13. do 18. zvečer povzame poverjenik R i b n i k a r smernice, ki jih je rodila razprava. Vsi govorniki so se izjavili pavzaprav za centralno urejevani bolniški zavod. Sporno jc le vprašanje v p I i v a i n zastopstva, ki naj ga imajo prizadete stranke vpodjet-j u. S tem bi se mogli v sporaztunu odstraniti vsi r.edostatki in preprečiti vsa nesporazumi jen ja. Poverjeništvo za socialno skrb bo radi tc-ga čim najbolj pospešilo čimprejšne volitve v bolniško blagajno, ki bodo mahoma ustvarile konsolidadjo prilik in Foilflgns iieležiie y Aneksija Primorja. iz Rima poročajo, da bo 6. februarja svečana proslava aneksije našega Primorja po Italiji. K proslavi pride v Trst eden izmed ministrov. -f. Država za cerkev. V ministrstvu ver se izdeluje proračun za leto 1921/1922. Dosedanji proračun je znašal 6,972.429 dinarjev ier obsega tadi osebne izdafee -/.s. crthovništvo m nradništvo katoliške, pravoslavne m drugih konfesy v aaS dtžavi. No-vi proračun se ho zaaino povečal. '-r Kontrola sod sfeiepi s-inistrstev. H Beograda pcro&jo, da je ministr-*3d svet sk?er& ds se morajo vsi t-klepi possBse'-^: irinististev, preden stopijo t odjavo, predložiti mi-iistrskemj zMa v r&pravo. Hb.osv spirjosi. Madžarski lopisni urad javlja iz Bukarešte: Iz Ruščuka javijo, da so se ondotne mestne ©bissti protrvile tetam, da bi « ramistrstesa predsedniku Siam-bolijskemu jsrirsdi! svečan eprejem. 'Comuais mstfni odbor kljub navedbi \OkiJ ; .! povdjstvs ni hotel razobesiti aascv po sacsci, i?io, da je morala i. ter so bile spravljene zastave in z njimi okrasiti mesto. K sprejemu Stambolijskega je prišla samo ena stota,ja vojakov. vestnih sv Obaii zbor 'telovadnega draživa Sokel v Uabljani se vrši v nedeljo dne 23. janaarja 1921 ob devetih zjutraj v telovadnici v Narodnega doma z običajnim dnevnic, redom. Informativni sestanek se vrši v četrtek dne 20. januarja 1921 ob 20. uri na galeriji društvene telovadnice. — Odbor. sv. Občni zbor celjskega Sokola bo 23. t. m. ob 10. dopoldne y telovadnici mestne osnovne šole. sv 'Ameriianski Slovenci za stavbeni sklad ljubljanskega Sokola. Slovenski Sokol v Cleveiandu (Ohio) jc z veliko-_ si dušnim darilom za stavbeni sklad telovadnega društva Sokol v Ljubljani nn dejanski način najlepše izkazal svojo Ijuhav do domovine in Sokolstva. Dne o. oktobra 1920 je naslovil na ljubljanskega Sokola, potom slovenskega zavoda The Nortl« American Banking & Saviags O., ček št. 1604 za K 9.300 in dne 2. novembra 1920 ček št. 1672 ; Fajfar, Frank Dolar. Jo?m Stancar, irrank Vesel, Louis Rccbcr, Josip Koža^ Anton Zaviršek. J. J. Vidmar, Frank Krašovic, Anton Strniša, F.Be-laj, Joe Petrich. Tom Samson, Frank Kuce?el, F. K. Bauzon, Jože Pikš, Andrej lit tri k. Frank Skok. Margaret Smole, J. Bonclia, M. Križman, Fr. Škrjanc. Erast Lužar, John Petrič, Anton Ambrožič, Josip Birk, Frank Bri- poškodbe čim prej odstranile ter spravilo sankališčc v red; snežni nasipi še obstojajo. — Saninec ugoden. Smuka na trdem srenn, ako ni solnca, manj ugodna. Interesente opozarjamo na pnhodnje sobotno poročilo. p Lovei ia lovke: pozor.' Slovensko lovsko društvo priredi na svcčnico, dne 2. iebruarja, v vseli prostorih Narodne- celj, Hinko Bole. Frank Brajar, Frank (r i tion,a v Ljubljani velik lovski ples, čeme. Frank Cirk, John Cunpern.?;'. Rudolf Cerkvenik, Louis Cindrič, Jo!:^ Erbežnik, Adolf Fifolt, Ferd.Gorem Anton Golob. John Gornik, Frank Ho čevar, Franlc Hudovernik, Josip Ho movc, Anton Jelavec, Frank Jerich, Andrej Krainz, Josip Kalan, Louis Kužnik, Josip Klemenčič, Josip Kopri-vec, Primož Kogoj. Ciril Kunstel, Anton Kolar, John Kovačič, Mike Kos, Mihael Ltikner, Peter Lustrik, John Levar, John Močnik, John Mam, To ditev. Vstiptima zaaša 4;1 t, za ZS' prisežene lovske čuvaje z izb-aics pa 20 K. Dolžnost vseh zavednih lovcev po deželi je, di kar najbolj mogoče agitirtj? meil svojimi znacci za to krasno pcivcrJsrs in pridejo v velikera številu na plc^. Obleka ni predpisana. Narodne ocii: in lovske obM •- p ;; Vase dvoraco. * Imenovanje. Bivši ravnatdj zdravilišča v Rogaški Slatini Fran Herg je imenovan za računskega svetnika pri invalidskem odseku ministrstva za socialno politiko v Novem Sadu. - vt- j _r . . . vr , o . * Revizija nradniškiii kvalifikadj. SS^&^S De^vddaj,. kakor čo^jdev Frank Pekol, Rudolf PcVdan. John Pol- ^ —^ v lock, Karol Rottar, Karol Rogelj, Josip Slogar, John špehek, Lcuis Spe-hek, Josip Stampfel, Ignadj Smuk, Frank Šivic, Frank Streliovcc, Frank Šober, Fred Ulle, John Zaletel in Josip Žele. — Telovadno društvo Sokol v Ljubljani vam izreka najprisrčnejšo zahvalo z zagotovilom, da vam vsak član, vsaka članica ohrani trajen spomin v hvaležnem srcu, zlasti pa gre zalivala za poseben trud bratoma Franku Hudovcrniku, tajniku Slovenskega Sokola v Cleveiandu in Johnu Brcf.kvarju, ki je ponesel prošnjo iz domovine. — Brat Polde Jurjevec iz Chikaga jc poslal zbirko K 2.525, za kar sc društvo njejerovi in vseh cenjenih darovalcev naklonjenosti, najpri-srčnejfc zahvaljuje. Šport ln toristiha. ciiadisče, st. Sankaške tekme za prvenstvo Slovenije iz Jugoslavije sc vrše 13. februarja v Bohinju. Tekem je pet. Glavna tekma je vožnja senijorjev (dvakrat po 1000 m) za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije. Druga je tekma juniorjev (izpod IS let) za prvenstvo Bohinja (1000 m), 3. dam-ska tekma (800 m), 4. tekma dečkov in deklic do 16. leta (800 m), 5. tek-■ ma na dvosedežnih sankah (1000 m), i Prijave do 10. februarja. Podrobnejše predpise še objavimo. st II. Smuški tečaj v Bohinju. Iz Bohinja se nam poroča, da se vrši tam sedaj drugi, neobjavljeni smuški tečaj, ki je morda bolje obiskan, kot prvi ofi-cielni. Deca jc munreč z vso pazljivostjo zgledovala vežbanje in kretnje „sta-rih" in poskuša sedaj sama krmariti na ista način po snegu. V nedeljo dne 16. t. m. je z velikansko vnemo vežbalo na Selu okoli 30 dečkov v starosti od 6 do 12 let na primitivnih ..v lastni režiji" izgotovljeuih smučkah najrazličnejše ovinke in zavore in reči se mora, da so «e nam zdeli ti malčki spretnejši in gibčnejši nego stare ..sort". To je bilo veselega vrvenja! Led je prebit. Pri spretni organizadji je lahko drugo leto samo v Bohinju pridobljen vže številni smučarski naraščaj, ki bo v par letih lahko ponos in dika slovanskih smučarjev. — Bohinjski smučarski naraščaj pozdravljen! st Vremensko poročilo iz Boril mu dne 17. t. m. Vsled deževja dne 14. in 15'. t. m. se jc sneg v dolini sc&edel na 30 bila od ministrstva nalog, da v tiaj-krajšem času predloži rainisterijal-nemu komiteju kvalifikacijske liste uradništva, da se vidi je-li so v njenem področju bila izvršena kakšna nezakonita imenovanja. • Ukinjenje postave c vojnih dajatvah. Deželna vlada je razveljavila avstrijski zakon o vojnih dajatvah. Vse terjatve, nastale na podlagi voj-no-dajatvenega zakona je priglasiti do 31. marca t. L. Na poznejše pri-glase sc oblast ne bo ozirsls. • Način mišljenja. Katoliška <-8frz-ža» v Mariboru piše: Stranka srm-ljoradnikov je. sedaj podobna devici, ki vzdihuje: «Rada bi, pa se bojim.