Poštnina plačana v gotovini.
Leto 1X1. itev. 119
v uihihl v cetrten z«, mulo ibzb.
ceno om r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Sramotna kapitulac ja pred
Italijo
Vlada predloži Narodni skupščini v ratifikacijo nettunske konvencije - Splošno ogorčenje nad vladnim sklepom - Bodrero
v Beogradu
— Beograd, 24. maja. Snoči se je povsem nepričakovano sestal ministr* ski svet in v enotirni seji sklenil, da predloži Narodni skupščini ratifikacijo ncttunskih konvencij. Zunanji minister dr. Marinkovič je bil pooblaščen, da predloži kralju v podpis tozadevni ukaz.
Vest, da hoče vlada izvesti ratifi* kacijo teh konvencij, ki so naletele v vsej naši javnosti na najodločnejši od* por, je izzvala povsod velikansko sen* zacijo. Politični krogi naglašajo, da pomeni to popolno kapitulacijo pred Italijo, ker je znano, da zahteva Italija ratifikacijo teh konvencij kot enega glavnih pogojev za podaljšanje prija; teljskega pakta, ki poteče prihodnji mesec. Xe samo opozicija, marveč tudi vladni krogi priznavajo, da bi bil sedaj najugodnejši trenutek za primerno res vizijo ncttunskih konvencij. Zato je sklep vlade, da konvencije ratificira nespremenjene, ker je na podaljšanju prijateljskega pakta Italija prav tako interesirana kakor mi. tembolj prese* netil vso našo javnost.
Vedno bolj se radi tega utrjuje domneva, da gre vladi pri vsem tem le za to, da obrne pozornost široke javno sti v drugo smer, da na ta način prikrije svoj neuspeh s toliko poveličevanim inozemskim posojilom, pa tudi da pridobi na času, da bi skušala zaenkrat utrditi svoj zlasti zadnje dni zelo omajan položai. Spričo vsestranskega odpora celokupne javnosti je malo verjetno, da bi Narodna skupščina konvencije brez nadaljnega ratificirala. Vsekakor pa ie pričakovati, da bo debata v skupščini zelo viharna. Največji odpor proti ratifikacij netrun-sk:h konvencij pričakuje vlada s stra* ni KDK, a tudi v vrstah vladne večine so se že danes pojavljali jrlasovi proti temu načrtu vlade.
— Beograd, 24. maja. Danes je dospel semkaj italijanski poslanik general Bodrero, ki se je deli časa mudil v Rimu. Politični krogi sodijo, da ie njegov prihod v neposredni zvezi s predstojeća ratifikacijo nettunskih konvencij in zaključkom pogajanj za podaljšanje trgovinske pogodbe-
To je izdajstvo prečanskih interesov!
Izjava Svetozarja Pribićevića o nameravani ratifikaciji nettunskih konvencij.
— Zagreb, 24. maja. Danes zjutraj je prispel semkaj g. Pribičević, ki potuje zvečer skupno z g. Radićem v Split in od tam v Dubrovnik na manifestacij sk'i shod. G. Pribičević je sprejel vašega dopisnika in mu podal nekaj izjav o aktualnih vprašanjih.
Glede pokreta med davidovičevci v prečanskih krajih za prestop v KDK je g. Pribičević izjavil, da v prečanskih krajih demokratske stranke stvarno ni več in da je g. Davidović v teh krajih samo še političen mrtvec.
Nato se je g. Pribičević dotaknil sinočnega sklepa ministrskega sveta glede ratifikacije nettunskih konvencij in naglasih da je ta sklep prišel povsem nepričakovano ter da bo vzbudil pozornost celokupne javnosti. Ne da bi se spušča! v podrobnosti tega vprašanja, je g. Pribičević naglašal, da pomeni ratifikacija nettunskih konvencij, če ne bodo istočasno rešena tudi vsa
Tudi muslimani so nezadovoljni
— Beograd, 24. maja. Sinoćnja »Pravda* beleži v zvezi z napovedjo skorajšnje vladne krize vesti o naraščajočem nezadovoljstvu tudi med muslimani. Po informacijah <Pravde-> so muslimani skrajno ogorčeni, ker se g. Vukičević ne drži sklenjenega sporazuma in doslej ni izpolnil prevzetih obveznosti. Zatrjuje se, da je tudi bivanje dr. Spaha v Bosni odnosno v Dubrovniku v zvezi z naraščujočo napetostjo med muslimani in radikali. «Prav-da* zatrjuje, da so postale razmere v vladni koaliciji tako napete, da lahko pride vsak čas do izbruha vladne krize.
BELGIJSKO ODLIKOVANJE DR. MARINKOVIČA
— Beograd, 24. maja. Včerai ie posetil zunanjega ministra dr. Marinkovića belgijski poslanik ter mu izročil lento najvišjega belgijskega odlikovanja, reda Leopolda Velikega I. stopnje, s katerim ie bil zunanji minister odlikovan povodom sklenitve trgovinske pogodbe med Belgijo in Jugoslavijo.
OBČINSKE VOLITVE V VARAŽDINU
— Varaždin, 24. maja. Glasom brzojavne odredbe notranjega ministra so razpisane nove občinske volitve za mesto Varaždin na dan 15. julija. Pri zadniih volitvah je izšla SDS kot najmočnejša stranka, zdaj pa nastopi skupno s HSS in ii je večina že v naprej zasigwana.
KDK STALNO NARAŠČA
— Subotica, 24. maja. Diiaška kluba SDS in HSS tukajšnje pravne fakultete sta sklicala za v soboto dopoldne skupni sestanek, na katerem bo ustanovljen enoten klub KDK z enotnim vodstvom.
ostala vprašanja, ki se tičejo naših od-nošajev z Italijo, popolno kapitulacijo pred Italijo. Vsakdo si lahko misli, kakšen odmev bo odzval ta korak vlade v vsej državi, če bo izvedla ratifikacijo teh konvencij vlada, ki je sestavljena iz izrazito srbijansko-hege-monističnih strank.
Taka vlada ne bi smela prevzeti nase te odgovornosti, ker mora to v prečanskih krajih utrditi mnenje, da ie vlada namenoma izdala interese prečanskih krajev Italiji. Sedanja vlada vsaj ne bi mogla in ne bi smela reševati tega vprašanja brez sporazuma z glavnimi strankami, ki oredstavljajo celokupni naš narod. Ra ifikacPa nettunskih konvencij je tako važno In usodno vprašanje, kakor ie blH na mirovni konferenci določanje državnih meja. KDK bo v Narodni skupščini temu primerno zavzela svoje stališče.
Vukičevićev ministrski kandidat
— Beograd, 24. maja. Včeraj se je mudil v Beogradu predsednik zagrebške trgovske zbornice g. Vladimir Arko. Dopoldne je imel daljšo konferenco z g. Vukiče-vićem. Kakor znano, hoče g. Vukičević imenovati g. Arka za ministra brez portfelja kot zastopnika prečanskih gospodarskih krogov, ki naj bi obenem reprezenti-ral v vladi tudi Hrvate. Novinarjem je podal g. Arko popoldne izjavo, iz katere se da sklepati, da bi sicer prav rad postal minister, da pa zaenkrat nima mnogo izgledov. Zvečer je g. Arko odpotoval po lastnem zatrdilu v Prago
POLET AEROPLANOV NAD MESTI
— Zagreb, 24. maja. Društvo hišnih posestnikov v Zagrebu je poslalo mestni občini vlogo, v kateri zahteva, naj magistrat prepove nad mestnim pomerijem polet aeroplanov. V vlogi navaja društvo, da polet aeroplanov nad mestom ogroža ne le življenje meščanov, marveč tudi hiše in drugo imetje, povzroči pa tudi lahko težke nesreče, ker se lahko pripeti, da letalo podere elektrovode visoke napetosti in potrga brzojavne in telefonske napeljave.
DEFRAVDANT BLAŽIČ OBSOJEN.
— Gorica, 24. maja. Včeraj sta se pred tukajšnjim sodiščem zagovarjala Robert Blažič in njegova žena Rezika, ki sta lani poneverila zagrebškemu trgovcu Mautner-ju okrog 360.000 Din Italijanske oblasti so ju na podlagi tiralice zagrebške policijske direkciji aretirale v Kostanjevici pri Kanalu. Blažič je bil obsojen na dve leti ječe in 5000 lir globe, njegova žena pa na 10 mesecev in 500 lir globe.
Konec srbijanskih strank v prečanskih pokrajinah
Popolno razsulo Davidovićeve demokratske stranke v prečanskih pokrajinah« — Demokrati v masi prestopajo   v  KDK. — Nervoznost v vladnih krogih od dne do dne narača. — Vlada je izgubila v prečans'dh krajih vsak vpliv.
— Beograd, 24. maja. Pokret nezadovoljnih demokratov na Hrvatskem in v Slavoniji tvori predmet zanimanja vseh političnih krogov. Sklep celih organizacij, da izstopijo iz demokratske stranke, se tolmači splošno kot predznak popolnega razkroja te stranke v oreČanskih krajih. Vse kaže. da bo Da-vidov'ćeva demokratska stranka postala tudi na zunaj to. kar ie sedaj že v resn:ci. to je izrazito srbijanska stranka. Politični krog: smatrajo to za izredno važen dogodek, ker ne pomeni samo popolnegn ooraza Davidovićeve politike, marve? tud; sedanjega rež:ma. ki je v popolne^ ra?p~>f'n s ooimovanjem in mteresi prečanskih krajev. Demokrati skuša k) na zima i vcer omalovaževati ta pokret, vendar pa v zaupnih krosrih priznavajo, da je demokratska stranka v r»reč^ns.k;h k^niib doigr?la m da Domeni to obe^^ konec r^7Š;ripnia srb<iansk:h strank na prečansk? pokrajine. Včeraj in danes so se vršile v demokratskem klubu dolgotrajne konference demokratski orvakov. na katerih so razpravlja!" o tem. kako bi preprečili popolni raznad stranke. Nazlra-nia pa so tako raz^čna, d.a solob n1* ori-šlo do mkakega sklepa, ker tudi večma prečansk;ri d?moVr-it<;Vh ^ncT^ncev ni zad^vol.ima z ^odstvrvn stranke.
Se boli. kakor pokret v Slavoniji m na Hrvatskem, v/nemhja demokratske prvake pokret v Dalmaciji, ki je zavzel že povsem kcakrerne oblike. Demokrati dubrovniške oblasti so že definitivno sklenili izstop'ti šz Davidovićeve stranke in se priključiti KDK. To se bo na slovesen način izvršilo v nedeljo o priliki velikega manifesta criskega sho-da KDK v Duhrovn:ku. za katerega vlada sedaj še tem večje zaaimanie. Njihovemu vzgledu bodo sledili tudi demokrati v splitski oblasti.
Izzivanje italijanskega konzula v Splitu
— Split, 24 maja Minister n. r. in narodni poslanik dr Prvislav Grisogono je odposlal včerai zunaniemu ministru p'sme-no vprašanje glede nezaslišanega postopanja italijanskega konzula v Splitu. Italijanski knzul Castaenetti je prišel 20. t. m. k lastniku kina Karamanu in zahteval, naj ne igra nekega ne\vyorškega iilma, oziro-r%v  'i     «   iju  dovoli cenzura  fega filma.
