ZA BOLJŠI JUTRI Z OPTIMIZMOM V LETO 1995 Novoletni prazniki so ponavadi tisti trenutek v nekem obdobju posameznika, podjetja in družbe, ko se ozremo nazaj, naredimo inventuro opravljenega dela, uresničenih želja, tudi tistih najbolj skritih, se nad vsem skupaj zamislimo ter si zaželimo boljši in srečnejši jutri. In v letošnjem poslovnem letu Steklarne obstaja mnogo razlogov za odkrito zadovoljstvo. Mnogo truda smo vlagali preko celega leta, razrešili mnogo težav, s katerimi smo se srečevali, marsikaj vzeli za dobro ter potrpeli v upanju na boljši jutri. Ta boljši jutri je v letošnjem letu kar hitro prihajal, saj smo produktivnost dvignili za 40 %, povečali prodajo in proizvodnjo za več kot 25 %, zmanjšali specifično porabo surovin za 5 %, specifično porabo energije pa celo za 10 %. Dinamičen razvoj podjetja je omogočil ponovno zaposlovanje predvsem v obratu razsvetljave. Zaposlili smo preko 40 novih delavcev, uskladili smo plače s splošno kolek- IZ VSEBINE Odstavljeni direktorji Obisk Jožefa Školča Lastninjenje Seznani lastnikov Steklarne Hrastnik Korenine Steklarne Hrastnik tivno pogodbo, odpravili bone ter našli sredstva za novoletni darilni bon. V drugi polovici leta nam je uspelo razprodati vse proste proizvodne kapacitete ter se s tem približali nivoju proizvodnje iz najboljših časov Steklarne, to je 30.000 ton steklenih izdelkov na leto, pri čemer smo več kot 85 % prodali na zahtevne zahodnoevropske trge. Temu bi se lahko reklo zgodbica o uspehu Steklarne, če ne bi država poskrbela za skrb vzbujajočo politiko. Zaradi zaostajanja devalvacije za inflacijo tolarja je letos izgubila Steklarna preko 2.5 milijona DEM. To je velik denar, ki ga bomo zelo težko pogrešali in nikoli dobili vrnjenega. Zadovoljni smo lahko torej z doseženim, saj smo izpolnili in celo presegli vse z letnim planom zastavljene cilje. Zato si privoščimo letos kozarček ali dva več kot običajno ob prihajajočih praznikih, saj smo si zaslužili. Naj vam zato ob tej priliki izrečem v imenu vodstva podjetja in v svojem imenu zahvalo za ves trud, ki ste ga vsi vi vložili v tem letu v podjetje, saj sem prepričan, da bo čas pokazal, da je to edina in najboljša pot za našo perspektivo in perspektivo naših otrok. Vsem vam, spoštovane sodelavke in sodelavci, in vašim dragim ter vsem, ki imate radi to Steklarno, želim ob tej priliki obilo zadovoljstva in sreče v prihajajočem letu ter vesele in zadovoljne božične in novoletne praznike. Direktor Stojan Binder Bliža se konec letošnjega leta in s tem tudi čas, ko že lahko ocenimo, kaj nam je iztekajoče leto prineslo. Hkrati pa je to tudi čas, ko si zastavljamo načrte za naslednje obdobje. In kakšno je bilo leto 1994 za delavce Steklarne? Ko poskušam podati odgovor na to vprašanje, se mi misli nehote povrnejo nazaj na začetek leta 1993, ko smo bili soočeni z velikimi problemi, za katere pa smo sklenili, da jih bomo poskušali reševati brez večjih socialnih pretresov. Da to ne bo lahko in da bodo za to potrebna mnoga odrekanja in precejšnji napori, smo se lahko prepričali v letošnjem letu. V leto 1994 smo sicer vstopili brez presežka delavcev, vendar z osebnimi dohodki, ki so za 20 % zaostajali za kolektivno pogodbo ter še vedno z delom osebnega dohodka, ki je bil izplačan v obliki vrednostnega bona. Podatki, s katerimi smo bili seznanjeni v teh dneh in ki govore so dvigu produktivnosti na zaposlenega za 40 %, nam skupa j s še nekaterimi drugimi pozitivnimi kazalci, povedo, da je bilo leto 1994 leto izjemnih rezultatov, ki pa so tudi plod vlaganja izjemnih naporov vseh zaposlenih v Steklarni. Prav to pa nam je omogočilo, da smo izpolnili dogovor sklenjen na začetku leta, ki je predvideval, da dosežemo plače do višine, ki je določena s kolektivno pogodbo, hkrati pa odpravimo izplačilo dela osebnega dohodka, ki smo ga prejemali v bonih. To nam je do meseca septembra tudi uspelo. Ko ocenjujemo pomembnejše dogodke, ki so ali pa še bodo vplivali na zaposlene, nikakor ne moremo mimo začetega procesa lastninjenja. Po več kot leto dni trajajočih pripravah, v katere smo bili vključeni vsi zaposleni in upokojenci Steklarne, je bil v mesecu novembru na Delavskem svetu tudi uradno potrjen program lastninskega preoblikovanja Steklarne. Da gre pri tem za zgodovinski dogodek, za enkratno dejanje, ki bo vsem nam korenito spremenilo življenje, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Z gotovostjo pa lahko zatrdim, da je bilo storjeno vse, da v največji meri ta proces izpeljemo v korist vseh nas. Ko bo končano zbiranje certifikatov, bomo tudi na to dobili odgovor. Iztekajoče se leto nam bo verjetno ostalo v spominu kot leto izjemnih naporov, za katere pa mislim, da so nas pripeljali blizu začrtanih ciljev, predvsem pa nam omogočilo, da vstopimo v leto 1995 s precejšnjo mero optimizma. Naj ob zaključku leta vsem članom kolektiva Steklarne in njihovim družinam v svojem in v imenu Izvršnega odbora sindikata Steklarne, zaželim srečne božične in novoletne praznike. Predsednik sindikata Steklarne Soniboj Knežak DO USPEHA SAMO S SODELOVANJEM Novosti, potrebne za razvoj gospodarstva, se po mnenju strokovnjakov prepočasi udejanjajo, očitno pa za njihovo razumevanje še prehitro. Lahko trdimo, da neinformiranost o tem, kaj je tržna ekonomija, kaj je lastninjenje, kaj je gospodarska družba oziroma podjetje, kdo ima kakšne pristojnosti in odgovornosti, kakšni so trenutni rezultati in kakšen bo videti jutrišnji dan, v veliki meri botruje hitrim in prenagljenim odločitvam. Gotovo med te sodi tudi odstavitev direktorjev ali vodstev. »Zvečer ne veš, kaj te bo doletelo zjutraj«, je pred kratkim dejal eden uspešnih direktorjev v Trbovljah. Ni se motil. V letošnjem letu je Zasavje zaznamovano prav z zamenjavami vodstev. Te zamenjave pa imajo različne vzroke. Od tistih, ko je manjšini rasla malha, večini pa se je tanjšala, prek tistih, ko je notranja stihija odpela zavore in pustila voz drveti navzdol, do onih, kjer določena struktura ni prenesla uspešnosti druge in je iz zasenčenosti planila na svetlo. Najlažje je to slednje početi v imenu ljudi, zaposlenih, ki se neuki in zaskrbljeni za preživljanje lastne družine hitro odločijo za linč. Le iskrico je treba pritakniti, pa plamti vse naokoli. Posledice pa so vidne šele, ko se ogenj poleže. Obiskali smo tri zasavska podjetja, kjer nekega dne ob vstopu direktorja v tovarno ni bilo več pozdrava »dobro jutro«, pač pa »adijo«. To so IGM Zagorje, TIKA Trbovlje in TKI Hrastnik. Kaj menijo odstavljeni direktorji o takšni nenadnosti in kaj takšna odločitev lahko pomeni za prihodnost, lahko preberete v naslednjih vrsticah. BOJAN GORJUP je bi! direktor TIKE (kartonažna tovarna) Trbovlje. Podjetje je prevzel, ko so se začele kazati prve rdeče številke. V istem času se je pojavila tudi izguba hvaležnega jugoslovanskega trga in izguba ugodnih dobaviteljev materiala. Tovarna je v preteklosti izjemno malo vlagala v akumulacijo, zato so imeli delavci lepe osebne dohodke in socialni mir je bil zagotovljen. Konkurenca pa je z novo tehnologijo začela rasti tudi v neposredni bližini, številni odjemalci njihovih izdelkov so postajali vse slabši plačniki in tako ostajali dragi dolžniki. Ob vseh težavah so