Posamezne številke: Navadne Din -"/5» ob nedeljah Din V .
.TABOR* i*b»i* v»ak dan, raiven nedelie in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dno ter stane mesečno po pošti D 10-—, za inozemstvo 6 18’ -.dostavljen na dom
D XI*—» »a izkaznice u 1U'—*
iascrati po dogovoru.
Naroča se pri upravi .TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev. ».
Poštnina plažanaVgototflni cena aanasstje siev. is para
TABOR
Posamezne števHket
Navadne Din ob nedeljah Dm
UREDNIŠTVO *e naboj« v M«j4> bom, Jurčičev« uL št. 4, I. nad« stropje. Telefon inferurb- št. 27<L UPRAVA «e nahaja v Jurčičevi ulici št- 4, pritličje, desno. Telo« foo at> 21.^ — SPIS poštaočeknvai racua štev, 11.787.
Na naročila brez denarja se m ocira. —• Rokopisi Se uc vračajoč
Naslov
?it. Knjižnica lic^ Ljubijat
20. novembra 1924.
Leto: V. — Številka: 266,
Maribor, četrtek
a SEJA OBLASTNEGA ODBORA IBS ZA MARIBORSKO OBLAST, pomnožena z delegati krajevnih organizacij iz cele oblasti ter z delegati s rezki h organizacij Brežice—Sevnica—Laško, se vrši V nedeljo 23. nov. ob A 11. uri d o p. v mali dvorani Narodnega doma. Prisostvoval bo dr.
Žerjav.
Enotna ¥©liOra front®
i§^ isa^italcewB
Sporazum velja za vso državo. — V Srbiji nastopijo samostojni demokratt posebej.
BEOGRAD, 19- novembra. Danes dopoldne io bila v vladnem predsedstvu seja vodilnih politikov radikalne ■stranke. Predsedoval je Pašič, novzoei pa so bili: Ljuba Jovanovič, THJkovie, Gjuri-eid in' Miletič. Konferenca je trajala dobro uro. Nato so sestali ministri Pasic, Jovanovič, Trifkovič, Pribičovie in dr. Žerjav. Razpravljali so o skupnem! nastopu v volilnem boiju.
Sprejet je bil definitiven sklep: Radikalna stranka in samostojni demokrati nastopijo v vsej državi enotno in posta
vijo skupne kandidatne listo. Samo v Srbiji bo Pribičevič nastopil z luštnimi kandidati.
Po teni sestanku se 'Je razposlala vsem oblastnim organizacijam radikalne in samo sloju o-denroik ratsko stranke okro žuica, v kateri se jim naznanja sklenjeni sporazum. Oblastne organizacijo morajo tekom a dni sporočiti rezultate medsebojnega lokalnega sporazuma. : c pa so v posameznih volilnih okrožjih ne bi mogli sporazumeti, ho o volilni kooperaciji odločil ministrski komite.
Rekonstrokdia vlad®
Dr.
Šurmin in Drinkovič — ministrska
Na d a pat
. BEOGRAD, 19- novembra. A a n,ii seji je'ministrski svet razpravljal o rekoms tmkca ji ’ vi ade. N aij res n ??, s i K a nu i -da*t za ministra soeialnc politike ..e V c-1 ja Popovič. Vprašanje vstopa - dr. Šurmiina in dr. Dr in kovica v vlado še ni rešeno, ker stavita posebne pogoje, ki se tičejo uprave na Hrvaškem.
' '	-	"Palic
kandidata? — Dr. Žerjav v avdijenci
sprejel deputacijo sremskih radikalov, ki so ga prosili, da naj bo nosilec njiho ve liste. Teij želji Pa Pušic najbrž© ne bo ustregel, ker je glavni volilni odbor HRSS prav ob tem. času sklenil, da bo v Mitroviči in v IlčiLu kandidiral bivši minister J a n j i č-
Popoldne'bo sprejet v avdijenco na dvoru minister dr, Ž e r j a v.
Po seji ministrskega sveta je Pasic dvoru minister dr. z, er j a v.
Eksodus epszidSfi snu Sc&koElovaSkotR?
Pr©d ^©S®Ess®cn fašizma.
