^NA70 din - Leto XXXIX - Št. 79 KRANJ, petek 17. oktobra 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO >ijo za prenovo Proizvodnje ^vseh večjih kranjskih tovarnah .. Poteka prenova proizvodnje čil ^ -Se P"PravliaJ° nanjo. Zna-j ?° je predvsem uvajanje so-"Obnejše tehnologije. Trideset krajanov je prispevalo pol milijarde V krajevni skupnosti Lancovo bodo v nedeljo za krajevni praznik slovesno odprli tri urejene in asfaltirane ceste. V zadnjih letih so rešili že precej komunalnih problemov. Razstave brez predaha Toliko razstav, kot se jih zvrsti v razstavnem salonu Dolika na Jesenicah (okoli 30 na leto),premo-re le redkokatera galerija. Uišan Šinigoj obiskal KŽK Gorenjske Znanost mora pomagati in zmagati ^D,1?,1?]« 15. oktobra — Predsednik Sin' Vbitega izvršnega sveta Dušan lt0 ?°j in predsednik republiškega l*eJa za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Knežević s sodelavci sta si v sredo popoldne ogledala KŽK-jev center za hitro razmnoževanje krompirja v Šenčurju in se MERKUR kranj , rani. 14. oktobra — S slovesno podelitvijo indeksov, ki jih je slušateljem . ročil dr. Peter Jereb, dekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko in ra-2"alništvo, se je v torek v prostorih hotela Creina začel redni študij spe- a«zacije telematike na sedmi zahtevnostni stopnji, ki je enakovredna Ha^rSters^emu študiju. Družno 8a organizirata fakulteta in Iskrina tovar- * Telematika iz Kranja. Program je prilagojen potrebam Telematike, ki j*radi nove generacije digitalnih telefonskih central potrebuje več znanja . vanj tudi vse več vlaga. Več o tem študiju, ki je za Kranj vsekakor iz-^•ttno pomemben, lahko preberete na» 3. strani. Foto: F. Perdan *skra Telematika uvaja Sistem 12_ V Domžalah prva digitalna telefonska centrala j Ljubljana, 13. oktobra — Predstavniki PTT organizacij Slovenije S Iskre so podpisali pogodbo o dobavi vozliščne avtomatske telefon-.*e centrale za območie Domžal, prve centrale iz Sistema 12, ki ga iz-j^ujejo v Iskrini tovarni Telematika v Kranju. Z njimi se bo uvrstila J^ed najsodobnejše izdelovalce telekomunikacij, saj sodi tovrstni poginoma elektronski digitalni programsko krmiljeni sistem za korr.u-j^cijo govora in podatkov v svetovni vrh. Novo generacijo javnih telekomunikacijskih sistemov Telematika licenčno prevzema od belgijske lrme HTM, s katero sodeluje že od začetka sedemdesetih let. , Zmogljivost nove centrale v Domžalah, ki jo bo Iskra dobavila v r«l in pol, bo 5 tisoč naročnikov in 1.440 digitalnih povezav do nadrejene centrale v Ljubljani in končnih central na območju Domžal. V bodoče pa načrtujejo razširitev na 30 tisoč naročnikov. Za vključitev no-centrale bodo morali v Domžalah posodobiti tudi obstoječe končne te in razširiti zmogljivost prenosnih sistemov, hnžalčanom se torej obeta možnost uporabe najsodobnejših te-Uftstoritev, tako takšnih, ki so že v uporabi, kot tudi novih. potem v Preddvoru pogovarjala z vodstvom KŽK Gorenjske o sedanjih razmerah v kmetijstvu. Dušan Šinigoj je bil prijetno presenečen, ko je videl, da novi center, odpre ob kranjskem občinskem prazniku 1. avgusta letos, že daje rezultate. Delavci centra na čelu z dr. Milošem Kusom so namreč že prenesli prve rastline iz komor v rastlinjak in prihodnje leto bodo že vzgojili prve zdrave gomolje. Delo v centru poteka po načrtu in na znanstvenih osnovah, so. povedali zaposleni v centru. »Znanost mora pomagati in zmagati,« je ob tem pripomnil Dušan Šinigoj in poudaril, da je bila naložba gospodarsko opravičena. Pri uvozu semena se ni nikdar vedelo, kakšno seme si kupil, zdravo ali bolno, in še zelo drago je bilo — dolar za gomolj. Na pogovoru