se odločili za sanacijo po mehki varianti, torej brez odpuščanja odvečnih delavcev, kar je pomenilo, da bo pot do boljših številk nekoliko daljša. V prejšnjem mesecu so se že začeli kazati pozitivni rezultati. Bojan Gorjup pravi, da so se o tej potrebni ekonomski prenovi in najhumanejši način izvedbe, lani odgovorili z delavci in sindikatom. Očitno pa so nekateri postali nervozni in to daljšo pot so pretrgali v trenutku, ko so se rezultati boljšali in ko je prenova že dosegla določen nivo. Sklep o odstavitvi vodstva, poleg direktorja sta bila odstranjena še dva vodilna delavca, je sprejel zbor družbenikov. Znano pa je, da ga vodi stara tehnokratsko-sin-dikalistična garnitura. Delavci so verjeli, da jih bo dosedanje vodstvo pripeljalo v pekel. Verjeti svojemu razboritemu mojstru pa ni težko, saj so vsi nostalgično vezani na čase, ko še ni bilo konkurence, ko so lahko še vse prodali, ko kakovost ni bila najpomembnejša. »Časi pa so sedaj drugačni,« pravi Gorjup. Odstavitev je lahko ugodna za ljudi le za določen trenutek, saj psihološko pomeni olajšanje. Za ljudi, ki jih takšen trenutek preseneti, pa je to pravi šok. Nekorektno je tudi to, da prizadetih nihče ne obvesti, jim ne nakaže problema, jim ne pusti nobene alternative. Ta zahrbtnost pa nima posledic le za odstranjene, pač pa tudi za podjetje. »Podjetje pa smo ljudje«, pravi Gorjup. Naenkrat so pretrgani določeni poslovni stiki. Partnerji, ki so zaupali staremu vodstvu, so v dilemi za nadaljnje sodelovanje. Konkurenca komaj čaka, da se pri sosedih kaj zgodi in lahko močno razširi krila. Končno lahko pride do situacije, da bo potrebno odpuščanje delavcev. Kako je odstavljeni direktor še kako koristen, je razvidno iz dejstva, da v TIKI prav on piše sanacijski program novemu vodstvu. RIHARD MAJCEN je bil do nedavnega direktor IGM (Industrije gradbenega materiala) Zagorje. Ko je pred leti prevzel krmilo podjetja, je bilo stanje težko. Z zgrešeno investicijo iz preteklosti so zašli v kritično situacijo. Veliko naporov je bilo potrebnih za iskanje novih možnosti in poti in vzporednih dejavnosti, da so se izkopali iz težav in prišli do sijajnih rezultatov, pravi Rihard Majcen. V letošnjem letu so že v desetih mesecih ustvarili tolikšno akumulacijo, da bodo lahko preživeli tudi mrtvo sezono. Salto mortale je Rihard Majcen doživel med kratkim dopustom. Zarota, ki so jo proti njemu skovali najožji kolegi, vodilni te tovarne, je bila ROMAN LEBAR - TKI HRASTNIK »Stabilnost podjetja se meri po stabilnosti vodilne ekipe in po stabilnosti prvega človeka podjetja, direktorja,« nam je v pogovoru dejal Roman Lebar. »Hitre zamenjave direktorjev, ki so najpogosteje čustveno obarvane in neutemeljene, škoduje ugledu podjetja pri partnerjih. Kvazi zbori, na katerih narejena z obrazložitvijo, da želi podjetje prodati tujcu. Sklep je bil hitro sprejet, čeprav je takrat IGM že oddal program lastninjenja z lastnim klasičnim notranjim odkupom Agenciji za prestrukturiranje. Sklep je bil sprejet na njemu prikriti seji delavskega sveta. Sam trdi, da je s tem narejena velika in nepopravljiva škoda, ki se bo odražala v nadaljnjem razvoju podjetja. Ker je proti sklepu vložil tožbo, so se s tem ustavile mnoge stvari. Podjetje do razsodbe ne sme razpisati mesta direktorja, prekinjen je program prestrukturiranja, usoda zaposlenih pa je negotova. Tuji partner, s katerim so se dogovarjali za kakršen koli tip dokapitalizacije v osnovno podjetje, je prekinil sodelovanje. Seveda pa uhajajo tudi stvari, ki niso nikjer zapisane, predvsem poslovne vezi osebnih odnosov. »Vedno trdim, da poslov ne delajo žigi in logotipi, pač pa ljudje«, pravi Majcen. Ko se poležejo strasti in je treba z delom nadaljevati, se v podjetju pojavijo težave v medsebojnih odnosih, nezaupanje med zaposlenimi in bitka za stolčke. Kako bo že prihodnje leto, si Rihard Majcen ne zna predstavljati. Dolgoročno pravi, da gre za dve zadevi. Huda je izguba mesta na trgu, najhujša pa je notranja razkrojitev firme. Ta razkroj, ko ne zdrži nobena morala, ko ne zaupa več kolega kolegu, je nepopravljiva. In najhuje je, ko v vrsti nasprotnikov zagledaš prijateljev obraz. Ivan Laharnar se razrešuje direktorje, kažejo na nestabilnost podjetja in to zmanjša njegove poslovne možnosti. Pogosto pa gre tudi za manipulacijo tistih, ki se želijo znebiti direktorja in pripeljati novega. Delavci so pri tem pogosto zmanipulirani. Ljudje, ki so na način linča odstavljeni in niso naredili nobenega kaznivega dejanja, si običajno najdejo enako ali boljše delovno mesto. Pretresi v podjetju zaradi zamenjave pa prizadenejo predvsem delavce, ki ostanejo še naprej v tem podjetju,« pravi Roman Lebar. »Če se bo ta trend hitrega razreševanja v Zasavju še nadaljeval, se bodo uresničile najbolj črne napovedi o zasavskem gospodarstvu. V nobenem izmed primerov odstavitve direktorja (IGM Zagorje, TIKA Trbovlje in TKI Hrastnik) niso bile kršene pravice delavcev po kolektivni pogodbi in socialni položaj delavcev ni bil ogrožen, zato so odstavitve neutemeljene,« meni Roman Lebar. Barbra Renčof Steklarni Hrastnik seje v obdobju dveh let uspelo izkopati iz rdečih številk. Januarja 1993 je bilo podjetje pred tem, da se ustavi polovica proizvodnje in izgubi delo 450 delavcev. Izgube so bile visoke in podjetje zrelo za Koržetov sklad. Rezultati zadnjih dveh let pa vplivajo veliko optimizma. Steklarna Hrastnik je danes eno redkih podjetij v Zasavju, ki se mu je miren način reševanja problemov izplačal. Dobro izdelan sanacijski program ter sodelovanje med vodstvom, sindikatom in delavci so v veliki meri pripomogli k reševanju problemov. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Steklarne Hrastnik Stojanom Binderjem, predsednikom sindikata Sonibo-jem Knežakom in predsednikom delavskega sveta Alojzem Šmagljem. no teamsko delo in da direktor sam brez podpore preostalega vodstva ne more uspešno voditi podjetja. Odstavitve in takoimenovane »linče« nekaterih direktorjev v Zasavju Stojan Binder ocenjuje kot nepotrebne in meni, da gre zgolj za notranje obračunavanje med vodstvenimi kadri. Vse to pa gre v škodo podjetja in njegovega dobrega imena, ki ga je kasneje težko ponovno vzpostaviti. Brezvladje in takšen način reševanja problemov pa ne more rešiti podjetja, saj ustvarja samo sovraštvo in napetost. Štrajki delavcev so po njegovem mnenju upravičeni tedaj, kadar je ogrožen socialni položaj delavcev, sicer pa je potrebno poiskati miren način reševanja problemov. programu so predvideli reševanje presežkov s prekvalifikacijami, dokvalifikacijami in začasnimi tehnološkimi viški. Direktor o vseh problemih redno obvešča sindikat in nekatere probleme jim uspe rešiti še preden zanje izvedo delavci«, je dejal Soniboj Knežak. »Največji problem v večini podjetij je, da delavci ne zaupajo vodstvu in se bojijo za svoja delovna mesta, zato je obveščanje delavcev o poslovanju podjetja zelo pomembno,« meni Soniboj Knežak. O problemih v nekaterih zasavskih podjetjih pa meni, da bi bili lažje rešljivi na miren in strpen način. Zamenjava direktorja namreč velikokrat ni ravno najbolj pametna, saj to pogosto le še bolj omaja položaj podjetja. poslovanja so spodbudni in kažejo na to, da je najhujše