Proračunska razprava. —Skupen nastop Nemcev vseh strank, Madžarov in
*	.	.,1	r\J	____1:4  < -»Ji	unTii	,i*ic4*ivlRiu,*P\V
vaških klerikalcev. — Odpustitev PRAGA, 18. novembra. Sklep nemških strank, da sc absentirajo od proračunske razprave, jc izzval v javnosti veliko senzacijo Jutri bodo poslanci posameznih strank dali v parlamentu tozadevne izjave.. Potrjuje se tudi vest, 'da bodo odidi iz parlamenta madžarski poslanci. V poznih večernih urah so je odločila za ifco demonstracijo tudi Hlinkova slovaška stranka. Po izjavah voditeljev strank bo skoraj vsa opozicija izvzemši komuniste, in manjšo skupine zapustila parlament.
PRAGA, 18. novembra. Danes so jc začela v poslanski zbornici proračunska
 ________ ______ ___	_	..	...	lo-
državnih nastavljene«v. debata. V vprašanju državnih uradnikov j© izjavil generalni proračunski poročevalec, da ho treba v nekaj letih odpustiti iz državne službe.okoli. 130.000 državnih nastavi jenecv, med temi 40—50 tisoč že tekom prihodnjega leta. Nato so posl. Čeh (nemški socialni demokrat), Krepek (voditelj nemške kmečke zveze) in1 Lcdgeman. (nemški nacionalno) protestirali zoper postopanje proti manjšinam, zoper zlorabo nacionalizacije in ■agrarne, reforme itd. Končno so. izjavili, da se v protest zoper tako postopanje vladne koalicije ne bodo. udeleževali proračunske debate. ■
Italijanski fašizem je nastal pod pritiskom dveh dejstev: 1. Naraščanje komunizma v Italiji je vzbudilo strah pred revolucijo. Prav tisti čas so bili vtisi o grozotah ruske boljševiške revolucije še zelo sveži. 2. Vojne in povojne razmere so' zanesle v vse italijansko javno življenje desorientacijo, ki se je očitovala v silni razcepljenosti, političnih sil, od katere je imelo državno in narodno življenje neprecenljivo moralno in gmotno škodo.
V času povojne psihoze je izvrstni organizator Mussolini izkoristil dobre in slabe strani italijanskega mentaliteta in naslonjen na tradicijonalni italijanski nacionalizem omamil duhove z idealom nove Italije. Zamenjal je posledico z vzroki, posplošil napake Irmokracije in parlamentarizma na vas. sistemi povzel iz zgodovine nekoliko meglenih vzorov in iz nietzschejanske filozofije peščico idej, zvaril vse to v vročem kotlu .italijanskega temperamenta, pod: katerim so še gorele vojno strasti. Tako jc nastala juha fašistovske ideologije, ki je bila sicer zelo vroča, toda za načelno jasne in uravnotežene ljudi neprebavljiva. Vsi ti momenti, ki so se jim pridružili še na pr. brutalno nasilje, politična debata z revolverji, korupcija in denarna podpora težke italijanske industrije zaeno s splošno želijo po reakciji, so prinesli fašizmu trenutno zmago. Toda če preberemo Mussolinijeve govore pred dvema letoma in današnje — kakšen razloček! Mussolini je sam uvidel, da fašizem! ne more odrešiti niti Italije, kaj šele vsega sveta, kot je nekoč oznanjal v svoji fra-zerski ,gorečnosti. Kakor so se iztreznili meščanski, in proletarski politiki, kakor so ponehali strahovi pred reprizo ruske revolucije v Italiji, tako se je tudi fašizem začel razkrajati v svoje sestavine. Zadnji meseci so polni, skorajda, dramatične borbe, da fašizem reši samega sebe. Toda vc.s trud je zaman. Vedno več jih je, ki zapuščajo'Mussolinija in vedno bolj je Mussolini nezvest — samemu sebi. Če danes govori, o diktaturi, se mu vidi, da ne verjame vanjo; vero v nasilje je že zdavnaj pokopal in jo nadomestili. z demokratičnimi pojmi o zakonito-
Volilna samozavest radičevcev in n ji ho-Ve zveze. — Tudi dr. Korošcu bodo odjedali mandate.
BEOGRAD, 19. novembra. Dr. Maček je v današnji »Politiki« razložil volilne račune HRSS. Izdavil je med drugim, da strank a ne bo postavila lastnih knn-dida-tur v Črni gori in v Macedoniji, kor noče škodovati svojini zaveznikom. kamina pa' s: velikimi uspehi v Bosni m Hercegovini, kjer bo sodelovala tudi z Muslimani in v Vojvodini, kjer bo naestepiln prve. Na Hrvatskem in' v Slavoniji Im svoje pozicije prav gotovo ohranila, ce ne ze ojačila. Tudi v Sloveniji upa’dobiti vec mandatov.
