clns _ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721 -359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721 -686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE 20. 4.1987. LETO XXVI., ŠTEVILKA 7/8 četo KomonKtične partije Jug« vabijo vse delovne ljudi In občane na kulturno prireditev v počastitev DNEVA OF IN PRAZNIKA DELA IVALA JE DEKLICA ZVEZDO... v petek, 24. aprila 1987 ob 19. uri v novi kino-dvoranl Domžale. Na prireditvi bodo podeljena letošnja srebrna priznanja OF in srebrni znaki ZSS. Kulturni program bodo izvajali: recitatorji, Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš, solista: Nuša Pirnat, Rok Lap, godalni kvartet, kitaristka Katarina Maiinger ter solistka ha harmoniki Iris Zaje, učenki Glasbene žcIr Domžale. J^P^PppfK Scenarij, glasbena oprema, realizacija in dirigent: Toma VABLJENI! i Na meni, na mojih plečih, na plečih delavca proletarca leži bodočnost slovenskega naroda, naroda proletarca... so besede, ki jih je našemu narodu kot oporoko zapustil naš veliki pisatelj Ivan Cankar, in ki so bile še zlasti aktualne tako pred 50 leti, ko je bil na Čebinah ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, kot pred 46 leti, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda: aktualne so tudi danes, saj odgovornosti delavskega razreda, kakor tudi odgovornosti komunistov pred svojim narodom in delavskim razredom niso spremenjene. »Tedanji program Komunistične partije Slovenije nam je lahko za vzgled, na kakšen način je potrebno in mogoče analizirati družbeno stvarnost, razmerje družbenih sil, v njem zaznati klice napredka, usmeriti pozornost ljudi na prave, ključne probleme in protislovja ter jih spodbuditi, da zmorejo napore, ki vodijo v njihovo razrešitev in preseganje,« je poudaril predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan v predgovoru k publikaciji 50 LET ČEBIN. In ko se v teh dneh vsak dan srečujemo z različnimi, tako družbenoekonomskimi kot ostalimi problemi, nam morajo biti ti svetli, prelomni, zgodovinski dnevi še kako pred očmi, saj moramo iz njih črpati moč za boljše delo jutri, za večjo produktivnost, za večji izvoz, za več znanja in inovativnosti, Beseda ob prazniku ker je le to tisto, na čemer lahko gradimo in pričakujemo boljši jutri. Boljši jutri pa je tudi sad 27. aprila 1941, dneva, ki simbolično izpričuje moč gibanja slovenskih množic, ki je bilo enkratno in neponovljivo. Iz njega je zrasla naša Socialistična rr i.bPta Slovenija, obenem pa je OSVOBODILNA r-BONTA SLOVENSKEGA NARODA tudi simbol zdruiive vseh slovenskih ljudi; je tudi simbol gibanja, iz katerega sta zrasli naša prva resnično suverena slovenska državnost in zveza enakopravnih narodov in narodnosti Socialistična federativna republika Jugoslavija. Pa še enega jubileja se bomo spominjali v teh dneh. Zgodovina 1. maja, ki ga že vrsto desetletij praznujemo kot delavski praznik, se je začela 3. in 4. maja 1886 s krvavimi dogodki v Chichagu, in je posledica množičnega revolucionarnega delavskega gibanja v ZDA, ki se je kasneje razširilo tudi v druge dele sveta. Delavci so PRVI MAJ vzeli za svoj praznik in tako je 1. MAJ bil in ostal mednarodni praznik dela in borbe, delavcev vsega sveta za solidarnost in enotnost. Vsi trije prazniki pa so tudi za nas, občane in delovne ljudi občine Domžale priložnost ne le za spomin na slavne dni zgodovine, ne le za oddih pred delovnim dnem, temveč tudi priložnost za oceno, kako delamo in živimo, kajti tudi to je merilo naših naporov, uspehov in iskanje tistih razvojnih in družbenih poti, ki nam narekujejo naše nadaljnje aktivnosti. Marsikaj smo dosegli, tako v občini kot v širši družbenopolitični skupnosti, je pa tudi še vrsta stvari, ki nas mora vzpodbuditi še k boljšemu delu v prihodnje. Čas, v katerem živimo in delamo, je enako prelomen, kot tisti pred 50 in manj leti. Enako zahteva od vseh nas, da je »delo, dviganje njegove produktivnosti, osnovna dolžnost in pravica, osnovni moralni zakon, čast in ponos slehernega državljana« (iz temeljnih točk OF) ter da je samo od našega dela odvisen naš jutrišnji dan. Naj bodo te besede vodilo naših prazničnih dni! Občins!'* konferenca SZDL Domžale Vsem delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke ob Dnevu OF in Prazniku dela. Sob Domžale, družbenopolitične organizacije in uredništvo Občinskega poročevalca Junija pripelje znova vlak — Vlak brez voznega reda — vlak »bratstva in enotnosti« Bilo je tam daleč v vaseh in zaselkih ob Zahodni Moravi, ob njenih čistih in bistrih potokih, ki še danes napajajo žive in objokujejo mrtve. Tam, kjer je klila svoboda, kjer je prisegel zvestobo tovarištu Titu prvi partizan. Tam, kjer se je rodilo bratstvo in enotnost, socialistično samoupravljanje, neuvrščenost. Tam pod Ovčarom in Kablarom. Zdi se mi, kakor da bi bilo danes ... »Samo na jug, na jug«! smo si srčno želeli in se o tem na tihem razgovarjali. Takrat, ko smo bili v zaporih na gradu Borlu, v Mariboru v Meljski kasarni. Bilo je okrog 10. maja 1941. Oropane in ponižane so nas prve dni julija istega leta v vojaških kamionih peljali na železniško postajo v Mariboru. Gledali smo, kam je obrnjena lokomotiva z živinskimi vagoni. Srečni smo bili, ker je bila lokomotiva obrnjena proti jugu. Prevzela sta nas neka nepojmljiva slutnja, neko upanje, da nam bo na jugu med brati bolje in lepše. Po dolgi, dolgi vožnji, polni negotovosti in strahu, smo končno prišli v Srbijo. Živinski vlak, z zaklenjenimi vagoni, je obstal v Čačku. Tam so nas Nemci pustili in odšli ponosni, po druge. V čačanski gimnaziji so nas pričakali domačini in nas prisrčno, toplo sprejeli, kot znajo le oni. Po nekaj dneh so nas odpeljali kmetje v sosednje vasi. Povsod smo bili prisrčno sprejeti. Delili so z nami vse, kar so imeli, tudi zadnjo skorjico koruznega kruha. Ščitili so nas in varovali. Tako je bilo v Jezdini, Mršincih, Slatini. Prišli smo v kotel, kjer je vse vrelo in se pripravljalo za vseljudski upor za svobodo in socialistično revolucijo, proti krutim okupatorjem in domačim izdajalcem vseh barv in vrst. Po 4. juliju, ko je tovariš Tito s sodelavci izdal o tem razglas. Tako se je začelo kruto, a najslavnejše obdobje naše novejše zgodovine, ki ji ni mogoče oporekati, kajti tukaj so žive priče. Spominjam se skojevca Dragoljuba Vukovića, sosedovega sina, ki mi je prve dni ob prihodu v Srbijo razložil nastali položaj. Prinašal mi je-partizan-ski tisk, ki sem ga dajala naprej. Iz roke v roko so potovali drobni listki, iz katerih so domačini in pregnanci zvedeli resnico. Spominjam se tudi mnogih naših rojakov, ki so se vključili v partizanske čete in padli. Tako Egona Pertota, 14-letnega učenca iz Maribora, ki je stražil z domačinom v Preljini pri Čačku železniško postajo, takrat, ko je bila na pohodu že prva sovražna ofenziva. Oba so na licu mesta odpeljali Nedićevi četniki in ju po hitrem postopku ustrelili. V Preljini na spomeniku ob cesti je vklesano tudi njegovo ime. Poleg plošče ustreljenih in padlih je tudi spomenik z napisom: »Tukaj, na tem mestu smo sprejeli prisrčno pregnance iz Slovenije. Sprejeli smo jih s kruhom in soljo ter začeli skupno borbo za svobodo in lepše življenje.« To je stara slovanska navada, kar pomeni, da so gostu vedno na stežaj odprta vrata v tisto hišo. Spominjam se tudi Ivana Voha, prvoborca, ki je živel s starši v Gornji Gorevnici. Padel je pri umiku čez planino Zlatibor z mnogimi drugimi. Domačega sina pa so četniki ujeli, ga predali Nemcem, ki so ga odpeljali v zloglasno koncentracijsko taborišče Kor-gen na Norveško, kjer je v hudih bolečinah končal svoje mlado življenje. Takih imen bi naštela nešteto. Na vseh spomenikih so vklesana njihova imena. Spominjam se tudi otrok, ki so bili nemi, hromi in brezimni. Prinesli so jih aktivisti iz Bosne v Srbijo v nahrbtnikih in vrečah. Za nje smo skrbeli z domačini. Starše so jim ubili ustaši in jih zmetali v reko Uno, hiše pa zažgali. Še veliko bi lahko pisala o tem. Ko so Nemci streljali v Kraljevu, so poleg domačinov ustrelili okrog 100 Slovencev-pregnancev. Prav tako v Kragujevcu in Čačku. Vsepovsod so vklesana imena tudi naših pregnancev. Tega ne smemo nikoli pozabiti. Letos junija bo pripeljal v Slovenijo vlak »Bratstva in enotnosti« naše drage goste iz Srbije. Sprejeli jih bomo tudi v Domžalah. Bratstvo in enotnost — nihče nam ga ne more razbiti. Tudi v teh zapletenih časih ga moramo negovati in gojiti naprej! V ljudeh bi bilo potrebno dramiti vero, upanje v revolucijo, v bodočnost. Potrebujemo veliko vlakov »Bratstva in enotnosti«, veliko ljubezni in zaupanja, ki nas bodo povezovali in nas povezujejo geografsko in časovno, veliko takih vlakov srca in razuma, kajti prihodnost nam je skupna, kakor nam je bila skupna doslej. S srcem bomo obujali spomine na srbske prijatelje in soborce. Vedno smo in vedno bomo delili skupno usodo. Saj naša usoda je v skupnih rokah. Naša Jugoslavija je usoda vseh nas, danes, jutri in v bodoče. Dragi srbski prijatelji! Dobrodošli v naši in vaši Sloveniji! Gradnja prizidka PTT v Domžalah ijl po načrtu Prizidek k PTT stavbi, v kateri je doslej potekala poštna dejavnost.dobiva z vsakim dnem vse bolj jasno podobo. Kot je v centru mesta lepo videti, gradnja prizidka k PTT stavbi napreduje. Gradbišče smo obiskali v petek, 10. aprila 1987 in ugotovili, da tačas že obilo potekajo razna instalacijska dela, saj so ponekod grobe zunanje instalacije že položene. Žal nismo uspeli dobiti nikogar, ki bi nam hotel posredovati