* • časopisje izobražuje! „Naprej", glavno glasilo jugosL soc. dem. - Tanke piše o spremembi v franco-,ki vladi, in slika naše zunanjepolitično razmerje k Franciji tako-le: „Novi predsednik Briand. Frajmav-rer sem, frajmavrer tja. Kapitalist ostane, kakršen je. Mi vemo, da bo vsaka francoska vlada zahtevala od vsake jugoslovanske vlade, naj gre za Francoze po kostanj v rusko žerjavico, Teševat milijarde. Mi pa pravimo: Pojdite sami ponje! Za svoje soldc se naj briga vsak sam! Mi nismo več tisti osli. da bi hodili za francosko «gloire» in njihovo «ten- Ljubljana, 1<>. Januarja * Orožniska služba. Vlada je odredila, da orožniki v bodoče ne bodo služili v okrožju svojega rostne-ga kraja. * Nove šolske knjige. Kakor do-znava beograjska «Pravda», izidejo koncem tekočega meseca nove šolske knjige za slovenske in hrvatske ljudske šole. Kdor je prelistal dosedanje učne knjige, zlasti hrvatske, mora pač reči: skrajni čas je že hi', * Uradniška predstavka vladi. Zveza državnih uradnikov in uslužbencev je vladi predložila predstav*, ko, da v sestavo inmisterijalne ko misije^ kakor tudi v sestavo internih' nisterijalne komisije vstopi predsednik zveze kot njen delegat. * Italijani na deln. Iz Zadri prihajajo vesti o novih težkih preganjanjih našega narod2, posebno tdjev v benkovškem okraja. Po vaseh hodijo italijanski agenti, preoblečeni v berače ali trgovce ter huj-skajo prebivalstvo proti Srbom in' dinastiji Karadjordjevičev. * Obsojeni oporniku V ponedeljek so bili pred osješkim sodiščem 3 tov lovodje zadnjega upora v Sladojev-cih obsojeni vsak na 6 mesecev ječe. Hujskali so namreč prebivalstvo, naj se upre orožnikom, ki so zasledovali vojaške begunce. * Aretiran avstrijski oficir. V Kotom so aretirali nemšk oavstrijskega konjeniškega majorja Teodorja Var-lica, ki je prišel po svoje pohištvo. Kot avstro-ogrski stotnik je dal zažgati več vasi in usmrtiti 200 oseb, katerim jc ©plenil hiše in odgnal živino. Knbansl i kezafci v Dalmadji. Iz ^e" prehvat svojo kri Kaj Splitiporočajo 18. t. m.: Jvrtri dospr Francozje? Nekaj pudra imajo ; v Split 000 kubanskih kozakov, ki nekaj babje ropotije, to pa naj pro- so nanien;sni v sinj, kier jih bodo dajajo, komur boc^o. Za nas je | namestila v vojaških barakah. Med bra domača vodB rs doinaca zaj-| njimi se nahajajo generali in več fa fic»r» frniirv^sjr-- rv,- tli , , _ ; " r,_______ r-__r___1 za K 10.250. Z darovi so prispevali sledeči" bratje in sestre: Louis Knaus, era debeline. V višjih kgali krog 1100 John Popovič, John Brcskvar, Frank4 m, kjer je tudi prvotno deževalo, jc fa, tiste francosšc; scf.n ptt ni prav nič treba, cdfcnr številko 13." Probatnm • V proslavo narodnega praznika je nabrala šolska mladina za Jugoslovansko Matico 17.025 kron 40 vin- Uspeh te zbirke je v mnogem uspeh zavednega učiteljstva, ki je, dasi mlado mi» Jugoslovenske Matice, z uspehom propagiralo med mladino. Čast in priznanje naši mladini in našemu učite!jstvu. * Ptajski okrajni zastop je sklenil, da pristopi k garancijskemu sindikatu za napravo električne napeljave v dravski dolini proti Varaždinu in da jamči za pokritje delniške glavnice v znesku en in tričetrt milijona kron. Dalje je določil več ustanov za dijake gimnazij, učiteljišč, kmetijskih in vinogradniških šol. Končno je dal za nakup šolskih knjig ptujskemu okrajnemu šolskemu svetu 10.000 kron. uglednih oseb. Danes je prispel v Split knez Obolenskij, da pregleda barake. • Topov? med tekstilnim blagom. Lhuajski „Abend" poroča, da se oroz-je in monidja vedno bolj vtibotaplja y kontrarevolucij onarac dežele. Pred par dnevi so našli baje 46 vagonov, v ka-terin so bili med tekstilnim blagoui skriti topovi z muuidjo. Delavski svet je sklenil, da bo tihotapstvu z orožjem posvetil posebno pozornost. * Iz Maribora nam poročajo: Ma"' turo na državnem učiteljišču v Mariboru je napravil 171etni gimnazijski abiturijer.t Hren Franc, šotek* vodja na Kaplji. — Mariborsko mastno kopališče bo ca 20. t. o. nadalje zopet redno odprto. — Tretjo slo--vensko brivnico v Mariboru otvoriv Jurčičevi ulici Vsem Tržačar.om do- ZčtarU sp^.i Sitncna Jenka. (Ur. h". Joža G ier ar. Izdala Tiskovna Za-rlruga v Lja5>?f?u5. Str. 376. „Sloven-4ri pisatelji ti' \ V znani zbirki ,.Slovenski pisatelji", i i naj poda Slovencem klasike sa-vamc literature, so iz--li zbrani spisi Simona Jenka. Tiskovna zadruga jc nam s ietn podala zopet lepo knjigo, ki je tudi po tisku in obliki prikupijiva in tudi papir je tak, kakor je iii v pivih dveh knjigah Jurčičevih spiic.