Povsod italijanska prepotcnca. -- Zopet brezuspešna pogajanja z Italijani. BEOGRAD, 19. nov. Jiigoslov.-itali-janska pogajanja v Rimu glede zamenjavo avstrijskih kron v bivši III. zoni, ki jo je svojo dni okupirala Italija, so obtičala na mrtvi točki. Italija je tudi tu stavila take zahteve, na. j*i 1, ni jnogm naša delegacija pod nobenim. pogojem :spreieti, zlasti kar se tiče koncesij firme »Banca disconto dalmatina«. Splošno mislijo, da bodo pogajanja prihodnje dni Prekinjena. Če bi naša delegacija sprejela italijanske zahteve, n■ bn nusi državljani oškodovani za težke milijone.
Iz opere v tiskarno.
BEOGRAD, 19. c dve mb ra. Bivši prvi kapelnik državne opere v Beogradu St. Sinički je bil imenovan za ravnatelja drAavuft nJ-iirm>.
sti in enakopravnosti pred zakoni. Danes' se Mussolini dobro zaveda, da je parlar meiit neka j več%ot igračka v rokah demagogije in da ima Italija patriote tudi izven vrst črnosrajčnikov. Fašizem je sedaj še samo jez proti revolučuemu hudourniku; ker pa sc ta hudournik ne samo pomirjuje, ampak celo sušj v svojih ozkih koritih, bo kmalu tudi jez odveč. Italija se bo že v bližnjem času vrnila k politiki demokracije in svobodnega parlamentarizma. Mogoče je sicer, da bo skušal Mussolini, še enkrat zbrati vso moč in razpihati še slednje iskre pod kotlom; ki se jc v njem' zvarila nopre-bavljiva juha fašizma, toda bodočnost ima samo sedanja opozicija. Že je slišati, da se znani Giolitti resno priprav-^ lljia, da postane Mussolinijev naslednik.
Danes bi bilo odveč dokazovati, da fot* šizem ni imel trajnega uspeha niti v političnem, kaj šele v gospodarskem in socialnem življenju. Preprečil je sicer marši kako zlo, zato pa. je tudi. storil veliko zla. Nadeje, da si bodo ostali narodi vzeli italijanski fašizem za. vzgled, so še izjalovile. Španska diktatura gr© h koncu in Primo de Rivera se skoraj že sraniuje naslova »diktator«. Poučeni o-pazovalci trde, da bodo tudi nemški fašisti poraženi. Tako kot je bil boljševizem samo izraz vojne in povojne psihoze in' zdaj celo v Rusiji prehaja, v mirne, kompromisne oblike, tako bo tudi' desničarska skrajnost splahnela o-zdravi j a.joči h žarkih splošne normalizacije. Nemara, sta bili obe skrajnosti potrebni — zaito< pa se morata umakniti mirnejšim oblikam; ko pride čas za nlje. Napačna jc tudi tolažba z angleškimi volitvami. Angleški konzervatizem in laši-, zem nimata, toliko skupnega, da bi zrna-1 ga v Angliji ojačila pozicijo Mussolinija v Italiji. Konzervativen so dobri parlamentarci in politiki čisto angleškega! tipa. Anglija pač hoče in mora, hiti kritična, in oprezna v sprejemanju novih! doktrin in družabnih preosnov, nikdar pa ne bo hotela zavrti koles splošnega napredka in obrniti voza, državnega življenja na srednjeveški tir, kakor je hotel še nedavno fašizem, :	„	v	mA'
formalno ukinjen je zveze
MED SRBIJO IN ORGIJO.
ATENE, 19. novembra. Ker so sc v listih pojavile protislovno vesti o zvezi med Grčijo in Jugoslavijo,,jo grška vlada izdala službeni komunike, v katerem pravi, da je zveza meil Srbijo in Grčijo, ki jo bila sklenjena jrogodbeno' dne 19. maija 191 J, vsled izjave poslanika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izgubila veljavo. Vladi obeh držav pa sla hkrati izrekli željo, da naj bi se zveza .med Gčrijo in kraljevino SH,S obnovila na novi podlagi in z novo pogodbo. Pogajanja o tem bedo napovedana; za poznejšo dobo. Odnosi med obema, državama bodo ostali slej ko prej trdni in prijateljski.