Poslanec dr. Grisogono naglasa, da to postopanje italijanskega konzula ni samo nekorektno in nedostojno, temveč da se uvaja v Dalmaciji poseben upravni sistem, ki ni v skladu s suverenostjo naše države. Zato vprašuje zunanjega ministra, ali mu je znano postopanje italijanskega konzula v Splitu in ali je pripravljen zavrniti njegovo vmešavanje v notranjo upravo naših oblasti. Končno ga vprašuje, kai namerava ukreniti, da dobi naša država zadoščenje in da se taki slučaji ne bodo Donovili
ZDRAVSTVENO STANJE DR. ŠVEHLE
— Praga. 24. maja. Današnji uradni bu-letin o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika dr. Švehle ugotavlja: Poslabšanje preteklega tedna se pojjavlja kot slaba revidiva bolezni, ki pa zopet normalno po-jenjuje. Bolnik ni imel novih bolečin in tudi siee in ledvice delujejo normalno. Pritisk Da prsi polagoma pojema. Želodec prenaša tekočo vsebino. Žila 68, dihanje 20, nobene otekline. V seču ni beljakovin. Med boleznijo se bolniku vid ni poslabšal. Njegovo stanje ni obupno.
ODPRAVA SMRTNE KAZNI V ČSR
— Bratislava. 24. maja. češkoslovaški minister pravde, ki se mudi tukaj na inšpekcijskem potovanju, je novinarjem izjavil, da bo na Češkoslovaškem z uveljavljenjem novega kazenskega zakona odpravljena smrtna kazen. Novi kazenski zakon predvideva smrtno kazen samo za slučaj prekega soda. Tudi doslej je bila smrtna kazen na Češkoslovaškem izvršena le v zelo redkih slučajih in je bilo 99% pravomoćno na smrt obsojenih, pomiloščenih.
RUDNIŠKA NESREČA
— Newyork, 24. maja. V Harlanu, v državi Kentukv je nastala v nekem premogovniku velika eksplozija. 25 rudarjev je bilo zasutih. Dosedaj so izkopali nekaj trupel, do-čim jih 15 še pogrešajo.
Vodstvo demokratske stranke je sklenilo poslati na Hrvatsko in v Dalmacijo svoje ljudi, da skušajo še v zadnjem času rešiti situacijo. To prizadevanje pa bo, kakor zatrjujem poznavalci razmer, ostalo brezuspešno, ker je nezadovoljstvo zavzelo že tak razmah, da ga ni veo mogoče odpravit! z lepimi obljubami. G. Davidovič je imel v zadnjem času dovoli prilike, da se seznani z zahtevami in željami prečanskih demokratov, a je bil za vse slep in gluh. Česar ni dosegel doslej, bo tem manj sedaj, ko se pojavlja tudi pri radikalm vedno odličnejša akcija za prelom koalicije z demokrati.
Pokret med preča.nskimi demokrati pa ni zadal hudega udarca samo Davi-dovičevi stranki, marveč celokupnemu sedaniemu režimu. Vlada je baš v zadnjem Času začela kazati vsaj navidezno zani.manie za prečanske kraje in pripravljala razne načrte ,da bi dobila v teh kra-jih trdnejša tla. Obsodba Davidovićeve politike je obenem obsodba sedanje vlade in zmači manifestacijo po-Mtike KDK in odobravanje njene akcije proti sedanjemu režimu.
Razumljivo je, da je zavladalo v beograjskih političnih krogih radi tega veliko razburjenje. Vlada si ni na jasnem, kaj naj ukrene, da ta pokret paralizira, tem mani, ker so vse njene dosedanje akcije ,da pridobi prečanske kraje, ostale brezuspešne. Vrhu tega pa so razmere v vla-dni koaliciji sami take, da ni niti misliti na skupno akcijo, marveč je vsaka stranka v stahu za svoje pozicije. Zato napetost med njimi stalno in rapidno narašča. Politični krogi z največjim za nimam jem pričakuje jo nadaljnji razvoj dogodkov ter računajo s skorajšnjimi in dalekosežnim i spremembami v notranjepolitični situaciji.
V Nemčiji sestavljajo novo
— Berlin, 24. maja. >Deutsehe allgemei-ne Zeitung« poroča, da so že pričela pogajanja za sestavo nove vlade glede na izid nedeljskih volitev Socijalni demokratje forsira jo za državnega kancelarja sedanjega pruskega ministrskega predsednika Otona Brauna Njegova kandidatura pa je naletela pri ostalih strankah na velik odpor, zlasti še. ker hoče Braun obdržati tudi prusko ministrsko predsedstvo. Za finančnega ministra kandidira glavni urednik >Vossische Zei-tungc Georg Bernhard. V pošiev pa prihaja tudi bivši minister dr. Reinhold Ministrstvo pravde bo ponuđeno Raubruehu, notranje ministrstvo pa bi prevzel Severring ali Sol-mann.
Nejasna situacija v Grčiji
— Atene, 24. maja. g. Notranjepolitična situacija je popolnoma nejasna. Ko je včeraj državni predsednik sprejel demisijo Zai-misovega kabineta, je še v poznih večernih urah pozval predsednika zbornice Sofulisa k sebi, da mu stavi predloge glede rešitve krize. Sofulis je izjavil, da mu zaradi izredno zamotanega položaja ni mogoče staviti takoj predlogov in si je izprosil rok 3 dni da se posvetuje s posameznimi strankinimi Šefi.
PRORAČUNSKA RAZPRAVA V ITALIJANSKI ZBORNICI
— Rim, 24. maja. Poslanska zbornica je na svoji včerajšnji seji odobrila proračun ministrstva za zunanje zadeve, nakar je pričela razpravo o proračunu ministrstva financ. Danes zbornica radi praznovanja obletnice vstopa Italije v svetovno vojno ne zaseda. Poslanci in. senatorji so se korporativno podali na grob neznanega vojaka in položili tam vence. Na jutrišnji seji bo podal finančni minister Volpi ekspoze o finančni politiki in finančnem položaju Italije. Zbornica bo po sprejetju proračuna odšla na poletne počitnice.
TISKOVNA »SVOBODA« V ITALIJI
— Gorica, 24. maja. Včerajšnja številka ^Goriške Straže» ie bila ponovno zaplenjena. To pot so se italijanske oblasti spodtikale nad uvodnikom pod naslovom. «Mladim stražarjem*, v katerem poziva uredništvo čitatelje, naj podpirajo list
Iz seje ministrskega sveta
— Beograd, 24. maja. Na svoji včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o zaščiti papirja v naši državi. Definitiven sklep ni bil sprejet. Razpravljalo se je tudi o čl. 359. finančnega zakona za leto 1928-29, ki določa, da aktivni državni uradniki ne morejo biti člani upravnih odborov državnih ali državi podrejenih deuarnih zavodov m podjetij. Na predlog ministra za kmetijstvo je bil določen komite ministrov, ki bo v podrobnostih izdelal in ministrskemu svetu prell >/il načrt enotnega postopanja v vseh mini.-lr-stvih pod pogojem, da morajo ministrstva v enem mesecu izvršiti določbe čl. 359. V ta odbor so bili imenovani ministri pravde, financ, javnih del, ver in kmetijstva. Kom::e se sestane 29. t. m. ob 9. dopoldne v kabinetu ministrstva za kmetijstvo. Razen lega so bili odobreni na seji ministrskega *vela tudi nekateri krediti. Tako je bilo odobreno prometnemu ministru za sklenitev pogodbe z neko berlinsko tvrdko v svrho montaže železniške delavnice v Kraljevu 20£5?.659 Din, nadalje za nabavo tračnic na progi Kraljevo—Raška (prvi obrok), Prokuplje— Pločnik— Koršumlja ter Bitolj — Frilep 99.618 angleških funtov in 14,761.30 Din.
Napad na poštni avto
— Bitolj, 24. maja. Sinoči okrog 20. je bil izvršen na potu med Bitoliem in Rc-sanom v bližini Čelepa napad na potniški avto. Ko je avtomobil, v katerem so bili trije duhovniki in 4 trgovci, privozil v bližino gozda, je skočilo na cesto 7 kačakov, ki so začeli streljati na avtomobil. Šofer je avto tako ustavil, nakar so napadalci, med katerimi so nosili 4 orožniške uniforme, 3 pa arnavstsko narodno nošo, izvršili telesno preiskavo vseh potnikov ter jim pobrali vse, kar je imelo količkai vrednosti. Nato so šoferja in potnike odvedli v bližnji gozd, avto pa pustili na cesti. Dvema trgovcema se je končno Dosrečilo, da sta v temni noči pobegnila in obvestila o napadu oblasti. Veliki župan je takoj odredil zasledovanje napadalcev, o katerih ni duha ne sluha. Domneva se. da gre z? tolpo slovitega kačaka Rize Biliuša, ki že del časa ropa v bitoljski okolici in se zna pred zasledovalci spretno umikati. Oblasti sumijo, da ima zatočišče v neposredni bližini albanske meje na albanskem ozemlju.
Afera s strupenim plinom
— Berlin, 24. maja. V tukajšnjih krogih so razširjene vesti, da bo Anglija na prihodnjem zasedanju Društva narodov, ki se bo vršilo začetkom junija, spravila na dnevni red tudi znano katastrofo v Hamburgu, kjer je eksplodiral skrajno strupeni plin fosgen, ki ga je uporabljala Nemčija v svetovni vojni. Po mirovni pogodbi je izdelovanje tega plina v Nemčiji prepovedano. Pričakuje se, da bo Društvo narodov uvedlo preiskavo.
Današnji >Vorwarts< pa poroča, da uprava nemške državne obrambe ni s to afero v nobeni zvezi. Plin je izdelovala tvrdka Stol-zenberg po naročilu sovjetske Rusije. Tvrdka je zgradila tovarno za izdelavo tega plina v sovjetski Rusiji, vendar pa tovarna še ni začela obratovati. Po pogodbi pa je morala tvrdka v določenem roku pričeti z dobavo plina za sovjetsko armado. Zato je začela izdelovati plin v Nemčiji in ga v tankih pošiljala v Rusijo ... (Glej tudi članek na 4. strani.)
Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.93, Berlin 13.59—13.62 (13.606), Bruselj 0—7.929, Budimpešta 0—9.927, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.98—S.OT (7.995) London 0 —277.7, NewyoTk 56.73—56.93 (56.83), Pariz 0—223.72, Praga 168.04—168.84 (168.44), Milan 298.25—300.25 (299 25).
Efekti; Celjska 158 den.. Ljubljanska Kreditna 128 den., Praštediona 840 den., Kreditni zavod 157 — 175, Vevče 105 den., Ruše 265 — 280, Stavbna 56 den., Šešir 105 den.
Lesni trg: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bih* 4 vagoni, in sicer 1 vag. tramov, po noti kupca, fco vag. meja po 300 in 3 vag, trdih drv, fco vag. meja po 19
Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 799.5. Berlin 13.605, London 277.47, Milan 299.25. Ne\vyork 56.83, Pariz 223.73, Praga 168.44. Curih 10.95.
Efekti: Vojna škoda 450. INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.1325. Dunaj 73.03, Berlin 124.25, Praga 15.38. Milan 27 3*s, Pariz 20.43, Newyork 519. London 25 335.
4
Strna z.
«StU Vt NSIC!   N AKO D» dne 24. maja 1928.
5te*. U9
Nečuveno briskiranje slovenskih rezervnih
častnikov
Žalostne razmere v organizaciji rezervnih častnikov v luči objektivnosti. — Nesramen napad na ljubljanski pododbor. Ljubljanski pododbor kot največji v državi izključen od občnega
zbora.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Velik požar v Subotici, — Slovenska Amazonka ▼ sarajevskih zaporih. — Vampir v človeški podobi. — Samomor mladega peka. — Kosovski razbojniki pred sodiščem.