-v. Tako smo dobili prvič v rr-ke zbrane spise Simona Jenka. Do->lfi smo poznali tega pesnika, najboljšega učenca Prešernovega, samo po njegovih ..Pesmih", ki jili je izdal leta 1S65. Gior.tini, po nekoliko izp>opoiDje-ni Fiscbujevi izdaji. Vse drugo je bilo še razmetano in v rokopisih. Ko sme pred dvema letoma obhajali Jenkovo lOktnico (umrl je leta 1869.) — so bile njegove pesmi že razprodane in ■ ržko dostopne, zato je Tiskovna zadruga izdala njegove pesnii v novi iz-.laji!" Kritiki so bili hudi. češ da so pesnit izšle brez uvoda in Ga bi bilo treba pridejati vxai življenjepis. Sedaj vi- je bilo značilno za naša razmere. In p-redno so pršile pesmi na dan. Stritar je imel pri njih svojo lw sedo, drugi so to in «">no sv-tovali I.ev?tik se jih ie rs kar od kraja lotil in jih po svoje prikrojal. Vkljub temu, je n;tm Jenko podal nekaj pristno svojega, pesniško lepega, gorenjsko krepkega in svežega. Urediti zbrane Jenkove spise torej ni bila prav lahka stvar. Poleg tega, kar je bilo v 4Pesmih". je bilo še nekaj pesmi in nekaj proze: nekaj se je obnuiilo v raznih prepisih, nekaj je bilo tiskauega. V ..Zbranih spisih" imjinio. zdaj vse in vidimo Simona Jenka tudi z druge strani. Pesnik naše marseljeze in otožnih liričnih pesmi — je imel \. rebi mnogo sarkazma, ki se pajavlja v' njegovi liriki, znto snw rekli, da je bi! Hdnejev učenec. V njerj pa sc jc si- v i val tudi dober humorist, kar se ka? posebno v njegovi ..Predpustnici" in ,,T'Iki''. Bil pa jc tudi hud nagajtvtc : je o ženskah in o dragih ljudeh p'v dal prav hudomušne stvari, n. pr. Veter po cesti vleče, v oči mi pesek meče, \e>*r po cesti brije, lekletam krila vije. naj prahu ne nos:, tkklica veter prosi. . N'ii;ar je n" iisiiši loznosti. Vi se je v tistem času bala vsake pesmi o ljubezni. Pri prebiranju teh stvari nam jc samo žal, da se ni Jenko bolj posvetil satiri, ki je bila v tistih časih tako potrebna. Posebuo bi se mu bila posredla poKtična satira, a Jenko je preživljal svoje zrele dni po naših malih mestih in fo življenje ga ui moglo dvigniti iz vsakdanjosti. V pesmi ..Nič o politiki1' pravi: Nič o politiki, ker od politiko ..•lava boIL \P od politike ivt se zjasni." I i: vse politika miru pustimo, ikra* boli modro ; nca nalijmo! Ko bi bTi pametni. lakor smo rni. bi si ne delali praznih skrbi! se sliši kakor pivska i-j je š^ več iicu:c. le hujši, »Jier. piši J" res nagajivost. kai? Iu tal.ii; iej Kaj bi šele rekli o „Qgnjopl Tu sc vidi vsa mladifcttja raz-jvvsajeiiist. Nekateri bodo ;ekll, da ic to naravnost pohujlljivo. Naii pa sč zdi. da ic bil ravno .G^aj -plj-rlič-nr-pi -.-.n na raom w; in'>r?ln<" sirupa- 1 o se slisi kakor pivska pfeeni. V /brjpih spisih" vidimo, koliko di- >rh sil je bilo v tem mladem možu, ki je r. 3i leti zapuščal svet, ubit od boja za življenje i'i zagrenjen vsled neugodnih razmer, ki mu niso pustile, da bi bil razvil svoj talent V pesni .,Od Bal-! ana do Triglava" podaja jugoslavan-s!.i program, ki smo ga uresničili šele 50 let po njegovi smtrti: Oc\ Balkana do T-' -:. ., južni votor p:jo, svoje sine matiJ51ava v kolo skupaj isce. Kliče jih na glas: Kar je, bratje, vas. od Balkana do Triglava vsi edini ene majke sini. s ena vam je očeta jaira. ena 'niscl naj vas vladi , od Trsta do Carigrada. Sloga, sloga, dar od Boga, varuj nam slo-/enski dom! Naj ga širi f v strani štiri.. njega vraga vdari grom! Bog iih vari sine Slav« jim pedan sloge prav . ena misel taj i iii ^lada L -od izhoda do zapada. " " * lo je bila Jenkova pesem, de&y IfcrttrsJ, predno se je začela prva osvobodilna vojna na Balkanu (1. 1S75). Ze takrat on ni videl mej „od Trsta do Caiigra-1 da". Kie so bili takrat še naši politiki^ Niti združene Slovenije niso imeli na programu. Zato je nam Jenko tako bl;-zu: kot lirik iu kol pesnik svobode. ,.Zbrani spisi" ga nam kažejo tudi koi človeka. In tudi kot človek je nam prijeten. Veselimo se in žaloshmo z njim. V njem se združita bolest ia smeh, resničen je v enem in v drugem. In to je, kar ga dela tako prijetnega. Njegovi 'prijatelji — in teh ni m-tlo — bodo » firo znani narodnjak, Vefcojlav Gju-rin. — Diisški dom v Mariboru ima 2$. januarja 1.1. v Narod, domu svoj' rcdai občni zbor. — Dne 22. januarja t. L se poroči v Ptuju mariborski odvetnik dr. Fran Hojuik z gospodično Olgo Zupančičevo iz Ptuja. —Restavracijo aats sta ljubljanska pravoslavna občina in pravoslavno vojaštvo praznovala praznik ,J3ogojavljenja", ki za-fcliučuje pravoslavni Božič. Posvečenje *-ode je izvršilo na dvorišču voiašč-aice kralja Petra L na Poljanah. Pred 10. dopoldne so se zbrali na dvorišču pmcnjcne vojašnice zastopniki civilnih oblasti, za deželno vlado vodja dr. Pifcaraic in poverjenik za socialno skrbstvo Ribnikar, za mestno občino mag. ravnatelj dr. ZarniSc, dalje častniški t bor. na čelu mu general Dokič, ter vojaštvo in tivilno prebivalstvo. Svečanost je umšil prota Dimitrij Jankovi?. Posvetil je pred vojaškim oltarjem postavljeno vedro vode. Med posvečanjem je svirala godba psalrne »Molitev" in „Oj Jordane". Topovi na gradu pa so oddali štiri štele. Svečanost je bila ob enajstih končana. * Francoska trgovska korespon-'denca. Interesenije napovedanega tečaja se sestanejo v petek, 21. t. m. ob IS. uri v I. drž. gimnaziji, pritličje levo. * S. K. .,Primorjc" v Ljubljani naproša, da se odslej naslovijo vsj za klub namenjeni dopisi na našlo.-: Ljubljana, Mesta: trg št. 11/11. Mtt&ezenska dfžžmi 'Adamič je že preU tečfnom Srez vsakega vzroka zapustil tihi in skoro idilični dom na Strmi poti. Od 13. t o-dalje so ga pogrešali. Samo pred nekaj dnevi je pozno v noč prišel s svojo ljubico Rozo na dom, a se je takoj odstranil. V pismu na svojo ženo pravi Adamič lakonično: „Vee je končano I Rešeni smo! Z Bogom''. Klajnerjeva je pisala svojemu možu iu raznim sorodnikom. Trupel v narasli Ljnbljanici še niso našli. Ni izključeno, da jih je voda zanesla do Fužin ali do Vevč. Službujoči nadsfražnik Gril je v io-Srk ponoči ob 22. uri 30 minut zaslišal pri Gruberjevem kanalu, v bližini Če-čeve vile Pad Karlavskim mostom silen jpliusfc v vodo iu obupeu ženski krik. 'Krik se je dalj časa nizdeli kanala ponavljal, dokler ni kakih 30 metrov pod mostom utihnil... Noč je bila terena. Gospod Gril je pri pogledu z mostu v kanal videl le, da se nekaj vali proti fcanalskitu zatvomicani pri domobranski vojašnici. Ker so zatvomice vsled naraščajoče vode popolnoma dvignjene, je bila v silno deroči vodi tudi vsa-fca hit?a panjoč.pCvsem izključena, posebna, ker ni ob zelo strmem kanalu nobenih rešilnih priprav, i Stražnik Bucik je kmalu ua to našel Ua Gruberjevem obrežju v bližini ome-ijene vile okrvavljen črn ženski muf •er zavitek s prtihi poslovilnimi pismi :n šestimi dopisnicami, ki so bile vse pisane od moške roke. Sprva so mislili, ia gre za zločin, iz pisem pa je bilo ■arvidno, da gre za samomor ljubezen- , >kf ga para, ki se jc naveličal življenja. Župnik ubije duhovacja eebratater mu odseka glavo. V Splitu se je pričela dne 11. t. m. pred kazenskim senatom, ki zam^juje poroto senzadjonelna razprava proti žuoniku v Katunih, donu Franu Jeriču,"ki je v besnam sovr«Ctvu s sekiro' potolkel svojega duhovr«-?