Nemčija muli polne olajšave iiiozcmeeip
BERLIN, 19. novembra. »BerlinorTa-geblatt« poroča, da zunanji urad pripravlja preosnovo predpisov o potniškem prometu iz inozemstva. Po novi odredbi bodo znižano tudi pristojbine za dovoljenje bivanja v Nemčiji. Posebne olajšave bodo dovoljene oni tu državam, V katerih bivajo nemške manjšine.
Borsa.
ČUKIH, 19. nov. (Izv.) SkVpni tečaji. Pariz 27.22, Beograd 7.3250 London^ 24.04, Praga 15.45, Milan 22,45, Nevvyork 5.18, Dunaj 0.0073.
ZAGREB, 19. nov. Pariz 362.5—B(57.5, Švica 13.30—13.40, London 318.83—321.85, Dunaj 0.0965—0.0968, Praga 204.70-207.77, JHttaa 297.90—34)0,90. Newy.ork
in p@ svetu.'
— O železniški nesreči na Pragerskem
še poročajo naknadno, da miaterijalua škoda ni bila tako visoka kot se je zdelo v prvem hipu. Tudi ni nobenih človeških žrtev. Konjski gonjač, ki smo o •ujemi poročali, da ga pogrešajo, si je samo zlomil roko. Tudi jc poginil samo en konj.
— Nov kancler v Avstriji. Naslednik dr. Seipla, ki se jc — kot smo sporočili včeraj — trajno odpovedal mestu zveznega kanclerja, bo krščanski sociale-c dr. Rarnek. Zunanje zadeve bo najbrže vodil dr. Malaja, finančni minister pa bo dr. Ahrcr. Pričakovati jo, da bo kriza rešena v četrtek ali najpozneje v petek.
— Nemci zapustijo eeškcslov. parlament? Iz Prage javljati o, da so Nemci pripravili novo demonstracijo proti češkoslovaški vladi. Povodom proračunske debato nameravajo vse nemške stranke korporativno zapustiti parlament. Tudi nemški socialni demokrati so šli nacionalcem na limanice. Po nekaterih vesteh se bodo Nemcem pridružili tudi madžarski poslanci.
— Vječni ženski problem. Kako ču o-držati svoju ljepobu? 'Svaki odgovor na to pitanje našim damama dobro je do-šao, ali pravo rješenjo je svakeme pri ruci: na j veča pažmja treba da se posvje-ti higijenskoj njezi tijela. — »Lisoform« ko ji ti jelo stalno osvježuje i dirži ga čistim, ne smijc manjkati u kupaoni moderne žene. — Ropanje, pranje, dnevna intimna toaleta, liječenjc rana, pa čuki čiščenje stana, s ve se to danas ne nrožo bez »Lisoforma« ni zaonisliti. Glavna se odlika toga proizvoda haiprama drugim preparatima sr^foji u tome, Sto jo on pored svojcg potpuucg desinficiranja potpuno neškodljiv.
Mariborske vesti.
Maribor, 19. novembra 19!4.
m Državni praznik dne 1. decembra.
Na razna vprašanja glede državnega praznika dne l. decembra opozarja mo na ministrsko odredbo z dne 28. jan. 1934,ki! določa, da morajo biti na državni praznik vse delavnice zaprte. Ker je 1. dec. . zakonito določeni državni praznik, velja ta določba seveda tudi za ta Jan.