v Preddvoru je direktor KŽK Gorenjske Janez Tavčar seznanil goste s problemi v kmetijstvu. Čeprav v kombinatu dosegajo pri kravah nadpovprečno mlečnost,- se to ne odraža v poslovnih rezultatih. Letos so jih »presenetili« nizki hektarski pridelki pri pšenici, četudi so dosledno izvedli vse agrotehnične ukrepe — od priprave zemlje do škropljenja in gnojenja. Dušan Šinigoj je ob tem dejal, da bomo letos v kmetijstvu dosegli zastavljene cilje, da pa pri pšenici ne gre ukrepati na pamet, temveč ie treba ugotoviti, ali je bilo letos res vsega krivo vreme ali še kaj drugega. Pri prireji mleka pa bo treba bolj kot doslej gledati tudi na ekonomičnost. Samo delo na znanstvenih osnovah, le kakovostni pridelki nas lahko rešijo težav, so menili gostje in opozorili, da ne smemo dopustiti izvoza po sramotno nizkih cenah. C. Zaplotnik Človek človeku Nekaj povsem običajnega je darovati kri. Verjetno bo čez čas tudi darovanje človeških organov po smrti za zdravstvene namene povsem razumljivo. strani 10 in 11 Zaprimo okna, zima prihaja Če znižamo temperaturo v spalnici za 3 stopinje, prihranimo 21 odstotkov energije. Največ toplote pa uhaja skozi okna in vrata. Obrazi humanosti Medicinski napredek in človeška solidarnost hodita z roko v roki. Ko je pred dobrim stoletjem medicina ugotovila, da je mogoče s krvjo drugega človeka pomagati k zdravju bolnega, se je začela za človeško solidarnost odpirati pot, sprva sicer ozka, saj so le nekateri vedeli kaj o tem, kasneje pa široka, dovolj velika za množico krvodajalcev. Dajanje krvi in s tem reševanje življenj je prodrlo v našo zavest, se povezalo z razvojem medicinske znanosti in postalo njen neločljivi del. Te besede uvoda so za naše zelo razširjeno krvodajalstvo nepotrebne; če se ne bi darovanje življenjske tekočine zelo povezovalo tudi z darovanjem delov človeškega telesa. Razprav*, dileme in lahko bi rekli tudi zakopavanje tabujev naj bi se končalo že s sprejemom zakona ob koncu lanskega leta. Toda od črke na papirju, od pravnega urejanja te, vsekakor občutljive dejavnosti, pa do uresničevanja, bo treba premagati še marsikak predsodek. Poznamo darovanje delov telesa živih za preživetje bolnih. Zdaj je medicina našla tudi načine, da minljivost človeškega telesa oziroma njegovega dela ali organa tudi s te zadnje ločnice znova povleče nazaj. Tako kot je transfuzija krvi v mnogih primerih pogoj, ki odloča o življenju in smrti, tako je tudi presaditev organa, morda očesne roženice ali pa kostnega mozga, tisti pogoj, ki daje življenje, ga trga iz rok bolezni in mu daje novo kvaliteto. Povsem-napačno bi bilo razumeti, da bi darovanje organov po smrti lahko postala množična akcija. Sploh ne. Za to se odločamo povsem prosto že zdaj, ko smo živi. Vendar pa ljudje potrebujemo spodbudo za nekaj, kar smo sicer načeloma vedno pripravljeni storiti. Vedeti, da bi lahko toliko in toliko otrok ozdravelo, je pač nekaj drugega kot za to tudi nekaj storiti. K temu zdaj spodbuja Rdeči križ. Ne gre oporekati, da bo tudi ta izraz solidarnosti pri nas uspel. Izkušnje v krvodajalstvu so namreč dovolj zgovorne. L. M. Kitajski gospodarstveniki v Agromehaniki Kranj, 17. oktobra — V začetku tega meseca je bilo v Beogradu posvetovanje organizacij za mednarodni gospodarski razvoj (UNIDO), ki se ga je udeležila tudi Agromehanika iz KŽK Kranj. Na posvetovanju so se kitajski gospodarstveniki še posebej zanimali za program zaščite poljščin, ki ga skupaj s kooperanti izdeluje Agromehanika. Predstavniki kitajskega ministrstva za industrijo so v torek prav zato obiskali Agromehaniko. Ker nimajo tovrstne industrije, so se zanimali predvsem za nakup tehnologije in za izkušnje s kooperanti, kakršne imajo v Agromehaniki pri tovrstni proizvodnji. A. Ž. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Stanarise po starem Škof ja Loka, 14. oktobra — Na predlog zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije naj bi se novembra v naši republiki stanarine letos tretjič povečale, tokrat za 25 odstotkov. Tak predlog je sprejela tudi škofjeloška skupščina stanovanjske skupnosti, medtem ko je izvršni svet dvomil, saj bi s to podražitvijo stanarine v loški občini presegle rast, dovoljeno z letošnjo resolucijo. Da se stanarine ne bodo povečale, pa je sklenil odbor za gospodarjenje in prenovo stanovanjskega sklada pri stanovanjski skupnosti, ki je pristojen za odločanje o stanarini. Svoj sklep je podkrepil s tem, da so se stanarine v loški občini že julija povečale za 41 odstotkov, torej za več kot drugje. Inflacijska razlika se bo pokrila ob prvi naslednji podražitvi prihodnje leto. H. J. Naloge centralnega komiteja Ljubljana, 17. oktobra — Danes se je v Ljubljani na 4. seji sešel centralni komite Zveze komunistov Slovenije. Obravnaval je programske usmeritve in metode svojega dela ter se st znanil z aktivnostjo slovenskih komunistov po 3. seji CK ZKS in po obiskih članov centralnega komiteja po osnovnih organizacijah, ki naj bi bili v prihodnje stalna metoda dela našega naj- višjega partijskega organa. itflJI V Kranju se danes začenja 19. mednarodni sejem stanovanjske opreme. Pod naslovom Lepo je biti na toplem se vam v današnjem Gorenjskem glasu, od 13. do 16. strani, predstavljajo nekateri proizvajalci in razstavi j alci, ki sodelujejo na sejmu. Svetujemo vam, da si ogledate sejem, ki bo odprt do 23 oktobra, in da jih obiščete. - inv 19. sejem stanovanjske opreme kranj, 17.-23.10. »86 OPREMA ČLOVEKOVEGA BIVALNEGA PROSTORA IZDELKI DROBNEGA GOSPODARSTVA OGREVALNA, SOLARNA TEHNIKA . RAZSTAVA GOB UGODNI NAKUPI . POPUSTI DO GLAS 2. STRAN. NOVICE IN DOGODKI PETEK, 17. 0KT0BRA19J! PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Gnojnici podobne vode Ljubljana — Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije je obravnavalo stanje slovenskih voda in požarno varnost. Ugotovilo je, da so naši vodotoki vedno bolj podobni gnojnici, da se reke spreminjajo v kanalizacije in da je le še 5 odstotkov vode primerne za pitje. Onesnaževalcev je vedno več, največja pa sta kmetijstvo in industrija ter seveda odpadne vode iz stanovanjskih naselij. Onesnaževalcem dajemo še vedno potuho, namesto da bi jih kaznovali. Raje dovolimo, da plačujejo sorazmerno mile kazni in odškodnine vodnogospodarskim podjetjem, ne terjamo pa, da gradijo takšne čistilne naprave, ki bodo učinkovito delovale. Ni nam v čast podatek, da imamo v Sloveniji okrog 150 čistilnih naprav, za katere smo morali odšteti precej denarja, deluje pa jih le dobra četrtina. Če se v petih letih tega problema ne bomo resno lotili in ne bo skrb za čisto okolje z vodami vred stalna skrb in stroški tega tudi vračunani v ceno proizvoda, potem čez pet let ne bomo imeli kaj sanirati. Voda pa povzroča v Sloveniji tudi druge nadloge. Še vedno zaradi nje ne moremo obdelovati 85 tisoč hektarov obdelovalnih površin, prav tako pa nam neukroćena voda vzame na leto okrog 8 milijonov kubikov tal in rodovitne zemlje. Skrb za vode zato ne more biti postranska. Pri požarni varnosti je zastrašuje podatek, da je bilo v letošnjem prvem polletju v Sloveniji 887 požarov, ki so povzročili za skoraj 955 milijonov dinarjev škode. Večino teh požarov je povzročila človeška malomarnost. Kaj spremeniti v ustavi Ljubljana — Predsedniki slovenskih občinskih skupščin so se v sredo na sestanku s predsednikom