« sobrata, župaika Miljenka JurišiM rer mu odrezal glavo. Ta zločin je razburil svoj-čas celo splitsko okolico. Sedaj se do-igrava duhovniška tragedija pred sodiščem ter pokriva zlocinca, župnika, z novo sramoto: namesto da bi obtoženec odkrito priznal, se dela nedolžnega iu svojega lastnega nečaka zapeljuje h krivemu pričevanju. V naslednjem podaj emo giavnc momente iz razprave, ki se je zaenkrat končala tako, da so obtoženega župuika na predlog branite-Ija dali še enkrat psihiatrično preiska-ti, akoravao sta zdravniška izvedcnca odločno izjavila, da je župnik izvršil dejanje v popolni zavesti. Samotar brez ideala. Obtožnica slika Frana jerčiča kot samotarja, kateremu je r.v ir vse, človeka brez idealov! Po narav; je bil srdit, nagel, nestrpen ia maščevalen. Tako ga opisujejo ljudje, ki so ga po-bližje poznali in tudi njegovi duhovni prijatelji. Na Veliko ucč leta lQ19r. je zaprosil Fran Jeričič župnika Juričiča, da pride k njemu ter mu pomaga pri cerkvenih obredih. Župnik z odsekano glavo. Popoldne dne 21. aprila 1919. sta videla dva otroka, Ivan in Milica Man-dušic, župnika Jeričlča razgaljenih rok, krvavih do laktov, na vratih žup-nišča. Župnik Jeričič reče malemu Ivanu Mandušjču: Povej očetu, da naj hitro pride. Imam delo njega. Komaj je deček pritekel domov, so pohiteli kmetje k župnišču. Na pot* srečajo žup-nikovega sinovca Marina, ki jim ves preplašen reče: Hitro, župnik Franc sc je že dve uri tolkel z župnikom Milom ter mu je stolkel glavo. Kmetje so našli župnika Frača goioglavega,-rdeče ga v lice. s krvavimi rokami. Desno roko je imel vso zgrizeno. Na vprašanje kmeta Mata Mandušiča: Kaj je za Boga, gospod Franc — odgovori župnik drhteče: evo mu... m... m... raz-klal Marin ia župnik Mile. Toda kje je gospod Mile? vpraša \Jz pisem so dognali, da sta samomo- Anton 'Adamič, ohcrjal favne držav-bolnice. rojen 21. novembra 1838 v fihiiici, ki se ie kot vdovec in oce maje deklice pred šestimi ieduj znova j>o-(rocii z gospo Josipino AL, hišno pc-jfeitnico na Stnui poti. Utopljenka je Roza Klajncr, soproga železniškega uslužbenca, stanujoča Spodnji Šiški, brez otrok, ponreje na-ctnnica neke gostilne na Karlovski cesti. katero gostilno pa ja morala zapc-"in ravno vsled intimnosti z Adami- c-im. A, cdšel jc v Blato. Potem doda: Evo ga doli. mrtev je! Kmetje odidejo v obedaico in vidijo župnika JuriŠiča — brez glave. Stvar se je takoj javila orožnikom. Drugi daj) je sodna komisij« pregledala župnifcovo stanovanje in dognala, da je izvršil župnik Jeričič zločin v času, ko se je Jurišič bril. Po mišljenju veščaka so zadane rane s težkim, ostrim in topim orodjem, in sicer s sekiro, ki se je našla v kuhinji Po znakih sc sodi, da je mrtvec po prvem udarcu omahnil, padel ua tla, a potem ga je morilec tolkel toliko časa, da ga je usmrtil; mogoče je tudi, da je še po- vcsrljem sprejeli njegove ,Zbrane spi- 7 ..Tiskovno zadruga" se ni ustrašil, bijoškov, da ie obogatila naš knjižni /irg s to knjigo. Cena 42 K presega komaj liter vina. In vendar je v tej knjigi vesele, opojne in rodoljubne pijače mnogo več nego je bodo v tem p red pustu popili tisti, ki ne kupujejo slovanskih knjig, ker so predrage. Ti-i»ti. ki znajo ceniti može, ki so dali fevoje delo v dar domovini, bodo goto-v o radi uvrstili v svoje knjižnice lsoo knjigo, ki ii je naslov ..Zbrani spisi Simona Jenka". In bodo radi in jiogcsto 'pcj-ledali vanjo in se bedo n; . I: r-ii ob nji. — Iz gledališke phamc. D».-.:.a p.i-j-jSvija Jerameovo veseloigro „Miss j .c.:bs-', opera pa Massenetovo opero fcThals«. 1 -. Gledališki lisi št. IS je izšel s r£ p Spored za 19. teden, r, . . . • Auber: Fra Diavolo. Gledališka kronika. - A?*7. optrna in dramska 'drla. ..O'-oaliski list" poroča: Skladatelj I '!i<-o Savin je predložil gledališki u-J>«vi v uprizoritev svoio ..Plesno le-peaao", inspirirano p0 eni ,Sedmih le- Goftfrieda Kellerja. Zanimiva t tocejanka spommja na itessunetovc-ga ,.Glumca naše liube Gcspe" ali na Humperdinckov ,,Mira}:ei". Pariiiura je p:sana za veliki orkester. Delo obeča v rn.imičncm in glasbenem oziru posc-1 ben užitek in se uprizori uajbrž še v letošnji sezoni. — Pisatelj F. S. Finž-gar je dovršil tridefanko ,,Raz>/aUne življenja", koje snov je zajeta iz kmet-skega življenja, Fr. Kosec igrokaz „Mrakovi". — Pisatelj V. F. Jelene je poslal gledališki upravi svoji enodeian-ki „Kosovo" in ,.Za domovino", Marija Kmetova dvodejanko .,Mati" in enodejanko „Nofhirno". — Oosiovanie članic našega baL-ia na Dunaju. „GledaIiški list" poroča: Solopksalka našega baleta gdč. Alisa Nikitina je nastopila dne 9. t m. v dražbi bivšega soloplesalca pehograd-ske opere in sed. balet, mojstra dunajske Državne ogere g. Jurija Kjakšia pri plesnem večeru na Dunaju (Gro-Ber Konzerthaus-Saal). Eleganina publika, ki je napolnila velikansko dvorano da zadnjega kotička, je odlikovala našo umetnico z navdušenimi dokazi priznanja. Gdč. Nikitina nastopf na našem odru v drugi polovici tega meseca v Massenetovi operi „Thais". — Zopet jc angaž-j-ana na našo opero primabakriua gdč. Klimcntova. — Orkestralno društvo „Olasbcne Matice" ima redni občni zbor v dvorani Philharmoninjega društva v soboto dne 22. t. m. ob 6. uri zvečer; dneve red prav volitev' odbora, slučajnosti !em. Eo je bil župnik mrtev, folke! )e-rifie, prevladan od srda, osvete in strasti po žrtvi. Poizkus, da prikrije zločin. Po činu je hotel don Jeričič zločin prikriti ter je z velikim mesarskim nožem odrezal glavo, ki jo je spravil v kovčeg. Tu pa ga je prestregel sinovec Marin, ki je preplašen zbežaL Potem je poskušal kmetom Jn tadi komisiji predstaviti stvar tako, kot da bi izvršil zločin kdo drugi. Župnik Jeričič taji. Ze v preiskavi župnik Jeričič trdovratno taji. da je izvršil zločin. On pravi, da je tisto popoldne spal. Zbudil ga je sinovec Marin, ki je priletel v njegovo sobo in mu vzel revolver. Na vprašanje, zakaj da je izvršil zločin, obtoženec ne da točnega odgavora. Misli sa, da je razdražilo Jerioča to, ker so hoteli župljani imeti JuriŠiča za župnika Zdravniki-vežčaki psihiatri iz Splita in iz Zagreba so izrekli mnenje, da se obtoženec pred činom in za časa čina ni nahajal v stanju duševne zmedenosti, temveč da je izvršil zločin vsled posebne duševne dispozicije, nastale vsled nicgove zgoraj opisa-c psi-he. Ubogi Marin. Zločin bi rad župnik zvalil na svojega sine .