m Kaj je s potrditvo mariborskega župana? Po mestu se zopet Širi;io_ fantastične govorice. Demokrati hočejo preprečiti potrditev župan a dr. Leskovarja in hočejo driseči, da bi bil potrjen samo podžupan dr. Lipold. Te govorice širijo! seveda znani »prijatelji-' demokratov, med slednjimi pa se celo najdejo ljndlje, ki takim otročarijam' nasedajo. Na drugi strani pa »Straža« zopet natveza svojim! čitatelje.m drugo neumnost, da bi imel predložiti novega župana v potrjeni© g. Gijar in vprašuje uprav naivno, če bo to tudi storil. Da se napravi konec tem! in enakim bedastim govoricami in na-lAigavan jem, ugotovimo, da je veliko županstvo takoj po poteku prizivnega roka predložilo izvolitev novega župana v, petr jenje in da se ni storil proti potrditvi niti en korak od strani demokratske stranke, ki se lojalno in pošteno drži za občinske volitve sklenjenega sporazuma, m Pribičevič, »Straža« in mariborski pijanci. Zadnja »Straža« je obelodanila notico; »Pribičevičeve policijske metode v mariborski praksi«. Tz navadne poulične komedije z nekim pijancem je »Straža« napravila policijsko batin jan je in. malo da ni zapisala: Sam liibičevič j© odredil, da so 'v kulturneni Mariboru pretepa, pijance, ki razgrajajo po me*
■ slu. Takih neokusnosti ne bomo zavra*
Nova
Napolitanke
Adria narezki
Keksi
Bonboni
Čokolada
Malinovec
Napolitanke
Adria narezki
Keksi
Bonboni
Čokolada
Malinovec
J OBRN
čali, ker jih pobija že zdrava. pamet. — Glede »batinjanja« smo' se informirali na pristojnem mestu in izvedeli, da se je dogodek, ki mu je dala »Straža« čisto odtisno politično ost, zgodil taiko-le: Delavec, n e kmet Anton Lovše, ki biva na Koroški cesti 126 se jo vračal dne 15. tm, okoli 15. ure v spremstvu svoije žene iz krčme. Ni bil samo vinjen, temveč prav »pošteno« pijan. Ko je šel mimo stražnice, je zabrusil stražniku nesramno žaljivko, se opotekel in padel. Stražnik mu je celo priskočil na pomoč, toda pijani Lovšo ga je prijel za piščalkin’ trak in mm še raztrgal kos bluze. Ker se Lovše ni hotel pomiriti in je še vedno žalil varnostne organe, je prišel še en stražnik in oba sta hotela spraviti Lovšeta v policijsko stražnico. Tako je prišlo do rii-vanja z Lovšetom in ženo. Uvedena je stroga preiskava, ali je stražnik res batina! Lovšeta in njegovo., ženo.	C'.o	bo
preiskava dokazala, da jo stražnik postopal proti predpisom, se takointako ne bo mogel izogniti posledicam. Neverjetno Pa jo, da bi imenovani mož šel popolnoma mirno mimo stražnika in da bi le-ta brez vsakega povoda občuti' potrebo, da mimoigreclcčega pijanca proti predpisom »batina« in mu trga obleko. Doslej ježe bilo aretiranih veliko pijancev, pa fcati-nijanja ni bilo. Tudi odslej ga ne bo, da-si bodo pijanci v »Straži n ih« očeh več vredni nego, čuvaji reda in varnosti, ki .bi se menda morali še pokloniti, če gre mimo vinjen »kmet« in zavpije: »Lis me v ...., policaj!«
m Der »deutsche Klub« JugosIawions. Pod tem naslovnimi prinaša zadnja Gra-zcr Sportzeitung značilen slavospev tukajšnji Sportvereinigung »Rapid« z ozirom na zadnje športne uspehe ve nemške organizacije. Članek govori o neki triletni krizi »Rapida«, katere kosec opisuje na sledeči način: Mit dem I3e\vuBt-sein Deutsche zu sein, ubenvaud der Vercin auch diese sehwere Zeit und die Priichte blieben nicht aus. Mit St ciz blielcen die deutschen M arij ur ge r auf die »Rapid«. Die alten Kampfer, Briider Pernat, Rudi und Kurz m a n n mit Hilfe der Vereins-leitung. hielten die K a m p f k r a f t m der s oh w ere n Zeit aufrecht. Dves for-dertc gr-oBe Opfer, die gerne gebraeht \vurden. Der Lohn blieb nicht aus.« V prevelikem nacijonalnem navdušenju za »Rapid«, navaja med uspehi »Vereina« celo zmago nad francosko ligo, ki pne ne obstoja, ter napada bivša oziroma še fcodajna organizatoma člana^»Rnpida« dr. Thalmanna iu_ Ossehigga, češ da sta kriva odhoda večjega števila aktivnega članstva Sportvereinigunge »Rapid« v Avstrijo, ki bi se še lahko zadržali v »Marburgu«. O današnjem stanju »Rapida« člankar trdi: »daB die Lente mit Elan und Geist boi der Arbeit sind« in da z zaupanjem lahko zre v b n I jšo- bodočnost. — Toliko v vednost naši javnosti o »športnem navdušenju« naših nemških pseudosportnikov, ki le preradi vsako jasnost o njihovem delovanju kratkemalo istovetijo s »športnim«. Merodajnim oblastim pav diskretno premišljevanje!