Naši javnosti je več ali manj znan historijat spora, ki je nastal med središnjo upravo udruženja rezervnih častnikov in bojevnikov na eni in ljubljanskim pododborom na drugi sirani. Ker se vrši med binkoštnimi prazniki v Sarajevu redni letni občni zbor rezervnih častnikov in ker je znana klika med slovenskimi rezervnimi častniki objavila v današnjem ^Slovencu* nesramen, vseskozi tendencijozen in povsem prozoren pamflet, v katerem blati ljubljanski podobor odnosno njega upravo, hočemo ponovno spregovoriti o žalostnih razmerah v organizaciji rezervnih častnikov, ker se nam zdi potrebno, da bo naša javnost informirana pravočasno o krivdi in odgovornosti za morebitni razpad udruženja rezervnih častnikov in bojevnikov kot eminentne patrijotič-ne organizacije.
Spor med središnjo upravo in ljubljanskim pododborom se vleče že več let. Središnja uprava, v kateri ima neomejeno oblast predsednik g. podpolkovnik Radosav-Ijević, hoče svojo voljo vsem rezervnim častnikom enostavno diktirati. Poedine pododbore, zlasti ljubljanskega, tretira na način, ki bije v obraz vsakemu kulturnemu človeku in nasprotuje elementarnim pravilom društvenega življenja. Spor se je poostril z znanim nastopom središnje uprave proti Sve-tozarju Pribičeviču. Središnja uprava je reagirala na znani Pribičevičev govor v Zagrebu z odprtim pismom, ki je bilo objavljeno 6. januarja 1928 v beograjskem >Vre-menur. Da ni objavila lega pisma, bi do »pora vsaj v tako ostri obliki sploh ne pri-$lo. Svetozar Pribičević je ravnal povsem korektno in pravilno, ko je odgovoril na pismo javno. Središnja uprava je začela javno obravnavati to zadevo in jo speljala na politično polje, zalo mora tudi nositi vso odgovornost za posledice svojega nepremišljenega koraka. Na Pribičevičev odgovor, objavljen 27. januarja v >Pravdi% je poslala središnja uprava g. Pribičeviču drugo pismo, v katerem se poslavlja na stališče nekakega vrhovnega političnega foruma, ki bere našim politikom levite na desno in levo. Med drugim pravi: Če bi naši politiki, ko so na vladi, storili Vsaj deseti del onega, kar v opoziciji in pri volitvah obetajp, bi dobrovoljci že davno dobili zemljo, invalidi bi bili preskrbljeni, bivši in bodoči bojevniki bi ne imeli razloga biti nezadovoljni. Uprava sloji na stališču, da ni prečanov in prečanskih krajev, ki se jih poedini politiki najraje spominjajo, kadar je treba poravnati kak njihov ali strankarski račun.
To je dovolj jasen dokaz, da je krenila središnja uprava na politično polje in da je zaneslo v vrste rezevnih častnikov politične spore. Ljubljanski pododbor, ki je najmočnejši v državi in ki ima upravo, kakršno bi želeli vsem drugim pododborom, je takoj reagiral na vmešavanje organizacije rezervnih častnikov v dnevno politiko in zavzel edino pravilno stališče, da sc rezervni častniki r okrilju svoje organizacije pod nobenim pogojem ne smejo angažirati ne za no. eno za drugo politično stran. Ljubljanski pododbor bi bil prav tako energično nastopil proti nepremišljenemu koraku središnje uprave, če bi bila ista protestirala proti govoru g. Vukičcviča. Davidoviča ali dr. Korošca. Slovenski rezervni častniki, organizirani v ljubljanskem pododboru, po svoji ogromni večini ne delajo prav nobene razlike med poedinimi politiki, marveč zahtevajo, da izgine iz organizacije rezevnih častnikov vsaka politična tedndenca. To svoje stališče lahko vedno zagovarjajo pred javnostjo, ker imajo nepobitne dokaze, da jim je bila tudi v sporu s središnjo upravo vodilna misel vedno le za kralja in domovino.
Kljub temu si je pa dovolila klika od središnje uprave najetih Članov ljubljanskega pododbora, ki po številu sploh niso vredni, da bi jih omenjali, napad na ljubljanski pododbor, kateremu očita nedisciplino. Gospodje, ki so lansirali v »Slovenca« ta nesramen napad, ne poznajo ali pa nočejo poznati razmer v organiz. rezervnih častnikov. Za karakteristiko te čedne družbe je značilno, da ima v svoji sredi člana, ki je nekemu Članu uprave ljubljanskega pododbora izjavil, da namerava 40 članov - radikalov izstopiti iz ljubljanskega pododbora. Javnost lahko po tej izjavi sodi, kdo zanaša v organizacijo rezervnih častnikov politiko in kdo deli rezervne častnike v radikale, demokrate, klerikalce itd. V ljubljanskem pododboru je to prvi primer, da se dele rezervni častniki po političnem prepričanju.
Od središnje uprave najeta klika je pa tudi zelo slabo informirana. V svojem pamfletu, objavljenem v današnjem >Slovencu<, trdi, da je središnja uprava poslala v Ljubljano glavnega tajnika Bogiča, da pregleda delovanje ljubljanskega pododbora, da razreši dosedanjo upravo njenih dolžnosti in postavi za komisarja načelnika odseka pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani dr. Kor-busa. ki bo opravljal vse tekoče posle, dokler se ne izvoli nov odbor. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da uprava ljubljanskega pododbora še ni razrešena dolžnosti, ker središnja uprava ne pozna pravil, ki določajo, da ima uprava v takem primeru pravico v roku 10 dni pritožiti se na nadzorni odbor. Uprava ljubljanskega pododbora se je pritožila na nadzorni odbor In zadeva bo pravomoćna šele po njegovem sklepanju.
Središnja uprava ne pozna v šikaniranju in izzivanju slovenskih rezervnih častnikov nobene meje. Ljubljanski pododbor je z občudovanja vredno potrpežljivostjo in popustljivostjo napenjal vse sile, da se spor mimo poravnava. Središnja uprava ga sploh ni obvestila o letošnjem občnem zboru, na katerem namerava po naših informacijah raz-
pustiti še devet drugih pododborov. Občni zbor je bil torej sklican nepravilno, ker ni
bil obveščen in povabljen ljubljanski pododbor kot največji v državi. Toda naši rezervni častniki, ki se dobro zavedajo, kolikega pomena je za državo strogo nepolitična organizacija rezervnih častnikov, so šli v svoji korektnosti in koncilijantnosti tako daleč, da so hoteli poslati na glavno skupščino delegate kljub temu, da o skupščini sploh niso bili obveščeni. Toda središnja uprava je to kavalirsko gesto preprečila na način, ki ga mora vsak pošten in kulturen človek obsojati. V svoji zahrbtnosti je preprečila udeležbo ljubljanskega pododbora na občnem zboru in kritiko njenega poslovanja na ta način, da je po ovinkih sporočila ljubljanskemu pododboru, da se občnega ibora sploh ne sme udeležiti, ker ne trpi nobene kritike, pa naj bo še tako potrebna in umestna. Tako so doživeli slovenski rezervni častniki nečuveno sramoto, da so izključeni od občnega zbora, na katerem naj bi se manifestirala sloga in ljubezen rezervnih častnikov do skupne domovine. To sramoto izrecno pribijemo, da si bo naša javnost na jasnem, kdo jo je zakrivil in kdo nosi vso odgovornost za posledice.
Prepričani smo, da se bo našlo med slovenskimi rezervnimi častniki dovolj uvidevnih in trezno mislečih mož, ki bodo znali razmere v udruženju objektivno presoditi in nadaljevat borbo proti kliki, ki se je vgnezdila v središnji upravi in ki hoče pod figovim peresom patrijotizma neomejeno vladati in izkoriščati svoj položaj;. V organizaciji rezervnih častnikov je treba napraviti red. To je kategorična zahteva vseh poštenih rezervnih časnikov, ki hočejo organizaciji in državi dobro.
Končno bi še omenili, da se zelo čudimo, kako je 5Slovenec« sploh sprsjel in objavil ta pamflet. Prepričani smo, da je nasedel in-t rigan tom, ker o razmerah v organizaciji rezervnih častnikov uredništvo ni bilo objektivno informirano. Ne moremo namreč verjeti, da bi se našel v Sloveniji list, ki bi streljal v hrbet slovenskim rezervnim častnikom in jjh tako nesramno blatil v očeh javnosti, ko je vendar znano, da so med njimi pripadniki vseh strank in da gre samo za odpor proti kliki v središnji upravi, ki misli, da so naši rezevni častniki Culu-kafri, s kateri lahko počenja kar hoče.
0 ženski volilni pravici
Sinoči sta predavali predsednica Mednarodne alijanse ra žensko pravico gospa Corbett - Ashby in podpredsednica gospa Malatcrre o ženskih pravicah. Predavanje se jc vršilo v zbornični dvorani univerze, ki jo je naše ženstvo napolnilo do zadnjega kotička. Predavanje .te otvorila gdčna. Štebijeva, pozdravljajoč obe odlični zastopnici mednarodnega ženskesa pokreta, ki sta posetili Beograd, Zagreb in Ljubljano. Izrazila je upanje, da obisk ne bo ostal biez koristi za goste, kakor tudi za naše ženstvo.
Nato je prva pozdravila zbrano slovensko ženstvo podpredsednica ga. Malaterre-Scellier, ki se je v lepem govoru, ki je pričal o njeni visoki inteligenci in pravi francoski eleganci v besedi in kretniah, najprvo zahvalila za prisrčen sprejem ter je nato načela vsa pereča ženska vprašanja. Ugotovila ie, da tudi v njeni domovini Franciji še ne uživa vseh pravic kakor moški. Izrazila Je Pa upanje, da si bod.3 ženske s sodelovanjem in smotrenim delom znale v kratkem pridobiti vse pravice, da bo žena mogla skupno z možem uspešno reševati vsa važna socijalna vprašanja. Predavateljica je orisala dosedanjo borbo žen za pravice, ki jim pripadajo in je s tehtnimi argumenti ovrgla očitke. Češ da hočejo feministke z borbo za enakopravnost uničiti družinsko življenje s sklepom, da more šele možu popolnoma enakopravna žena v vsakem pogledu izvrševati svoje materinske dolžnosti in dolžnosti zakonske družice. Če pošilia mati svojega otroka v šolo in vojašnico, zakaj M nc imela tudi vpogled in vpliv na ti dve državni instituciji? In če mora mati pustiti svojega sina v vojno vihro, zakaj bi ne imela pravice izreči svoje mnenie o tem nr«tvečjem zlu. ki more zadeti Človeštvo?
Moderni feminizem stremi no popibn harmoniji tako v družinskem, kakor v državnem življenju. Ga. Malatcrre je tudi omenjala vlogo ženstva v borbi za svetovni mir pri Društvu narodov.
Po končanem govoru, k: je bil prepleten s pravo francosko duhovitostjo, so se navzoče poslušalke zahvalile z navdušenim aplavzom.