slovenske skupščine Miranom Potrčem seznanili z dosedanjimi pripravami na spremembe ustave SFRJ in ustav republik in pokrajin. Dosedanje razprave so pokazale, da temeljev druž- benopolitičnega sistema ni treba menjati in da je treba spremembe ustave graditi na ugotovitvah iz obravnave Kritične analize delovanja političnega sistema in stališčih ter sklepih 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Nobenega predloga za spremembo ni treba že vnaprej odklanjati, ampak ga kaže preučiti. Ko bodo temeljna izhodišča popolnoma usklajena, bo predsedstvo SFRJ pozvalo k javni razpravi. Sprememba ustav je zapleten postopek, ki terja o vsaki spremembi soglasje vseh republik in pokrajin, zato naj bi z zdajšnjimi spremembami za daljši čas dopolnili ustavo, kar pa ne pomeni, da dodatni predlogi ne bodo obravnavani in ocenjeni. Pričakovati je, da se bomo v Jugoslaviji o ustanovnih spremembah pogovarjali vse leto 1987, seveda pa bo treba upoštevati realnost raz-me**, v katerih se posamezni deli Jugoslavije nahajajo. Očitno pa se bodo v razpravi pokazale sedanje razlike v gledanjih na določene jugoslovanske probleme, od vloge federacije in njenih delov do uveljavitve odločujoče besede združenega dela in samoupravno organiziranih ljudi. Proti hitrici Ljubljana — Predsedniki slovenskih občinskih skupščin so terjali, da morajo biti izhodišča zvezne vlade za resolucijo o razvoju države v prihodnjem letu čim prej znana, predvsem pa realna in strokovno pripravljena. Skrajšanju postopkov za sprejemanje pomembnih dokumentov naša republika ne namerava pritrjevati, ampak se morajo razvojni dokumenti sprejemati po normalni delegatski poti. Vprašali so se tudi, zakaj zvezna vlada z napovedanimi ukrepi odlaša, čeprav jih je dokaj glasno napovedovala. Podprli so stališča, ki jih je za gospodarsko politiko v letu 1987 predlagala slovenska Gospodarska zbornica in so jih podprli tudi v zvezni gospodarski zbornici.-Vedno več je namreč znakov, da bomo dokumente spet sprejemali na hitro in polovičar- sko. J. Košnjek Uresničevanje kongresnih usmeritev Radovljica — Za sekretarje osnovnih organizacij ZK in predsednike akcijskih konferenc ZK v javnih glasilih iz Slovenije je bilo v torek in sredo v Radovljici organizirano posvetovanje. Razpravljali so o uresničevanju usmeritev kongresov ZK, izhodiščih in nalogah v zvezi s prenovo vsebine delovanja zveze komunistov, o aktualnih družbenoekonomskih problemih v javnem obveščanju ter idejnih tokovih v Jugoslaviji. Umrl je Boštjan Stih LJUBLJANA — Po hudi bolezni je v sredo umrl v 64. letu starosti slovenski'javni in kulturni delavec Bojan Štih, avtor odmevnih družbe-nokritičnih in kulturnopolitičnih del, esejev in umetnostnih kritik. Rodil se je v Ljubljani, kjer je po vojni diplomiral iz zgodovine. Med drugo svetovno vojno je bil aktivist OF, interniran je bil v Gonars, od koder je pobegnil v partizane. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Bojan Štih je bil nazadnje direktor in umetniški vodja Vibe filma, veliko let pa se je posvečal gledališču: vodil je mariborsko, ljubljansko in celjsko gledališče. Zadnjih deset let se je še posebej zagreto ukvarjal s kritiko okostenelosti našega kulturnega, gospodarskega in nasploh družbenega življenja. Njegove kritike in esejistična dela, kot so O Prežiho-vem Vorancu, Gledališki trenutek, Paradigme, Osnutki, Pridite, predstava je, Faustove improvizacije Margueriti, Knjiga, ki noče biti requiem, Izgubljeni sin na Stradunu, Tema in anatema so dela, ki Bojana Štiha zapisujejo med velikane slovenske misli, med bojevnike za kulturo, za razumnost in svobodo človeka. Še posebej to velja za njegovo knjigo