-ca. Ne upa se sicer ga naravnost dolžiti, toda nad vse značilno je, da je ubogi Marina, ki je bil od njega popolnoma odvisen in se ga je strašno balt poškropil in namazal s krvjo svoje žrtve. Alarin se je branil in je ob-grizel župika pri tem na roki: Obtoženec je potem napeljava! sinovca na krivo pričevanje. Don Miljenko da je imel ljubezensko razmerje z neko Ano Divi-čevo, katere sin Marinko da se je potem maščeval nad ljubimcem svoje matere. Izpovedi Marina podajajo karakteristično slikp iz ljubezenskega življenja po župniščih. Župnik krivi IČLctriega nsZaial Prvi dan razprave ni razjasnil mi-sterijozne tragedije. Obtoženec zanika celo obtožnico. Obtoženec je star 63 let, a izgleda, po krhkosti telesa in sve-žosti obraza, da 'Tia komaj 50 let V govoru je jako spreten, iz oči mu odsevajo iskre svežosti in odloa&osti. Ko ga je predsednik senata vprašal, je-ii prizna, da je ubil župnika JuriŠiča, je odločno in s trdim glasom odgovoril: Niti nisem sadeiovai pri umoru, niti kaj učinil in tudi nič ne vem... O pokojniku pravi, da je bil že kot dijak njegov prijatelj. Pozueje sta se kot župnija še bolj sprijateljila. Večkrat je pogojnik prihajal k njemu v posete kot najboljši prijatelj. O Veliki noči sta se dogovorila, da mu bo o praznikih pomagal. Na Velikonočni ponedeljek sta brala vsak po eno mašo, našla sta se potem pri dobrem kosilu ter sta se lepo razgovarjala. Župnik Jeričič je potem odšel spat, a župnik Jurišič je rekeL, da se hoče še pred odhodom v Blato obriti. Za časa Jeriačevega spanja je bil izvr&m zločin. To je vse, kar •obtoženec izpove, a je pripravljen verovati v vse, tudi v to. da bi njegov sinovec Marin, petnajstletni deček, ubil žuimika JuriŠiča! Nadalje pravi, da je izvedel o umoru šeie od malega Marina in slučajno od Mata Mandušiča, ki je pritekel na klicanje, da je župnik Jurišič mrtev. Na vprašanje predsednika, kako, da tolmači vznemirjenost Marina, je rekel, da se mu je zdelo, kot da so ..neki satani" obsedli dečka Mali je bil jako močan, grizel ga je, a on ni bil v stanju, da mu odvzame revolver. Niti pomislil ni, da je župnik Jurišič ubit, ker je bil prepričan, da je že odšel v Blato. Ko so ga eod-niki vprašali, če je videl odrezano glavo, je odgovoril, da jc videl samo mlako krvi, toda v sobo ni niti šel niti ni videl mrtveca. Mlaka krvi ga jc tako pretresla, da se mu je kar zmešalo... Bil je kakor brez zavesti, „nič nisem videl in tudi gledati nisem mogel". Izpovedi prič. Izpovedi prič ue dopuščajo nobenega dvoma, da jc don Jeričič izvršil zločin. Negotovo je, ali je prisilil svojega 15letnega nečaka Marina, da mu pomaga pri sekanju glave. Marin si ne upa ničesar povedati. Le trdovratno pravi svoj ne. kadar priče obremenjujejo župnika. Stoji očividno pod sugestijo svojega strica Državni pravd-nik navaja, da je don Jerič na petu, ko so ga gnali v zapor, svojega nečaka nagovarjal: Peci, da si ubil dona Miljenka in dal ti bom vse svoje imetje. Poskusi, razkriti pravi motiv* umora, pa niso bili uspešni. SIcer je državni pravdnik vedel povedati, da je obstojalo med obema župnikoma posebno razmerje, ker je baje don Jerič donu Jurišiču pri spovedi odkril, da je pred leti ubil svojega hlapca, pozneje se je pa zbal. da bi ga Jurišič tzdal, vendar o tfj .Javni tajnosti" zc-slišanc priče niso mogle ničesar pozitivnega povedati. Razprava odgodena. Ker se m moglo naj I i motiva sodišče odločijo u. ' m 1 rmmmiuuuimcsa v evuuuj umor. se ie scdisce ociocuo ustreči iue 22. t. m. ob 6. uri zvečer; dnevni predlogu branitelja ter obtoženca izve-ed: poročilo načelnika, st,k:t i ^ zagrebški kliniki, da se tam njego-ravil, poročilo tajnika »r. .. . ..: v0 duštvjo stanje naom&io preišča. za = Kontrola rudnikov. Ministrstvo za šume in rude je izdalo naredbo, po kateri dobi vsak večji rudnik v naši državi, zlasti pa premogovniki svojega vladnega komisarja, ki bo ministrstvo obveščal o položaju v rudniku in o sporih, ki bi eventualno nastali med delavstvom in lastniki rudnikov. = Donavska paroplovba. Dne 1. februarja bo otvoriena donavska paroplovba na progi Beograd-Baja-Budim-pešta. = Posledice Steinbeissove afere. Zaradi afere Stcinbeiss grozi nastati sedaj diplomatični konflikt z Belgijo in Holanaako. Obe imenovani državi zahtevate namreč zaščito svojih državljanov, ki so že Stopili v Komerjev koncem in izplačali okoli 15 do 20 milijonov frankov za financiranje podjetja. Ni izključeno, da bo tako belgijska, kakor tudi holandska vlada zahtevala odškodnino. = Odkup lomlrardnih posojil pri av-stro-ogrski banii. V Zagrebu je vzbudila beograjska vest da namerava vlada likvidaciio avstro-ogrske banke na vašan ozemlju prepustiti banki sami, veliko nezadovoljnost Avstro-ogrska bank* mora namreč likvidirati vse nate btnbardne posle, ki pa obstojajo samo v predujmih na vojna posojila. Banka bo sedaj zahtevala od naših ljudi, ki imajo lombardna posojila, odkup v naši valuti, za kar bi naši ljudje dobili ničvredna avstrijska in ogrska posojila. To bi pomenilo za naše ljudi težko izgubo. Da se uredi to tako važno vpraJm;^ je odpotoval sedaj v Beograd dr.Mark* KosirenčLč, naš bivši ekspert na pariški mirovni konferenci. = Potreba, in produkcija soli v mšr. državi Celotna produkcija soii v naši državi znaša «1000 vagonov, in sicer 3000 vagonov v Kreku (Bosna) in 1000 vagonov v Pr^-VKju. Produkcijski stroški b-osanske soli znašajo 10 dinarjev za 100 kg- Potreba soli znaša 10.000 vagonov, kar znači primanjkljaj 6000 vagonov, katerega moramo uvoziti iz Rumanije in Nemčije. Po ,.Jugoslovanski borzi4*, odkoder posnemamo te številke, so produkcijski stroški v Nemčiji znatno višji, tako aa stane 100 kg nemške soli v Beoarradu 50 dinarjev. Naša produkcija ie petkrat cenejša. — Trgovina z ž'tom. V Osjeku se ie z glavnico 20 milijonov kron isncvala delniSka družba ..Promet", ki