Sledflo Je predavanje predsednice mrs. Corbett - Ashbvjeve, ki je v nemščini s pravo angleško stvarnostjo predočila ženski pokret na Angleškem. Angleško ženstvo uspešno deluje v sedmih odborih. Umrljivost mladoletnih, kriminaliteta med žen-stvom, prostitucija in brezposelnost so se omilili, odkar angleška žena de!uie v javnem življenju. Fz vsega srca je predavateljica želela, naj bi tudi jugoslovenske žene vztrajale v borbi za enakopravnost in prišle na kongres vsega ženstva. ki se bo vršil prihodnje leto v Berlinu, vsaj z žensko volilno pravico.
Corbett - Ashbvjeva je nato še v angleščini vzpodbujala naše ženstvo k vztrajnosti v borbi za ženske pravice. Tudi njen 'govor je avditorij sprejel z navdušenim aplavzom.
Po predavanju je odličnim zastopnicam priredil odbor Ženskega pokreta prijatelj-
ski večer v damskem salonu »Emone«. Jutri odpotujeta feministki na Bled, nato pa zapustita Jugoslavijo ter odneseta v svojo domovino gotovo najlepše vtise. Gospa Malaterre odpotuje v Monakovo, ga. Corbett pa v Milan.
Naši akademiki za zatirane brate
Akademska omladina je na včerajšnjem sestanku vseh akademskih društev ljubljanske univerze sklenila ob «3letnicl vstopa Italije v vojno in Golgote našega naroda v Primorju, oropa-nega vsega in izmučenega od italijanske tiranije, prirediti skupno z ostalimi nacionalnimi organizacijami javno ma-nifestacijsko zborovanje za človeške in nacionalne pravice, ki se bo vršilo v petek ob pol 7. zvečer v veliki dvorani »Uniona«.
Ob desetletnici naše svobode je naša dolžnost, da vsemu svetu pokažemo, kako fašizem sistematično in barbarsko uničuje našo narodno edinico, ter da poživimo gibalne sile in ideale, postavljene leta 1918., ki jih ne more zatreti nobena mirovna pogodba in noben mednarodni položaj.
Za akademska društva: AKADEMSKA  PODRUŽNICA JUGOSLOVENSKE MATICE.
Incident z italijanskim konzulom
Pod tem naslovom je priobčila ^Orjunnr: z dne 19. tm. članek, na katerega je gospod gen. konzul markeze Gavotti priobčil v tSIov. Narodut z dne 23. tm. št. 118 odgvor, v katerem ta >incident^ pojasnujje v zvezi z mojim imenom. Nimam sicer namena gospoda konzula braniti, ker ima za to dovolj sredstev sam, toda v tem slučaju smatram za potrebno izjaviti, da odgovarja njegova izjava resnici. Ker bi javnost lahko vse to nosprotno tolmačila, povdarjam, da nisem z gospodom konzulom govoril nikdar drugega, razen o svojem in vizumu svojega delodajalca. Moja mati leži doma bolna. Jaz sem italijanski državljan in je g. konzul samo izkazal koncilijantnosl, da me je o stanju mojega potnega lista privatno informiral. Naj h koncu še omenim, da oni krogi, v katerih se je ta nepotreben incident sfabriciral, nimajo absolutno nikake legitimacije, da meni očitajo kenfidentstvo. Vsak naj pometa pred svojim pragom. Moja vest je čista!
Koren Jo-tp. Čopova cesta št. 21.
Hazena kot ženski sport
Moderna ženska teie*-na vzgoja je postavila v zvezi z zdravstveno vedo princip, da je v mnogih bistvenih točkah razločevati med umnim telesnim vzgajanjem žene od telesnega vzgajanja moškega. Žena (predvsem ženska mladina) je po felesu nežnejša, nien organizem služi povsem drugim ciljem, kot pa moški. Ženska telesna vzgoja noče vzgojili žene v silen in močan organizem, ki bi na ženi uničil baš ono, kar je specifično ženskega in kar je dala sama Mati narava.
Vsled tega ni čudno, da se je ravno >Ha-zena<i razvila kot predvsem ženski sport. Igra z žogo razvija enakomerno žensko telo, krepi mišice in bistri um ter razveseljuje srce. Ta igra daje ženi prožnost telesa In duha, ne izčrpa njenih moči do skrajnih, škodljivih mej, pač pa razvija eleganco in lepoto ženskega telesa, kar je bistveni cilj žensko telesne vzgoje.
Pri igri z žogo se vzpenjamo za žogo visoko v zrak, kmalu na to se pripogibljenio za njo uizko k tlom, nato se obrnemo prav tako urno na levo, kmalu nato zopet na desno, skačemo, tekamo za žogo itd. itd. Pri tej igri je polno vsestranskih gibov, ki angažirajo celo telo, razvijajo predvsem pljuča in srce in ugodno vplivajo na prenavljanje.
Ta igra izobražuje dušo in vžiga veselje v ženskem srcu, zato ljubi ženska igro z žogo in težko je dobiti pri tej igri nevesel obraz.
Hazena je ena najlepših iger z veliko žogo, ki jo pozna ves športni 3 ve t. Hvalevredno je vsled tega, da se je začela gojiti sistematično tudi pri nas in, da se je začel propagirati smisel za njo, zlasti med žensko mladino.
Hazena naj se nikdar ne pretirava. Velja naj načelo: takoj, ko se čutijo igralke utrujene, naj, si privoščijo potrebnega počitka. Fizični ustroj ženskega telesa je tak, da mu prevelik napor škoduje in uničuje ženski organizem.
Iz tega načela sledi drugo: nikdar se ne sme pri gojitvi tega sporta, zlasti pred tekmami, pretiravati treninga. Načelo naj bo, da je tekma le rezultanta sistematične gojitve bazene, ni pa tekma sama na sebi cilj, najmanj pa. da bi posameznice iskale z uspehom pri tekmah osebni renomee.
Srednja šola nima še do sedaj zadostnega časa in sredstev, da bi razvila žensko telesno vzgoj» po modernih principih, kakor bi bilo to potrebno. Pomagajo naj nam v tem starši in ženska športna društva.
Zdrava mlada deklica, ki ima primerno telesno razvedrilo navadno tudi pri drugem pouku boljše napreduje. To so že stari Rimljani izrazili z izrekom: -Zdrava duša v zdravem telesu.« 423-n
Najboljše, u a jt rajne j še, »to 13 najcenejše!
Včeraj je nastal velik požar v Su* botici v tovarni škroba, ki je last Ko* pa in sinov. Zanimivo jc, da je tvorni* ca pogorela že pred štirimi leti do tal in so potem zgradili novo. Dve leti po* zneje je v tovarni zonet izbruhnil po* žar, katerega jc pa uspelo gasilcem lo* kalizirati in ni napravil večje škode. Včeraj zgodaj zjutraj je pa v tovarni izbruhnil ogenj že Četrtič. Opazil ga je prvi tvorniški čuvaj in alarmiral po* licijo in gasilec, ki so takoj prihiteli na pogorišče. Ogenj je nastal v sušilnici, kjer je bilo blaga za več sto tisoč di* narjev. Kljub vsemu prizadevanju ga* silcem ni uspelo lokalizirati velikega požara in sušilnica je v desetih urah do tal pogorela. Ves materijal, ki se je nahajal v sušilnici, jc bil uničen. Po požrtvovalnem prizadevanju gasilcev jc bila rejena glavna tvorniška zgrad* ba, vredna več milijonov dinarjev. Ško* da, ki jo je požar povzročil, znaša oko* milijon d inarjev. Sestala se je posebna komisija, ki naj bi ugotovila, kdo jc požar zanetil, toda doslej ni bilo mo* goče ugotoviti vzroka. Obstoja tudi možnost, da je požar povzročil kratek stik.
★
Iz Sarajeva poročajo, da je imela včeraj policija nenavadnega gosta. Gre za mlado Slovenko Jožico Kerh, ki je | rodom iz Maribora in je pred tremi meseci prišla v Višegrad ter dobila službo pri gozdnem upravitelju Sckuli* ču kot vzgojiteljica njegovih otrok. Učila jih je predvsem nemškega jezi* ka. Razen tega se je bavila s sportom. Izposodila sii je konje pri sosedih ter jahala po polju. Kmalu se je v jahanju toliko izvežbala, da je najela konja in se odločila, da odjaha iz Višegrada v Sarajevo. Zvedela je namreč, da se v Sarajevu mudi neki kozaški hetman, ki jo je zelo zanimal. Jahala je 14 ur in prispela predsinočnjim v Sarajevo. Toda pri slavnostnem vhodu v mesto je imela smolo. Jahala je namreč ob* lečena v moško obleko in njen konj je bil ves znojen in upehan. Stražniki so jo sprva malo začudeno gledali in slednjič aretirali, ker se jim jc zdela sumljiva. Na policiji je mlada slovcn* ska Amazonka izpovedala dežurnemu uradniku svoje želje. Ker je mladolet* na, jo jc sarajevska policija odpravila nazaj v Višegrad in obvestila njene roditelje o njenih pustlovskih poho* dih.
★
Pred sodiščem v Tuzli se jc vršila te dni razprava proti 211etnemu Ivanu Matiču, ki je lani umoril starca Bora Juriča. Matic jc izvršil zločin popolno* ma premišljeno. Nekega dne, ko je bil starec sam doma, se je splazil v nje* govo hišo in ga udaril s sekiro po gla* vi. Nato je prebrskal vse predale in žepe ter našel 144 Din, ki jih je ukra* del in zbežal. Neka soseda je slučajno obiskala šc isti dan starca in ga našla v sobi v mlaki krvi s strašno rano na glavi. Obvestila je o groznem zločinu orožnike, ki so takoj začeli iskati mo* rilca. Sum je padel na Matica. Orož* niki so ga iskali v njegovi hiši, pa ga niso našli doma. Zvedeli so, da je od* šel v gozd. Orožnki so preiskali vse gozdove v okolici in morilca res našli v skrivališču. Bil je takoj aretiran in je sprva zanikal vsako krivdo. Po dol* gem zasliševanju je pa zločin priznal. Na razpravi, ki se je vršila te dni, je pa izpovedal, da je bil Juričev naj* boljši prijatelj in je usodnega dne obiskal starca. Ko je stopil v hišo, ga je starec baje brez povoda napadel s sekiro. On mu jo je pa iztrgal iz rok in ga ubil. Sprva je hotel razsekati tru* plo na kosce, ker se mu je stemnilo pred očmi. Potem je pa samo polizal kri s sekire in zbežal iz hiše. Sodišče pa ni verjelo morilčevi izpovedi, ker je obdukeja dognala, da je bil starec umorjen s krampom in so truplo našli obžgano na ognjišču. Ker je Matic urno* ril in oropal starca Juriča tri tedne prej, vredno je dopolnil 20. leto, ga sodišče ni moglo obsoditi na smrt, tem* več samo na 15 let ječe.
V Sarajevu je izvršil samomor neki Mate Tvrdkovič, po poklicu pek, star komaj 31 let. Bil je precej zadolžen in ker ni mogel plačevati dolgov, je obupal in se odločil, da gre v prosto* voljno smrt. Našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju. Njegova gospo* dinja jc slišala, da je vstal in ni odšel v delavnico, kakor običajno. To jo je zelo začudilo, ker je Mate navadno vstajal zelo zgodaj in hodil na trg, kjer je prodajal kruh. Ker je imela gospo* dinja druge opravke, se ni zmenila za peka. Ko je popoldne potrkala na vrata, se pek ni oglasil. Zato je pogledala skozi okno in nudil se ji je strašen pri* zor. Kraj postelje je ležal Mate mrtev in v roki je držal stekleničico strupa. Gospodinja jc začela kričati na ves glas in poklicala je policijo. Prišla je kmalu policijsko*zdravniška komisija, ki je ugotovila, da je Mate izpil 100 gr lizola. Preiskava ie dognala, da je pek pred samomorom popil več litrov vi* na.