že za njimi. Izgube so bile visoke, (4,5 milijonov nemških mark) in strah delavcev je bil razumljiv. Leto 1993 je bilo prelomno in zelo pestro, toda rezultati kažejo, da so bile odločitve pravilne. Produktivnost se je dvignila za 40 odstotkov, prodaja pa se je povečala za 25 odstotkov. Uspešnost vodstva se kaže tudi v iskanju novih trgov v Zahodni Evropi. Tudi Alojza Šmaglja smo vprašali za mnenje o dogodkih v nekaterih zasavskih podjetjih. Bil je mnenja, da gre v večini primerov za iskanje krivca nastale situacije, najpogosteje pa se za to obdolži direktorja. Potrebno je narediti analizo, ugotoviti, kdo je dejansko kriv in kakšno je stanje v podjetju. Najlažja rešitev je odstavitev direktorja in imenovanje novega. Novi direktor pa se bo znašel pred istimi problemi, ki jim bo le stežka kos. Če ni sodelovanja med delavskim svetom, sindikatom in vodstvom, sama zamenjava direktorja ne bo rešila nobenih težav. KAJ MENI DIREKTOR »Stanje podjetja pred dvema letoma je bilo nezavidljivo« je dejal v razgovoru direktor Stojan Binder. »Močna volja vodstva in pripravljenost sindikata na sodelovanje pa je bilo tisto, kar nam je omogočilo, da smo probleme reševali na miren in konstruktiven način. Razumljivo je, da se ambicije vodstva, sindikata in delavcev razlikujejo, in prav je tako. Vedno pa je potrebno najti skupno točko, ki obdrži notranjo trdnost in zagotavlja uspeh podjetja.« »Pomembno je,« meni Stojan Binder, »da smo probleme reševali znotraj podjetja in ne javno. Če za nesoglasja znotraj podjetja izvedo dobavitelji, kupci, banke, zavarovalnice in drugi, s katerimi poslujemo, to omaja ugled podjetja in slabo vpliva na poslovanje. Razumljivo je, da ljudje vedno želijo več, kot dobijo, vendar se je položaj precej izboljšal in delavcem je zagotovljena socialna varnost.« Stojan Binder je prepričan, da je eden izmed najpomembnejših kazalcev trdnosti podjetja uspešnost poslovanja in socialni mir. Meni tudi, da je za uspešnost podjetja pomemb- Direktor o vseh problemih redno obvešča sindikat in nekatere probleme jim uspe rešiti še preden zanje izvedo delavci, je dejal Soniboj Knežak. i MNENJE SINDIKATA STEKLARNE Predsednik sindikata Soniboj Knežak je dejal, da se je stanje v podjetju izboljšalo in da se je sanacijski program podjetja dobro iztekel. »Pravice, ki jih imajo delavci po kolektivni pogodbi, se niso kršile. Vodstvo pa je tudi spoštovalo zahteve iz sanacijskega programa. V OCENA DELAVSKEGA SVETA Predsednik delavskega sveta Alojz Šmagelj ocenjuje reorganizacijo Steklarne kot uspešno. Rezultati ZA KONEC V Steklarni Hrastnik je najhujše obdobje že za njimi, poslovni rezultati so spodbudni, izgubo južnih trgov jim je uspelo pokriti s preusmeritvijo na zahodno-evropske trge, saj izvažajo kar 85 odstotkov izdelkov. Uspešno sodelovanje vodstva s sindikatom in delavci pa je prav tako obrodilo sadove. V Steklarni zagotovo še niso rešili vseh problemov, vendar rezultati kažejo, da so bile njihove poslovne odločitve pravilne. »Podjetje je velika družina, ki je brez ljudi samo objekt. Duša podjetja so delavci, ki v podjetju delajo,« pravi direktor Stojan Binder. Tako kot v družini tudi v podjetju prihaja do problemov, te pa je potrebno reševati po mirni poti, v dobro podjetja in delavcev. Barbra Renčof Močna volja vodstva in pripravljenost sindikata na sodelovanje pa je bilo tisto, kar nam je omogočilo, da smo probleme reševali na miren in konstruktiven na- čin. Najlažja rešitev je odstavitev direktorja in imenovanje novega. Novi direktor pa se bo znašel pred istimi problemi, ki jim bo le stežka kos. ■■■■■■■ 1 t ' - stran 3 — — SIk : „A V ZNAMENJU LASTNINJENJA S hitrimi koraki se bližamo zaključku še enega leta, ki je bilo proti koncu v Steklarni, verjetno pa tudi v večini slovenskih podjetij, v znamenju lastninjenja. OBISK JOŽEFA ŠKOLČA V STEKLARNI Konec meseca novembra je v okviru obiska v Zasavju Steklarno Hrastnik obiskal predsednik državnega zbora Republike Slovenije g. Jožef ŠKOLČ. V našem gradu je potekal tudi razgovor z vodstvi zasavskih občin. Najprej si je ogledal proizvodni obrat ročne proizvodnje v našem podjetju. Nato je sodeloval v razgovoru z vodilnimi delavci Steklarne, županom, predsednikom IS in obema poslancema naše občine. Kljub skopo odmerjenemu času, ki je bil na razpolago zaradi njegovih preostalih obveznosti, se je prijazno odzval našemu povabilu za kratek intervju za naš časopis in nastal je tale zapis: Na vprašanje o njegovih vtisih po ogledu podjetja je g. Školč povedal, da je imel doslej malo priložnosti za ogled podjetij. Meni, da zato nima prave osnove za primerjavo proizvodnje v naši tovarni z ostalimi, ogled pa je bil zanj izredno zanimiv že s stališča deške zvedavosti. Impresioniran je nad dejstvom, v kako težkih pogojih in s koliko truda in znoja nastaja krhek, nežen in lep izdelek iz stekla. Veseli ga, da se poslovanje podjetja kljub zahtevnim pogojem gospodarjenja izboljšuje. Dejal je tudi, da so kritične pripombe vodilnih Steklarne o problematičnih postavkah gospodarjenja zaradi visoke - državne politike (tečaj dolarja, monetarna politike ...), gotovo umestne in so si podobne v vseh slovens- kih podjetjih, ki veliko izvažajo. Žal pa ima državni zbor zelo omejen obseg vpliva na te postavke, na zadeve, kot je tečaj tolarja, pa sploh nobenega. V državnem zboru je žal tudi pritisk na povečanje deleža javne porabe vedno večji. Tu pa ima državni zbor dokaj velik vpliv, vendar večina poslancev zagovarja prav to opcijo. To se gotovo zelo negativno odraža v gospodarstvu. Poslanci bi morali imeti, ko se dogovarjajo o javni porabi za svojo bližnjo in dalj njo okolico (zdravstvo, šolstvo itd.), pred očmi tudi negativen odraz svojih odločitev na gospodarstvo, ki na daljši rok tega gotovo ne bo moglo prenesti. Sam si za zmanjšanje teh obremenitev precej prizadeva, vendar mu je žal, da tovrstnih diskusij velikokrat že v temeljih ni mogoče izpeljati. Glede na to, da smo bili v času razgovora pred lokalnimi volitvami, je na postavljeno vprašanje o njegovem mnenju o predvolilni bitki dejal, da ni namen njegovega obiska navijanje za kogarkoli. Spomnil pa je, da bi bilo dobro upoštevati geslo, ki ga je imela stranka, ki ji pripada (LDS) ob prvih volitvah in sicer: »Prepričaj se, preden te prepričajo.