m K otvoritvi železnice Orinož—Murska Sobota povabljeni mariborski ude-ležniki se opozarjajo, da je pri vlaku, ki odhaja iz Maribora v soboto, dne 22. tm., ob 4.57 uri zjutraj, pripravljen zanje poseben voz. ki se po prihodu v Ormož priklopi slavnostnemu vlaku.
m1 Poskus samomora v Vojašniški ulici. Pod tem naslovom smo prinesli vi torkovi številki notico, iz katere bi bilo
povzeti, da je žena obrtnika K. v Vojašniški ulici poskusila storiti samomor vsled neprilik v zakonskem življenju. — Naknadno smo izvedeli, da se tragični dogodek tiče žene g. Ivana Dreo v Vojašniški ulici št. 2, ki živi z ženo v najboljših razmerah. Poskus samomora je storila ga Dreo iz obupa nad boleznijo, ki jo veže že 14 mesecev na posteljo. S tem našo napačno informacijo lojalno popravljamo.
m Oster mraz v novembru. Danes ob 8. uri zjutraj, je kazal toplomer 7° pod ničlo C, temperatura, ki je sredi novembra v Mariboru nenavadna. Zdi se, da se bodo izpolnila nekatera prerokovanja, ki so napovedovala zelo ostro zimo. Sicer jo danes v Mariboru veder in »Mučen dan.
m Poškodovanje okraskov na stopnicah v gradu. Prejeli smo: Komaj se je z velikimi stroški popravilo znamenito stopnišče v gradu, že se najdejo osebe, ki delajo na teh popravilih kvar ter tako povzročajo lastnikom gradu in kina veliko škodo. Ker je to vandalizem prve vrste in je treba posebno zgodovinske predmete varovati, je naprošeno tako občinstvo kakor' državna policija, da pomaga čuvati in ohraniti te starine. Taktni obiskovalci kina naj vsakogar, ki bi delal tako škodo, naznanijo takoj hišnemiu lastniku ali vodstvu Grajskega kina.
m Nezgoda na cesti. Včeraj zjutraj so vozili po cesti proti Lajtersbergu trije kmečki vozovi. Med drugi in tretji voz jo zašel ob prehodu čez cesto carinski posrednik M. Ker so konji drugega voza, ki ga je vodila kmečka hči Marija K. od Sv. Jakoba v Slov. gor. nekoliko poskočili, je M. padel pod konje in voz. K sreči se miu ni zgodilo nič hujšega: izšel je izpod voza raztrgane obleke in z opraskano kožo.
m1 Izpod oblasti novega vina. Delavec Jurij S. iz Ptujske gore se ga je v mariborskih gostilnah tako nakresal. da je na Aleksandrovi cesti obnemogel in si legel počez čez tlak. Pijančka so zanesli v policijsko' hladilnico. — Dalmatini-kemu krošnjarju Matiji M. je kapljica Slov. goric tako zlezla v lase, da je v hotelu »Zamorec« razbil veliko šipo na oknu.
m Plesna šola Sokola v Mariboru. II. tečaj plesno šole za moderne plese se prične v soboto dne 22. tm. ob 8. zvečer v Narodnem domu, mala dvorana v II. nadstropju. Sprejemajo se samo starejši člani in članice. Prijaviti se je najpozneje do petka 21. t. m. pismeno ali ustmeno pri g. Marčanu, Kred.društvo mestne hranilnice, Orožnova ul. 2. Ker je I. tečaj vačetno plese že absolviral, se bodo v obeh tečaj ih učili moderin plesi, vsled tega se udeleženci L tečaja no sprejemajo v II. tečaj.	13
Čilske 2
Cedite 2
Enkrat!
FERI z ZHIKOH!
C©IM jpaSsn*
VsSssd weg§kefj® zanimanja se	pra^fi®	sr	Ms-
porialiža m 3 dni
Pridite, prosim I
Sedaj 2
V cetrfisk
V sobotio
I
v dvorana restavracije s5
Jurčičeva ulice štev. 7
2©. HOW.