★
V Prištini je včeraj začela velika razprava proti razbojniku Ajdunu Usu-noviću in njegovim pomagačem, ki so več let ropali in morili na Kosovem. Najdrznejše razbojništvo ie bil napad na patnike leta *925., ^° s° se vračali s kolodvora v Prištini v mesto, oddalje-
no od postaje kake pol ure. Tedaj so razbojniki naipadli 30 potnikov in jih popolnoma oropali. Ustavili so vozove in avtomobile in ukazali potnikom, naj se postavijo v vrsto. Ko se je to zgodilo, so roparji preiskali žepe in kovčege vseh potnikov in odnesli, kar se jim je zdelo vredno. Za proces je vladalo veliko zanimanje In je občinstvo napolnilo razoravno dvorano do zadnjega kotička. Obtožnica državnega pravdnika obtožuje razbonjike, da so v avgustu 1. 1926 oboroženi s puškami prišli v selo Mireno in napadli hišo AHla Zeinulavli-ća. Zvezali so ga in ga pretepli ter oropali. Vzeli so mu 2000 Din. Meseca septembra 1. 1925 so razbojniki napadli hišo Sulejmana Ismamlovića ter mu odnesli denar in tri ovce. Meseca februarja so izvršili razbojniški napad na Bečira Bečirovića. Napadli so ga s puškami ter ga težko ranili. Meseca julija leta 1926. so napadli 30 potnikov na potu s kolodvora v Prištino in jih oropali. Odvzeli so jim denarja in vrednostnih predmetov za 100.000 Din. Oktobra leta 1925. so napadli inšpektorja finančne kontrole Magovčevića z namenom, da ga ubijejo. Pri tem so ranili neko vdovo. V avgustu 1. 1926. so pa napadli pet seljakov iz sela Mazgita. Streljali so nanje in tri težko ranili. Razbojniki raje vse zločine, toda številne priče so jih spoznale in jih s svojimi izpovedbami zelo obremenile. Rasprava se nadaljuje.
žBetežnica
KOLEDAR. Danes: Četrtek, 24. maja 1928; katoličani: Marija; pravoslavni: 11. maja, 5pa-sov dan.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Nedeljski oddih*. Opera: Zaprto.
Kino Matica: »Nevabljeni post*. Ljudski kino (Ideal): ^Naiveselejši Du-najčan«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta: Bakar-čič. Sv. Jakoba trs.
Prosveta
Danes zvečer se ponovi zadnjič v sezoni nad vse zabavna ameriška komedija Nedeljski oddih, katera je žela pri vseh dosedanjih predstavah salve smeha. Predslnva se vrši za red D.
»Stilniandski župan.: Učinkovita Mae-terlinckova drama se ponavlja v petek, dne 25. tm. z gospodom Levarjem v naslovni vlogi. Drama je dosepla pri vseh dosedanjih vprizoritvah izredno velik uspeh, je zrežirana od gospoda C. Pebrtv<a. Predstava se vrši za red B.
Na hinkoštno nedeljo <<• vprizori v drami otroška pravljica >SnogulČica-\ na kar predvsem opozarjamo poste, ki privedo de-co z dežele. Predstava se vrši popoldne ob treh po izredno znižanih cenah od 20 Din navzdol. Zvečer pa se vrši 50. predstava Shakespearejevega ^Hamleta' v prvotni zasedbi s sodelovanjem vsega ansambla drame in muzika dravske divizije.
>Manon<. Priljubljena Massenetova opera Manon se vprizori v soboto, dne 26. tm. zvečer v operi. Naslovno vlogo poje prvič gospa Majdičeva, v vlogi Lescauta pa gostuje g. Neralić iz Maribora. Ostale glavne vloge so v rokah priljubljenih pevcev gg. Betetta, Banovca in Janka.
>Groliea Marica«. Na binkoštno nedeljo popoldne se poje v opernem gledališču priljubljena >Grofica Marica« v zjiani zasedbi z gospo Poličevo v naslovni vlogi.
Kongres mednarodne unije gledaliških igralcev. Drugi kongres mednarodne unije gledaliških igralcev se vrši v Parizu od 18. do 23. junija t. 1. 18. se bo razpravljalo o internih zadevah. Oficijelna otvoritev se vrši dne 19. Na kongresu bodo zbrane organizacije 20 različnih držav poleg Amerike. Dnevni red vsebuje sledeče točke: poročilo gen. tajnika. 2. Igralec in radio. 3. Igralec v inozemstvu. 4. Igralec in film. 5. Gledališki zakon. 6. Nad produkcija igralcev in brezposelnost pri teatru. 7. Kontrola nad igralci na turnejah v inozemstvu. 8. Starostno zavarovanje igralcev. 9. Volitve novega izvršilnega odbora in generalnega tajnika. 10. Problemi teatra: sodobno gledališče, nove smeri gledališča, igralec in režiser. XXX kongresa se udeleži tudi podobor Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani potom svojega zastopnika.
Romantika in poeziia
preteklega stoletja se zrcalita iz filma
Nepovablleni
gost
V glavni vlogi
John Gilbert
Danes! Izvrsten spored. Danes!
Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri
Pri tem sporedu so že veljavne skoro za polovico znižane LETNE CENE!
Tel. 2\24       Elitni kino Matica
Stev 119
•SLOVENSKI  NAROD* "dne 24. maja
Stres 31
Dnevne vesti.
— Tako delajo pri nas! O učitelju Polj-uaku, o katerem smo nedavno poročali, da je iznašel zdravilo proti raku in sličnim boleznim, je prinesla daljše poročilo tudi beograjska »Politika«, ki je poslala k njemu svojega dopisnika. Beograjski list ie med drugim poročal, da je bila izdana dr. Vili-meku koncesija za sanatorij v Celju, kjer bi se vršilo zdravljenje raka z zdravilom, ki ga je iznašel učitelj Poljšak. Včerajšnja »Politika* objavlja k temu službeno izjavo ministra za narodno zdravje, v kateri se zanikuje ta vest, češ da ministrstvo narodnega zdravja doslej sPloh ni odobrilo dr. Vilimeku otvoritev sanatorija v Celju, niti ni d2io dovoljenja za zdravljenje raka s sredstvom učitelja g. Poljšaka. Priobču-jemo to vest brez komentarja.
— Škandalozne razmere v državni upravi. Kako škandalozne razmere vladajo v naši državni upravi in kako daleč je že prišla malomarnost državnih oreanov, pričata dva konkretna primera iz bančne prakse v Bosni. Pred štirimi leti je sarajevsko okrožno sodišče obvestilo neko stranko, da ie plačala na kolkih 100 Din preveč in da lahko zahteva povračilo tesca zreška. Prošnja je bila takoj vložena, toda finančno ministrstvo jo doslei še ni rešilo. Drugi primer ie še značilneiši. Takoj, ko je stopila v veljavo tako zvana taksna reforma, to je bilo leta 1923., so pozvali davčni uradi po naredbi finančnega ministra delniške družbe, naj plačajo takse za emisijske prebitke preko nominalnega zneska za delnice, izdane po 1. januarju 1919. Pri nekaterih zavodih, ki so ta čas povečali jrvoj delniški kapital, je šlo za znatne zneske. Ker je bila zahteva slede taks protizakonita, so se podjetja pritožila. Pritožbe ie bilo treba seveda taksirati in vsa podjetja čakajo zaman že peto leto na povračilo protizakonito izterjanih taks. Finančno ministrstvo je baje zahtevalo dotične akte in povodom neke urzence ie zahtevalo rekonstrukcijo akta, ker se je orisrinal iz-subil. Naposled je zadeva v finančnem ministrstvu sploh zaspala. Prizadeta stranka se je pritožila na državni svet in čaka na odgovor zaman že četrto leto.
— Predsedniki matunt^nih komisij. Prosvetni minister je d i.očil za predsednike komisij za ZTCiosine izpite na oržav-nem ženskem učiteljišču in ženskem učiteljišču uršulink v LjuVjani vseučiliškega profesorja dr. Kana Oz/j da. na moškem rčiteljišču v Ljubljani vseučiliškega pro-fesoija dr. Aleksandra Stojičeviča. na moškem učiteljišču v Mariboru vpokojenega profesorja inšpektorja Josipa VVestra, na ženskem učiteljišču v Mariboru prosvetnega inšpektorja Adolfa Pečovnika. na učiteljišču uršulink v Skorji Loki vseučiliškega profesora dr. Frana Kidriča.
— Društvo prijateljev Jugoslavije v Varšavi. Te dni se Je vršil v Varšavi občni zbor društva prijateljev Jugoslavije. rredsedn:k prof. Cibichovski, ki je pred tremi leti poseti! Beograd, je govoril obširno b delovanju društva za poljsko-jugo-slovcn^ko zbližanje. Lani ie društvo zbralo mnoRo knlis za knjižnico beograjske univerze, priredilo ie več predavani in ekskurzij in delovalo v kontaktu s poljsko -iu^oslovensko ligo v Lvovu.
— Poštne zveze v Sloveniji. V kratkem izide brošura Poštne; zveze v okrožju direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Obsegala bo: 2c!ezniške proge, pocestne r°štnc zveze, železniške poštne zveze in *?ccr: i ambulantne pošte, 2. druge železniške poštne zveze, s katerimi posredujejo zaprte sklepe: a) poštni uslužbenci, b) železniški uslužbenci. Knjiga ie namenjena za poštnopTunetno službo, a bo dobro slu-žna tudi trgovskim krogom.
— Velenjska okolica. Visoka peč za izdelovanje koksa rz rjavega premoga se ni obnesla. Zdaj počiva. Stala ie štiri milijone dinarjev. Skoda jih ie. — Vreme je od sile slabo, doslej smo imeli vse preveč mrzlih, deževnih dni, a premalo solnca. Cvetje je poparila slana in ne bo sadja. Da se Je spričo takega vremena zakasnela rast na njivah in travnikih, je čisto umi ji -vo. rfmelicvi poganjki so šele pol metra visoki. — Ljudje ve!iko govore o imenitnem Poljšakovem izumu, ki bo v srečo človeškega rodu. Nepopisno nas veseli, da je izumitelj slovenskega naroda.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od L do 7. t. m. 6 slučajev tifuznih bolezni, A dušlivega kašlja, 59 škrlatinke, 109 ošpic, 5 daVice, 15 šena. 1 krčevite odi evenelosti in 1 vnetja hrbteničnega mozga. — V mariborski oblasti je bilo od 8 do 14. t. m. 16 slučajev tifuznih bolezni, 72 škrlatinke, 55 ošpic, 7 davice. 15 duš-liivega prisada in 1 griže.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 7. do 13. t. m. je bilo v lrub-Ijanski oblasti 31 slučajev svinjske kuge, 3 svinjske rdečice. 2 garij, 1 mehurčastega izpuščaja konj in 1 čebelne gnilobe.
— Novi gerent v Šmarju pri Jelšah. Ker je dosedanji gerent okrajnega zastopa v Šmarju pri Jelšah Ivan Anderluh umrl, je imenovan za novega gerenta oblastni poslanec Ivan Turk.
— Poziv dedičm. Letos IS. februarja je umrl vratar v Ljubljani Karel Polek, češkoslovaški državljan. Dediči in upniki se pozivajo, naj prijavijo svoie zahteve do zapuščine najkasneje do 10. avgusta pri okrajnem sodišču v Ljubljani.