bo trgovala z žitom. Družbo so osnovali: Zagrebška eskomptna banka, osješki pa-romlin in več avstrijskih interesentov. — Zvišanje poštnih pristojbin in železniških tarifov v Avstriji. Vlada je zbornici predložila predlog za omenjena zvišanja z ozirom na padanje kronske vrednosti in zaradi zvišanili prejemkov uslužbencev. Nameravana zvišanja imajo obseg za tuzanstvo: pisma do 20 g 2 K (sedaj 80 v), dopisnice 1 K (sedaj 50 v), priporočena pisma 4 K. nakaznice za vsakih 500 K 2-50 K Za inozemstvo 20 gramska pisma 5 K (sedaj 2 K), dopisnice 3 K (sedaj 30 v), priporočena pisma 7 K Zvišanje železniških blagovnih tarifov (osebni tariS se ne nameravajo zvišati) številčno še ni ugotovljeno. Vlada ima pooblastilo, jih zvišati do 100 %. — Tudi mestna občina je zvišala razne pristojbine. Tako znaša sedaj oddaini procent pri prostovoljnih dražbah 7 % kupne cene (preje 2 %), davek na luk-sus-pse 3000 K; autotaksa je znatno višja. = Fusija lesnih dražb. Koraerjevo podjetje na Dunaja znano iz Steinbeissove afere, se je fuzijoniralo z Oster-reichische Holz- und Industriegesell-sciiaft in bo imelo jako močen kapital. =s Draginja v Avstriji. Avstrijska vlada je sklicala poeebno anketo iz v-seh mogočih stanov, ki naj prouči skrivnost draginje in ustvari praktično izvedljive predloge. Zastopnik poljedelcev dr. Gessmann se je izrazil, da je produkcijo žita mogoče zvišati za 30 produkcijo me&a pa za 50 %, Zato pa je treba dolgoletnega intenzivnega dela vseh sloje*. Popoln-samostojno pa Avstrija ne bo mogla nikdar preživeti svojega prebivalstva PovzcSga poljedelske produkcije ne sme več zadrževati vezano gospodarstvo z najvažnejšimi produkti. Delovni čas poljedelskih delavcev naj bo določen nc po urah. ampak po potrebi. Zastopniki poljedelcev so zahtevali prost promet med posameznimi deželami repubiikc. — Pogajanja z Avstrijo. Včeraj so dospeli v Beograd delegati avstrijske vlade na pogajanja zaradi jugoslovanskih d«>ojev in sekvestrov. Danes se priaiejo meritorne konference, katerih se udeležujejo tudi strokovnjaki iz Zagreba in Ljubljane. = Pogajanja z Avstrijo. V Beograd so došli odposlanci avstrijske republike za pogajanje z našo vlado o raznih likvidacijskih vprašanjih, posebno o likvidaciji Avstro-ogrske banke. r- Nemški deficit. Nemški nmnuii minister namerava veliki deficit v dr- 5! kakor tudi s povišanjem železniških ia-' rifov. Ves primanjkljaj znaša 15 milijard mark. = Podražitev moke in kruha na Češkoslovaškem. Prehranjevalni odbor parlamenta je predložil predlog za premeni tev cen mlinskim izdelkom. Te.^ 'zprememfio imajo ^topiP v veljavo l.v . februarja. En kilogram krušne moke -bi stal 3.30 Kč, kuhinjska moka 5.50 češkoslovaških kron in kilogram kruha 5.40 Kč. Od celotnega števila ubožn-j-ših ljudi, dobi 9 % (800.000) v ta iuk men državno podporo do konca leta 1921. 100 Kč na osebo. Predlog je izzval živahen odpor. Razmeroma nizke cene moke in fcrusa drži češka vlada s pomočjo ogromnih državnih prispevkov, ki pa so postali za državne bla-gajpe pretežko breme. = Razstava gospodarskih strojev v Pragi se bo vršila v dneh od 12. do 17. maja 1921. To bo do sedaj največja razstava strojev v češkoslovaški republiki in vlada zanjo živahen interen = Madžarska zapora inozemsX>h papirjev. Madžarska vlada je izdala odredbo, s katero stavi pod zaporo 20 odstotkov vseh inozemskih vrednostnih papirjev. = Brezposelnost v Češkoslovaški. Vlada v svojih motivih k osnutku zakona o državni podpori brezposelnih navaja, da je bilo v januarju 1919 na Češkem, na Moravskem in v Šleziji brezposelnih 227.158. tekom leta je ta številka padla na 68.599. Na podporah je bilo v tem letu izplačano 344-3 milijona kron. V januarju 1920. jc bilo število brezposelnih v omenjenih zemljah 95.326, ta številka »e stalna padala, tako da je v juniju bilo samo 29.850 brezposelnih._ @®?3a 19. Isr.issrla. Zagreb, devize: Berlin 224 do 230, Milan 516 do 520, London 5-17 do 552, Pariz 915 do 925, Praga 1S2 do 185, Švica 2325, Dunaj 19.50 do 20. Valute: dolarji 146.75 do 147, avstrijske krone 20 do 22, češke krone 165, francoski franki 900 do 910, napoleon-dorji 480 do 4S4, marke 218 do 233, leji 198 do 200, lire 50S do 512. Banka za Primorje . , Trg. obrt. banka - . f Banka Brod na Savi . , Jadranska banka . . , jugoslavenska banka . i Narodna banka . . < Hrv. eskomptna . < • < Rečka pučka . . • > < Slavonia ..»•«■ Gutman .•<<>■ Praštediona . . . « < Narodna šumska ind.. ; Poljedelska banka . . i Dubrovačko parobr. dr. Srpska banka .... Liubljanska kred banka. Slov. eskomptna banka . Ooranin...... Beograd. Danes borza zaradi praznika bogojavljeuja ni poslovala. Dnnaj, devize: Zagreb 480 do 484, Berlin 1198 do 1204. Budimpešta 125 do 127, London 2890 do 2910, Milau 2615 do 2635, Newyork 769 do 773^ Pariz 4S05 do 4845, Praga 938 de 942, Sofija 880 do 390, Varšava 85 do 87, Švica 11-950 do 12.000. Valute: dinarji 1920 do 1940, dolarji 758 do 762. francoski franki 4790 do 4830 švicarski franki 11.925 do 11.975, fo škoslovaške krone 941 do 947, osrrsfa krone 125.50 do 127.50, leji 955 d« 965, levi 870 do 880, lire 2590 dc 2610, marke 1198 do 1204, poljski marke 90.25 do 92.25, funti 2870 dc 2890, rublli 327 do 333. Praga, devize: Beograd 217 do 219, Berlin 123-75 do 125.25, Bukarešta 103.25 do 104.75, Sofija 96 do 97, Zn-rich 1238.50 do 1241.50. Milan 275 do 277, Pariz 497 do 499, London 301.50 do 303.50. Nevvvork 80 do 01, Dunaj 10.25 do 11.25. Zagreb 53.50 do 54.50, Varšava 8.75 do 9.75, Budimpešta 13.50 do 14.50. Valute: jugoslovanske note 208 do 210. marke 123.75 do 12525, rumuuske note 103.25 do 104.75. bo'garske note 91.75 ao 92.75, švicarski franki 1233.50 do 1236.50, lire 272 do 274, francoski -Tanki 494 do 406, funti 299.50 no 301.50, dolarji 79 do Su, avstrijske žigosane 10.25 do 1125, poljske marku 7.75 do S.75. Zfirich, devize: Berlin 10, Newyork 641, Milan 22 05, Praga 8.10. Budimpešta 1-075. Zagreb 4.10, Bukarešta 8.35, Varšava 0.75. Dunaj 1.125, avstrijske žigosane 0.90. denir blaga 1003 1150 S50 360 .'61 268 1725 1775 500 60G 635 615 1520 1525 503 5oe 1290 182C 1550 1576 0300 0400 780 800 107 110 6150 730 735 915 950 650 566 790 SOC Vremensko poročilo. Uubtarti S^tt m nad irm.