211. UDOV. /
22. nov. )
ob 4. uri k pivemu ali ob 5. uri k drugemu poskusnemu pranju in prinesite za vsak slučaj neka^ umazanega perila. Aparat stane 150 Din in ga lahko takoj kupite in vzamete s sabo. Proti varščini v znesku kupne cene Vam dam aparat 24 ur na poskušnjo in denar vrnem, če niste z
njim zadovoljni. Vstop prest!	2623
»Apolonov hram«. Jutri, dne 20. nov.
ob 19 Vi. se vrši zanimiva premijera v tuk. gledališču. Vprizorila so bo izvirna slovenska noviteta skladatelja Viktorja Parme »Apolonov hram«. Lmreto, ki sta ga spisala nemški in češki pisatelj .(Fel-den in Lvovski), je poln operetskega esprit-ja, ki ga je opremil naš zaslužni skladatelj Parma z njemu odgovarjajočo, melodično, mestoma zelo živahno glazbo. Izmed Parmovih operet je »Apolonov hram« še edina opereta, ki dosedaj še ni bila vprizorjena na našem odru. Pač pa so »Apolonov hram« vprizoriliže leta 1909 na zagrebškem odru z lepim u-spehom. — Glavne vloge oz. partije sov rolkah gdč. Kovačičeve, ki bo nastopila sedaj prvič v opereti, dalje gdč, Savino-ve in Lubejeve ter gg. Janko, Ur valčka in Ilarastoviča. Režira g. Železnik, plesne točke pa je naštudiral g. Ilarastovič. Glasbeno delo je naštudiral sam skladatelj, ki bo tudi dirigiral. Da bo vprizo-rutev čim dostojnejša, je gled. uprava investirala večjo svoto za nabavo nekaterih kostumov.
2369"
Za gospodje neophoano potrebno.
Narodno gledališče,
REPERTOAR.
Sreda, 19. nov. Zaprto.
Četrtek, 20. nov. »Apolonov hram, Premi jera«.
Petek, 21. nov. Zaprto. — Gostovanje v Colju (»Otroci«),
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 12
*— In spalnica1!
—• V prvem nadstropju,
— Pojdite vi prvi, — je velel policijski poverjenik orožniku.
Oba moža postave sta se nestrpno napotila v prvo nadstropje, za njima sva stopala midva z nečakinjo in končno ključavničar.
V veži je orožnik obetal, ker je bil o-pazil dvoje vrat.
— Desno ali levo! — je vprašal.
— Desno.
Orožnik je tiho potrkal.
O, ti dobri orožnik! Tisti, ki' so bili znotrnij, so spali tako trdno, da jih ne bo nihče vzbudil iz sna.
Ker ni bilo odgovora, jc odprl, stopil v sobo in takoj skočil nazaj.
— Molj Bog! — je vzkliknil prestrašeno.
Tudi poverjenika je streslo.
Hotel sem1 videti, kaj se jo zgodilo in sem se ozrl čez njuna ramena.
— Oh, gospoda, kakšen prizor! Še zdaj se mi zdi, da sem bled kakor stena, če se samo spomnim nainj.
Zares: Dominik je bil lTonavadnobled.
— Toda treba je biti človek — jo na-
daljeval — kar je minilo, je minilo. Že večkrat sem pripovedoval ta dogodek, a nikdar ni napravil name takega vtisa ko danes, saj ga še nikoli nisem pripovedoval na tem usodnem mestu.
Skratka — sredi sebe je bila: velika luža krvi. Gospod Hen,ry je ležal na podu, obrnjen z životom k naslonjaču. Gia-va je bila prerezana na zatilniku in so je povesila na prsi.
Tri koirhke proč je ležala: na podu gospa Margerita. Nož, s katerim je 'bil njenemu soprogu prerezan vrat ji je bil do nožnic zarit v srce. Pri padcu so se spustili dolgi, bujni, črni lasje in pokrili pod, dočim so bile čipko kar mastne od krvi. Odprto oči so bile kakor steklene, usta vijoličasta, obra-z pa podoben voščeni lutki. Vzlie. temu je bila lepa. Oh, še zdaj jo vidim: pred sabo!
Dominik je umolknil in si zakril °~ Ijraz z rokami.
Paul in jaz sva bila takisto ginjena in sva spoštovala njegov molk, ki je trajal nekoliko minut.