— Dražba lovov. Lovi občin Banje Loke, Borovca, Brige, Fare, Drage, Knežje lipe. Koprivnika in Starega loga se bodo oddajali v zakup 8. Junija ob 11.: lovi občin Kočevja, Livolda, Nemške Loke, Novih Lazov, S-podniega loga in Trave na 9. junija ob 11 in sicer pri sreskem poglavarju v Kočevju.
— Stanje bolnikov v bolnicah In hiralnicah mariborske oblasti. Od L do 10. t. m. ie bilo stanje bolnikov v javnih in privatnih bolnicah in hiralnicah mariborske ob-
lasti sledeče: Ostanek od prejšnjega meseca 1451, prirastek 544, tekoči mesec skupaj 1995, odpuščenih 529, umrlih 36, skupaj 365, ostalih 1430.
— Pred izrednim profesorskim kongresom. Med profesorji je zavladalo veliko ogorčenje, ker vlada noče predložiti Narodni skupščini zakona o sredniih šolah in ker sistematično znižuje profesorjem plače, na drugi strani jim pa nalaga nove dolžnosti. Zato so sklicali izredni kongres, ki se bo vršil za binkoštne praznike v Beogradu. Prosvetni minister ie dovolil delegatom petdnevni dopust.
— Občni zbor Obrtne zadruge na Bledu. Ker je bil občni zbor za kolektivne obrtne zadTuge na Bledu z dne 1. aprila t. 1. uradoma razveljavljen, se vrši ponovni občni zbor na soboto, dne 26. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v salonu g. Jankota Sumija v Lescah z istim dnevnim redom kakor bi se imel vršiti 1. aprila t. I.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na prvo ofertno licitacijo za gradnjo ga^ometra. kanalizacije in vodovoda za plinarno pataloškega instituta v Beogradu, ki se vrši dne 9. junija t. 1. v proračunskem oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu. Predračunska svota znaša Din 194.096.60. Natančneiši pogoji so razvidni iz oglasa, ki ie nabit na oglasni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg št 1/11.«
— VeHke poplave v Crni gori. Vsled neprestanega deževja je Skadersko jezero poplavilo obširna polja in povzročilo ogromno škodo. Mnogi kmetje so zbežali v bližnje vasi, kjer so našli za prvo silo zavetje. Dolina Zete in Nikš'ško polje, dve najrodovirnejši pokrajini Crne gore, sta popolnoma poplavljeni. Ljudstvo fe obupano. Narodni poslanec Miljutin Tomič je vložil na ministrskega predsednika interpelacijo, v kateri vprašuje, kaj namerava ukreniti, da prepreči katastrofo, ki preti nesrečnemu prebivalstvu poplavljenih krajev
— Znižana vstopnina na velesejem. Uprava ljubiianskega velescima ie sklenila delno znižati vstopnino za obisk velesei-ma, ki se vrši od 2. do 11. junija. To znižanje velja z'astf za državne in privatne nameščence, delavstvo in dijaštvo. Izdajajo se namreč vstopnice za dve osebi skupno, za ceno Din 15. Te vstopnice se dobe le v predprodaji pri uradu velesejma (ekono-mar). Pozivamo vse stanovske organizacije, da naroče skupno za svoje člane potrebno število vstopnic.
— Z milija rdim i bacilov okužuie človek in žival človeka. Važna panoga ljudskega poučevanja ic o bistvu nalezljivih bolezni ter o njih obvarovanju Dozdai Je medicTn-ska veda že naš!a dokaj sredstev za obrambo. Med narodom pa je o tem vprašanju še vse premalo znanja in ravno vsled tega mnogo greši ob pojavih takih obolenj. Število nalezljivih bolezni je pri nas nekoliko manjše kot drugod v državi, vendar pa je 7.a vsakega važno, da se o povzročitelji!! nalezljivih bolezni in obrambi temeljito pouči. Dokaj tega pouka nudi stalna Ivgicnsnk razstava na velesejmu v Ljubljani.
— Pisarna SPD javlja: Koča na Kamniškem sedlu ie od 22. t. m. dalje popolnoma oskrbovana. Pot je do vrha popolnoma kopna, torej vsakemu lahko dostopna. — Cojzova koča na Kokrškem sedlu se otvori za Binkošti. Pet iz Kamniške Bistrice do koče jc do malega prosta snega, le ob pečinah, tik pod, leži še plaz, kateremu se je lahko izogniti. Prehod po -everni strani Grebena proti Krvavcu je še zasnežen, zato brez cepina in brez derez ni priporočljiv. — Staničeva koča bo v slučaiu ugodnega vremena na binkošti začasno oskrbovana in preskrbljena s provi.antorr,. To postojanko je priporočati posebno smučarjem, kajti Triglavsko pogorje leži še globoko v snegu in nudi smučariem najide-alnejšo smuko. — Orožnova in Malnarjeva koča se otvori dne 26. maja n Ko nadaHe oskrbovana.
— Smrtna kosa. Naše gasilce je zadel hud udarec. Neizprosna smrt je iztrgala iz njihovih vrst ustanovitelja in starosto vJugo-slovenske gasilske župe« g. Frana Barleta, ki je včeraj proti večeru po kratki mučni bolezni izdihnil vojo blago dušo. Pokojni je bil rojen 20. novembra 180i v Cerkljah pri Kranju. S 1. januarjem 1S94 je ostopil v roa-gistratno službo v Ljubljani in je deloval kot ravnatelj vojaškega urada neumorno do predlanskega leta, ko je stopil v zasluženi pokoj. Foleg službe je agilno in požrtvovalno deloval na polju gasilstva, za katero si je. pridobil nevenljivih zaslug. Bil je časten meščan Ljubljane in kralj ga je odlikoval za zasluge z redom sv. Save IV. stopnje. V soboto ob pol štirih spremijo gasilci in številni prijatelji njegove zemske ostanke k večnemu počitku. Pogreb se bo vršil izpred Mestnega doma. — Danes je umrl v Ljubljani g. Matija Urbanck. Pokojni je bil simpatičen, značajen mož in splošno priljubljen. Pogreb bo v soboto ob dveh iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. Blag jima spomin! Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
— Vreme. Včeraj smo imeli deževno vreme in tuđ! danes zjutraj je kazalo, da lepega vremena ni pričakovati. Dopoldne so se oblaki nekoliko razpršili in večkrat je posijalo solnce, toda upanja je malo, da bi se vreme zboljšalo. Deloma oblačno je bilo včeraj v Mariboru, Zagrebu, Beogradu in Splitu, v Sarajevu, Skopliu in Dubrovniku so imeli pa lepo vreme. Najvišja temperatura je bila včeraj v Skopi ju in sicer 26°. V Beogradu in Splitu so imeli 23, v Mariboru, Zagrebu in Sarajevu 22, v Dubrovniku 21, v Ljubljani 15.8 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 763, temperatura je znašala 7 stopinj. Barometer je torej poskočil m morda bomo imeli za praznike lepo vreme.
— Težka nesreča. V Račjem se je v torek pripetila težka železniška nesreča-Posestnik Jakob Koren iz Sv. Lovrenca na
Pohorju je hotel pri DraČju izstopiti iz vlaka, ki se pa še ni ustavil. Nesreča Je hotela, da je pri tem padel pod vagon, ki rrm Je odrezal desno nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico.
— Koparski napad v Llmbušu. Dne 19. t. m. je bil v gozdu pri Llrrtbušu izvršen drzen roparski napad. Ko se je vračal posestnik Franc Oprešnik domov, sta ga v gozdu ustavila dva neznanca, eden mu je naperil samokres na prsa in zaklical: *De-nar ali smrt!« Seveda se jc Oprešnik napadalcev ustrašil in jima brez nadaljnega izročil listnico, v kateri je b.lo 160 Din gotovine. Napadalca sta nato pobegnila. Eden je bil visoke, bolj šibke postave, drugi pa bolj majhen in debelega, zalitega obraza.
— Zapostavljanje starih železniških upokojencev in železniških invalidov v Sloveniji. Vnovič smo primorani, da j,avno na tem mestu razpravljamo o krivicah, ki se gode železniškim vpokojencem in invalidom, posebno se, ko se vpokojence južne železnice ne prizna niti pri prevedbi, veljavni od 1. avgusta 1927. čudno je to postopanje, ker so vse nasledstvene države vpokojencem južne železnice uredile njihove pokojnine po rimskem paktu. Kako more naša država delati tako izjemo, ko mora vendar po rimskem sporazumu 25.1% prispevati v zlatih francoskih frankih v skupni fond za storo-vpokojence južne železnice. Tudi železniški invalidi v Sloveniji že težko pričakujejo ureditve nezgodnih rent, katere prejemajo še vedno v kronah. Proti tem krivicam, društvo dan za dnem nastopa na vseh merodaj-nih mestih, nebroj spomenic je bilo tozadevno razposlanih vsem merodajnim činiteljem. Ker pa še ni rešitve, vpozarjamo tem potom vnovič vse merodajne činitelje, posebno gg. narodne poslance vseh strank, ter prosimo nujne pomoči. — Društvo železniških vpokojence v.
%l   «- JUUIJUIII*
—Ij Ljubljanske šole za Akademijo In Galerijo. Šolski nabiralni dan v prid fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo, pri katerem je pod vodstvom damskega odbora sodelovala mladina ljubljanskih meščanskih in srednjih šo! dne 5. in 6. maja t. 1., je vkliub skrajno slabemu vremenu prinesel nepričakovano deber uspeh šolska mladina ie s pravo vnemo zbirala prispevke za naša najvišja prosvetna zavoda, za kar ji izreka uprava fonda iskreno zahvalo, kakor tudi učiteljskim zborom ljubljanskih šol in damam, ki so nabiranje vodMe ter oddale fondu skupni znesek 19.502.50 Din. — Posamezne šole so nabrale: 1. deška meščanska šola (Pru-le) 382 Din. T. dekliška meščanska šola (Sv. Jakob) 2055.50. IT. deška meščanska šola (Šiška) 47.S. IT. dekliška meščanska šola (Šiška) 562. Meščanska Šola Lichten-thurn 45#. Notranja uršulinska meščanska šola 1905.50. Vnanja uršulinska meščanska Šola 481, Licejska osnovna šola 100, L državna gimnazija 1285. iT. državna re-aina gimnazija 1468. TH. državna realna gimnazija 1477.10, Državna realka 1580, Ženska realna gimnazija 411, Državno žensko učiteljišče 1457, Državno moško učiteljišče 930. Ostali znesek ie nabral damski odbor. Posameznim damam za požrtvovalno delo in vsem. ki so 5. in 6. maja prispevali v frnd za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo, se uprava toplo zahvaljuje. Prispevki izven ljubljanskih šol bodo javljeni v splošnih izkazih.
—Ij Eldorado ponočnjakov in razgrajačev. Pišejo nam: Tavčarjeva ulica je postala zadnie ča.se pravi Eldorado ponočnjakov in razgrajačev, ki ne pomislijo, da morajo ljudje ponoči počivati, ker so čez dan zaposleni. Okrog polnoči pridrve iz točilnic in začno tako divje tuliti, da bi človek mislil, da je sredi Afrike, ne pa sredi drugače mirnega mesta. Razgrajanje traja navadno celo uro in nikogar ni, ki bi te brezobzirneže opozoril, da lahko tulijo v Tivoliju ali pa na Ljubljanskem polju, kjer bi nikogar ne motili. Apeliramo na policijsko ravnateljstvo, nai naroči svojim organom, da napravijo red in preprečijo to brezobzirno kaljenje nočnega miru. Mislimo, da imamo pravico zahtevati, da nam policijska oblast omogoči mirno spanje, kajti njena dolžnost je skrbeti za red in mir v mestu. Na razgrajače pa apeliramo, naj nam s polnočnimi koncerti in podoknica mi v bodoče prizanašajo, sicer se jim utegne pripetiti, da d'-'be za nagrodo pomije na glavo.