To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen, za katero je pred dvema letoma prejel Zupančičevo nagrado. Omeniti pa velja tudi njegovo gledališko igro Spomenik. Drago daljinsko ogrevanje Kranjske gore Kranjska gora, oktobra — V jeseniški občini že nekaj časa razpravljajo o možnostih za ogrevanje Kranjske gore; menijo, da bi bilo najboljše, če bi do Kranjske gore potegnili vročevod. Vendar pa so nekateri že spoznali, da bi bila naložba občutno predraga. Če bi ogrevali s plinom in z Jesenic napeljali plinovod, bi bilo ogrevanje zelo drago, jeseniški plinovod pa bi bil preobremenjen. Vprašljivo bi bilo tudi postavljanje centralne kotlovnice na tekoča goriva v Kranjski gori, saj so s preskrbo stalne težave. Kljub načrtom in programom pa Kranjska gora najbrž še dolgo ne bo imela centralnega — vročevodnega sistema, čeprav že zdaj pri vseh gradnjah priporočajo, naj upoštevajo možnost za priključek na morebitni centralni vro-čevodni sistem. - D. S. ©©JMJS&MMGLAS__ Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glps urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. _ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1'72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. I » .' I I i I -M" « ■), ' '.'jI ■ I J Jeseničani morajo hitro urediti lastninske zadeve Avtocesta bo, če bo trasa pravočasno odkupljena Jesenice, 14. oktobra — Jeseniški izvršni svet je razpravljal o gradnji predora in postopkih za izdelavo lokacijskega načrta za gradnjo avtoceste mimo Jesenic. Trasirana je po pobočju Meža-kle, za hokejsko dvorano na Jesenicah. Dela pri predoru Karavanke potekajo brez zatikanj in večjih problemov. Za zdaj še ni večjih hribinskih pritiskov, zato na dan napredujejo tudi do tri metre. 1. septembra je tudi avstrijska stran razpisala licitacijo za oddajo del za cesto od Beljaka do predora in za gradnjo predora. 1. decembra bodo Avstrijci odprli 54 zapečatenih kuvert ponudnikov in predvidevajo, da bodo začeli graditi spomladi prihodnje leto. Do meje imajo kilometer več kot naši gradite-Iji- Jeseničane najbolj skrbi, kaj bo s prometom. Nemogoče si je namreč Preventiva se začne pred rojstvom Zobna ambulanta za nosečnice Kranj — Potem ko so se pokazali uspehi pri zobnem varstvu osnovnošolcev, so se v zobni polikliniki'kranjskega zdravstvenega doma odločili za širitev preventivnega zobozdravstva — za ambulanto za bodoče matere. Včasih je veljalo, da vsaka nosečnost vzame najmanj en zob, danes to ne sme biti pravilo. Že zato ne, ker že leta dolgo govorimo o preventivi zob, ki se za otroka začne že z materino nosečnostjo. V Sloveniji je v zadnjem času že nastalo nekaj centrov, kjer so preventivo vzeli zelo zares. V Kranju že eno leto deluje ambulanta za noseče žene pri Zdravstvenem domu kranj, v tozdu Zobna poliklinika. Prednost te ambulante je, da nima čakalne dobe, ki je v Kranju sicer običajna tako za odraslo kot za mladinsko zobozdravstvo. »V ambulanti ki je odprta za noseče žene tri dni v tednu, se lotimo skoraj vseh vrst zdravljenja zob, razen protetike,« je povedala dr. Milica Kalanova, ki je letos septembra prevzela to delo. »Vendar pa je vrtanje s svedrom le delni namen te ambulante. Noseča žena nekako mimogrede sliši tudi marsikateri napotek, kako s prehrano in higieno zob lahko utrdi dobro zasnovo zobovja otroku, pa tudi o tem, da je treba majhnemu otroku že zelo zgodaj pokazati pravilno čiščenje zob. To je namreč zelo pomembno, saj so tudi rezultati široko zastavljene preventive akcije po kranjskih osnovnih šolah v zadnjih nekaj letih pokazali, da se na ta način lahko zelo zmanjša zobna gr.iloba. To pa ni vse; o tem.kako zgodaj varovati