Mladi junaki
fe^S)# starodavnih časih je bila v slavnem grškem f|jJi|||| mestu Atenah v mestni hiši krasno nasli-"JlllaPI kana velika podoba. Slika je bila razde-ljena v tri dele. V zgornjem delu so bili naslikani stari atenski meščani, sivolasi, častitljivi s t a r č k i : njihovi meči so v nožnicah, mir jim je razlit po častit-ljivem obrazu, zdaj počivajo. Nad sliko je bilo na-pisano:   »B i 1 i   smo močni!«
Niže, v srednjem predelku, so bili naslikani mladi, za boj pripravljeni, pogumni in junaški m o ž j e atenski. Bojna oprava: bliščeča čelada na glavi, ščit na prsih, svetli meči, vihrajoče zastave, — vse je kazalo odločni pogum, ki se ne ustraši ničesar. Na vihrajoči zastavi je bilo zapisano: »Mi  smo  močni!«
V tretjem, najnižjem oddelku, so bili naslikani d e č k i atenski. V rokah drže meče in sulice, pa se ne bojujejo, marveč na hrabre očete gledajo in se čudijo njihovemu junaštvu. Na malih ščitih pa jim je bilo zapisano: »Mi  b om o  močni!«
Mislim, da bi tudi vi, mladi čitatelji, z radostnim srcem gledali tako sliko in marsikateri izmed vas bi vzkliknil: »Jaz bom tudi močan, čvrst junak!«
Jaz pa bi želel, da bi si drugače bolj temeljito tolmačili to sliko, da bi tisti »b o m o« kar izbrisali, pa zapisali: »Mi smo tudi že močni, smo tudi junaki!« Iz zgodovine namreč nam je znanih mnogo vrlih Ijudi, ki so že v zorni mladosti izvrševali težka, res junaška dela. Prav rad bi videl, da bi tudi vi posnemali take mlade junake ter bi junaških del ne odlašali na prihodnjo moško dobo, marveč jih krepko in pogumno izvrševali že zdaj v otroški in mladeniški dobi. Zakaj navadno se zgodi, da oni, ki se že v otroški dobi junaško vedejo, so tudi v poznejšem živ-Ijenju pravi junaki; oni pa, ki so v mladosti zaspani in mehkužni, ostanejo navadno tudi v poznejši dobi malovredni slabiči.
Zgledi mladih junakov nam kažejo, da z božjo pomočjo človek  silno veliko premore, ako le hoče.
2
Da, ako hoče, tojev življenju odločilno. V o 1 j a je tista moč, ki zmaguje tudi v najtežavnejših okoli-ščinah.
Ko slišimo slaviti junake, navadno mislimo na hrabre vojake. Vendar zasluži to lepo ime vsak člo-vek, ki ima tako močno in trdno voljo, da je pri-pravljen v dosego svojih plemenitih namenov prestati največje težkoče ter celo življenje dati v najhujših imikah. Vendar, če pa pri tem le hočete misliti na vojake, ni napačno. Saj se naše življenje večkrat tudi imenuje boj; posebno pobožno življenje zasluži to ime. Žc od sv. krsta smo pod zastavo Jezusa Kri-stusa, in kateri ste bili že pri sv. birmi, še posebno lahko rečete ponosno: »Mi smo vojščaki Kristusovi!« V katekizmu ste se učili, da se vsi pravoverni krist-jani imenujejo vojskujoča cerkev. Ljudje, ki se v dušnem boju posebno odlikujejo, so junaki. In Cer-kev nikogar ne prišteje svetnikom, ako se ni izkazal po izredno velikih, —   junaških   čednostih.
*      •      •
1. Sv. Janez Krstnik.
Sv. Janez Krstnik je bil velik junak. Jezus sam ga je pohvalil, in sicer ravno radi njegovega junaštva. Rekel je Ijudem, naj nikar ne mislijo, da je Janez kot šibka bilka, ki jo veter maja semtertja, marveč je mož krepke, neupogljive volje. Ta svoj kremeniti značaj je Janez Baptista pokazal mnogpkrat. Bil je junak, ki se ni ustrašil nikogar. Vsakemu si je upal povedati resnico, tudi mogočnemu Herodu, dasi je lahko vedel, da mu utegne ta pogum nakopati smrt. In je res potrdil svoje junaštvo z mučeniško smrtjo.
Tako značajno junaštvo se pa ne pridobi v enem tednu ali v enem letu. Sv. Janez je bil junak že v otroških in mladeniških letih. Njegova močna junaška volja se je izkazala zlasti v zatajeva-n j u , da se sme naravnost imenovati j u n a k a 1 i svetnik zatajevanja. In prelepi sad tega junaškega zatajevanja je bil trojen: angelska nedolžnost,    stanovitna    zmernost    in
........ ,.kr.,k. ........ ^
I
Sv. pismo daje svetemu Janezu izredno lepo iz-pričevalo. Že prerok Malahija je prerokoval, da bode a n g e 1 pripravljal pot Mesiji, in Jezus sam je rekel, da je Janez več nego prerok. »Zakaj ta je, ki je o njem pisano: Glej, jaz pošljem svojega a n g e 1 a pred tvojim obličjem, ki bo pripravljal tvoj pot pred teboj.« Ali bi mogel biti sv. Janez bolj pohvaljen, kakor če ga sv. pismo, če ga Jezus sam imenuje a n g e 1 a ? In nimamo li pravice sklepati iz tega, da je bilo res njegovo življenje angelsko čisto in nedolžno?