karkoli v zvezi z gradnjo, ki je bila pozimi že pod streho. Zato smo se poslužili glasila »PTT novice«, ki je v zadnji številki objavilo krajši članek. Prizidek k PTT stavbi v Domžalah je že pod streho. Delavci kamniškega gradbenega podjetja Graditelj so dobro izkoristili lepo jesen, tako, da jim tudi ostra zima ni prekrižala načrtov. Gradnja poteka po načrtih, osnovni skelet prizidka je končan, hkrati pa potekajo dela v kletnih prostorih in prva faza preureditve stare zgradbe. Prizidek bo tako končan v roku, to je konec junija ali v začetku julija letos, medtem ko bo prenova stare stavbe zaključena do konca leta. Hkrati pa se seveda zaključujejo pogodbeni dokumenti o dobavi telefonske centrale. Tudi zbiranje denarja krajanov in delovnih organizacij poteka po načrtih. Graditelj iz Kamnika, ki je izvajalec del, seje očitno zelo potrudil, saj so dela kljub hudi zimi napredovala tako, kot so načrtovali. Narodnemu heroju Mirku Jermanu v slovo Dne 29. marca 1987 je prenehalo biti srce Mirka Jermana, partizanskega komandanta, polkovnika j\LA in vsestranskega družbenopolitičnega delavca. Poslovitev v Ljubljani in zadnje slovo v Kamniku sta pokazala, kolikšno priljubljenost in kako veliko spoštovanje si je s svojimi izjemnimi človeškimi lastnostmi pridobil v vseh okoljih, kjer je živel in deloval. Rodil se je leta 1912 v Šmar-ci pri Kamniku, kjer je po končani poklicni šoli postal obrtnik. Aktivno je deloval v špor- tnih in kulturnih društvih ter v akcijah, ki jih je organizirala - KPS. Po nemški okupaciji je prevzel pomembne naloge pri pripravah Dupliške bojne skupine na vstajo 27. julija 1941. Po njej je bil nekaj časa komandir Kamniško-dupliške čete. Tedaj je tudi postal član KPS. Po razbitju Kamniške čete je odšel na Dolenjsko, kjer je nadaljeval z delom v OF. V začetku 1942. leta je odšel na Kočevski Rog, kjer je postal Intendant v Dolenjskem bataljonu. V Gubčevi brigadi je nato opravljal tudi naloge obveščevalca. Njegova želja, da bi spet prispeval k uspešnemu razmahu narodnoosvobodilnega gibanja v domačih krajih, se mu je izpolnila aprila 1943, ko je postal komandir čete Kamniškega bataljona. Najpomembnejša Jermanova aktivnost v NOB pa je vezana na Šlandrovo brigado, v kateri se je najprej proslavil kot komandant 2. bataljona. To enoto je v kratkem času ne le vojaško dobro usposobil, temveč ustvaril v njej tudi takšno tova-riško vzdušje in odnose, ki so bili moralno-politični temelj za opravljanje tudi najtežjih nalog. Borci so visoko ocenili vojaške in človeške vrednote svojega poveljnika, tako da so bataljon začeli imenovati kar Mirkov bataljon. S svojo udarnostjo se je izkazal v številnih akcijah na vsem operativnem območju Šlandrove brigade. Zlasti velik je bil njegov delež pri osvoboditvi Moravč in napadu na Radomlje, eden njegovih največjih uspehov pa je bilo uničenje nemške motorizirane kolone pri Trnjavi — 27. aprila 1944, ki ga je v svojem dnevnem povelju pohvalil tudi glavni štab NOV in PO Slovenije. V Plandrovi brigadi je bil Mirko Jerman z Mitjo Ribičičem — Cirilom med mladino. Mirko Jerman tudi načelnik štaba in namestnik komandanta, od 27. avgusta do 27. oktobra 1944 pa njen komandant. V bojih za osvoboditev Gornje Savinjske doline se je izkazal tudi pri vodenju velikih akcij. V zadnjih obdobjih NOB je opravljal še tri pomembne dolžnosti: kot načelnik oficirske šole, kot načelnik baze glavnega štaba NOV in POS v Dalmaciji ter kot načelnik operativnega odseka komande mesta Trst. Po osvoboditvi je poglabljal svoje znanje na višji vojaški akademiji v Leningradu in Beogradu ter bil komandant tan-kovskih enot JLA. Aktivno službo v JLA je končal leta 1965 kot polkovnik. Že med opravljanjem vojaških dolžnosti je bil tudi aktivni družbenopolitični delavec, še bolj pa se je temu delu posvetil po upokojitvi. Več let je bil poslanec Skupščine SR Slovenije, izvoljen v kamniški in domžalski občini, pred smrtjo tudi član sveta republike, še posebno aktiven pa je bil v organizacijah ZZB NOV. Mirko Jerman je bil prvi in dolgoletni predsednik odbora Skupnosti borcev VI. SNOUB Slavka Šlandra, ki ima sedež v Domžalah. S svojo izredno požrtvovalnostjo in delovnostjo je dal nepozaben prispevek k utrjevanju vezi med šlandrovci, ki pisanju zgodovine Šlandrove brigade, k postavitvi spominskih obeležij in k negovanju revolucionarnih izročil med mladino. Mirko Jerman je bil nosilec spomenice 1941, leta 1953 je bil razglašen za narodnega heroja, za svojo vojaško in družbenopolitično aktivnost pa je dobil še številna druga visoka odlikovanja in priznanja, leta 1972 tudi zlato odličje občine Domžale. Bogato in plodno Mirkovo delo je sklenjeno. Ustvarjeno je bilo z občudovanja vrednimi človeškimi lastnostmi, s hrabrim osebnim zgledom v bojih, s pristnim odnosom do sobor-cev in sodelavcev, s prizadevnostjo in s poštenostjo. Takšen, dragi naš Mirko, boš vselej ostal zgled in takšnega te bodo prijatelji, sodelavci in so-borci ohranili v trajnem spominu. Miroslav Stiplovšek Skupna letna skupščina borcev vseh treh KS mesta Domžale: NOB ne dovoljujemo poniževati... Pred dnevi so se na skupni letni skupščini sestali člani krajevnih odborov Zveze združenj borcev NOV s področja mesta Domžale. V treh krajevnih organizacijah (Slavka Šlandra, Simona Jenka in Venclja Perka) je združeno 410 članov. Kot je razbrati iz letnega poročila predsednika koordinacijskega odbora vseh treh krajevnih organizacij ZB NOV Domžale MILANA LIKARJA gre za vsestransko razvejano in angažirano delo borcev na mnogih področjih. Borci člani krajevnih organizacij ZZB NOV Domžale,—zbrani iz vseh treh krajevnih skupnostih. Ob tem z zadovoljstvom poudarjajo — to pa izhaja tudi iz specificiranih poročil o delu v posameznih krajevnih odborih posebej — so borci uredili skoraj vsa najpomembnejša vprašanja svojega delovanja. Tako je urejena socialno-zdravstvena komponenta, urejene so priznavalnine in pomoči, posebej pa so zadovoljni z delom dispanzerja za borce v Zdravstvenem domu Domžale in tudi z oblikami možnosti za rekreacijo, izlete in odmor. Z zanimanjem so poslušali oris našega gospodarskega položaja v občini. Z mnogimi podatki je gospodarska gibanja ilustriral predsednik SO Domžale Peter Primožič. Iz njegovih besed izhaja, da je položaj domžalskega združenega dela dober, da smo v občini dosegli take rezultate, da so borci nanje lahko upravičeno ponosni. Ob tem pregledu so ta ponos tudi izrazili. V nadaljevanju letne skupščine so borci s področja mesta Domžale tudi zavzeli ostro stališče do razvrednotenja NOB, kakršno prinaša Nova revija, plakat in podobno. Borci z vso ostrino postavljajo vprašanje odgovornosti za te stvari, hkrati pa ob protestih ostajajo še naprej borci, ki bodo ohranjali vrednote revolucije in NOB. Povedali so: SLAVKO BAJEC, PREDSEDNIK KRAJEVNEGA ODBORA ZZB NOV KS VENCLJA PERKA: Borci smo z obveščenostjo kar zadovoljni, saj dobivamo, tudi po zaslugi Občinskega poročevalca, vse potrebne informacije. Pogrešam le člankov, ki bi v poljubni obliki prinašali tisto, kar je bilo sklenjeno na delegatskih skupščinah. To pogrešam! SLAVKO PETEK, PREDSEDNIK KRAJEVNEGA ODBORA ZZB NOV KS SLAVKA ŠLANDRA Naša borčevska srečanja v KS ob dnevu borca in ob krajevnem prazniku ob otvoritvi spominske tiskarne v gradu Krumperk v Jamarskem domu Gorjuša so lepo uspela. V okviru proslavljanja krajevnega praznika smo organizirali proslavo ob 45-letnici ustreljenih talcev pri mostu pod Šumberkom. Čas, v katerem živimo, včasih bolje rečeno, hitimo, topel človeški stisk roke, prijazna beseda, obisk na domu in pomoč pomeni zelo veliko ne le invalidom, temveč vsem nam. Čeprav za vse to ni potrebno nič denarja, vendarle ugotavljamo, da je take družbene skrbi v naši družbi premalo, še zlasti pa to občutijo invalidi, o katerih problematiki je bil prav v obeležitev mednarodnega tedna invalidov pripravljen tudi posvet v okviru Občinske konference SZDL Domžale. Ugotovljeno je bilo, da smo na posameznih področjih v naši občini dosegli zelo lepe uspehe, da posamezne organizacije dosegajo pri svojem delu zavidljive uspehe, da v občini skušamo spremljati invalidne osebe že od njihove rane mladosti, da pa smo premalo naredili na področju zaposlovanja .in zagotavljanja ustreznega socialnega položaja zlasti delovnih invalidov. Poudarjeno je bilo, da se družbena skrb za invalide mora začeti v Oelovni organizaciji, v temeljnem okolju, kjer ta invalid živi in dela, *!er je pustil del življenjskih moči in irvC 'e do nastan' leta do vojne. Veliko več različnih masi1 je Janez ustvaril po drugi svetovni vojn na predavanjih in odrih v Dobu, Krtini na Studencu, pa tudi drugim je rad pomagal Maskerskega tečaja se je udeležil tudi Alojz Bernot. Dvajsetletnico delovanja društva s< Dobljani počastili s Finžgarjevo ign Naša kri, ki so jo uprizorili 2 maja 1926 Osrednja jubilejna slovesnost je bila 30 maja. Domoljub je kar šest tednov ofc javljal zgodovino in razvoj društva V okviru prireditve Vidovega dne s* učenci štirirazredne šole v Dobu v dru štveni dvorani 29. junija 1926 uprizori' igro v treh dejanjih Povodni mož. N' slovesnosti je nastopil tudi šolski pev ski zbor Novo sezono so začeli z igro v štiri!1 dejanjih Vaški lopov in jo uprizorili dvakrat (24. oktobra in 7. novembra). Tarrv buraškemu zboru je društvo kupilo še šest inštrumentov. V zhor je prišlo več deklet, nekatere pa so se omožile in odšle Ob občnem zboru in skupščini Obrtnega združenja Domžale: Mnogo nedorečenih vprašanj (in