—Ij Dar Narodni galeriji. Ga. Marija Pintarjeva je poklonila Narodni galeriji za njeno zbirko umetnin oljno skico portreta Tvana HribaTia, galerijskega častnega člana. Skica je delo pokojne Ivane Kobilce iz zadnje dobe. Darovateljici iskrena zahvala!
—Ij Ljudski kino ima danes na sporedu izredno lep in razkošen velefilm »Najvese-lejši Dunajčan« z izvrstnim? igralci M. Varkoniyem in Marilo Cordo v glavnih vlogah. Film se odlikuje po izredno krasnih posnetkih Dunaja in nam daje sliko, kako se danes Dunaj zabava. Itvrstni spo-red se bo predvajal le danes fn jutri pri dveh dnevnih predstavah ob pol 17. in 21.
—Ij Krasne dunai. otroške oblekce od 34 Din daiie le pri Kristoflč-BuČar. Stari trg.
—Ij Tatvine koles. Včerai so bili zelo agilni kolesarski tatovi, vendar eden ni imel posebne sreče, kajti policija ga je prijela že čez pol ure po tatvini. Bil je to brezposelni delavec Viktor Juhant, ki je odpeljal kolo mehaniku Franu Batjelu, ko ga je pustil včeraj popoldne v veži hiše številka 17 Pred Škofijo. Tat je bil čez pol ure prijet na Dolenjski cesti. Policija ga je izročila sodišču. — Kolo ie bilo včeraj ukradeno tndi mehaniku Martinu Rotarju in sicer dopoldne iz neke veže v Tavčar-ievi ulici. Kolo fe bilo rdeče oleskano, znamke »Aiglon«, številka 288.725. Vredno je bilo 2300 Din.
—Ij Drobiž policijske kronike. Včeraj je bila radi tatvine kolesa aretirana ena oseba. V zapor so morale tudi tri device in f
PfavofasMe in črnofasJie
so istega mnenja, ker
ELI DA
S HAMPOO
deluje čudodelno. — Svilenkasti lasje!
sicer Marija T., Pavla F. in Ana B, Ivan H in Peter Z. sta bila prijeta radi prodajanja razglednic brez dovoljenja. Josip T. pa radi prekoračenja državne meie. Lovrenc S. je bil prijet radi prepovedanega povratka in Ignac E. radi vmešavanja v uradno poslovanje.
—Ij Krasna birmanska darila najceneje kupite pri FR. P. ZAJEC, trgovina ur in zlatnine  Ljubljana, Stari trg 9. 56T —Ij Oblekee za procesije: Kristoiic-Bučar.
—c Članski sestanek SDS za Celje-Oko-lico se vrši danes v četrtek ob 20. uri pri Podržaju na Bregu.
—c Brlvnice v Celju bodo na binkoštno nedeljo ves dan zaprte, na binkoštni ponedeljek pa od pol 8. do 11. ure odprte.
—c Umrl je na posestvu Freienberg v Medlogu g. Jakob Leskovšek, veleposestnik in bivši mesarski mojster v Celju, v 56. letu starosti.
—c Porotniki za drugo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju so itzžre-bani. Zasedanje se prične dne 11. junija.
—c Za žrtve potresne katastrofe v Bolgariji so celjske dame nabrale v mestu in bližnji okolici Din 15.515. Znesek odpošlje prizatedim Bolgarom potom oblastnega odbora društva »Rdeči križ« v LJubljani.
—c Konferenca glede regulaciie Savinje se je včeraj zopet vršila na celjskem magistratu. Pravijo, da se bo z delom priče!o koncem junija. Za prva dela prispeva poleg mesta in oblasti tudi država 400.000 Din. Če nas le gospodje anketarii niso zopet potegnili!
—c Drzen vlom v Celju. V noči od 22. na 23. fe M v Celju i-zvršen drsen vlom v trgovino trgovca Ludvika Galška. Vlomilci so odnesli za 10.000 Din raznega blaga, perila in obleke. Vloma sta osumljena dva Hrvata, ki sta se že več dni potikala po Celju ki okolici.
Konflikt z Jeritzo
Konflikt med primadona Jeritzo in dunajsko opero za eii'krat še ni uglajen, zdi se pa, da se bo dala užaljena primadona potolažiti. Včeraj dopoldne se je Jeritza na splošno presenečenje pojavila o operi v spremstvu komponista Richarda Straussa in je prisostvovala skušnji nove Straussove opere «Egip-čanska Helena*, v kateri bo pela naslovno vlogo. Zanimivo je, da je dunaj* ska javnost napram umetnici zavzela povsem oddvojeno mišljenje. Dočim eni zagovarjajo njen nastop, ga drugi grajajo in celo ostro obsojajo. Tudi dunajski tisk v tem pogledu ni solidaren. Del časopisja se ogreva za divo, nasprotno pa drugi del odkrito nastopa proti njej in zlasti ji zamerijo, da je vrnila imenovanje za častno članico dunajske opere, katero ji je lani poklonilo zvezno ministrstvo. «Wiener Neue-ste Nachrichten» pišejo med drugim:
Umetnica je zavrgla odlikovanje, ki je pravzaprav za umetnika, tisočkrat bolj dragoceno nego trakovi, zvezde, križci in slično. Biti častni član dunajske opere je za pevca pač najvišja Čast. Stremeti mora za takimi venci slave, ne pa za odlikovanji in palmami. Vse to bi se dalo pojasniti s samoljubjem, opravičiti se pa ne da. Toda Jeritza izjavlja, da «EgipČanske Helene» ne bo pela na Dunaju in da zato hodi k skušnjam, ker namerava jeseni to vlogo igrati v Ameriki. To pa je že od sile. Če Jeritza zapusti dunajsko opero, Če obrne hrbet odru, kjer je žela največje triumfe, ji tudi ni treba hoditi k' skušnjam za Ameriko. Upamo sicer, da se bo direktorju Schalku ter vplivu Richarda Straussa in generalnega direktorja Schneiderhahna posrečilo uriaditi spor, toda naj ve ga. Jeritza, da bomo znali varovati dostojanstvo gledališča.
Stran 1
•SLOVENSKI   NAROD* dne 24. maja 1928.
Stev. ng
A. Gries:
Pompej Ivanovic se ženi
V času naše povesti je imel Pompej Ivanovic. uradnik N-ske gubernijske uprave, na grbi štiri križe z repom. Kako dolg je bil ta rep, Pompej Ivanovic sam ni vedel, ker je že davno nehal šteti svoja leta. Saj je vseeno, če je človek eno leto starejši ali mlajši. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da Pompeju Iva-noviču po najskromnejšib računih ni bilo izpod 45 let. Ne glede na to solidno starost se je pa počutil Pompej Ivanovic čilega in zdravega tako, da bi se ne ustrašil nobenega dvajsetletnega fanta. Bolan ni bil nikoli, jed mu je imenitno teknila, a kar se tiče razpoloženja in bodrosti, je treba priznati, da je bila naravnost izvrstna.
Pompej Ivanovic je bil kljub solidni starosti samec, dasi je bil že šestkrat do ušes zaljubljen. Toda oženiti se nikakor ni mogel. Vedno ga je kaj oviralo. Zdaj mu je primanjkovalo denarja, zdaj mu je bila v napo t je prirojena sramežljivost, zdaj zopet so mu delale skrbi leta. Tako se je naš dobri Pompej Ivanovic polagoma sprijaznil z mislijo, da ostane vse življenje samec. Nehal je misliti na ženske in sanjati o udobnem domačem ognjišču. Vse bi bilo v redu in Pompej Ivanovic bi bil rešen zakonskega jarma, da se ni nekega lepega dne nepričakovano sedmič in zadnjič zaljubil v deklino Pinovo.
Evo, kako se je vnela sedma ljubezen Pompeja Ivanoviča.
Med stanovskimi tovariši Pompeja Ivanoviča je bil tudi uradnik Sergei Petrovič Pinov, s katerim sta bila dobra prijatelja. Pinov je bil tipičen uradnik. Redno je hodil na službo in redno je tarnal, da ga tare naduha. Toda ne glede na to, bi bil najbrž še dolgo živel, da se ni nekega lepega dne prehladi! tako hudo, da je moral v posteljo. Kakšna bolezen ga je priklenila na bolniško posteljo, ve sam bog. Toda to ni važno. Pač pa je važno, da je bolehal dober teden, potem je pa sklenil dati dolini solz slovo in se preseliti v boljšo bodočnost. Nič ni rekel, nič ni dejal, v zid se je obrnil in bilo je po njem. Kakor bi trenil z očesom ga je pokosila smrtna kosa. be poslovil se ni od prijatelja, da bi ga šment. Zapustil je globoko žalujočo vdo-
vo in potrto žalosti osemnajstietno hčerko. Težke misli so rojile Pompeju Ivano-viču po glavi, ko je spremljal prijatelja na zadnji poti. Kar zaplakal bi bil na ves glas, da ga ni bilo sram. Kaj pa poreko ljudje. — si je mislil in zrl nepremično pred se. Tak dedec, pa se cmeri vpričo ljudi za prazen nič. Saj mu še bratranec ni bil, pokojni Sergej Petrovič. Ne spodobi se torej, da bi pretakal solze za njim in delal konkurenco nesrečni vdovi, potrti globoke žalosti in to in ono, kar spada k tako žalostnemu dogodku v življenju solidne meščanske rodbine.
Toda ko je stal naš dobri Ivanovic na pokopališču ob svežem grobu, kamor so grobarji spuščali krsto s prijateljevimi zemskimi ostanki, ga je stism'o nekaj za srce in ni se mogel premagati, da bi mu ne kanilo iz oči nekaj slanih kapljic. Ni se pa cmeril od žalosti ali pod težo bridke izgube, kajti zdelo se mu je, da je prijatelj rešen vseh nadlog in da se mu godi v nebeškem kraljestva dobro. Zaplakal je iz sočutja s samim seboj. Naenkrat se je storilo Pompeju Ivano viču bridko pri srcu in Čutil je, da še iiko!i ni bil tako sam na svetu. Imel ie prijatelja, skupaj sta ometala pajčevine po pisarniških kotih, skupaj premetavala zapraše-šene akte in skupaj dremala za yisalno mizo, če ju predstojnikovo oko ni videlo. Zdaj ga pa ni več in ne vrne se, da bi mu pomagal prenašati nadloge uradniškega stanu.
— Evo, — je pomislil ubogi Pompej Ivanovic, — Pinova spremljata na zadnji poti žena in hči, a kdo, ljudje božji, bo spremljal mene, ko mi odbije zadnja ura? Kdo bo pretakal solze nad mojim grobom? 2iv krst me ne bo pogrešal. Še veseli bodo, da sem se iim umaknil.
In ko je tako razmišljal o svoji bridki usodi, se je tako zasmilil sam sebi, da so mu pritekle debele solze ?zočl.