-e-n D »D M i tis! It! Vttron -1 f Nebo i 3 '•S. j»3 13 aa. 13. i&a 7. ur:' "26 o u. ari; ;:st si. urit ;zo 3 1 6 i si. jug. Tli. i 1 ' po. obl. 0 3 - tU hv, ap uoo žavnem gospodarstvu kriti do dveh! i Razprava je bila žfrfo odgodena za nc-j tretjin z zvišanjem poštnih tarifov; tet | ml - izvrsten čas. 'telefonskih m brzojavnih oristojbin, «»inctVAs.a ob v-sr uan ou ie-u rKAjvx nciiEK: u Roman. .n iz švedšane. F J.) Vzel je drug časopis in ga pregledal. Našel je v njem anonso ravnoistim besedilom. „AIi se nahaja ista tiskovna pomota v vseh časopisih? Ta falot, ta prokleti falot! Ali si že doživel kaj sličnega? Ko smo na počitnicah, nam ukrade hišo. si uredi v njej kontor in da ostanek ulice v najem, poletnim gostom ... Sest udobnih hiš... Da, ta profesor je čeden patron, lepe prijatelje imašl" Gospod Cane se je skoraj dušil jeze, Kenyon je pa začel godrnjati: „Moj prijatelj, ta profesor,... za-kai pa ne tvoj prijatelj? Enkrat sem ga izpustil iz pesti, to je vse". .,In to je več ko dovolj!" je vpil oni. „Tu vidiš sedaj posledice! Pa kako je to mogoče? Saj ima gospod Smedley tam nekakšnega zastopnika ..." „0, tega je ubil ali podmitfl To je zanj malenkost Spominjata rz te, da so mi pripovedovali nred r.a finim odhodom neko prav neverjetne zgodbico, ki se je prineiifo bankirju Issacst!.. ^Dovolj besedi!" sikne Cane. .. T£aj naj storimo?" ..Policiji brzojavimc \ c Ogovori Ker.voo hladnokrvno. „Da, seveda, policijivsklikne Cane zaničevala©. ,.Ali ni zaslužil hujše kazni ? Mi si detektiv ali nisi ? Vprašam te, si' detektiv?" „No, pravijo mi takoa, pravi Kenvon in zardi nad neugnanostjo svojega prijatelja. ..No torej, ti si ujel bando ponarejevalcev denarja, sedaj pa hočeš prepustiti policiji to radost, da ujame nesramneža, ki je ukradel tvoje lastno stanovanje? L=po se ti bodo •»ne. ». —i 10 j smejaHT" JSJo, io Jim ne So Wba, , če se ti tako ženeš'', odgovori Kenyon jezno. „Toliko sem pa že vreden, da ga sam uženero. To sem ti storil že vse kaj druzepa ..." „Dovolj, t^v^li." p-^ntie „Tu stojiva in r^voriva, frr« pa oblači najino perilo in ke naših prednikov na viiec-P Zvečer sta prijatelja cdp:iov£Ja z brzovlakom nazaj v Anglijo, poride-ljek 16. avgusta sta prispela v Len don. Nista si vzela niti toliko časa, da bi se robriprala za svoje kovčke. S prvim cabom sta se odpeljala \ Bradford Mansions. Kertvonova po<5 jetnost se je že cHlaiila in p~av vi delo se mu je, da jc precej nervozen. Gospod Cane ob r.j "srovi strani je pa bil bolj koieriar. vtgo kedaj prej, in je kar sikal tzne mPŠčevatnostl Našla sča Stačford Mans?ons, vse liišc v r.jvin? '"i/^.Tonrenjeoe.^Je-dina irprer.-mr^. r«, ki c? n ds o; azili ciovoii Jiiiro, je ta, da ulica kar <>.ce. okna in hodniki dtca, — ulica je izgledala, da h je profesorjeva počitniška c^entu-"h oiljf.dila izključno le z f-žsnjeni-ni pari, ki so se izkazali s čim številnejšim potomstvom. Kakor vemo, je gospod Smedlev bil \*?.lo vpitje in razgrajanje r^rpos^fene in številre fn. . Kenvonova nervoznost je resi". Spomnil se je na steklenico Ainslies whiskyja, ki jo je vedno imel v sobi za pušenje, in odšel je tja, da si priveze dušo. Rezek vsklik je privabil Caneja za njim. „Cane, Cane, ta pri-tepenec je bolj navihan, nego misliva. Evo. tu leži pismo, naslovljeno name Kaj staviva, da ga ne dobiva?" Ne dobiva?" je zatulil Cane. Lep detektiv si!" Ne da M odgovoril, je Kenyon od- Po sveiu. X Francoske odredbe z ozirom na izwnr'?*t. Občinski svet departeinenta Lerive, je sklenil, izdajati premije za rojstva. Od dne 1. januarja naprej se izplača starišem, ki naznanijo rojstvo tretjega otroka, 300 frankov. Za vsakega nadaljnega otroka se svota zviša do desetega otroka, za katerega znaša premija 650 frankov. 150 frankov se izplača mesec dni po rojstvu tretjega otroka,, ostala vsota pri prvem naslednjem rojstvu. Premija se izplača vsaki rodbini, ne oziraje se na financij.ske razmere starišev, in sicer tudi za nezakonske otrcicA, ki te. jih pripozna. X Največji brezžiiri postaja na sveta. Blizu Ž2leznične proge Borde-aox-Arcnc!ion-3eju:i, r.a mestu, kjer je l>ila poprej železnična postaja avignon-ska, se vzdiguje osem ogromnih jeklenih stehrpv, p; več kot 250 metrov vi-inšialacij-i brezžičnega pri pismo in prečita! njega vsebino, eoW«. Jo ijuHiauap orezz.cn c • brj*™, posfafj, J.S.F.^, ki je za sedaj največja iu ra;r»ie.vr na vsem pisano s strojem: „Dear Mr. Kenvcni", je ctcio tu. „Ker se vračate v Loncb-, rabite svoje sobe seveda zase in svojega prijatelja Caneja, ki naj najbrže opeval Vaše Sne, kakor kak novi \Vatson. Požurim se torej in zapuščam Vaše stanovanje, mislim, da v najlepšem redu. Dovolil sem si samo razpostaviti pohištvo v jedilni sobi in v Vaši sprejemnici nekoliko drugače in upam, da bo?te s to spremembo prav zadovoljni, ter je ctv.:-nejša. Morda se čudite pad mojo drznostjo, da sem se nastanil pri Vas, nc da bi Vas bil presil dovoljenja. Tcda spomnite se samo. da stv i^iičili mojo trgovino v South 3,opfcsn Roadu, in vrhu tega ste. bih takrat tako Iju->eznjivi, ^a ste mi pcnubli prosto stanovanje. Oprostite r>i. da sem smatral Vašo ponudbo za resno in da sem se je poslužil, čeprav ste se morda samo šalili brez pravega pre-vdrAa. (Dalje prihodnjič.) svetu. To pv^iu-j.". H št & pcoolnoma dokončana, je sezid®.!«: francoska vej na radio-n;l£fTa.'*ia an'pao z ameri-kansko marruo. Kcsrencija teli dveh držav se je zaključila ono 11. februarja leta 1919., po kateri bi fn postaja služila vsem potrebam in Amerike. Postaja je tehnice? f.a^clno-ma tiovršena. Aparat, ki siiJti r? spre-je^anje in oddajanje tresljaje", ss^oji iz osmih jeklenih stebrov, visokih p~ 250 metrov in oddaljenih po 400 metrov eden od drugega. Ti imajo hor-contalno mrežo z 16 paralelnimi žicami in 10 vertikalnimi žicami. Vse to zavzema prostor od 4£!>.000 kvadratnih metrov. Električna energija se dobiva iz posebne delavnice, ki je nameščena v Floirapj. Postaja je direktno zvezana s Farizom, s specijalno brzojavno linijo Pariz-Radio, tako da je Pariz s pomočjo te postaje direktno zvezan z Ameriko in s francoskimi kolonijami. Brzina, ki je predvidena za ta brzojav^naša 50 besed na minuto ali 72.000 besed dnevno. X Moda na Filipinih. Domačini na filipinskih otokih, ki so doslej nosili krila, morajo sedaj prementtf svojo modo. Z zakonom je sedaj določeno, da morajo odslej vsi moški na teh otokih nositi hlače. X Ponarejeni, aj.glešti bff.ifcjvt : Board of Tradc naznanja sn$fe?'