njihovih rešitev tudi...) Ob občnem zboru in letni skupščini gotovo velja podčrtati nekaj podatkov, poudariti nekaj ugotovitev ... V celotnem obravnavanem obdobju od zadnjega sklica do danes gre pravzaprav za kontinuirano skrb za obrtnika in pri njem zaposlenega delavca. Letovamo se celovite skrbi za delavca, tako v socialno-zdravstve-nem smislu, gmotnem oziru in drugih vidikih. Pri tem bi posebej podčrtal pomembnost urejenosti zdravstvene skrbi za obrtnika, ob tem pa takoj problem priznanih »plač« za obrtnike. Ta problem je velik in še vedno neurejen. Predvidevamo sprejem novega zakona, da bo ta problem naposled rešen. Poglejte, obrtniki iščejo vzajemno Pomoč, saj so pokojnine izredno n|2ke, pravzaprav kar ponižujoče nizke. Čudno, nesprejemljivo ... Torej skušate na obrtnem združenju reševati za obrtnika najbolj pereče stvari... Res je. Vseskozi težimo ne le evidentirati, tudi prispevati in reševati želimo vse tiste zadeve, ki so za obrtnika najbolj pereče. Kar obrtnika teži, evidentiramo; ker pa so v samoupravnih organih obrtniki navzoči, seveda te stvari nenehno obravnavamo in rešujemo. Velikokrat smo že zahtevali, da bi prišli do potrebnih podatkov o problemih socialnega in zdravstvenega varstva med obrtniki. Praktično ni seje, da ne bi bilo to na dnevnem redu. Ali obrtniki, v Domžalah je kar 1192 nosilcev obrti, ne morejo s temi perečimi zadevami prodreti da bi jih hitreje reševali? Zagotovo to v Domžalah ne moremo storiti sami. Vsa obrtna združenja težijo k urejanju teh zadev, res pa je, da smo v Domžalah pri teh zahtevah v ospredju. Obljubljeno je, da se bo z republiškimi zakoni to kmalu uredilo. Nesprejemljivo je, da obrtnik dela 35, 40 let pa je nato eksistenčno ogrožen. Poglejte, med obrtniki višjih pokojnin od 100.000—120.000 sploh ni, največ pokojnin pa znaša 50.000—60.000 .. . Praktično mora obrtnik zato delati do smrti. Kaj pa pravica iz zdravstvenega varstva? Obveznosti so .izredno velike, celo povečujejo se. Obrtnik plača vse nezgode pri delu, bodisi zase ali za svojega delavca. Kaže, da bomo obrtniki plačevali še več, torej se obveznosti povečujejo... Kakšna je perspektiva razvoja obrti v domžalski občini, zlasti glede na novo obrtno cono v Trzinu? Z novo trzinsko cono se problem za večino domžalskih obrtnikov ne rešuje. Res pa je, da se z novo obrtno cono v TRZINU ustvarjajo Pogoji za visokoakumulativno obrt. Naše dejavnosti, ki smo jih imeli doslej, so zvečine tako neakumula-tivne, da se njihovi nosilci ne morejo vključiti med interesente za pridobitev prostora v Trzinu. Tisti, ki si zaradi nepridobitne narave svoje obrtne storitve doslej ni mogel urediti obratovalnice, si jo bo sedaj še toliko težje, saj je iluzorno misliti, da bi lahko do nje prišel ob teh cenah v TRZINU. Bodo pač ti obrtniki se naprej delovali tam, kjer so do-s|ej: v gospodarskih poslopjih, lo-Pah, pomožnih objektih .. . Ali to pomeni, da z obrtno cono v Trzinu torej le povečujemo obseg visokoakumulativnega drob-ne9a gospodarstva oz. obrti, ne rešujemo pa obstoječih problemov obrtnikov? V občinskih dokumentih smo začrtali za Trzin razvoj visokoakumu-lativnih obrtnih dejavnosti. Načeloma bi si manjši obrtnik lahko uredil svoj problem obratovalnice v Trzi-nu, v praksi pa je to praktično nemogoče. Kot vidimo marsikje, pro-silec-obrtnik ne ustvarja dohodka, da bi sploh lahko zaprosil za kredit, Posojilo. Obrtniki čutijo, da je obrtno Združenje njihovo ... Težava je v tem, da načeloma lahko mnogo pomagamo, predvsem s pojasnili, pomočjo, nimamo Pa finančne moči, da bi tudi z denarjem lahko sodelovali pri razreševanju vprašanj. Ob tem smo vendarle v občini Primer za druge, kako naj bo obrt urejena... Slišali smo zahvalo podpredsednika Zveze obrtnih združenj tov. ši-frerja za naše opravljeno delo pri Prikazu naše organiziranosti drugim, za katere smo še vedno vzor- V četrtek 9. aprila 1987 je bilo v Delavskem domu na Viru zelo živahno, saj so obrtniki na občnem združenja in letni skupščini spregovorili o mnogih vprašanjih, ki zadevajo njihovo delo, njihvo gmotni, socialno-varstveni, zdravstveni status, obravnavali pa so tudi novitete, ki jih v njihovo delo prinaša vsak dan spreminjajoči se dinamični družbeni utrip. Ni čudno zato, da se je obravnava teh vprašanj samo na občnem zboru potegnila v več kot štiri ure trajajočo tribuno o problemih obrtništva v domžalski občini. Ker nismo želeli, da bi s tega delovnega srečanja domžalskih obrtnikov poročali tako kot vedno, smo zaprosili dosedanjega predsednika obrtnega združenja Domžale MARJANA SMOLNIKARJA, ki so mu delegati na skupščini izrekli vse priznanje in ga izvolili še za eno 4-letno mandatno obdobje. Takole je s starim in novim predsednikom Marjanom Smolnikarjem tekel razgovor: Letni zbor obrtne zadruge ZORA je vodil Marjan Smolnikar, naš današnji sogovornik, sicer vnovič izvoljen za predsednika obrtnega, združenja Domžale. Domžalski obrtniki na letni skupščini v Delavskem domu na Viru! obravnavala na izvršnem svetu, obravnavali pa so jo tudi že zbori občinske delegatske skupščine. Kakšne so številčne dimenzije obrti v domžalski občini? Povedati moram, da je nosilcev obrti 1192, obratovalnic pa je okrog 1000. Vsakdo izmed nosilcev je vključen v naše obrtno združenje, čna občina. Teh obiskov je mnogo, včasih toliko, da je to že skoraj breme ... Kakšna je vloga obrti pri zagotavljanju sredstev za občinski proračun? Ta vloga je sorazmerno velika. V naši občini se več kot 85 odstotkov sredstev nateče v občinski proračun iz naslova obrti oz. malega gospodarstva (POZDI). To narekuje tudi veliko odgovornosti družbenih dejavnikov do tega področja. Moram pa povedati, da je udeležba na občnem zboru in letni skupščini dala priznanje temu našemu mestu v družbi, saj so se udeležili vsi najvidnejši občinski možje , . . Domžalsko obrtno združenje je med vsemi slovenskimi združenji najmlajše. Pa smo vendarle med najaktivnejšimi... Res je. Preko delegatskega dela se vključujemo v občinsko življenje, saj je delegacija obrtnikov za zbor združenja dela zelo dejavna, skušamo delovati tudi preko delegatskih mehanizmov v republiški skupščini. To ni malo, vedar bi morali storiti še več. Moram pa ob tej priložnosti poudariti veliko pridobitev za obrtnike. Odkar imamo področja obrti pokrito v izvršnem svetu občine s svojim človekom v domžalskem prostoru bolj odmeva, splošna informiranost o njej je večja, naš član v izvršnem svetu pa je poskrbel tudi za kontinuirano povratno informacijo. Problematika obrti se je tako ze Marjan Smolnikar, predsednik Obrtnega združenja Domžale tako, da pri takem številu ne gre več niti za majhno niti za nepomembno delo. Pri obrti ne gre prezreti tudi vloge, ki jo ima na zaposlovanje... Res je. Vedeti moramo, da je pri nosilcih obrtnih dejavnosti zaposleno še cca 2000 delavcev — ponekod po novem tudi do 10. Možnosti za nova zaposlitvena mesta je še veliko, samo pri reševanju teh vprašanj bi morali biti prožnejši. Družbo kot tako novo delovno mesto pri obrtniku nič ne stane, žal pa je res, da se kljub temu za to premalo briga. Toliko in toliko novih delovnih mest je družbeno še kako pomembna zadeva, da bi to stvar smeli jemati z levo roko . . . Delegati so vam izrekli še drugič zaupanje — Izvolili so vas za predsednika že v drugem mandatu ... Funkcija predsednika obrtnega združenja je zahtevna, četudi je volonterska. Vzame dosti časa. Prednost je samo v tem, da živim blizu obrtnega združenja, sicer pa je za človeka — ki je sam zasebnik — to gotovo zelo obremenjujoče. Sicer pa je ob tem treba povedati, da je enako obremenjujoče tudi delegatsko delo naših delegatov v različnih samoupravnih organih, ki se sestajajo kar pogosto. Tudi popolnoma volontersko . .. Ob letni skupščini ocenite tudi sodelovanje z davčnimi organi... Domžalska uprava za družbene prihodke je v okviru zakonov dokaj fleksibilna. V primeru problemov pri posameznem obrtniku je moč najti razumevanje in pomoč v obliki odloga plačila, reševanje problemov glede olajšav ipd; seveda vse v okviru zakonodaje in zakonov. Že nekaj časa v Domžalah nI bilo razstave obrti. Kaj se obeta na tem področju ... Na obrtnem združenju se zavedamo potrebe, da tako razstavo vnovič pripravimo. Kot stvari trenutno kažejo, jo bomo pripravili prihodnje leto, torej 1988 ... Pred vrati je tudi srečanje obrtniških pevskih zborov v maju ... Obrtno združenje Domžale je pokrovitelj moškega radomeljskega pevskega zbora, v katerem pojejo pretežno obrtniki. Zato smo prevzeli 5. revijo obrtniških pevskih zborov iz vse Slovenije. To bo velika pevska manifestacija, ki jo bomo povezali z našim občinskim praznikom. Skušali se bomo povezati s turističnimi društvi iz Domžal, da bomo napravili tudi lepo, slovesno vzdušje, narodne noše in podobno .. . Revija bo v soboto, 16. maja 1987 ... Pesem nas druži Za otroškimi in mladinskimi zbori so v organizaciji Zveze kulturnih organizacij naše občine zapeli še odrasli pevski zbori in sicer so bili tokrat njihovi gostitelji pevci iz Doba (Prosvetno društvo Jožef Virk) in pevci iz Domžal (Moški pevski zbor DU Janez Cerar Domžale). Za obe srečanji je značilen dober obisk poslušalcev, ki so s ploskanjem pozdravili sleherni nastop in uživali ob petju narodnih, umetnih pesmi, tudi kakšna partizanska je bila vmes, pa tudi pesmi nekaterih tujih avtorjev smo lahko slišali. In kaj bi sicer lahko zapisali! Za večino zborov velja, da iz leta v leto napredujejo, nekateri pa so prav presenetili tako s številčnejšo zastopanostjo, kakor tudi s kvaliteto zapetih pesmi. Vsak posebej zasluži pohvalo, saj z rednim prihajanjem na vaje, z veliko volje in ljubezni do petja iz dneva v dan dvigajo kvaliteto zborovskega petja v naši občini. Pa še naštejmo, kateri pevski zbori so sodelovali: v Dobu: Mešani pevski zbor PD Jožef Virk Dob (zborovodja Karel Leskovec), Moški pevski zbor KUD Janko Kersnik Lukovica (zborovodja Pere- grin Capuder), Moški pevski zbor Radomlje (zborovodja Katarina Arčon-Žavbi), Dekliški pevski zbor KUD Tine Kos Moravče (zborovodja Milan Kokalj), Moški pevski zbor KUD Tine Kos Moravče (zborovodja Miro Capuder), Komorni moški zbor Lek Mengeš (zborovodja Janez Močnik), Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš (zborovodja Tomaž Habe). v Domžalah: Moški pevski zbor DU Janez Cerar, Domžale (zborovodja Tomaž Habe), Ženski pevski zbor TOKO Domžale (zborovodja Mara Vilarjeva), Mešani pevski zbor dr. Tine-ta Zajca, ZD Domžale (zborovodja Katarina Arčon-Žavbi),.