Da bi pa mogel to angelsko čednost, čistost in nedolžnost, to prekrasno lilijo varno gojiti v vrtu mladostnega življenja, je zapustil celo zgodaj domačo hišo, zapustil sorodnike, zapustil šumni svet in se umaknil v samotno puščavo. V puščavi, daleč od po-gubnih nevarnosti, pohujšanja in zapeljivosti izprije-nega sveta, je tako skrbno čuval in gojil angelsko čednost, sveto čistost, da mu daje sv. Cerkev hvalno izpričevalo: »Nikdar ni oskrunil snežno-bele   čistosti«   (Nesciens labem nivei pudoris).
Z angelsko čistostjo je pa tudi ves čas združe-val najstrožjo zmernost in treznost. Postal je prvi klicar treznosti — abstinence. Zato je tudi posebno mogočen priprošnjik vseh mladih junakov in junakinj v »Marijinih vrtcih«. — Ta junaška čednost sv. Janeza se večstransko poudarja in izpričuje. Že | angel Gabrijel je takrat, ko je očetu, sv. Cahariju, na-povedal rojstvo sv. Janeza, posebno pohvalil to, da »vina in opojne pijače ne bo pil«. Zveličar sam je rekel o njem, da je bil skrajno zmeren in trezen. To potrjuje tudi zgodovinsko sporočilo sv. evangelija, da je živel kot puščavnik ob kobilicah in gozdnem medu. V vzhodnih deželah je namreč to uborna hrana naj-ubožnejših ljudi. Kajne, vedni post — ali mar to ni slave vredno funaštvo za mladega človeka?
Tretja zvezda junaškega odlikovanja v življenju sv. Janeza je pa ponižnost, Ponižnost je res ju-naška čednost, ker mora premagovati zelo močnega in hudega sovražnika, ki se zove napuh. To svojo moč je pokazal napuh že takrat, ko je v nebesih pre-magal veliko množico angelov.  Saj tudi v raju je bila
4                                                                       ^M
pravzaprav prevzetnost vzrok prvega greha; peklen-    I ska kača je zmagala z laskavo obljubo: »Oči se vama bodo odprle in bosta kakor bogova . . .«
Torej mora biti res že močan junak, da vselej in   povsod   premaguje   tako   nevarnega   sovražnika. Sv. Janez je bil tak junak.   Imel je mnogo izkušnjav k prevzetnosti.   Bil je sin jako uglednega očeta.   Če nam sv. pismo pove, da so se mnogi veselili njego-    J vega rojstva ter čestitali očetu in materi ter se skriv-    I nostno povpraševali: »Kaj bo neki iz tega otroka?«     I si pač lahko mislimo, da so se še posebno laskali in    " prilizovali tudi otroku, ko je nekoliko odr-astel. Janez pa se  ni zmenil  za imenitnost in hvalo,  marveč  je hotel   biti   nepoznan in nečislan v samotni   pustinji. Kot sin odličnega očeta bi se bil lahko ponašal z lepo in imenitno obleko, pa znano vam je, kako si je izvolil najpreprostejše oblačilo ubožnih ljudi — haljo iz ka-meline dlake, prepasano z usnjatim pasom!
Ko si je tako že v mladosti pridobil temeljito ponižnost, je pač  lahko  junaško premagoval napuh tudi pozneje,  ko so prišle  še  vse  hujše  izkušnjave zoper ponižnost in pohlevnost.  Vse je hitelo k njemu v puščavo in poslušalo njegove govore.   Že so začeli splošno govoriti, da utegne biti Janez — obljubljeni in težko pričakovani Mesija.   In višja gosposka je iz Jeruzalema poslala poslance k njemu, ki naj ga vpra-    j šajo, če je Kristus . . .   Pa junak je slavno zmagal; pohlevno je odgovarjal: »Jaz nisem Kristus, — jaz še     ! nisem vreden, da bi mu odvezoval jermene pri črev-ljih, — jaz sem le glas vpijočega v puščavi . . .«  Tudi    j Jezus sam je prišel k njemu v puščavo in ga prosil, da naj ga krsti.   Sv. Janez se prestraši in vzklikne: »Jaz potrebujem, da bi me ti krstil; in ti prideš k     1 meni!« —   In ko je Kristus začel očitno učiti, se je     I sv. Janez umaknil, rekoč: »On mora rasti, jaz pa se manjšati!«
Glejte, tak junak je vaš priprošnjik, krasen vzor    I pridnih otrok v »Marijinem vrtcu«.                               J
5