.i trgovski mornarici, da se v Angiiji nihaja v prometu mnogo p^narej^h bankovcev po 1 livro 10 šilinge . Policija je mnenja, da so ti ppnavcj-aii bankovci prišli iz Baku in opozarja ua to potnike in trgovce. Iz dragega vira pa se poroča, da so boljšcViki izroS.no vešče fahririrali 3nglcške bam';o .c: ter jih v velikih množinah spravili v Anglijo. X V Parizu se ne pleše vec. Z«?;-mivo je, da v času, ko se v Berlinu rri vsaki priliki pleše, v Parizu ples iim bolj ponebuje. V Parizu so sc spo štovali. Ljudje se vedno boli izogibajo plesnih dvoran, ki so danes skoraj prazne. Pariško časopisje se bavi s tem pojavom m išče vzroke tej izps -membi. Nekateri trde. da je temu kit-i draginja v plesnih dvoranah, ker se tudi najbolj ijavdušenim plesalcem-začele odpirati oci ter so začeli dana -nje cene primerjati s predvojnimi c> nami. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F.'Jelene. DOBER DAN! in nfkakih bolean rn bodete imeli," če uporabljate Fellerjt.' Elsa fluid in Elsa krogijice. 6 dvojna tili aH 2 špecijalni steklenici Elsa fluidbj 42— K. 6 škatljic Elsa-kroglic 1S-— kron. Ideal vseh sredstev za negovanja lepote so Fellerjeva obrazna nomada močnejše \Tste 15-— K. Feiierievo pravo medicinalno lilijno mlečno milo z znamko ..Elsa'' 19—. Fellerjeva Tsn-nokina pomada za rast las, veliki lonček 15-— K — Tudi vsi drugi EV- i izdelki tvrdke Eugen V.Feller . Dor i Stublci, Elsa trg št. 351 na Hnat'*'-so vseskozi zanesljivi in priporočil . 136 n 2A mesec iHBUUitilU MUUti februar, s prostim vhodom, išia notteljlca. Cenjene »onadba na. up avnišivo «Jatra». S2i 2—2 E 5 aveče. vino, prazne sode nudi ™ 3t najceneje S"r. Sire, Kranj. 7^2 j mmm\ drvqti2ac i . 1 ket ca Samsko gssp^darit o, trgovi!.u 1 .rdnfU-lja Qr»a. Iziuzi 1., 10. i 20. u djo-»ocu. 1 ret^ita joJišaje K 120—. Adresar industrija drva K 20—. Sajrcb, Stross saav rcrra lira H. 187 14-4 S f eno ali d.Tiima sobama iičera, evect. v novi aiši po dana4njiin razmeram odgovarjajoči xtan rini. Brez otrok. Za takoj'aH ooztieje. Pismeno na Anončno tkspedic jo A*. i£a-teliB, Ljubi 85 5—5 13 „ is« izvežbano 1 J , P] Oliliuil II 8 1 O« Predpogoj: daljša praksa ter popolno rnanie !loveu?i;e in nemške stenografijo in stroje-aisja. 1'rednf.ot imajo one x znaujem HriiO-ir»a?čine in kakega drn/ ga jezika. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Dražba 837! 1 mrzlo- in 4 toplokrvni*, j žrebce? se vi-ši dne 27. jana&rja XS21. v jabslnici na drž. žrebčarni na Sela prt LJnblJaai- Vadstuo ^ržasne žrebča ns. m rsot lis Sprejme se orasp^dant prvovrstna moč, za slovenski, srbakohrvatski in nemški jezik za večje industrijsko podjetje. Obširne ponudbe s plačilnimi pogoji pošiljajo uaj se na npravniStvo »Jutra* pod „š£oresponaent". 229 3-3 Oiab) i električnim in ročnim pogonom in Štirimi predali, ter dobro «hr»» r josa blagajna. vvertb?«ja»orlo» it. 3 isa prodaj. Naslov t opravi «Jutrn». 238 G52 26-2 Tovarna JOS. REICH Barva vsakovrstno bi Komično žiati obleke Svetloiika ovratnike, >. Vel kolporteriev iprcjiB" t*fr«»j uprava Jutra", Sodna ulica 116. Us^iaraica Svetozara J.VeselinoTiča, Beograd Polacarejera ulica 20 — Sfcad&rski ulica 5 pjl-of-oje 225 2 -2 starejšega pomočnika ta mlajšo osebo za hišna opravila. IMm B .Besednih in drog, Ljubijana, Prešernova ul. specialna trgovina in industrija priporoča svojo bojpto zatogo protez, zdravnlikega orodja, trebušnih In klinih pasov. gciBri.U-.4th nog&vio ln kolenlo za nogometaie, povoj* za icčue žile. fcllstir?, lrlgatorje, gumijasto platno za v postelje, meae&na obveze in vsa obveza za rana. Brnienje in nikljanje. 233 4-1 Uitfljaia, Pa^asskf sasip 4.- PsilrulBica: Selsakargova e. 4 petnice in Krajcg. ; PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO Gosposka nI. 88. Glavni trr. ttev. 39. < • Št. 1233 ref. X. Dcšelna viada zs. Slovenijo je i naredbo e dne 4. UTfJtll mestnega občinskega davka od prenočišč in v Ljubljani. Strani priobčena v Uradnem lista St. Stranke, ki bodo imele plačevati to davščino, m opozarjajo ca določila, te sarei o z dne 17. januarja 1921., s pozivom, da se brez'odi javijo osebno pri mestnem magistrata (knjigovodstva') v svrho popisa in odmere davt ki je stopila glede prenočišč s dnem 17. januarja 1921. in g!«de voz'! z dnem 1. . j 1921. v Teljavo. Mestni magistrat ljubljanski, d:.e is. januiiji ) lijiOi 'i in plačam za vsako brone 7 K. Joško Folče, Dunajska c. 47 v BaraU!. 221 2—2 Naročajte »scbajoc velikanske množine I3 preiuc£.\ r. 42U0 kalorijami 2i>4 ;g faiio] issd na iimsiaj. l'onud!>e na poštni predal 151. Proda se dobro ohranjen Bencin-motor 15 P. S. 223 2-3 Vpraša se: Prva jugoslovanska pve-kajevalnloa, Maribor. Ljubljanski Zvon letnik 1921. • Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik Novi letnik bo prinašal celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izide v popolnoma novi opremi t3? 206 4 Celoletna naročnina znaša ISO K, polletna 90 K, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. U Oi B >«»> C V s o m F. SRUH&T Mubljana 42-; 52-21 Manufahtura in tunine O t—' test ^ Mestni trg 25/i. \ Z Naročajte spise o naši državi; ALBIN OGRIS, Borba za jugoslovansko državo. Cena K 32"—, po pofri E 180 več, Dokumenti o jadranskem vprašanju. Cena K 18-—, po poŠti K 1 80 več. ŠTEFAN SAGADIN, Naš sadašnji ustavni poioiaj. Ceni K 16--, po pošti K 180 več ANTON MELIK, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev I. del K 18 —, II. del K 42 —, po pe**i oba r^zka rtnpai K 5*40 Te*. «5? 208 Naročila, sprejema ^^ Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. | Telefon £te» 508. Slav. po«. Čokov, urada SNS OJW1, banka v Ljubljani Kongresni trg itev- 4 ® »~b izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča dela kar najkulantneje. Obrestuje vloge na tekoči račun s O/ /o od dne vioge do dne dviga. 4 R"! Natisnila Delniška tiskarna, d. d. t Ljnbljani