Ženski pevski zbor Društva upokojencev Domžale (zborovodja Tomaž Habe), Moški pevski zbor Lipa Trojane (zborovodja Rado Ka-pus), Dekliški pevski zbor SKD OŠ Josip Broz Tito Domžale (zborovodja Metka Pichlerjeva), Mešani pevski zbor Domžale (zborovodja Roman Ravnic). Zveza kulturnih organizacij občine Domžale se je tako pevskim zborom kot zborovodjem za njihovo prizadevnost zahvalila s priložnostnim darilom. V. Utrinek: Kje ste, kažipoti? Ondan srečam znanca iz Kranja. Pravzaprav je F. P. naš rojak iz Jarš, ki pa že dalj časa živi v gorenjski prestolnici. »Veš,« pripoveduje, »z vašimi Domžalami je vse lepo in prav, mnogo novega gradite. Vedno, kadar pridem v Domžale, vedno najdem kaj novega.. Znate, pridni ste, nikoli ne mirujete . .. Ampak kritiko pa ob vseh novitetah v Domžalah tudi slišim. Marsikdo, ki se iz Tržiča ali Kranja prvič pelje v Domžale v vaše novo križišče ali pa v ono drugo, pred občino — ne ve ne kam, ne kod. Niti enega napisa, table, kažipota nimate, kjer se gre v Ljubljano, Šentjakob, Celje, Maribor... V navadi je, da se v križišču poskrbi za napise, puščice, oznake, napise v kilometrih do posameznih krajev ... Vi pa nič, kot da vam ni za nikogar mar... Zakaj ne poskrbite še za to prepotrebno komunalno opremo?« Res je. Prav ima, rojak! Kdo bo odgovoril, zakaj tega še nimamo in kdaj dobimo te prepotrebne kažipote, usmerjevalne table, napise. Navsezadnje: turistična sezona je blizu ... M. B. Teh 90 let Olavfove mame V prijaznem Škocjanu je v petek, 3. aprila letos praznovala svoj devetde-setletni jubilej Frančiška Štefe — Olavfova mama. Tiho in skromno, prav tako, kakršna je sama vse življenje, je šel mimo nje ta visok življenjski jubilej. Videti je kar zdrava in krepka in tudi njen spomin je dokaj svež. Rada pripoveduje o ruskih ujetnikih in primorskih beguncih. Njen brat Janez je padel na soški fronti in je zaradi tega prav ona — bila je najmlajša — namesto njega prevzela Olavfovo kmetijo. Leta 1926 se je poročila z Andrejem Štefetom iz Trstenika na Gorenjskem. Imela sta osem otrok. Rada se spominja veselja, ki se ga je naužila ob njih. O trpljenju in trdem delu, ki je bilo včasih samo ročno pravi, da je že vse mimo. Ko sem jo nekaj dni pred njenim častitljivim jubilejem obiskal na njenem domu. sedela je ob prijetno zakurjeni peči, sem jo povprašal, kaj ji je posebej ostalo v spominu druge svetovne vojne. Pravi, da je bilo zelo hudo na Škocjansko žegnansko soboto 22. julija 1944, ko so partizani podili Nemce od Trojice skozi Škoc-jan proti nemškim postojankam v Šentvidu. Ker so Nemci pretili, da bodo vso okolico požgali, se je skupaj z družino za nekaj dni umaknile, v Krtino, Ko ji je leta 1952 mož Andrej nenadoma umrl, je ostala z otroki sama. Pa še marsikatero bogato življenjsko izkušnjo zaupa ženica pri devetdesetih. Res pa je, da jih še zdaleč ne kaže teh svojih devetdeset let, ampak bi ji človek prisodil precej manj. Kar precej let skrije s prijaznim nasmehom, po katerem jo domačini poznamo. Dobra in tiha je Olavfova mama odkar jo poznamo in se zato pridružujemo čestitkam ob njenem devetdesetlet-nem jubileju in ji želimo še veliko prijetnih jesenskih let v krogu njene družine. S. S. Konjeniki Krumperka že drugič državni in petič republiški prvaki Konjeniški klub Biotehniške fakultete Krumperk je pred svojo redno letno skupščino, ki bo 24. 4.1987 ob 18. uri v prostorih fakultete na Rodici. Skupščina je obenem vsakoletni pregled dela kluba v preteklem letu in sprejemanje programa dela in prireditev za tekoče leto. Pregled rezultatov za leto 1986 kažejo na nadaljevanje uspešno zastavljene poti med vodilne klube za turninski šport v SFRJ. Vztrajno strokovno delo trenerja Čika, pa tudi velika prizadevnost članov ekipe in predsedništva so ponovno dali odlične rezultate. Tako je KK Krumperk postal JUNIORSKI IN SENIORSKI EKIPNI DRŽAVNI PRVAK V PRESKAKOVANJU ZAPREK ZA 1986. leto. Tina SlOvnik, članica Konjeniškega kluba Krumperk, doma iz Ihana,je mladinska državna prvakinja v preskakovanju. Spodnji Tustanj pri Moravčah: Tako je hitreje minil čas vojaku Ta laskavi naslov je bil povezan s trdim treningom, ki je redno potekal celo v najhujšem zimskem obdobju in kratkimi a uspešnimi pri-pravafhi ekipe v Lipici tik' pred nastopom tekmovalne sezone. Kljub treningom in dobri pripravljenosti ekipe, pa bi le-ta ostala doma, v kolikor ne bi bilo razumevanja in pomoči nekaterih delovnih organizacij kot so Papirnica Količevo, SOZD Emona in nekaterih drugih, saj je bila udeležba na državnem prvenstvu v Skopju in Zobatnici vezana s precejšnjimi materialnimi stroški, ki jih klub sam ne bi zmogel. Vsekakor se vsem, ki so nam udeležbo omogočili, toplo zahvaljujemo. Kljub dolgi poti so si naši konji in jahači tako v Skopju kot Zobatnici zelo dobro odrezali. Med seniorji je bil v skupnem plasmaju Matjaž Čik s kobilo Santa Mario četrti, Aco Slavič z Donom peti in Marko Brojan s kobilo Anito šesti. Prvak je postal Jože Štiftar z Atomom iz KK Maribor. Torej kar vsi trije naši člani seniorske ekipe so plasirani med prvo deseterico. Ekipno je bila med seniorji prva ekipa KK Krumperk v zgoraj omenjeni postavi z 52 točkami, druga je bila ekipa Graničarja iz Novega Sada s 102 točke in tretji ekipa Milicionar-ja z Beograda s 117 točk. Odličen uspeh SLOVNIKOVE Odličen uspeh je dosegla naša mlada Tina Slovnik iz Ihana na konju Aronu, ki je z le 20,25 točkami osvojila naslov MLADINSKEGA DRŽAVNEGA PRVAKA MED POSAMEZNIKI ZA LETO 1986 V PRESKAKOVANJU. Poleg Tine je barve kluba zelo uspešno zastopal Robi Bombek na žrebcu VVellerju, ki je zasedel zelo dobro 6. mesto v skupen plasmanu. Poleg njiju je sodeloval v ekipi še Sandi Smolnikar na kobili Sari. Skupno je ekipa osvojila v obeh kolih državnega prvenstva odlično prvo mesto s 97 točkami in s tem naslov EKIPNEGA MLADINSKEGA DRŽAVNEGA PRVAKA ZA LETO 1986 in s tem ohranila lanskoletni naslov. Na drugem mestu je bila ekipa KK Graničar s 120 točkami, na tretjem pa ekipa KK Milicionar z 202 točkami. Tina S^bvnik je bila določena tudi za člana reprezentance SFRJ ter naj bi nastopala na Balkaniadi, ki je bila v Turčiji v Ankari, vendar se zaradi dolge poti in odsotnosti ter materialnih stroškov tekmovanja ni mogla udeležiti. OBRANILI LANSKI NASLOV Z nastopom naših jahačev, ki so obranili lanski naziv državnega se-niorskega in juniorskega ekipnega prvaka, smo lahko več kot zadovoljni, najbolj pa je seveda Tina Slovnik za zares uspelo sezono in naslov mlade državne prvakinje. Del ekipe Konjeniškega kluba Krumperk po treningu. Stojijo: Čik Matjaž—trener, Slavič Aci, Berdajs Sašo, Omahna Mateja, Habe Irena, Čik Matjaž (ml.) Čepijo: Kušar Gorazd in Monika ter Seško Robi Uspehi jahačev Krumperka pa niso bili nič manjši na republiški ravni, saj so v skupnem plasmaju osvojili že PETIČ ZAPORED NASLOV EKIPNEGA REPUBLIŠKEGA. PRVAKA. Republiško prvenstvo je bilo I. del v Mariboru 25. 5. in II. del v Ljubljani 7. 6. 1986. V skupnem plasmanu se je najbolje odrezal naš prekaljeni tekmovalec in trener kluba Matjaž Čik s konjem Aronom, ki je z le 4 točkami v velikem naskoku pred ostalimi, postal REPUBLIŠKI SENIORSKI PRVAK, drugi je bil Jože Štiftar na Atomu iz KK Maribor s 23 točkami in tretji Franc Mesaric na Dragonarju iz KK Gotovlje z 28 točkami. JUNIORSKA EKIPA — PETIČ PRVA Naš Marko Brojan s kobilo Anito je bil zelo dober četrti, Aco Slavič s konjem Donom pa peti. V skupnem plasmanu smo torej zopet imeli najboljšo ekipo. Med juniorji je bila Tina Slovnik s kobilo S. Maria odlična druga z 11 točkami, Robi Bombek z VVellerjem z 19 točkami prav dober četrti, Sandi Smolnikar s Saro pa s 100 točkami še vedno dober osmi. Skupno je bila juniorska ekipa prva in s tem že petič obranila naslov ekipnega juniorskega prvaka, ki ga drži že od 1981. leta. Mladi tekmovalci ki so rasli s centrom od 1978. leta in -se navzeli tekmovalnega duha, ljubezni do konj in konjeniškega športa od trenerja Čika, so očitno dozoreli v uspešne seniorje, ki bi ob boljši kvaliteti konj lahko uspešno nastopali tudi v mednarodni areni. O tem pričajo tudi uspešni nastopi ob gostovanju v avstrijski Koroški. Za njimi pa še raste uspešni mladi rod, ki bo prav letos s ponovno uvedbo tečajev za najmlajše od 10. leta starosti naprej, dobil novo obogatitev. USPEŠNO ORGANIZIRALI TRI PRIREDITVE Klub je lani organiziral tri uspešne prireditve, od tega eno z mednarodno udeležbo, na kateri so gostovali jahači s Klopinskega jezera iz Avstrije, s katerimi že tradicional- no sodelujemo ter