« Opozoril je na velik pomen lokalnih volitev, saj bo odslej v pristojnosti občin marsikaj, kar je bilo do sedaj v državnih rokah. Zato je pomembno, da bodo izvoljeni sposobni in odgovorni predstavniki, ki bodo znali urejati zadeve, ki jim bodo zaupane. Ljudem pa ob volitvah ne sme biti vseeno. Vsak pa naj svoj glas odda kandidatu, ki mu najbolj zaupa. Marinka Anžlovar V začetku decembra je tudi Steklarna zaključila prvo fazo lastninjenja s tem, ko je na republiško Agencijo za prestrukturiranje in privatizacijo oddala na delavskem svetu sprejet program preoblikovanja. Program je zasnovan v tem smislu, da se bomo preoblikovali v delniško družbo s kombinacijo treh načinov preoblikovanja, in sicer: prenosom navadnih delnic na sklade, interno razdelitvijo in notranjim odkupom delnic. Agencija se mora v roku 30 dni od dneva predložitve programa odzvati, in sicer v tem smislu, da ga potrdi ali zavrne in zahteva popravo. V primeru zavrnitve bomo morali program uskladiti in popraviti skladno z zahtevo Agencije. Ko bo Agencija program potrdila, in s tem dovolila preoblikovanje podjetja, se bo njegova vsebina objavila v Uradnem listu RS. Hkrati s tem bomo vsi zaposleni v 10-ih dneh po odobritvi programa seznanjeni z vsebino, preko oglasnih desk in časopisa Delo pa tudi javno pozvani vsi upravičenci (zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja) o možnosti sodelovanja pri lastninskem preoblikovanju. V roku 30 dni po javnem pozivu bomo lahko upravičenci predložili svoje lastniške certifikate v zameno za delnice. V primeru, da bo vrednost tako zbranih certifikatov manjša od 20 % družbenega kapitala, kolikor se ga pri interni razdelitvi nameni, bodo v 2. krogu pozvani za vložitev certifikatov tudi ožji družinski člani zaposlenih delavcev podjetja. Če pa bo zbranih certifikatov več kot 20 %, bomo lahko upravičenci njihov presežek uporabili pri notranjem odkupu. Pri notranjem odkupu bomo lahko sodelovali vsi udeleženci interne razdelitve, in sicer bomo delnice prejeli v zameno za presežek lastniških certifikatov iz interne razdelitve (v kolikor le-ta bo) in za gotovinska vplačila, velja pa pri tem odkupu 50 % popust. Certifikate bomo po javnem pozivu (dnevni časopis Delo in oglasne deske v podjetju) v točno določenem roku lahko predložili in zamenjali za delnice pri blagajni podjetja v terminih, ki bodo natančneje določeni kasneje. Vendar pa ne glede na to svoje certifikate še vedno lahko deponirate v kadrovski službi vsak delovni dan, kot je to veljalo do sedaj. Sočasno s temi aktivnostmi pa bodo tekle tudi vzporedne, in sicer: prenos zakonsko določenega odstotka delnic na republiške Sklade, ugotavljanje števila udeležencev lastninskega preoblikovanja, sprejem pravil notranjega odkupa in izvolitev vodje programa notranjega odkupa, izvedba notranjega odkupa v skladu s pravili in na koncu izdelava in vložitev dokumentacije za vpis v sodni register. Delniška družba Steklarne Hrastnik naj bi pričela z rednim poslovanjem proti koncu leta 1995, lastniška struktura pa naj bi bila manjšinski delež državne lastnine in večinski delež vseh upravičencev, to je zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev ter eventuelno tudi družinskih članov. Vsi, ki bomo svoje lastniške certifikate ali tudi gotovino namenili za lastninsko preoblikovanje in iz tega naslova pridobili delnice, bomo postali delničarji Steklarne in skladno s številom delnic imeli tudi možnost odločanja na skupščini delniške družbe. Druga dva organa družbe bosta tako imenovana uprava, ki vodi posle družbe (individualna ali kolegijska), in nadzorni svet, ki zastopa interese delničarjev ter opravlja druge naloge po zakonu in ga imenuje skupščina družbe. Na koncu še enkrat pozivamo vse upravičence, da svoj certifikat vložijo ali deponirajo v Steklarni v rokih, ki bodo javno objavljeni, saj po izteku le-teh ne bo več priložnosti, da bi postali njen delničar. Ne pozabimo tudi gesla iz reklamnih sporočil: »Moj certifikat - pravica do deleža«. Za vse nas naj bo ta delež v Steklarni Hrastnik. Ksenija Jakopič ZNANI LASTNIKI STEKLARNE HRASTNIK ZAPOSLENI 1. Abram Ivan 2. Abram Marija 3. Adžaga Ružica 4. Ajdari Bahri j a 5. Ajdari Šaban (+2) 6. Akmačič Ivan (+1) 7. Akmačič Renato (+1) 8. Akmačič Zinka (+1) 9. Alibašič Azema (+2) 10. Alibašič Namka 11. Alibašič Šemso 12. Alibašič Šerif 13. Alt Joško (+1) 14. Alt Viljem 15. Anžlovar Marinka (+1) 16. Auflič Alojz 17. Auflič Jožefa 18. Auflič Vojko 19. Babič Jožefa 20. Babič Nevenka 21. Bagara Branka 22. Bagara Delta (+3) 23. Bagara Mara 24. Bagara Marija (+1) 25. Bagara Pero 26. Bajda Anica 27. Bajda Cecilija 28. Bajda Dušan 29. Bauerheim Pavel (+1) 30. Bašič Ismet (+4) 31. Bec Jerica 32. Bec Martin 33. Bec Zlata (+2) 34. Beraus Rudolf 35. Bevc Alojz 36. Bezjak Blaženka 37. Bezjak Marjeta (+2) 38. Bečirovič Sabaheta 39. Binder Stojan (+3) 40. Bizjak Albin 41. Blagojevič Milenko (+1) 42. Blagojevič Milka 43. Blaj Nevenka 44. Blatnjak Milorad (+2) 45. Blatnjak Mira 46. Blaznik Stanislav (+1) 47. Božič Bariča 48. Boh ne c Ana 49. Boltin Alenka 50. Boltin Iztok 51. Bočko Rajmund 52. Bočko Simona 53. Brajer Božidar 54. Brajer Slavka 55. Brekan Janez (+2) 56. Brečko Dunja 57. Brečko Franc (+2) 58. Brečko Friderik 59. Brečko Neži 60. Brečko Rada 61. Brečko Romana (+1) 62. Brečko Roza 63. Brečko Vesna (+1) 64. Brglez Jožefa 65. Brglez Judita 66. Brilej Jožef 67. Brilej Kari 68. Bukovšek Ana 69. Burhan Zlata 70. Burkeljc Marjeta 71. Burkeljc Sašo 72. Caranovič Dragan 73. Cccunjanin Veza 74. Centrih Jožefa (+2) 75. Cerar Jožefa 76. Cigole Stanislava 77. Crnkovič Franc 78. Crnkovič Milan II (+1) 79. Cvelbar Tatjana 80. Čadež Edita 81. Čakič Dušanka 82. Časar Andrej 83. Čeperiin Božislava 84. Černuta Bojan 85. Čidič Mevlija 86. Čičič Marijanca 87. Čudovan Silvo 88. Džaferi Ramadan (+2) 89. Dacar Božidar 90. Dacar Todora 91. Dakič Borka (+2) 92. Dakič Dragan 93. Deželak Ema 94. Deželak Mojca 95. Debelak Franjo (+2) 96. Debelak Jolanda 97. Dekanovič Fatima 98. Deleut Sanija (+1) 99. Detič Majda 100. Detič Marko 101. Dimitrijevič MHorad 102. Doberšek Majda (+1) 103. Doberšek Milan 104. Dolanc Darinka 105. Dolinar Vida 106. Draksler Bojan 107. Drame Jožef 108. Drgan Uroš 109. Drgan Viktor I (+3) 110. Drmelj Marija 110. Drnovšek Andrej 112. Drnovšek Hedvika 113. Drobne Vekoslav 114. Drolc Zoran 115. Drugovič Jože (+3) 116. Dumančič Jasna (+1) 117. Durmiševič Esma 118. Durmiševič Irfan (+1) 119. Durmiševič Mirsada (+2) 120. Durmiševič Munib 121. Durmiševič Sebiha 122. Dvornik Blaž 123. EkičSadeta 124. Ereiz Pero 125. Erman Viktor 126. Ezgeta Ivan (+2) 127. Ezgeta Nada 128. Fabijan Karmen 129. Fabjan Vili 130. Fajfar Feliks 131. Fajfar Mirica (+1) 132. Feguš Andrej 133. Ferme Marjan (+2) 134. Ferme Nada 135. Gavranovič Marija 136. Gavrič Blaže n ko 137. Gavrič Ivka 138. Germadnik Danica 139. Germanovič Dušanka 140. Glamatovič Andja (+1) 141. Gnjidič Rado 142. Godicelj Nada 143. Godicelj Vinko 144. Godler Leon 145. Golež Anton 146. Golobič Nada 147. Golotič Elvedin 148. Gornik Marinka 149. Gošler Igor (+1) 150. Gošler Nada 151. Grašič Dušan 152. Gračner Marjan (+1) 153. Grešak Marija 154. Grujič Radojka 155. Grum Jožef (upok.) 156. Hadžič Hata (+2) 157. Halilovič Fehro (+2) 158. Halilovič Milena 159. Hameršak Janez 160. Hasanovič Sejad (+1) 161. Hasanovič Senija 162. Hasikič Me vii d a 163. Hauptman Ana 164. Hauptman Dragica (+2) 165. Hodžič Hazim 166. Hohkaut Branko I 167. Holešek Marija 168. Horvat Anton 169. Hotič Rufada (+3) 170. Hozanovič Izet 171. Hren Emil I (+2) 172. Hrup Cvetka 173. Hršak Anita 174. Hršak Olga 175. Hudi Boštjan 176. Hudi Tomaž 177. Hudi Viljem 178. Huzejrovič Denis 179. Huzejrovič Derviš 180. Huzejrovič Halil 181. Huzejrovič Hanuma 182. Huzejrovič Safeta (+2) 183. Ilič Nevenka 184. Ivešič Jožo 185. Ivešič Raja (+2) 186. Jakopič Gregor I (+4) 187. Jakopič Jožef 188. Jakopič Ksenija 189. Jakšič Srečko 190. Jančar Ivan 191. Jazbinšek Danilo (+1) 192. Jašari Ana 193. Jed Anton (+2) 194. Jec! Romana 195. Jerkovič Nenad 196. Jerkovič Slavica (+2) 197. Jerman Biserka (+2) 198. Jeršin Ignac 199. Jozič Milan 200. Jusič Miroslava 