■— Zbog tega — je dejal nenadoma-* noče nihče stanovati v rdeči hiši.
— Ah, vi ge niste povedali vsega dol kraja — somi dejal,	-i*
— Sena, gospod!
— Pa niste rekli, kaj jo bilo potem?
— Nič.
— Povejte nama, kaj je storila sodnija; je-li preiskovala zadevo'!
— Pa bodi, s tem »me takoj pri koncu. Policijski poverjenik je sestavil zapisnik, potlej je prispel kraljevski svetnik s preiskovalnim! sodnikom' in orožniki. Preiskali so vso okolico in zaprli več postopačev, ki pa so jih pozneje izpustili iz ječe.
— Pa so vendarle kaj razkrili7
— Nič drugega — jo odvrnil Dominik — ko to, da ni bil storjen roparski umor.
— Kako jo to ugotovljeno1!
— Morilec ali morilci niso vzeli, s sabo prav ničesar, dasi so lahko preiskali vso hišo, ker so imeli dovolj časa čez noč; vso je bilo nedotaknjeno, celo denarna listnica, potem zlata ura, ki jo je imet Henry v žepu.
— Kaj neki jc bilo vzrok strahotnemu dejanju?
— Vprašajte samega1 sebe »n če uganete, ste bistroumnejši od vseh drugih.
— Pa nekaj vendarle kdo sluti.
•— Ne samo eno, ampak stotine domb nev in sumov je bilo slišati tiste mesece. Od njiih pa ni Ibilo nič prida, ker so sit vse nasprotovale.
Ml BZBffllll.
Sprejmeta se dve učenki,
’,f. Klavora, strojna pletarna, Tržaika cesta 3.	2615
Pisarna in skladišče v sredini mesta se odda. Vpraša se v upravništvu. 2614 2—1
Lepa meblirana soba z dve
rna posteljama se odda takoj dvema solidnima gospodoma. Naslov v upravi lista. 2619
Prodam 5 vagonov bukovih
drv cepljenih, suhih. Ponudhc z navedbo cene na upravništvo „Tabora“.	2618
7°/0 državno posojilo se kupi. Ponudbe pod ,Doktor r. 1,*
’ 2620 2—1
1
Dvonadstropna hiša v sredi ■ ni Ljubljane se zamenja za enodružinsko hišo ali vilo v Mariboru eventuelno tudi pohištvo. Ponudijo pod kamenjava* na upravniJtvo lista. 2616 2—1
za kurjavo z žaganjem na prodaj za 750 Din. Vrtnarija Meula, Pobrežje. 2603 2 2
Na predaj perje, podzglavniki, kuhinjska posoda, omare, postelje, žičniki, madrace, otomn-na, in drugo. Holovški trg 8, 1. nadstiopje, levo. 2622
Kratek giasovfr (Stutzflugel) po ceni na pro laj. Einspieler jeva ulica št. 26.	2589
vsaka množina najceneje v glavni zalogi
tovarna kandllov
Maribor, Stolna ul. 4.
m ko!
blago ler deželne nrideike
na debelo nudi po najnižji ceni
Miloš Oset, Maribor
Glavni trg 1619
špecerijsko a blago ler
na dc
n a 1 n
• V
La stna torbarska delavnica :
* Miklavževa in 8 božična darila
za praktično vporab o: damske torbice,
torbice za potovanj e,
spise, šole, tobak, smodke, denar Itd.
sc dobi v največji izbcii pri
Bvan Kravos
Aleksandrova c. 13
SLOMŠKOV TRG 6.
Popolnoma zastonj ne dobite
nikjer toda po zelo ugodni ceni dobite emajlirano posodo, znamke „Goliat* težko in lahko, češkoslovaškega proizvoda pločevinasto in lito posodo porcelanasto, kamenito in stekleno robo najboljše vrsto edino le pri znani domači tvrdki
A. ViCEL- MARIBOR
Glavni trg Si. E 1716
Vsaka gospodinja
je najboljše postrežena s
svežim blagom in konku-renč. cenami pri tvrdki A. Požar Maribor, Gosposka ul. 4 Ako nt verjamete, poskusile I
Ne pozabi naročnino!
Lasiuik in izdajat sij: Konzorcij »Tabor«. Glavni ia odgovorni
areduik. Vekoslav. Špindler. « Tiska Marihorska. Jiskarn« <L d-