dve uspeli in dobro obiskani prireditvi za pokal TARMAC. Na vseh prireditvah so v dobršni meri dominirali prav naši jahači in jahačice, kar govori o resnem delu in treningu in kontinuirani skrbi za kvaliteto konj. Konjerejski center je v zadnjih dveh letih dal tudi precejšnje število konj in žrebet, ki so jih za razliko od prejšnjih let, ko so šli konji v južne republike, pokupili tokrat predvsem naši klubi in privatni rejci ter člani našega kluba. Obenem je bila oddano v koopera-cijsko rejo tudi že nekaj hanove-ranskih kobil, ki bodo povečale kapaciteto centra in razširile prvotno rejo tega kvalitetnega konja na področju Domžal in sosednjih občin. »NOV« OBJEKT OB GRADU Ker je hlevska kapaciteta centra zasedena predvsem s plemenskimi živalmi in klub nima več možnosti držanja športnih konj, ki so last kluba ali posameznikov na centru, je klub iskal možnost za lastni objekt za tekmovalne konje. Tako je dobil od SO Domžale v adaptacijo in uporabo manjši razpadajoči objekt ob gradu Krumperk, ki bo predelan v hlev za klubske tekmovalne konje. Objekt je bil lani razkrit, popravljeno je bilo zidovje in narejena ustrezna plošča, letos pa si prizadevamo, da bi objekt pokrili. Žal bo od skromnem dotoku sredstev minilo verjetno še leto ali dve, da bo hlev z osmimi boksi uporaben in ustrezno zaprt in ometan ter bo postal ponovno del celote z gradom. DELOVNA AKCIJA ZSMS NA KRUMPERKU Klub in center se s svojimi prizadevanji za ureditev okolice in jaha-lišč vključujeta tudi v program letošnje MLADINSKE DELOVNE AKCIJE »KRUMPERK 1987«, ki ga organizira občinska konferenca ZSMS Domžale in katere osnovni cilj je ureditev okolice gradu Krumperk. Dela bodo potekala pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja. Klub bo tudi letos organiziral sli karsko kolonijo EOUITANO 87. Iz delki dosedanjih kolonij so bili pre< kratkim razstavljeni v galeriji ARS Ljubljani, del te zbirke pa bomo skušali predstaviti ob prvi priliki tuj di v razstavnih prostorih knjižnice v Domžalah. Klub bo v letu 1987 skušal orga nizlratl tri prireditve, od tega en< z udeležbo Jahačev iz Avstrije it SFRJ ter dveh prireditev za domače klube, od katerih bo eno posvečena 40-letnici SOZD Emone. Seveda se bomo glede na materialne možnosti udeležili tudi državnega in republiškega prvenstva ter prvič tudi velikega mednarod nega turnirja, ki bo v Lipici na Koroškem. Vse naše dosedanje redne člane In simpatizerje vabimo na letno skupščino, ki bo 24.4.1987 ob 18. uri na Rodici, kjer bodo izvedeli več o našem delu. Naše redne gledalce in ljubitelje turnlrskega športa pa že 10. 5.1987 na Krumperk na prvo tekmo, kjer bomo pomerili svoje moči z odličnimi jahači z avstrijske Koroške. Dr. Franc Habe KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE Enota Javna higiena obvešča uporabnike komunalnih storitev, da bo tudi to pomlad organiziran odvoz kosovnih odpadkov v sklopu spomladanske čistilne akcije. Odvoz se bo vršil istočasno z odvozom gospodinjskih odpadkov. Občane prosimo, da na dan odvoza postavijo kosovne odpadke poleg smetnjakov do 6. ure zjutraj. »Življenje pri vojakih mine hitreje, če si hobi posameznik najde,« je ob nedavnem obisku izjavil Silvo Cerar, star 22 let iz Vasi Spodnji Tustanj pri Moravčah, ki je odslužil 13 mesečni vojaški rok v Puli Zaposlil se je v tovarni »Induplati« Jarše, kjer je delal že pred odhodom v JLA Silvov dom krasijo njegovi miniaturni izdelki, ki so narejeni iz več tisoč kosov vžigalic. Človeška domišljija zares ne pozna meja Med take ustvarjalce spada tudi mladi vojak Silvo Cerar, ki je v času služenja vojaškega roka napravil več miniaturnih izdelkov, ter si s tem krajšal čas služenja roka. Izkoristil je vsak prosti čas ter se poglobil v svoje zahtevno delo. Veselje so mu dajali njegovi tovariši, saj so njegov prvi izdelek pohvalili. Ta izdelek je bila knjiga, v katero je dajal slike in pisma. Zatem je napravil sidro, v katero je vložil svojo vojaško sliko, ki ga spominja na služenje vojaškega roka, izdelal je Eifflov stolp in nazadnje sliko-portret tovariša Tita v velikosti 50 x 60 cm. Za vsak izdelek si je Silvo moral narediti načrt, kajti brez tega ni mogel delati. Podlaga za vsak začeti izdelek je bila iverna plošča, na katero je po načrtu lepil vžigalico za vžigalico, dokler ni upodobil zaže-Ijenega izdelka. Za delo je Silvo potreboval 120 dni; povprečno je delal 5 ur dnevno, porabil je 220 zavitkov z 11.000 kosi vžigalic. Pri izdelovanju je rabil mirne roke, vžigalice, tekoče lepilo, gorilnik in lak za lakiranje. Naj omenimo, da je Silvo za izdelavo slike tovariša Tita potreboval 150 zavitkov vžigalic ali 5.000 kosov Delal je približno dva meseca, da je nastala slika, kot jo vidite na fotografiji. Silvo pravi, da bo tudi doma nadaljeval z izdelovanjem miniaturnih izdelkov. Njegov hobi je še vzgajanje papig, tako da časa nima na pretek . . . Jože Novak Pisma bralcev: Alkoholizem je družbeno zlo... Vsako leto se v mesecu novembru in še kasneje srečujem preko našega glasila z vedno žgočo in nikoli dokončno izrečeno družbeno problematiko — alkoholizem. A tudi nikoli točno določeno, kdo ima možnosti in sposobnosti, da postane lokomotiva, ki naj bi lahko odpeljala vlak pepela po pravih tirih. Ni dovolj le stališče in volja, potrebno je znanje in vednost o človeku, predvsem o njegovem doživljanju. Po tem se razlikujemo od drugih živih bitij in potrebna je zavest, da gre pri alkoholizmu za resnično in težko reševanje problemov, kajti tudi človek brez odvisnosti je sam sebi zečetni in končni problem ali kot je napisal dr. Anton Trstenjak: vsi drugi problemi so zaradi njega. Na alkoholika se jezi žena, delovno okolje (če se), vihamo nosove ob pogledu otopelega in opotekajočega na cesti. Vsak človek je odvisen od človeka, narave, kulture in vrednot, ki nam jih določi družba v vsakem trenutku življenja. Te vrednote so danes zmaličene bolj kot kdaj-koli prej v korist pitja in zaradi njega. Moramo, če to želimo ali ne, iskati vzroke v človeku in zunaj njega. Današnji človek doživlja toliko stresov, da jih ni več sposoben reševati pametno. Najlažja pot reševanja je izklapljanje. S kozarcem v roki izklopi žalost, bolečino, strah, skrb, vznemirjenost, krivdo, pa lakoto in tudi žejo. Izklapljanje alarma vsak človek prinese s seboj na svet Vsi si najbolj želimo, da potresov ni, ne požarov in povodenj, kajti velike človeške katastrofe je težko premagovati. Tudi v posamezniku se dogaja veliko katastrof, ki jih boleče doživlja, mi pa smo le brezbrižni spremljevalci. Vsi ljudje pa smo si po eni reči enaki, namreč vsi bi bili radi srečni. Moje misli gredo k . razumevanju alkoholika, katerega obrambni sistem je porušen, kot se poruši pri vsaki bolezni. Ampak slišala sem, da alkoholizem ni bolezen, je le »stil« življenja. Z diagnozo ima alkoholik več možnosti za preživetje ob točilni mizi, kot za urejanje. Ni pa odvisen le od alkohola, temveč je eno ali še celo več desetletij odvisen od ljudi s katerimi živi in dela. Živi z ženo, ki mu kuha, pere in z njo spi. Trpljenje žene alkoholika je Slavoj Žižek v Naših razgledih primerjal s trpljenjem Cankarjeve matere. Če ji odvzameš trpljenje, ji odvzameš vse. Ker trpi, je najboljša, čeprav ji tudi trpljenje otrok ne gre več do živega, da bi končno ukrepala po principu, če je otrok bolan mati poišče najboljšega zdravnika. In v delovni organizaciji, ali ima disciplinska komisija meč in kopje v rokah? Ne. Tudi socialni delavci, zdravniki, varnostni inženirji, kadroviki nimajo orodja, da bi lahko prvi pomagali, lahko le sodelujejo. Slednji so le informatorji in vzpodbujevalci. Posedovati morajo veliko znanja in razumevanja, ki ga lahko črpajo iz najnovejših knjig in predavanj (dr. J. Ruglja, dr. J. Jakopiča, dr. J. Ramovša in drugih). Prvi in najmočnejši v tej verigi je urejen direktor, ki lahko z odločno besedo alkoholika napoti in usmeri preko svojih, oziroma zgoraj omenjenih služb na zdravljenje. A tu nastopi že nov problem. Delavcu je lahko dati pečat alkoholika in kdo je to storil pri poslovodnem organu, kar roko na srce. Problem pa je tudi etiketa zdravljenega alkoholika. Malomeščanska miselnost prenese celo to, da je manj grdo v pijanem stanju povoziti človeka, kot imeti v svoji bližini nekdanjega, a zdaj urejenega in za delo sposobnega človeka, katerega alkoholizem je bil še skrit v okviru družine. Za tako miselnostjo se skriva marsikaj, toda o tem vedo več alkohologi. Ureja se malo alkoholikov, ker mora biti za preventivo in zajetje večjega števila zasvojenih v družbi neko znanje, možnost dobrega zdravljenja in družbene norme morajo biti visoke (morala in etika). Človek potrebuje podobo, po kateri lahko ustvarja in spreminja z življenjskimi okoliščinami vred tudi samega sebe. Anica Kvas ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠP ":;:#IMIIiflllffl^ Republiški prvaki v košarki 1986/87 mladinci KK Domžale_ V zadnji številki smo objavili prispevek o izjemnem uspehu košarkarjev — mladincev KK Domžale, ki so v popolni slovenski konkurenci osvojili prvo mesto. Danes vam prinašamo še skupinsko sliko, ki je bila posneta neposredno po uspehu. Od leve proti desni: podpredsednik KSZ in predsednik KK Domžale Mitja Šircelj, statistik Sašo Kisela, Tomaž Žemljic, Tomaž Stre-har, Grega Žirovnik, Matjaž Cimperman, Matjaž Erjavšek, Aleš Klavžar, Janko Narat, Aleš Erjavšek, Aleš Logar, Matjaž Uštar, Janez Baliž, trener Lado Gorjan in predsednik KK Domžale Boris Zakrajšek. (foto: Majhenič) Predstavlja