201. Jusič. Samir 202. Kaiser Matej (+1) 203. Kajič Anton 204. Kajič Ivan 205. Kajtna Branko 206. Kajtna Franc II (+2) 207. Kajtna Roža Marija (+2) 208. Kalem Andža 209. Kalem Cica 210. Kalem Tomislav 211. Kaluža Ivan 212. Kaluder Bruno 213. Kamenjaševič Nesiba 214. Kandolf Angela 215. Kandolf Janez (+1) 216. Kondolf Martina 217. Karaman Sejad (+3) 218. Kastelic Branko 219. Kasumovič Zlata 220. Kasumovič Žumra 221. Kasumovič Šemsa 222. Kauzer Aleksander (+2) 223. Kavšek Jožefa 224. Kavšek Nikolaj (+1) 225. Kavšek-Novak Slavica (+2) 226. Kazievska Jerič Blaga 227. Kekič Sonja 228. Kepa Ivica 229. Kepa Štefanija (+1) 230. Kerec Marija 231. Kirbič Egon 232. Klanšek Ivica (+1) 233. Klanšek Rado 234. Klančar Gorazd 235. Klančar Nevenka 236. Klenovšek Frančiška 237. Klepej Jožef 238. Knap Andrej 239. Knežak Soniboj 240. Kneževič Dejana 241. Knez Dušan 242. Knez Franjo 243. Knez Jožef 244. Knez Nataša (+1) 245. Knez Rihard 246. Knez Sonja 247. Knez Suzana 248. Kožar Jože 249. Kožar Martina 250. Kocman Franc 251. Kodrun Vladimir 252. Kolenc Ana (+1) 253. Kolobarič Danica 254. Kolobarič Novko 255. Korbar Franc 256. Korbar Vili 257. Koritnik Hubert 258. Koritnik Gorazd (+1) 259. Koritnik Matija 260. Koritnik Vojka (+2) 261. Kosec Alenka 262. Kostanjšek Marija 263. Kostanjšek Stanislav 264. Kovač Alojz (+2) 265. Kovač Darja 266. Kovač Simon 267. Kovačič Emil 268. Kovačič Ivan (+1) 269. Kovačič Nadica 270. Kozlevčar Ivan 271. Kočila Miran 272. Krajišnik Sedika 273. Kramžar Peter (+1) 274. Kramžar Stanislava 275. Kramar Štefka 276. Kreže Anton I 277. Kremič Fatima 278. Kremič Mehmed 279. Križnik Anton I (+2) 280. Križnik Ivan 281. Križnik Ivanka 282. Krivokuča Gordana 283. Krošlin Majda 284. Kršič A n kiča (+2) 285. Kršič Branko 286. Kršlin Vlado (+2) 287. Kuhar Alenka 288. Kuhar Anton 289. Kukavica Koviljka (+2) 290. Kumar Vida 291. Kunšek Ivan (+1) 292. Kunšek Miran 293. Kušar Andreja 294. Kušar Janez (+1) 295. Laknar Sašo (+1) 296. Lapornik Janko 297. Lastrič Rada (+1) 298. Lauševič Spasenija (+2) 299. Lavrič Albin 300. Laznik Simon 301. fenderò Darinka (+1) 302. Lesjak Milko 303. Lesjak Šefika (+1) 304. Leskovšek Aleksander 305. Leskovšek Alenka 306. Levačič Anton 307. Levačič Jožica 308. Lipar Anton (+1) 309. Lipovšek Roman 310. Lovrič Mario 311. Lukijanovič Milka (+2) 312. Lukovič Amir (+2) 313. Lukovič Saljka 314. Lukovič Sanija 315. Lukovič Šefket 316. Majes Romana (+1) 317. Maksimovič Marko (+1) 318. Maksimovič Miloš (+1) 319. Malič Slobodanka (+2) 320. Marčen Alojz (+3) 321. Marčen Jerica 322. Marinko Franc (+2) 323. Marinko Jelka 324. Marinkovič Dolores 325. Marinkovič Dragan 326. Marinkovič Frančiška (+1) 327. Marinkovič Sibirka 328. Markelj Jožica 329. Markovič Željko 330. Markovič Rok (+1) 331. Matič Dragica 332. Matjašič Danica ( +4) 333. Matko Boris 334. Medved Gorazd 335. Mekše Ana 336. Mekše Marta 337. Mekše Zdenka 338. Meterc Martina 339. Meterc Mira 340. Mešiček Boris 341. Mešiček Stanko 342. Meštrovac Sabir (+2) 343. Miftari Sada 344. Miftari Skender (+2) 345. Mihajlik Anica 346. Mihajlik Vera 347. Mikanovič Milenko 348. Miklič Andrej 348. Miklič Marjan 350. Milič Jovan 351. Milič Slobodanka 352. Miljevič Milka (+1) 353. Mirt Aleksander 354. Mladenovič Marija 355. Mladenovič Slobodan 356. Mlakar Boris 357. Mokotar Boris (+1) 358. Mokotar Koviljka 359. Močil ar Jožica (+1) 360. Muhlbauer Marjeta 361. Muhovič Irena (+1) 362. Mur Sašo 363. Muratovič Mehmed 364. Nikolič Milka 365. Novak Antonija 366. Novak Avgust II 367. Oberčkal Ivan 368. Oblak Jože (+1) 369. Oblak Mira 370. Oblak Peter 371. Ocepek Sandra 372. Odžič Borka (+1) 373. Odžič Jelena 374. Odžič Nada (+2) 375. Odžič Zdravko 376. Ojsteršek Jožef 377. Ojsteršek Marko 378. Okorn Katja (+2) 379. Opresnik Robert 380. Orožen Stanislav 381. Osmanovič Anica (+1) 382. Ovnik Marija II 383. Pajič Asima 384. Pajič Jasna 385. Pap Edvard 386. Pasičnjak Janez 387. Pavlič Andreja 388. Pavlič Friderik (+1) 389. Pavlič Jožef 390. Pavlič Tadej 391. Pavlovič Vera 392. Pavčnik Milena 393. Pašagič Emsud 394. Pašagič Mesuda 395. Pejič Marko (+1) 396. Pejkič Petar 397. Peklar Silvestra 398. Pepelnjak Branko 399. Perce/ Anton (+3) 400. Perko Denis 401. Perčulija Josip 402. Perčulija Mira 403. Perčulija Vlado 404. Petan Marjetica 405. Petrin Lovro 406. Petrič Vili (+1) 407. Pižmoht Zlata 408. Pijadžer Vanja 409. Pikelj Branko 410. Pikelj Marija (+1) 411. Pilipovič Enisa 412. Pilipovič Razija 413. Pirc Milena 414. Pirnat Damjan 415. Pirnat Zdenka (+2) 416. Pjanič Hamzalija 417. Planinc Igor 418. Plazar Alojzija 419. Plazar Martin 420. Podkoritnik Nevenka 421. Podmenik Metka (+4) 422. Pogačnik Alojz 423. Polak Marjan 424. Polak Roman (+2) 425. Popovič Milivoje (+1) 426. Popovič Nada 427. Poslek Anica 428. Poslek Damir 429. Potočan Damir 430. Potočnik Blaž 431. Potočnik Elizabeta 432. Povše Andrej (+2) 433. Povše Brigita (+1) 434. Pošebal Marjan 435. Počuč Vojka (+2) 436. Prah Ivan (+2) 437. Predovnik Anica 438. Premec Jožefa (+1) 439. Privšek Jožefa 440. Pucelj Majda 441. Pufler Kristina 442. Puljič Danica (+1) 443. Pust Martin (+2) 444. Putsišek Milan (+1) 445. Pušnik Anton 446. Pušnik Franc 447. Pušnik Jožica 448. Pušnik Stanislav (+1) 449. Radej Roman 450. Radisavljevič Radiša 451. Radojčič Emir (+1) 452. Radojčič Namka 453. Rajh Franc (+1) 454. Rakovič Damjan (+1) 455. Rakovič Enes 456. Rakovič Esad 457. Ramič Mevlida 458. Ramič Sumedija 459. Ramič Su vada 460. Ramšak Rosana (+1) 461. Rankovič Nada 462. Ranzinger Aleksandra 463. Ranzinger Ladislava (+1) 464. Ranzinger Lilijana 465. Ranzinger Marjana 466. Ranzinger Mojca (+2) 467. Ranzinger Robert 468. Ranzinger Zdravko 469. Ravnikar Albert 470. Rebov Mateja 471. Rebršak Štefanija 472. Resman Marija 473. Ristovič Bojan 474. Rizvanovič Safet (+2) 475. Roj Ivana (+2) 476. Rorič Rajko 477. Rorič Renata (+1) 478. Rot Franc (+1) 479. Rot Rudolf 480. Rotar Ernest 481. Rotar Vojka 482. Roter Maksimiljan 483. Rotič Mustafa 484. Rotič Žejna 485. Roškar Franc 486. Roškar Katarina 487. Rugelj Ida 488. Rugelj Mitja 489. Salihovič Mirsada (+1) 490. Savič Dušan (+2) 491. Savič Ljubica 492. Sebasu Branko I (+2) 493. Sedeljšak Marjanca 494. Selimovič Naza 495. Selimovič Zukič Subhija 496. Selinšek Dušan (+1) 497. Selinšek Majda 498. Selmič Asima 499. Selmič Mirzeta 500. Sendič Emina 501. Sihur Loti 502. Sihur Sabina 503. Sihur Zvonko (+1) 504. Simončič Niko (+3) 505. Slapar Darko 506. Smajič Fikreta (+1) 507. Smajič Safet 508. Smajlagič Ajša 509. Smajlagič Mine 510. Smajlagič Mirsada (+1) 511. Smešni k Mira 512. Sotlar Stanislav (+1) 513. Spahič Halil 514. Spahič Tehvida (+1) 515. Stanišič Dušan (+2) 516. Sticher Jožica 517. Sticher Robert II (+2) 518. Stjepič Ljuba 519. Stojančič Tatjana 520. Stoklasa Edi (+2) 521. Stopar Benjamin 520. Stopinšek Albin 523. Stopinšek Jernej 524. Stopinšek Marija 525. Strehar Ana (+1) 526. Strgaršek Jožefa 527. Strmljan Anton 528. Strniša Irena (+1) 529. Suhadovčan Karel (+1) 530. Šentjurc Boris (+1) 531. Šeruga Janez 532. Ševerdija Nada 533. Šeštanj Zdenka (+1) 534. Šimenc Andrej 535. Šinkovec Aleksandra 536. Šinkovec Leopold (+1) 537. Šišič Azra 538. Škoberne Eva 539. Škoberne Mojca 540. Škofič Mojca (+1) 541. Skorja Marjan 542. Škorjanc Branko 543. Škorjanc Marjan 544. Šmagelj Alojz 545. Šoba Andrej 546. Šopar Zvonko 547. Šopar Alojzija 548. Šošter Ivan 549. Špajzer Adolf 550. Speglič Samo 551. Spitaler Alenka (+2) 552. Šrenk Drago 553. Šrenk Jožefa (+1) 554. Šterbucelj Uroš 555. Šubi Jože (+1) 556. Šubi Stanislav 557. Šunta Milan (+1) 558. Šuštar Franc (+1) 559. Šušter Brina (+1) 560. Tadič Rasima (+1) 561. Tavčar Martin 562. Ta včar Sanda (+1) 563. Tavčar Sebastjan 564. Teršek Zdravko 565. Tomič Mileva 566. Toprek Stoja 567. Tosič Milenka (+1) 568. Tosič Petar 569. Tosič Zvezdana (+1) 570. Trinker Alain 571. Trinker Stanislav 572. Trinker Mojca (+2) 573. Trošt Stanislava 574. Tufekčič Alija 575. Turk Karol 576. Turnšek Dani 577. Tušek Irena 578. Tušek Martin I (+1) 579. Užmah Romana 580. Udovč Mira 581. Ulaga Natalija 582. Uldrijan Nevenka (+1) 583. Uldrijan Tomislav 584. Us Aleksej 585. Vajdič Alojz 586. Vastič Nevenka 587. Vavtar Feliks 588. Va v tar Jožica (+1) 589. Vidmar Zlata 590. Vidrih Melita 591. Vodenik Sanda 592. Vogrinc Darinka 593. Volaj Aleš 594. Volaj Marica 595. Vovčko Ivan 596. Vretič Branko (+1) 597. Vrtačnik Aljoša 598. Vrtačnik Ida (+1) 599. Wolfand Aleš 600. Zajec Simon (+1) 601. Zaletel Frida 602. Zalokar Stanka 603. Zavrl Vera 604. Zelenšek Darja 605. Zgonjanin Nina 606j Zgonjanin Zoran (+2) 607. Zmazek Branko 608. Zore Milena (+1) 609. Zorec Janja 610. Zorec Miroslav 611. Zorenč Srečko (+4) 612. Zorko Edvard 613. Zukič Esad 614. Zukič Namka (+2) 615. Zupan Silvester (+1) 616. Zupanc Samo 617. Zupančič Silva 618. Žagar Ana (+1) 619. Žagar Ivanka (+2) 620. Žagar Viktor 621. Žižek Frančiška 622. Žižek Janez (+1) 623. Žibert Avgust (+1) 624. Žibret Lea 625. Žibret Pavla 625. Žlindra Sabina 626. Klepej Viktorija UPOKOJENCI 1. Abram Marija 2. Babič Marija 3. Bajda Angela 4. Barič Adolf 5. Barič Franc 6. Bec Emiljan 7. Bekavac Marija 8. Belavič Ljudmila 9. Bizjak Jožefa 10. Bizjak Karel 11. Blažko Viktor 12. Blaj Danijela 13. Blatnik Janez 14. Blatnik Vilhelmina 15. Bobek Olga 16. Boh n ec Jera 17. Bočko Franc 18. Bočko Frančiška 19. Brekan Rozalija 20. Breme c Adolf 21. Bremec Alojzij 22. Brečko Milan 23. Brglez Angela 24. Brglez Leopold 25. Bukovšek Daniela 26. Cigelnjak Marija 27. Ciglar Janez 28. Cigole Adolf 29. Crnkovič Milan I 30. Čadež Milan 31. Čakič Ljubo 32. Čepin Franc 33. Čepin Silvestra 34. Čičič Risto 35. Deželak Antonija 36. Debelak Štefanija 37. Delpin Edvard 38. Dolanc Terezija 39. Dolinar Ivan 40. Dornik Štefanija 41. Dovjak Jožefa 42. Dragar Danijel Karol 43. Drame Hilda 44. Drač Mihael 45. Dremel Antonija 46. Dremel Dragotin 47. Drolc Branislava 48. Drolc Franc 49. Duh Kristina 50. Durmiševič Abdulah 51. Dvornik Marija 52. Fabjan Marjana 53. Frankovič A vguštin 54. Gabrič Vida 55. Gnjidič Milan 56. Godicelj Doroteja 57. Godicelj Jožef 58. Godicelj Vinko I. 59. Godlar Albin 60. Goetz Alojzija 61. Goetz Edmund 62. Goetz Jožefa 63. Gorenšek Edvard 64. Gotz Frančiška 65. Gračner Marija 66. Gračner Vera 67. Grili Milena 68. Grohar Ivana 69. Grum Herta 70. Grčar Karl 71. Grčar Ljudmila 72. Haberl Adolf 73. Haberl Cirila 74. Haberl Karolina 75. Halzer Robert 76. Halzer Vera 77. Hercog Viktor 78. Hercog Štefanija 79. Hlastan Leopoldina 80. Hohnjec Blaženka 81. Holešek Frančiška 82. Horjak Doroteja 83. Horvat Marija 84. Hočevar Albina 85. Hočevar Ivan 86. Hribšek Ivan 87. Hribšek Marija 88. Hrnčič Marija 89. Hrup Stanislav 90. Hrup Zdenka 91. Hršak Frida 92. Hudi Viktor 93. Hudina Marija 94. Hudina Rudolf 95. Jamšek Pavlica 96. Jamšek Silvestra 97. Jazbinšek Maksimiljan 98. Jelakovič Ana Zofija 99. Jelakovič Josip 100. Jelenc Pavla 101. Jerič Marija 102. Jerkovič Jakov 103. Jovan Ivan 104. Jovan Mihael 105. Jurak Antonija 106. Kajič Pavlina 107. Kaluder Maksimiljan 108. Kapla Ana 109. Kapla Stanislav 110. Kauzer Aleksander 111. Kavzar Bernarda 112. Kavzar Ivan 113. Kavšek Karl-Jožef 114. Kavšek Nastasija 115. Kekič Ilija 116. Kepa Ivan 117. Kirbiš Kristina 118. Kirhmajer Rudolf 119. Kirn Adolf 120. Kirn Irmina 121. Kirn Lidija 122. Kirn Marija 123. Klajn Jakob 124. Klajn Marija 125. Klanšek Marija 126. Klemen Zoran 127. Klenovšek Alojz 128. Klešnik Zofija 129. Knap Dominik 130. Knez Alojz 131. Knez Ana 132. Knez Ivan 133. Knez Marija 134. Knez Marija 135. Knez Monika Marija 136. Knez Zvonimir 137. Kobal Anton 138. Kobal Ljudmila 139. Kolman Goreč Alojzija 140. Kopušar Drago 141. Koraj Ana 142. Koraj Gabrijel 143. Korbar Stanislav 1. 144. Kordič Šehiza 145. Koritnik Hedvika 146. Koritnik Karel 147. Kos Štefanija 148. Kosec Majda 149. Kosm Gvidon 150. Kovač Ana 151. Kovač Leopold 231. Plazar Vida 152. Košler Robert 232. Podi un še k Adalbert 153. Kralj Anton 233. Podlunšek Ana 154. Kraus Pavla 234. Podmenik Antonija 155. Krašovec Alojz 235. Potušek Valentin 156. Krašovec Ivan 236. Povše Alojz 157. Kreže Martin 237. Pozaršek Amalija 158. Kreže Pavla 238. Počuč Miodrag 159. Kreže Stanislav 239. Prah Ana 160. Krejan Jožef 240. Prah Jožef 161. Krejan Vanda 241. Projič Andrija 162. Križaj Ljudmila 242. Puder Edvard 163. Krpič Marija 243. Pustišek Mihael 164. Krček Marija 244. Pušnik Ana 165. Kuhar Henrik 245. Pušnik Stanislav 166. Kunšek Ladislav 246. Rački Jožef 167. Kurent Vinko 247. Rački Viljem 168. Kvas Ana 248. Ranzinger Ivan I 169. Lanegger Pavla 249. Ranzinger Ivan II 170. Lazar Ivan I 250. Ranzinger Ludvik 171. Laznik Jožef 251. Ranzinger Marija 172. Laznik Stanislav 252. Ravnikar Cvetka 173. Laznik Zofija 253. Režen Jožef 174. Lendero Eva 254. Reberšek Jožef 175. Leskovšek Inge 255. Resman Ingeborg 176. Leskovšek Jože 256. Restar Ivan 177. Leskovšek Stanislav 257. Rižnar Veronika 178. Lipovšek Ivanka 258. Rižner Jera 179. Lorber Marija 259. Robič Novak Justina 180. Lovrič Milena 260. Rodošek Karl 181. Ločičnik Maksimiljan 261. Romih Ljudmila 182. Lukijanovič Jovan 262. Rot Franc 183. Majcen Aleksandra 263. Rot Silva 184. Majcen Ana 264. Roštohar Zofija 185. Majcen Ferdinand 265. Sajevic Ivana 186. Marinkovič Petar I. 266. Salmič Franc 187. Markovič Jožefa 267. Salmič Ivanka 188. Matko Valerija 268. Savič Ljudmila 189. Maurer Ljudmila 269. Savič Momir 190. Maurer Oskar 270. Sedlar Berta 191. Maurer Viljem 271. Seničar Ludovik 192. Maurer Viljem Verner 272. Sihur Erna 193. Mekše Mirko 273. Simerl Marija 194. Meterc Angela 274. Sladič Ana Marija 195. Meterc Ciril 275. Sladič Silvester 196. Mešič Emilija 276. Smode Terezija 197. Mišmaš Gabrijela 277. Sovre Rudolf 198. Mlakar Anton 278. Sticher Robert I 199. Mlakar Jožefa 279 Stoklasa Ivan I 200. Novak Avgust I 280. Stopinšek Franc 201. Novak Ciril 281. Stopinšek Ignac 202. Novak Franc 282. Stopinšek Marjeta 203. Novak Matilda 283. Stradar Alfonza 204. Novak Rozalija 284. Stradar Silva 205. Obermayer Silvestra 285. Strgaršek Anton 206. Odžič Milan 286. Strniša Marijan 207. Odlazek Silva 287. Šerer Marija 208. Ofentavšek Cvijeta 288. Šerer Matija 209. Ojsteršek Stanislava 289. Šmagelj Stanko 210. Omerzi Marija 290. Šmit Anton 211. Orožen Hedvika 291. Šmit Silvestra 212. Ovnik Marija I 292. Šoba Jožef 213. Pajer Marija 293. Špeglič Karol Špeglič Marija Štuklaj Mirko 214. Pasičnjak Helena 294. 215. Pavlič Elf rida 295. 