Pinova smrt je pa imela za Pompeja Ivanoviča tudi dobro stran. Zbližala ga je namreč z rodbino pokojnega prijatelja. Začel je pogosto zahajati k Pinovrm, spočetka ga je gnala plemenita želja, da potolaži žalujočo vdovo in siroto hčerko. Sčasoma se je pa vdove in njene hčerke navadil, kakor se je navadil zaprašenih aktov. Stvar se je razvila tako daleč, da se je obema tožilo po njem, če ga nekaj dni ni bilo. K Pinovim mimo Pompeja Ivanoviča skor nihče ni zahaja! in vdova ie občevala z zunanjim
svetom večinoma samo z njegovo pomočjo. Tako je postal priletni samec kmalu v rodbini neobhodno potreben in kaj Čuda, Če je poznal samo dve ooti — eno vurad, drugo k Pinovim. Pompej Ivanovic je hodil na trg po krompir, salato, jajca in drugo tako robo, vdova ga je pošiljal po skromno pokojnino, iz mesta ji je nosil vedno sveže novice, skratka, koncem koncev ie bil Pj.npej
Ivanovic pri Pinovih domač. Brez njega si vdova ni mogla misliti življenja. Ne da bi morda kdo mislil, da ji je srce narekovalo odpreti mu na stežaj vrata. Ne. Razmere so bile take, da se ie morala zateči k njegovi postrežljivosti. In Pompej Ivanovic je imel tako dobro srce. da ni odrekel vdovi nobene prošnje. Vse bi bil storil za njo, v ogenj in vodo bi skočil, če bi mu velela.      (Konec jutri.)
Senzacijonalno ozadje eksplozije v Hamburgu
10 mrtvih, 230 zastrupljenih, 600 ljudi brez strehe. — Nemška tovarna je dobavljala strupene   pline sovjetski Rusiji. — Francija zahteva strogo preiskavo.
V hamburškem pristanišču je nastala v nedeljo strahovita eksplozija, ki je zahtevala več človeških žrtev. Eksplodirali so fosgenovi plini v skladišču kemične tovarne Stolzenberg, v kateri so med vojno polnili s temi plini granate. Med pristamiskim delavstvom je nastala nepopisna panika, ko se je pojavil nad pristaniščem oblak strupenega plina. K sreči je deževalo, sicer bi bila katastrofa še večja. Kljub temu je podleglo strupenemu plinu že 10 oseb, a 90 težko bolnih so prepeljali v bolnice. Oblasti so takoj naročile iz Berlina maske za delavce, ki so bili odrejeni, da preprečijo širjenje strupenih plinov. Mnogo zastrupljenih se bori v bolnici s smrtjo. Vse hiše blizu pristanišča so morali izprazniti tako, da je ostalo 600 brez strehe. ......
Eksplozija v hamburškem pristanišču je posledica neprevidnosti, ki ima pa tudi svoje politično ozadje, s katerim se bo moralo pečati še Društvo narodov. Gre za protizakonito skrivanje in najbrž tudi za tajno izdelovanje strupenih plrnov, ki jih je Nemčija baje skrivaj pošiljala sovjetski Rusiji. Samo na ta način se da pojasniti, kako so mogli ostati strupeni plini toliko Časa v enem najprometneišem pristanišč, skoro sredi velikega mesta in v neposredni bližini hiš. Kako je nastala katastrofa, se ne ve točno. Znano je samo, da so eksplodirali veliki tanki, napolnjeni s strupenim fosgenovim plinom. Spočetka se ni nihče zmenil za posledice eksplozije. Šele ko so našli blizu pristanišča dva zastrupljena moža. so obvestiti gasilce
in ugotovili, da se širi po pristanišču strupeni plin. Gost oblak zelenkastega plina je kmalu objel skladišče in okolico. Nastala je nepopisna panika. Iz vseh hiš so bežali alarmiranji stanovalci na vse strani. Veter je pihal proti jugovzhodu in glavni tok strupenega plina je šel v tej smeri.
V akcijo so stopili gasilci, policija in vojaštvo. Kmalu se je izkazalo, da oblasti ne morejo opremiti gasilcev in vojaštva z maskami, ker so jih imele zelo malo. Proti fosgenu so se rabile med vodno posebne maske, ki jih pa v Hamburgu niso imeli. Naročiti so iih morali brzojavno šele iz Berlina. Kmalu po eksploziji je zahteval strupeni plin devet žrtev in sicer štiri gasilce in pet policistov.
Strupeni plin se je širil v nedeljo zvečer proti Hamburgu, zlasti proti gozdovom blizu znanega zabavišča »Gol-dene Wiege«. Tu ie omedlelo mm oko ljudi, ki so jih v zadnjem hipu rešili. Vojaštvo državne obrambe je bilo takoj mobilizirano, toda pomagati ni moglo dosti, ker ni imelo mask. Nad mestom je ležala gosta megla, ki je znatno omejila katastrofo. Če bi ne bilo megle, bi imela eksplozija grozne posledice. Druga sreča v nesreči ie bila, da je začelo proti večeru deževati. Najbolj so bili prizadeti prebivalci VVilhelms-burga. V vseh okrajih tega mesta je imela eksplozija težke posledice. V WilhelmsbuTgu se je vršila v nedeljo nogometna tekma, med katero so igrači in mnogi gledalci nenadoma omedleli. Omedlelo je tudi mnogo ljudi v kirchs-
dorfskem okraju, kjer se je vršil volilni skrutnij. V neki volilni dvorani so začeli omedlevati zaupniki in skrutinij so morali prekiniti.
Eksplozija je nastala v skladiščih, iz katerih so pošiljali fosgon sovjetski armadi. Izdelovali in pošiljali so ga seveda tajno. SociiakiodemokratiČni list »Hamburger Fcho« piše o tvrdki Hugn-na Stolzenberga. da ie že leta 1923. sklenila posebno pogodbo glede dobave strupenih plinov neki sorodni tvrdki izven Nemčije. Tvrdka se ie zavezala dobavljati strupene pline in organizirati dotično tovarno za izdelavo granat, napolnjenih s strupenimi plini. Pogodba je bila leta 1924 izpopolnjena, toda kmalu je prišlo med obema tovarnama do nesporazuma, ki ga ie morala poravnati posebna komisiia. Tvrdka Stolzenberg je prišla v plačilne težkoče in morala je prodati ves inventar. Tvrdka. s katero je imela poslovne stike, ie figurirala v pogodbi kot trgovska in industrijska družba v Miigenbergu Nemške oblasti pa nočeio povedati, kakšna je ta tvrdka in kai izdeltrie. V pogodbi so odstavki, ki govore o deponiranju gotovih izdelkov na ruskem ozemlju. Iz tega sledi, da je bila Stolzenbergova tovarna v poslovnih stikih s sovjetsko Rusijo. Znani strokovnjak na polju strupenih plinov prof. Fritz Haber ie izjavil, da se izdeluje v Nemčiii sedaj zelo malo fosgena, ki se rabi v neznatnih količinah za izdelavo gotovih barv. S tem plinom je treba ravnati skrajno previdno, ker je zelo nevaren, kajti že pol grama fosgena. razpršenega v enem kubičnem metru zraka, povzroči neizogibno smrt.
«Morningpostx> poroča, da zahteva* jo francosk politični krogi preiskavo v zadevi hamburške eksplozije, ki naj bi jo vodilo Društvo narodov. Preiskava mora dognati, je*b* more nemška indu* strija v kratkem času izdelati včeje količine strupenih in eksplozivnih plinov. Francoski tisk označuje harr.Hurško eksplozijo kot zelo sumljiv ooiav.
Po zadnjih poročilh iz Hamburga posledice katastrofe še nisc v celoti zi.ane. Obiasti so napele vse sile, da zajeze širjenje strupenih plinov, kar se jim pa ni posrečilo. Doslej je obolelo na zastr-jpljenju s plinom že 230 oseb.
Ocarinjen je
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TUR K, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masa-rykova cesta 9 (nasprot-i carinarnice). Revizija pravilnega zaračuna* vanja carine po meni deklariranega blaga   m vse   informacije brez-
plačno
51-T
Prifetno bivanje
Vam nudi lepo slikano in ple. tkano stanovanje, katero naj Vam preskrbi tvrdka Josip Mani, Dunajska cesta 9, ple. skarska In slikarska delavnica.
955
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje in pritiklm išče mirna uradniška družina v stari ali novi niši. Vselitev 1. Junija eveot. tudi pozneje- Ponudbe na opravo »Slov. Nar.« pod »Zračno 1000*.
Za zmeren honorar
p re\ varnem rasna naroČila za DUNAJ. Odpotujem v soboto. Pismene ponudbe pod »Kulantno 1012< ma upravo >Sknv. Nar.«,
Občin* Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Brea posebnega aainanila.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni tavo4
Marija Zupančič, roj. Urbanek, Amalija in Rihard Zupančič naznanjajo v svojem in imenu ostalih sorodnikov tužno vest, da je danes preminul po dolgi bolezni oče, stari oče in
tast, gospod
Matiia Urbanek
Pogreb se vrzi v soboto dne 26. maja ob 14 uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani; dne 24. maja 1928.
Žalujoči ostali
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni in nepozabni oče, gospod
Fran Barle
ravnatelj mestnega vojaškega urada v pokoju
dne 23. maja ob 18» uri po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 26. maja 1928 ob ^ 4 uri popoldne izpred Mestnega doma na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. maja 1928.
Žalujoči ostali«
Za poletno sezono
se priporoča trajno kodranje, vodna ondulaciia. Separiran] oddelek za specijalno barvanje las v vseh niansah.
M. PODKRAJŠEK, frizer za dame in gospode, Ljubljana. Sv. Petra cesta. Telefon 33S5.
50.000 Din
tO
KDOR se m poravnal vse naročnine v znesku Din 80*— naj jo takoj nakaže!
KDOR *e ni naročnik, na] takoj posije celoletno naročnino, da bo deležen nagrad !
Do 31. maja je čas!
a m:h nagrad  prinese svojim naročnikom prihodnji
Rozsled
Ki izide 31. maju 192b, toda ie onim ki bodo do 31. maja poravnali celoletno naročnino. — Uprava: Ljubljana, Šelenburgova 7-II. — Čekovn; račun št. 14.589
Za krojače!
NOVA VELIKA
Za krojače
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, LJubljana, Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis knjige
I
Prvo ljubljansko gasilno in reševalno društvo javlja
tužno vest, da ga je danes za vedno zapustil njegov nepozabni organizator in častni član, tovariš
Fran Barle
magistratni ravnatelj.
Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil izpred Mestnega doma v soboto, dne 26. maja t. 1. ob pol 4. uri pop.
Njegov spomin bo neprestano bdel nad nami in nas bodril k nadaljnjemu gasilskemu delovanju.
V Ljubljani, dne 23. maja 1928.
Prvo prostov. gas. in reš. društvo.
+
Umrl nam je ustanovitelj in starosta »Jugoslovanske gasilske zveze«, ravnatelj
Fran Barle
Pogreb našega nepozabnega voditelja in tovariša bo v soboto, dne 26. maja t. L ob pol 4. uri popoldne izpred Mestnega doma.
Slava njegovemu delu, ki nam zapušča trajen spomin in vzpodbudo!
V Ljubljani, dne 23. maja 1928.
Jugoslovanska gasilska zveza.
Urejuj«; Josip Zupančič. — Za &N a rodno tiskarno*: Fran Jezcršek. — Za opravo to taseratni del Usta: Oton Ouiatoi — Vsi w Ljubljani