se mengeška sekcija TVD Partizana: I Sankukai I karateristi uspešni V Mengšu že vrsto let deluje v okviru TVD Partizana tudi posebna vrsta karateja, SANKUKAI karate. V njej je včlanjenih 132 Mengšanov oz. okoličanov, aktivno pa jih deluje okoli trideset. Mengeški SANKUKAI karateisti so dosegli v slovenskem merilu nekaj izredno lepih uspehov, celo prva mesta, prav pred nekaj dnevi pa je glavna vodilna moč, trener in najboljši tekmovalec, mladi Miha Lavrič, dobil pokal za najbolj uspešnega borca Slovenije v preteklem letu. Podelitev pa je bila združena tudi s turnirjem v mengeški telovadnici, tako da je lahko večje število pobliže spoznalo ta šport. Sicer pa sva se o SANKUKAI karateju pogovarjala ob tej priložnosti z Mihom samim, da bi tudi razblinil nekatere najasnosti v zvezi s to vrsto bojevanja nasploh. Kaj je SANKUKAI karate? Gre seveda za vrsto kareteja, ki jo je v Evropo, tako kot vse druge, prinesel Japonec. Gre za sorazmerno pozno obliko samoobrambe, saj jo je avtor Joshino Nanbu predstavil v Franciji šele 1971. leta. Te vrste karateisti se učijo posebne vrste samoobrambe, predvsem ročnih in nožnih tehnik, ob tem pa so pomembne tudi posebne dihalne vaje, posebna telovadba, ves čas dobra telesna pripravljenost itd. »Nekateri zmotno mislijo, da gre za pretepaški šport, a gre samo za posebno vrsto samoobrambe, ki krepi tudi psihofizično sposobnost človeka. Preprosto rečeno: Kdor se ukvarja s tem športom, lažje rešuje tudi vsakdanje težave, lažje se uči, nasploh je bolje pripravljen na vse prepreke. O pretepanju pa seveda ni govora.« Res lepi uspehi V Mengšu je SANKUKAI karate naletel na zelo ugoden odmev, saj se je mladina zelo množično vključila v njihove vrste. Ne da bi se hotel posebno izpostavljati, pa je glavni seveda Miha Lavrič, predsednik sekcije, tre- Lepe uspehe dosega tudi trenerjev pomočnik in trener pionirjev Gratzer Igor, ki ima že tudi zeleni pas, Miha pa je že mojstrski kandidat in ima osvojen celo »rjavi pas«. Tudi podmladek V mengeškem šolskem športnem društvu deluje tudi karate sekcija, ki šteje dvajset pionirjev. Med njimi posebej izstopa Mihova sestrica Mateja Lavrič, ki je občinska prvakinja, na ribniškem turnirju je bila tretja, na hrastniškem pa druga. Torej stopa uspešno po bratovih stopinjah. Sicer pa se mengeški SANKUKAI karateisti tudi drugače ne branijo novih članov. V svoje vrste bi radi še veliko novih članov, čeprav je treba tudi povedati, da se morajo sami finansira-ti, oz. si pomagajo s sredstvi združenega dela. Tudi nedavni turnir so finančno podprle domače delovne organizacije oz. zasebni obrtniki, za kar ner, večkratni slovenski prvak in nasploh odličen tekmovalec. Če pogledamo nekaj rezultatov, vidimo, da je začel uspehe nizati v Domžalah, kjer so leta 1985 dosegli ekipno drugo mesto. Nato pa je Miha Lavrič dosegel prvo mesto v Ribnici, naslednjega leta prav tako 1. mesto v Žalcu in Hrastniku, vrsta še drugih odličnih rezultatov pa mu je prinesla naslov najuspešnejšega borca v SANKUKAI karateju v preteklem letu. Pokal mu je bil v Mengšu tudi slovesno izročen, sicer pa je bil Miha tudi na mengeškem turnirju spet prvi, skupno že šestkrat. se jim posebej zahvaljujejo. Na zadnjem turnirju v Mengšu je bilo tudi čez sto gledalcev, kar je lepo število za ta šport, ki šele pridobiva na popularnosti. Sicer pa naj dodamo še to, da so treningi vsak torek od 20.00 do 21.30 in vsak petek od 18.00 do 20.00 v telovadnici TVD Partizana, pionirji pa trenirajo v šolski telovadnici enkrat tedensko. Širši javnosti so se tako eni kot drugi predstavili tudi ob 40-letnici mengeškega Partizana. Kot kaže, je mengeška sekcija Partizana na dobri poti in bomo zagotovo še kaj dobrega slišali o njih. | Sivec Naša občinska prvenstva ZTKO Domžale v mesecu APRILU in MAJU organizira naslednja občinska prvenstva: STRELSKO ... KAJ: Občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško (posamezno in ekipno) KDAJ: 23. 4.1987 od 16. ure dalje KJE: strelišče pri OŠ Venclja Perka Domžale, in OŠ Edvard Kardelj v Trzinu SESTAVA EKIPE: — moški 4 članska ekipa — ženske 3 članska ekipa PRIJAVE: najkasneje do 20. 4.1987 na ZTKO Domžale p. p. 32 PRIJAVNIMA: — moški ekipno 6.800.— din — ženske ekipno 5.100.— din — posameznik/posameznica 1.700.— din se nakaže na žiro račun ZTKO Domžale 50120-678-41539 PRAVICA NASTOPA: — krajani člani TKO, člani OO ZS v DO občine Domžale PRIZNANJA: — prve tri ekipe — obeh konkurenc — prejmejo pokale ZTKO Domžale — prvi trije posamezniki/ posameznice prejmejo medalje NAMIZNOTENIŠKO .. KAJ: Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu — posamezno KDAJ: 22. in 23. 4.1987 od 16. ure dalje KJE: dvorana Induplati Jarše STAROSTNE KATEGORIJE: — moški do 30 let nad 30 let — ženske — enotno PRIJAVE: najkasneje do 20.4.1987, na ZTKO Domžale p. p. 32 PRIJAVNINA — 500 din na posameznlka/co, ki se nakaže na ŽR 50120-678-41539 PRAVICA NASTOPA: krajani člani TKO, člani OO ZS DO občine Domžale PRIZNANJA: — trije najboljši posamezniki/ce prejmejo medalje ZTKO Domžale NOGOMETNO ... (mali nogomet) KAJ: TRI M LIGA 1987 — MALI NOGOMET KDAJ: APRIL in MAJ 87 — prvi del, polfinale in finale v SEPTEMBRU KJE: ploščadi v Športnem parku Domžale in ob osnovnih šolah PRIJAVE. — najkasneje do 20. 4.1987 ŽREBANJE: — ponedeljek, 20.4.1987 ob 18. uri v sejni sobi Športnega parka Domžale PRIJAVNINA: — 10.000.— din, ki se nakaže na žiro račun ZTKO Domžale 50120-678-41539 PRAVICA NASTOPA: — krajani člani TKO, oziroma člani OOZS v DO razen Igralcev, ki nastopajo v republiških ligah NZS. Ob prijavi je potrebno priložiti seznam igralcev (Ime In priimek, naslov, ter potrdilo o vplačilu prljavnine) PRIZNANJA: — prve tri ekipe prejmejo pokale ZTKO Domžale Tenisači pozor!! Vsi, ki nameravate v letošnji sezoni igrati tenis v okviru teniškega kluba Domžale, boste vse informacije o tem prejeli na teniškem igrišču ob Kamniški Bistrici, kjer boste tudi dobili številko ŽR za plačilo letnih obveznosti. Teniški klub Domžale SPOŠTOVANI POTROŠNIK Obveščamo vas, da vam v svoji delavnici nudimo lastne izdelke po proizvodnih cenah, med njimi so: Šamponi 960 din samo 800 din Kopeli 980 din 800 din Kol. vode 1. 08O din 700 din Losion po britju 1. 080 din 700 din Sredstvo za ročno pomivanje posodi 580 din 400 din Kreme, prostorski dezodoransi itd ■ *f ELEKTRIK ARSTVO Čestitamo DušAN GRuM , ., poorečje 604 ob prazniku 0 o m 2 a l e CELJE VIR trmi bar avto«lektrikii LJUBLJANA obratovalni čas vsak delovni« od 8h- 12h in od14n- 18h -3 VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA AlJ OBČINE DOMŽALE Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE 3 VARUHINJE za določen čas (nadomeščanje za čas porodniškega dopusta) POGOJI: šola za varuhinje ali končana osnovna šola starost najmanj 18 let poskusno delo 1 mesec 2 DELAVKI za čiščenje enot »Kekec« Radomlje in »Dr. Igor« Vir za nedoločen čas POGOJI: osnovna šola ali nedokončana osnovna šola tečaj higienskega minimuma delo je v dopoldanskem ali popoldanskem času poskusno delo 1 mesec Sprejemamo tudi prošnje za medpočitniško delo. POGOJI: višji letniki srednjih pedagoških šol ali študentke PA Kandidati naj pisne prijave z dokazili prinesejo v 8 dneh po objavi v tajništvo VVO Domžale, Savska 3. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. dom upokojencev domžale Cesta talcev 7 »Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Domžale objavlja naslednja prosta dela In naloge: a) 1 SREDNJO MEDICINSKO SESTRO za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta Pogoji: — dokončana srednja šola za medicinske sestre — 3-mesečno poskusno delo b) 3 BOLNIŠKE STREŽNICE za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osnovna šola — 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh-na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Komisija za delovna razmerja 61230 DOMŽALE Cesta talcev 7 V \ Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave. i^UE v napredek domin ki h. trgovsko gostinska DO NAPREDEK n. sol. o. domžale Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja proste delovne naloge: Referent za PLAČILNI PROMET Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri — eno leto delovnih izkušenj ali administrativne Komisija za delovna razmerja TOZD Opremotehna objavlja proste delovne naloge: 1 • PRODAJALCA v VB elektro oddelek Pogoji: — KV prodajalec — dve leti delovnih izkušenj — prednost imajo moški 2. PRODAJALCA v VB - ETAŽA I. Pogoji: — KV prodajalec — dve leti delovnih izkušenj 3. ŠIVIUO V VELEBLAGOVNICI dve delavki Pogoji: — KV šivilja — eno leto delovnih izkušenj 4. DELAVCA Pogoji: — dokončana osnovna šola — tri mesece delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok Komisija za delovna razmerja TOZD Gostinstvo objavlja proste delovne naloge: 1. POMIVALKA POSODE Pogoji: — dokončana osnovna šola — tri mesece delovnih izkušenj 2. SLAŠČIČARSKI DELAVEC Pogoji: — KV slaščičar ali pek — eno leto delovnih izkušenj Kandidati naj v roku 8 dni po objavi pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: TGDO NAPREDEK Domžale, Ljubljanska 64, 61230 Domžale. ■ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica MAKSA LAVRIČA kovaškega mojstra iz Krašnje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Iskrena hvala dr. Petru Cerarju za dolgoletno zdravljenje ter Petru Avblju za tople besede slovesa. Lepa hvala tudi pevcem KUD Janko Kersnik Lukovica In gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše žene, mami, stare mame in sestre PEPCE CAPUDER iz Krtine se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in Ibsedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tov. Slaparju za poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku MIhi Žnidarju. g. Šllbarju in g. Urbaniji ter pevcem iz Moravč za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste bili ob dneh slovesa z nami in ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsi njeni ZAHVALA Dolgost življenja našega je kratka kaj znancev že zasula je lopata... Prešeren Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica DRAGA KRIŽNARJA Iz Doba bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih dneh njegovega slovesa stali ob strani, nam Izrekli sožalja, mu darovali cvetje In ga skupaj z nami v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Gasilskemu društvu Dob ter DO Papirnica Kollčevo ter obema govornikoma za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru DU Domžale za zapete žalostinke ter Marjanu Trobcu za Tišino. Hvala tudi Vzgojno varstveni organizaciji Domžale za denarni prispevek ter vsem sosedom za nesebično pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki se boste našega Drago-ta spominjali in obiskovali njegov prerani grob. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega dragega in skrbnega moža in očeta FRANCA PEČNIKA upokojenega gozdarja iz Železne Kaplje se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala sošolcem naravoslovno matematične šole v Kamniku, ZB NOV, govornikoma tov. Ivanu Martinčlču-Vanji in predsedniku zveze koroških partizanov tov. Janezu Wutte-Lucu za tople tovariške poslovilne besede. Hvala praporščakom in pevskemu zboru za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča žena In sin. Vigred naša hitro mine, kakor sen se izgubi, cvet mladosti brž izgine, nikdar več nazaj ga ni! Komaj dobro se zavemo, že večerni pride mraz, zima hladna nas ogrne, ni pomladi več za nas ... ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega nepozabnega ata, starega ata, brata, strica in tasta METODA RODETA Naratovega ata Iz Krtine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem In prijateljem za Izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom za pomoč in Izkazano pozornost, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, predstavniku čebelarjev za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene, dobre mame, stare mame, sestre in tete ANGELE ANDREJKA iz Preserlj se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem In sosedom za podarjeno cvetje, Izrečena sožalja In spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi vsem tistim, kateri ste darovali še v druge namene. Posebno zahvalo smo dolžni družini Pestotnlk in Marinšek za nesebično pomoč v času bolezni naše mame. Iskrena zahvala g. župniku za tako ganljiv govor in lepo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala tudi cerkvenemu zboru In pevcem Iz Komende. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Ob smrti našega ata, starega ata, strica in tasta JANEZA GALJOTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji zemeljski poti. Iskreno se zahvaljujemo dr. Pevcu za njegovo pomoč in veliko požrtvovalnost, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb in pevcem za ganljivo petje. Vsi njegovi Loka, Depala vas, Rodica, Savije, aprila 1987 Ni več trpljenja, ne bolečine življenje je trudno končalo svoj boj (Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, hčerke in sestre MARIJE KISILAK iz Preserij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom za Izrečeno sožalje, denarno pomoč in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji Induplatl, tov. Hafnerju za poslovilni govor, oktetu Tosama za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka, mama ter sestri in brat z družinami. Kaj tamkaj Iz gozda se v soncu blešči? Šum bliže bije na ušesa. Sem doli se v vrstah temnih drvi pojejo rogovi, trobenta buči, da duša v prsih se stresa. ZAHVALA Ob smrti našega dolgoletnega člana Lovske družine Domžale VIKTORJA JENIČAst. se Izvršni odbor Lovske družine Domžale in njegovi svojci Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali, ga bodrili, mu dajali upanje, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Člani LD Domžale In svojci ZAHVALA Ob' boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in prijatelja JANKA ZUPANA Udankovega iz Preserij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tov. Hafnerju in tov. Peterlinu za poslovilne besede, praporščakom ter pevcem iz Mengša za zapete žalostinke. Posebna zahvala dr. Šiški in sestri Miri za vso skrb ob njegovi bolezni ter župnikoma g. Golobu in g. Slevcu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala, ki ste ga v tako velikem številu spremljali k > zadnjemu počitku. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre, mame, babice in prababice TEREZIJE GOSTIČ iz Vira, Valvazorjeva 21 se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, denarno pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Cerarju za dolgoletno zdravljenje in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi osebju DOMA POČITKA za nego. Še enkrat iskrena hvala vsem. Vsi njeni Tozd Usnjarna, ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne usnja UTOK Kamnik VABI k sodelovanju kandidate za dela: šivanje krojenje ročna dela v obratu Tapetništvo Mengeš Delavcem nudimo stimulativen osebni dohodek, urejeno družbeno prehrano, možnost letovanja na morju in planinah, pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Prijave sprejema splošno kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik Usnjarska 8; tel. (061)831-922. lidrpmeta KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE hidrometal Mengeš, Gorenjska cesta 9 nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata in čestita ob prazniku dela in dnevu O F TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO, SLAŠČIČARSTVO IN TURIZEM TOZD GROSIST DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delavci Napredka čestitajo za praznik vsem svojim strankam in gostom ter priporočajo obiske in nakupe v svojih poslovnih enotah! FAMIZ UREDIMO VAM KVALITETNO OPREMO ZA TRGOVSKE LOKALE, HOTELE IN GOSTINSKE OBRATE SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA TOVARNA TRAKOV IN ELASTIKE po. 61234 MENGEŠ, Glavni trg 18 Strankam, poslovnim partnerjem ter delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku dela in jim želimo nadaljnih uspehov v prihodnje. Delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik dela in priporočamo svoje storitve. Čestitamo ob praznovanju in želimo veliko delovnih uspehov vsem delovnim ljudem in občanom! čestitamo za > praznik dela Vir, šaranovičeva 21 a Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom za praznik dela — /. maj ELEKTROTEHNA oo Melodija tovarna glasbil in učil, p.o. Trdinov trg 4, 61234 Mengeš ELEKTROTEHNA — MELODIJA proizvaja svetovno priznane proizvode: — klavirske harmonike od 40 do 120 basov — diatonične harmonike — klasične kitare — električne kitare — notne zvočne table — orkestrsko elektroniko — pribor za glasbene instrumente PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA TOK GOZDARSTVO DOMŽALE splošna gradbena dejavnost beton, zagorje ob savi, n. sol. o. zagorje ob savl, cesta 20. julija št. 2c TOZD Gradnje Domžale Ljubljanska 72 a Priporoča svoje storitve in čgstita k prazniku! DOMŽALE Antona Skoka 20/a ČESTITA ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ter priporoča ob tej priložnosti svoje storitve. V poslovni enoti je občanom na voljo stavbno pohištvo, stenske in zidne obloge, parketi vseh vrst, izolacijski materiali in gradbeni materiali. Istočasno ob nakupu nudimo strankam strokovne nasvete. pg®sDawD Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, n. sol. o. 61107 Ljubljana Verovškova 57, p. p. 81 Čestitamo ob prazniku dela! 51157337 & kmetijska zadruga emona p-domžale 61230 Domžale, Kidričeva 14 Se priporoča! in čestita za praznik! OBRTNA ZADRUGA PREVOZ PE DOMŽALE, Metelkova 2 tel.:721-452 ČESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK! Se priporočamo! Obrtna zadruga ZORA mmiZMM p.o. 61234 MENGEŠ, Prešernova 33 Kooperantom, poslovnim partnerjem ter vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku dela. A~S DOMŽALE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE DOMŽALE ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ ter obenem predstavlja svojo dejavnost Dejavnost delovne organizacije je: — izdelava karoserij ter delov karoserij za tovornjake, avtobuse, priklopna vozila ter delovne stroje; — nakup in prodaja rezervnih delov na drobno; — proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij; — nakup, popravilo in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil papirnica količevo količevo, Papirniška 1 * 61230 Domžale PREMAZNI, TRIPL£X in DUPLEX RAZNI TEHNIČNI PAPIRJI in KARTONI SPECIALNE LEPENKE Telefon: (061)721011, 721209, 721409 Telex: 31215 YU KARTON Proizvajamo: KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije ČESTITAMO ZA PRAZNIK »J Tu« LJUBLJANSKA CESTA 18 TEL.: 061-721-502, 721-374, 721-249 TELEGRAM "TERMIT", . POSTA 61230 DOMŽALE RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n. sol. o. v Čestitamo za praznik in želimo obilo delovnih uspehov! m> Sloveniiales le8n?n&JS8fJltvena RADOMLJE • visoko kvalitetno sedežno pohištvo za izvoz in domači trg • usnjene počivalnike in sedežne garniture • žagan les • viseče stropove Čestitamo za praznik vsem občanom domžalske občine! INDUSTRIJSKI KOMBINAT »PLANIKA« KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE »MOJCA« LUKOVICA Čestita za dan O F in praznik dela ^3 TOSAMA vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo za 27. april — dan O F in I. maj — praznik dela! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! l/l/llinabifoal Tovarna strojev Domžale p. O. Vsem občanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko delovnih uspehov! VO Komunalno podjetje Domžale 61230 Domžale, Ljube Šercerja 4 telefon: (061)721-426 Vsem porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ob 27. aprilu — dnevu O F in I. maju —prazniku dela! □ induplati Čestitamo k prazniku! Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r. o. JARŠE, p. DOMŽALE Domžalska pomladna Pomlad spet trka nam na vrata snega ni več in ne ledu, z nesnago je prekrita trata; občan gre mimo brez sramu. Peščica se ljudi zdaj trudi, da polepša ves izgled, večina v občini pa tudi — da pokvari naš ugled. Vesel napev nam ptiček poje četudi polno je smeti, mladina se tišči v dvoje; okolica je ne skrbi. Nam čar ljubezni vnema srca po deklici fant hrepeni, čez mesece pod srcem brca — bilanca teh pomladnih dni. Ustavil mlinar je kolesa se v skrinji moka ne praši, in solza kane mu z očesa, ko se spominja lepših sni. Mesar ne dela več klobase ljudje več v repu ne stoje, zaradi cen in prazne kase mu »klini« prazni še vise. Medu nabira si čebela v satovju se redi ji trot, bo žena možu jih napela če bo preskočil kdaj čez plot. Še vedno so prenizke plače, da bi moderen bil in sit je v dobi »kamna« b 'lo drugače ko vsak je hodil »golorit«. Ureja davkar paragrafe nabira novih lovorik, svet obiskuje fotografe, da si ustvari boljši lik. S športom se ves svet ukvarja vsak zdaj za žogo se podi, mars'kdo poklic svoj zanemarja, da kakšno »rib'co« ulovi. In če nesreča kje nastane pri roki brž je policaj, če »ostanke« le grobar prevzame v življenje ni poti nazaj. Naj bo tako ali drugače naprej vrti se naš planet, četudi ženska nosi hlače roditi mora spet in spet... Honorarna domžalska pesnica SAŠA Končano je tekmovanje v košarki TRIM liga za sezono 1986/87: ZTKO Domžale je v okviru programa množičnosti organizirala zimsko TRIM ligo v košarki, v kateri je od 8 prijavljenih 7 ekip končalo tekmovanje. Začelo se je prvi teden v decembru 1986 in tako vsak teden po en igralni dan, vse do 10. aprila, ko se je tekmovanje končalo. Za razliko od nekaj minulih let, moramo zapisati, da so udeleženci dokaj resno pristopili k posameznim igram. Na žalost je ekipa Slo-venijalesa (Radomlje) v drugem delu izstopila (premalo igralcev). Igralo se je po dvokrožnem liga 1. Ekologi 2. Helios 3. Inst. J. Štefan 4. ŠD Belinka 5. KK Domžale 79 6. TVD Mengeš 7. Jaka bar 12 11 12 12 12 12 12 12 1 (580:480} 22 točk ( + 100) 5 (454:436) 14 točk ( + 18) 5 (509:490) 14 točk ( + 19) 6 (429:415) 12 točk ( + 14) 6 (484:496) 12 točk (-12) 7 (478:442) 10 točk ( + 36) 12 (451:626) 0 točk (-175) Ranko CUKROV sistemu, tako je bilo v prvem delu odigranih 26 tekem (2 nista igrani), v drugem pa po izstopu Slovenijalesa 20 (1 ni igrana). Udeležba in pristop k tekmovanju, je pokazala, da so tovrstne prireditve potrebne. Vse tekme — razen prvih dveh kol—je vodil, oziroma sodil zvezni sodnik, košarkarski zanesenjak Tomaž Strickberger, kateremu se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo za korektna opravljeno delo, ki ni vedno prijetno. Slamice iz slamnika Glede na popularnost novega domžalskega hotela, o katerem so se razpisali že domala vsi slovenski časopisi, vključno z revijo Teleks, se je v našem mestu ustavil popotnik in vprašal, kje vodi najbližja pot — do hotela... Ne vemo mu povedati, lahko mu pa recipročno zastavimo vprašanje mi: Kje vodi najbližja pot do denarja za njegovo postavitev? Ceste cvetijo... V tem lepem pomladanskem času se dogaja pojav, ki mu lepo po vrtnarsko rečemo cvetenje cest... Kaj bodo rekli pristojni, kaj bodo rekli občinski možje, kaj bo rekel glavni horti-kulturni mojster... za ceste. Prizadetih bo več, kdo pa je to^ve že sam ... Izjava uredniškega odbora K trem članom uredniškega odbora so prišli dimnikarji ... K dvema prvič, k enemu drugič. Pohvalno: ko smo pregledali stroške, smo ugotovili, da je bila prakticirana za enako delo — enaka cena. Bravo dimnikarji... Vsaj vam je uspelo ohraniti — enotnost trga ... Cvetličnjaki odplavali Zadnja vest: Zvedeli smo, da se vendarle da naučiti plavati tudi betonske cvet-ličnjake. Le-ti so po dolgem času odplavali po razbreme-nilniku Pšate proti jugu. Učitelj — inovator plavanja je neznan, domnevamo pa, da združuje delo v izrazito ne-športni ustanovi. . . Pesek rabijo ... Za šolo Šlandrove brigade je ostal pesek, ki so ga s snegom navozili komunalci. Snega ni več, — peska pa tudi ne ... Niso ga pospravili komunalci, pač pa tisti ki nekje v bližini že pridno betonirajo. Komu priznanje ... Ob 35-letnici dela mojstra Ivana Debevca se nihče od mengeških veljakov ni spomnil, da bi mu izročil en sam samcat šopek za njegov prispevek kraju ... Ne skrbite mojster, šopek boste že dobili drugod, vaši Mengšani pa tudi niso nič krivi. Kje pa ste še videli, da se je nagrade podeljevalo — za delo!? Gostišče »Pri pošti« s kvalitetnim delom spet pridobiva goste. Uspešno delo nekaj pridnih gostincev že odmeva v naši družbeni gostinski ponudbi, prav pa bi bilo, da bi pred sezono v Napredku skušali enako uspešno zastaviti tudi delo na senčnatem vrtu. Bomo hoteli, znali, zmogli? Opravičilo! V zadnji, 6. številki Občinskega poročevalca z dne 6. IV. 1987 smo na 10. strani v rubriki »Mala Domžalska kronika« objavili tudi informacijo o nezgodi v prostorih Elektro Ljubljana na Pod-rečju. Obiskal nas je poškodovani delavec Š. J. in ocenil objavo tega prispevka kot žaljivo. Z objavo mu nismo želeli škodovati, enako ni bil naš namen sramotiti ga. Opravičujemo se. Uredništvo Antinikotinski kotiček Da je kajenje škodljivo zdravju, ni nič novega. Glede učinkov tako imenovanega pasivnega kajenja, to pomeni bivanje v zaprtih in zakajenih prostorih, pa so bila mnenja doslej deljena. Po najnovejših raziskavah je tudi pasvino kajenje zelo škodljivo, zlasti za delovno mizo in še posebej pri otrocih in mladini. Raziskave so temeljile na merjenju formaldehida, ki ga vsebuje tobačni dim. Za formaldehid je zdaj nesporno ugotovljeno, da povzroča rakasta obolenja. Po šestih pokajenih cigaretah nastane v približno 50 kub.m velikem prostoru in pri običajnem zračenju vsako uro. 0,1 ppm koncentracija formaldehida, kar je gornja meja obremenitve. Pri pasivnem kajenju je torej najbolj nevaren strupen plin formaldehid. Antinikotin song Če cigarete bi koristne bile, v lekarni bi se — na recept dobile... Nič drugega ne izuči kot le bolezen, ki se jo dobi: Korist? Nobena! Svinjarija! Da kašelj te že zjutraj zvija — priznal kadilec ni noben, da je nagravžno zasvojen... Komur je še naprej vseeno: — imaš še pamet — zakajeno... Alpinistične novice Plezalna tekmovanja. Mengeški alpinistični odsek ima že lepe uspehe na prvenstvu v plezanju. Leta 1985 so v Paklenici prvič organizirali tekmovanje v hitrostnem plezanju. Za nas je to leto pomembno, ker je Cveto Jagodic zasedel tretje mesto. Naslednje leto v aprilu mesecu je bilo v Splitu tekmovanje v prostem plezanju. Prvo mesto je zasedel Tadej Slabe. Metod Škarja je bil drugi. Na II. prvenstvu v hitrostnem plezanju je Škarja zavzel prvo mesto. V letu 1987 so kar tri tekmovanja. Aprila v Splitu, maja v Paklenici in junija v stenah Uč-ke. Vsa ta tekmovanja bodo mednarodna in se bodo udeležili tudi odlični plezalci iz tujine. Mengeški plezalci že nekaj mesecev trenirajo v Črnem Kalu, ki je tudi trening za srečanje alpinistov v Paklenici. Vsako leto je za 1. maja srečanje alpinistov Jugoslavije in Mengšani se ga udeležujejo že vrsto let. Lhotse Šar In Kllimandžaro. Iz AO Mengeš je v odpravi na Lhotse Šar (8300 m) odšel tudi Janez Šušteršič. Financijsko so ga podprle nekatere delovne organizacije, večji del pa si je zagotovil iz svojega žepa. Miro Štebe pa je bil februarja v afriških hribih (Kilimandžaro). Mladinski odsek. Je že nekaj let slabo deloval pri RD Mengeš. V letu 1987 je vodstvo prevzel Boris Mušič. Veliko je mladih, ki sicer hodijo v gore, toda stika z matičnim planinskim društvom, razen plačevanja članarine, nimajo. Škoda, da se ne vključijo v delovanje društva, da bi jih združilo z ljudmi, ki imajo iste cilje in skup- Prosto plezanje v Paklenici smer K< rabore (VI-) (Foto: S. Božič) no bi organizirali oziroma naredili prav t nimive izlete, vnesli bi v društvo nove id je, sklenila bi se nova prijateljstva in d« bi še bolj zaživelo. Nič drugega ni trel kot obiskati društvene prostore PD Janj Trdina Mengeš na Kolodvorski 2c-kleU torkih ob 20h. Škoda, saj je to ena od $ javnosti, ki ne zahteva veliko materija^ stroškov — gore imamo pred nosom M je dostopna širokemu krogu ljudi. Dare Božič Predstavitev TVD Partizan Domžale Na zanimivi telesno kulturni prireditvi — prikazu aktivnosti TVD Partizan Domžale je spregovoril tudi predsednik društva Stane OmaC na. (Foto: Vili Majhenič) Na uspeli domžalski prireditvi, ki jo je pripravil domžalski karate klub, sta' demonstracijskem nastopu prikazala veščine karate športa Dare Kotar Jj Slavko Šorotar. Večer, ki mu je podobo dala skupina Agropop je lepo usp'