216. Pavlič Marija 296. Šunta Anton 217. Peitl Franc 297. Šunta Terezija 218. Perc Ivana Ljudmila 298. Šuštar Ferdinanda 219. Percelj Adolf 299. Tavčar Ana 220. Perko Lidija 300. Tavčar Ladislav 221. Peršič Jožef 301. Teržan Apolonija 222. Peršič Vida 302. Teržan Ivan 223. Petrič Milena 303. Teržan Marija 224. Petrič Vilijem I. 304. Teršek Ivanka 225. Pižmoht Bojan 305. Teršek Jože 226. Pilih Bernarda 306. Tosič Frančiška 227. Pilih Ema 307. Tosič Jožefa 228. Pilih Vincenc 308. Tosič Ratko 229. Plazar Franc 309. Tramte Katarina 230. Plazar Jernej 310. Trinker Viljem 311. Tušar Jožef 33. Gornik Ladislav 312. Vene Marija 24. Grum Pavlina 313. Verač Anton 25. Grčar Ivana Marija 314. Videnšek Franc 36. Gumzej Mihaela 315. Vidovič Franc 37. Hauptman Angela 316. Vintar Alojz 38. Hočevar Jože 317. Vintar Silva 39. Hren Martina 318. Volaj Franc 40. Hribšek Metka 319. Voršič Viljem 41. Hršak Ivan 320. Vovk E ri h 42. Hudi Stanislava 321. Vovčko Pavla Vida 43. Ivankovič Andjelka 322. Vretič Ivan 44. Janžekovič Anton 323. Vretič Milena 45. Jonke Alojzija 324. Vretič Stanislava 46. Kaiser Emilija 325. Vrečar Alojzija 47. Kaluder Bojan 326. Vrtačnik Marija 48. Karabegovič Zdenka 327. Weber Anton 49. Kavzar Janez 328. Weber Franjo 50. Kekič Bojan 329. Weber Marija 51. Kepa Simona 330. Wohlfond Viktor 52. Kepa Terezija 331. Wolf Jožef 53. Keser Radojka 332. Wolf Jožefa 54. Kirhmajer Milena 333. Wolf and Frančiška 55. Klemen Zoran 334. Zagorc Romana 56. Knez Jakob 335. Zalaznik Jernej 57. Kolman Anton 336. Zalaznik Terezija 58. Korbar Albina 337. Zavrl Anton 59. Koritnik Alojz 338. Zidanšek Marija 60. Koritnik Bojan 339. Zmazek Justina 61. Korošec Mirko 340. Zmazek Stanislava 62. Kosec Alojzij 341. Zore Jožefa 63. Kosec Viktor 342. Zorec Ljudmila 64. Kosm Marija 343. Zorec Miroslav 65. Kovač Mirko 344. Zupan Rudolf 66. Kovač Olga 345. Zupanc Franc 67. Kozole Dragotin 346. Zupanc Janez 68. Krajšek Marija 347. Zupanc Viljem 69. Krašovec Cirila 348. Zver Helena 70. Kreže Ivan 349. Žagar Anton 71. Kuhar Katarina 350. Žagar Viktorija 72. Kuhar Radislava 351. Žlindra Frančiška 73. Kunšek Antonija 352. Žnidar Ljudmila 74. Lazar Ivan II 353. Jeran Ignac 75. Lazar Marija 76. Lazar Marija 77. Lendero Ljudmila 78. Leskovšek Vera BIVŠI ZAPOSLENI 79. Majcen Franc 80. Majcen Hermina i. Adžaga Stana 81. Marinko Sonja 2. Alfirev Rudolf 82. Marjanovič Enisa 3. Avflič Ana 83. Marolt Jožefa 4. Bagara Milan I 84. Matko Ivan 5. Bajda Vika 85. Maurer Alojz 6. Bandur Anita 86. Maurer Vili 7. Barič Astrida 87. Milič Zlatko 8. Benčina Angela 88. Ocepek Štefanija 9. Bečirovič Šehzada 89. Orožen Andrej 10. Bizjak Karla 90. Pietl Irena 11. Blaj Justina 91. Pietl Rihard-Helmut 12. Bratec Majda 92. Pepelnjak Anica 13. Brečko Anton 93. Perc Karol 14. Brečko Štefanija 94. Percelj Hermina 15. Brčina Marica 95. Peršič Peter 16. Centrih Silva 96. Pestotnik Jožica 17. Cigelnjak Ernestina 97. Petrič Apolonija 18. Crnkovič Jožef 98. Pikelj Jože 19. Čudovan Zlatko 99. Podlesnik Ivan 20. Džaferi Fahra 100. Podlunšek Friderika 21. Džamastagič Mirjana 101 '. Polzenik Andreja 22. Debeljak Irmina 102. Potoči n Gizela 23. Delpin Olga 103. Predovnik Franc 24. Doberšek Anica 104. Presker Dagobert 25. Dobrina Marija 105. Projič Andrej 26. Dremšak Danica 106. Rački Jožefa 27. Ferme Stanislava 107. Rakovič Jožica 28. Gabrič Alojz 108. Rakovič Marija 29. Gabrič Metka 109. Ramič Vahid 30. Glavač Božidar 110. Restar Miroslav 31. Godicelj Martina 111. Rižner Darino 32. Godlar Marija 112. Rižner Kosm Jasna 113. Seničar Frančiška 114. Sihur Erno 115. Simonič Anton 116. Skobe Alojzija 117. Skočir Nikolaj 118. Smešnik Jože 119. Smodič Bojan 120. Sticher Vekoslava 121. Stoklasa Ana 122. Stoklasa Ivan II 123. Stoklasa Nevenka 124. Stopinšek Andreja 125. Stopinšek Štefanija 126. Strgaršek Bojan 127. Strniša Marjan II 128. Strniša Viljem 129. Šinkovec Milena 130. Škoberne Valburga 131. Šmagelj Justina 132. Šmagelj Lidija 133. Šoba Sonja 134. Šoba Viktor 135. Špeglič Dušanka 136. Spitaler Emil 137. Štuklaj Ivana 138. Šuljagič Branka 139. Šurina Janez 140. Šušter Ivan 141. Teršek Pavla 142. Tomažič Ema 143. Trotovšek Marija 144. Velej Bojan 145. Vengust Anton 146. VeračUroš 147. Videnšek Hilda 148. Vintar Dušan 149. Vodenik Terezija 150. Voršič Terezija 151. Vovčko Neli 152. Vrbnik Matej 153. Weber Jožefa 154. Wohlfand Viktor 155. Wohlfond Katina Gabriela 156. Žagar Rajko 157. Žagar Vojka 158. Žibret Ida 159. Žlindra Ferdinand 160. Jeran Kristina 161. Zorko Radoš Legenda: številka v oklepaju pomeni število vloženih certifikatov za družinske člane. KORENINE STEKLARNE HRASTNIK Sanacija izgube, prevlada embalažnega programa Obdobje 1973-1983 Povpraševanje po izdelkih Steklarne Hrastnik je bilo v porastu, in to naj bi bila podlaga novim tržnim naložbam, predvsem za jugoslovansko tržišče. Izkazalo se je, da tržne ugotovitve niso vzržale, in tako je največja programska postavka - proizvodnja kelihov - pomenila udarec v prazno. Programska in tržna usmeritev MNOŽIČNI PROGRAM EMBALAŽNEGA STEKLA Ta spodrsljaj pomeni v programs-ko-tržni politiki Steklarne prvo veliko povojno napako in je povzročil pretres v podjetju in v Hrastniku samem. Vsi učinki naložb v embalažnem programu in v razsvetljavi niso mogli amortizirati izgube, predvsem pa je imelo to za posledico zelo negativen psihološki efekt zgrešenega programsko-tržnega pristopa. Sanacija razmer z novimi naložbami je še povečala masovni program embalaže, v programu je zdaj tudi stiskani embalažni asorti- man, ki tako zavzame prvo mesto v realizaciji steklarne. Seveda gre to tudi in morda predvsem na račun domače cene ter monopolne situacije Steklarne Hrastnik v jugoslovanskem prostoru. Razsvetljavni program pa se medtem otepa s problemom podcenjene valute ob večinskem izvozu, upadanjem v sami proizvodnji (osip steklarjev, padanje kvalitete). Steklarna tu ni razčistila programskih usmeritev. Devize od izvoza je potrebovala, ni pa zmogla narediti bistvenih premikov v konceptu razvoja ročne proizvodnje. Odprto je ostalo tudi vprašanje finalizacije svetil. Še en moment je nastopil konec sedemdesetih let, in sicer poslovna skupnost Hrastnik - Jugometal (Steklarna, Tovarna kemičnih izdelkov, Sijaj in Jugometal iz Be- ograda). Končni rezultat: veliko izgubljene energije in nobenega rezultata. Umetna politična tvorba namreč ni izražala interesov proizvajalcev iz Hrastnika. Tehnologija in procesi INICIATIVA NA AVTOMATIZACIJI V tem obdobju ni več nobena skrivnost, da je iniciativa na strani avtomatizacije proizvodnje in procesov. Nekdanji pomen steklarja je megleno razviden v nekaterih segmentih ročne proizvodnje. Prisotna so celo razmišljanja o skorajšnji avtomatizaciji večine steklarskih izdelovalnih tehnik, ob tem pa je zanemarjen pomemben segment negovanja tipične ročne proizvodnje, kar bi bila prednost v primerjavi z zahodnimi proizvajalci steklenih izdelkov. Tako tehnologija ročne in polavtomatske predelave stekla (izjema je postavitev moderne elek-tropeči za opal) deloma nazaduje. V primerjavi s šestdesetimi leti je očiten zaostanek, takratne lajke npr. niso doživele nobenega razvo- Proizvodnja kelihov - spodrsljaj v programsko-tržni politiki Steklarne Hrastnik (obdobje 1973-1983) Njeno veličanstvo - penicilinka, najbolje prodajani izdelek v obdobju 1973-1992 ja. Na drugi strani pa v tovarno vstopa elektronika, uvajajo najmodernejšo svetovno tehnologijo (tro-kapeljsko elektronsko IS proizvodno linijo - 1978), tudi v izdelavi orodja so veliki premiki (nabava sodobne opreme), zelo pomembna je odločitev za priključitev steklarne na zemeljski plin (realizirano leta 1980). Tudi namizni program (stiskani in pihani izdelki) je z avtomatizacijo tehnološkega procesa bistveno osiromašen - v velikih količinah je namenjen za embalažo izdelkom prehrambene industrije. Nova tehnologija, ponovno odprta pot v izvoz Obdobje 1983-1988 Sodelovanje s firmo SAIVO iz Firenz (1984) - osvojena nova tehnologija, izboljšana kakovost stekla, prehod v višji cenovni razred. ZANIMALO VAS BO Propadel poskus vrinjenega vodenja tržne politike od zunaj (Poslovna skupnost Hrastnik - Jugometal) je Steklarno utrdil v lastni tržni angažiranosti. Programsko-tržne usmeritve OBUJEN NAMIZNI PROGRAM V tem kontekstu je prevzela pobudo za združitev tržnih programov z največjim izdelovalcem svetil v državi, s Sijajem iz Hrastnika. Vendar je štiri leta trajajoča združitev (1984 do 1988) bila preveč politično in samoupravljalsko občutljiva, premalo pa podjetniško in tržno artikulirana. Po štirih letih se je končala brez rezultatov, če seveda odštejemo začetek nastopanja Steklarne Hrastnik na sejmu v Hannovru (1986), ki ga je pospešila omenjena združitev. Nadvse po- memben rezultat je dalo Steklarni začeto sodelovanje v namiznem programu s firmo SAIVO iz Firenc (1984), torej osvajanje ideje prehoda v višji cenovni razred vključno s tehnološkim procesom. Daljnosežna odločitev, ki je ob zlomu jugotr-gov morda predstavljala nit preživetja. Vsekakor pa so rezultati sodelovanja namiznemu programu ponovno odprli pot v izvoz. Tehnologija in procesi OBRAT H-28 Najpomembnejša sprememba v tem kratkem obdobju je osvajanje zahtevne tehnologije evropskega nivoja v obratu H-28, pred tem pa je Steklarna dokončno odmislila linijo za kelihe (instalirana leta 1975) in jo zamenjala za drugo, produktivnejšo. Ta pa zaradi nedorečenosti poslovne politike Steklarne ni bila instalirana. Verjetno vas bo ponovno zanimal podatek o kadrovskih spremembah v preteklem mesecu. Za osvežitev spomina pa naj navedem, da smo mesec oktober 1994 zaključili s 916 zaposlenimi delavci in od tega je bilo 422 žensk in 494 moških (med njimi pa je bil 1 pripravnik in 19 delavcev sprejetih za določen čas). Spremembe pa so tudi tokrat. V MESECU NOVEMBRU 1994 smo na novo zaposlili 8 delavcev in sicer: Vlado Kurnik, Igor Pikelj. Damjan Pirnat - vsi trije so na delovnem mestu ročnega pihalca - krogličar-ja, Marko Ojsteršek - ročni pihalec 3 in Darko Slapar - nabiralec 3 -vseh pet omenjenih je prišlo iz TO. Gregor Jelenko - instrumentarec, Uroš Zagorc - strojni tehnik in Tomaž Žagar I - ključavničar - vsi trije pa so sprejeti kot pripravniki za določen čas 6 mesecev. Delovno razmerje pa je prekinilo 7 delavcev in sicer: SPORAZUMNE PREKINITVE (1 delavec): Sandi Kajič - operater na šrunfirni liniji IZKLJUČENI (1 delavka); Andreja Kobal - samostojni komercialist UPOKOJENI (3 delavci): Marjetka Stopinšek in Šehiza Kordič sta bili invalidsko upokojeni. Marija Knez pa starostno, vse tri so bile zaposlene kot pregledalke stekla v invalidski delavnici. Tako smo konec meseca novembra 1994 imeli 917 zaposlenih delavcev in od tega je bilo 415 žensk in 502 moška (med vsemi zaposlenimi pa je še vedno 19 delavcev sprejetih za določen čas in 3 pripravniki). PRIRASTEK V DRUŽINI pa so dobili: V družinski krog pa so prinesli veselje naslednji novorojenčki in sicer se je hčerka Natalija rodila našima delavcema Majdi in Dušanu Selinšku, Franciju Rot in ženi Lidiji pa Nika, sina Domena pa sta povila mamica Loti Sihur in Jasmin Zukič, Bojanu Kudru pa je žena Marija rodila sina Petra. POROČILI SO SE: Za novo življenjsko pot se v tem predprazničnem mesecu ni nihče odločil. Kadrovska služba: Slavi Brajer Kreiranje svetil s stekleno komponento (na fotografiji družina svetil oblikovalcev M. Tausela in S. Marcena, kije predstavljala design svetil iz Jugoslavije na razstavi »Design in Europa« v Stuttgartu 1988) bila osnova združitvi Steklarne Hrastnik in Sijaja. stran 9 S ,'T Nagradna križanka "itf1 Mr- like in gTBjlAR>j MODEL ZA OBLEKO VDOLBINICA ZA RAZSVETLJAVO TV REALIZATOR VODNIK GOSTA BOMBAŽNA TKANINA MISEL, BISTVO DOJETJA PREDMETA U« RUTENU OTOK PRED ZADROM BELGIJSKO ZDRAVI- LIŠČE tipalni ORGAN POLŽEV IZDAJALEC, JUDEŽ ČEVLJARSKA NAVOZA, NAK0LENEK -VELIKA ŽILA ODVODNICA Vesele prazr FRANCOSKI SLIKAR (YVES) VEŠČINA PRI PREPIRANJU SREČNO NOVO LETO 1995 # & # - # M # ŽITNA BOLEZEN POTOVALNI NAČRT ► ► LADJA ZA TEKOČA GORIVA jjm PREDST0J NIK SAMOSTANA SANI -TETNI MATERIAL DELOVNI SESTANEK JEZERO V AMERIKI ▼ SLO. OPERNI PEVEC BAR0NIK AMERIŠKI PREDSEDNIK (WILLIAM HOWARD, 1857-19)0 ) LITVANSKO ZDRAVILIŠČE OB BALTIKU CINKOVA SVETLICA BRITANSKI ATLET (STEVE) ODRSKA PLESALKA MESTO V ITALIJI REKA V GANI ODDELEK V VAGONU ZGODOVINSKO MESTO V GRČIJI MRTVAŠKI ODER RUSKI PISATELJ (ALEKSANDER) „RIMSKI U-ČENJAK IN DRŽAVNIK EDVARD GRIEG IVAN TAVČAR MUSLIMANSKI MENIH, DERVIŠ AVTOR: KARLI DREMEL PRVI RIMSKI 2AL0INIK EGIPT. VAS PRI ALEKSANDRIJI — ODPADNIK, IZDAJALEC DREVORED NARAVA V7H0DN0 AZIJSKA UTEŽNA MERA JELEN FR. SKLADATELJ (EDOUARD) FOSFOR GRŠKI PISATELJ TRAGEDIJ POET MESTO NA SICILIJI STEKLARNA U"J AM. FILM. IGRALEC (ALAN ) PRITOK SAVE PRI SEVNICI GRŠKI SLIKAR SL0.ZO0F1- ZIOLOG (IVAN) SKRB HIMALAJSKA KOZA SLOVENSKI IGRALEC (BORIS) NADUHA BOGOVI L0UBE7NI, KRILATI DEČKI IGOR BERGANT VODNI HLAPI SlTNEZ. GODRNJAČ GUSTAV IPAVEC DIVJA MAČKA STANE KREGAR RIMSKA BOGINJA JEZE POVRT- NINA NEMŠKI PESNIK CANETTI ARGON ŠKOTSKI NOBELOVEC (JOHN BOYD) I7R.IT KUPČEK ZEMLJE PEVEC SMOLAR JE7, NASIP IT. FILM. KOMIK KAREL GOTT LILI NOVY IZTOK MLAKAR FINSKO JEZERO ATLETSKI REKVIZIT SVETO -PISEMSKI VELIKI LOVEC NATRIJ TVOREC SIKHIZMA (GURU) POROK GLAVNO MESTO SREDNJEGA EGIPTA Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 6.500,00 tolarjev, in sicer: 1. nagrada 2.000 tolarjev, 2. nagrada 1.500 tolarjev, tri nagrade po 1.000 tolarjev. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK, do 10. 01. 1995. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 10-11/1994 smo dobili 48 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada (2.000 tolarjev): Poslek Anica 2. nagrada (1.500 tolarjev); Medved Karli, ml. Nagrade po 1.000 tolarjev prejmejo: Kirn Irena, upok., Rot Franc ml., Kaluder Milan, upok. Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: Kun, alge, aroma, naše, Taal, Moder, steklarne, Adana, O.L., istem, Amat, I.K., Elsa, Ocena, ikebana, Mats, neri-nea, Trajan, ahat, vitra, Krk, N.N., Cene, arn, Adams, aliiranec, lak, A.T., gimkana, posevek, go, Alois, radon, terarij, Ti, trepak, Pasadena, okapki, Emona, etanol, Naksos, lapor, Loreto. (K. D.) 71 STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen. Vili Petrič in Alojz Šmagelj. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 42 006. Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. L 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.