zobe, slišijo bodoče matere tudi na predavanju v materinski šoli, ki je organizirana y posvetovalnici za nosečnice kranjskega zdravstvenega doma in tudi v preventivnem centru. Tu vsaki bodoči materi izročijo vabilo za obisk v ambulanti za nosečnice. Vendar pa se je doslej izkazalo, da od okoli 1000 bodočih mater, ki na leto pridejo v posvetovalnico, za sedaj niti četrtina ne izkoristi priložnosti, takojšnje zobozdravstvne usluge. Kaže, da še vedno velja, da je vsak začetek težak. Torej bo nova ambulanta le postopoma dobila pravo mesto v preventivnem zobozdravstvu. L. M. predstavljati, da bi ozko jesenisk prometno grlo sprejelo ogron«" tranzit skozi Karavnke. Po neki sWJ diji republiške skupnosti za ceste w prestopilo mejo v predoru 22 t»s<*j motornih vozil na dan ali 1375 j* aro, predvsem bodo to tovornjf^ Avtocesta je več kot nujnost, vsaj00 Hrušice do Vrbe. Skupnost za ceste Slovenije tavlja iz tekočega priliva v?cil^Q. sredstev za gradnjo predora in av^ ceste do Hrušice. Pri Evropski in* sticijski banki se skupnost P0*6?:^ za kreditiranje druge faze pre. c Karavanke in za obvoznico ntU" Jesenic do ploščadi pri Žirovnici? roma Vrbi. S temi pričakovan]« J seznanila predstvnike te ^"^.L*. so bili na obisku v Jugoslaviji-1^ ' šni svet Slovenije je pisno P0(*P*L. pričakovanja skupnosti za ceste N venije pri zveznem izvršnem sv* še pred začetkom pogajanj z EvT°P sko gospodarsko skupnostjo za J* aranžma o finančnem sodelovanj" Jugoslaviji. Pred leti so začeli lokacijski V°s\. pek za gradnjo avtoceste, vendar g niso dokončali, ker se je gradw predora odložla. Za odsek avtocest* so že pred leti izdelali idejni pr°i. za takrat predvideni zaprt ce ski sistem in za prvo fazo grad^jj štiripasovnice. Zdaj pa skupnost*: ceste prehaja na odprt cestninski * stem in bi tako Snela avtocesta HJ*. šica — Žirovnica spremenjen preC profil glede na prvotni projekt. Investitorji so naročili izdelavo » polnjenega in delno spremen j eneg idejnega projekta, ki naj bi bil iz<* lan do aprila prihodnje leto. Šele,1*, tej osnovi bodo lahko izdelali lolc cijski načrt v smislu sedanje zakol1 daje in pripavili sezname parcelf. lastnikov, s katerimi bo treba reS1 probleme glede odškodnin in nad mestil za izgubljene površine. Jeseniška občina, razumljivo,2* želi imeti avtocesto. Zdaj je sarn° občinskih strokovnih služb in Wm kovnjakov odvisno, kako hitro bo«* uredili lastninske zadeve in poh«^ na poti do lokacijskega načrta. D. SedeJ V Srednji vasi in Stari Fužini pozabljajo na »domovinsko dolžnost« V Srednji vasi se je število prebivalcev v dveh desetletjih (med popisoma 1961. in 1981. leta) zmanjšalo za 9 odstotkov, v krajevni skupnosti Kopriv- Navček pogostejši od otroškega joka Bohinj, oktobra — V bohinjskih krajevnih skupnostih Srednja vas in Stara Fužina je pogosteje slišati navček kot jok novorojenca. Zadnja tri leta se je v treh vaseh ro- k)er se Je Predlani Prelilo 183 ljudi dilo 15 do 20 ljudi na leto, medtem ko jih je umrlo 30 do 35. Tudi selitveni pri1 rast, ki kaže razliko med priseljenimi in odseljenimi, je bil malenkosten, od 2 do 20, in je bil precej manjši kot v krajevnih skupnosti Lesce in Radovljica, Delegatsko vprašanje Zakaj smetarina po metrih, ne po glavi? Škofja Loka, oktobra — Delegati na loški skupščini so vprašali, zakaj se odvoz smeti obračunava po stanovanjski kvadraturi in ne po številu stanovalcev, kar bi bilo po njihovem mnenju pravičnejše. Pojasnilo iz Tehnikovega tozda Komunalne dejavnosti pravi takole! Način obračunavanja po kvadratnem metru je v Škofji Loki star približno osemnajst let, vpeljan pa je bil predvsem zato, ker se število ljudi v stanovanjih vsak mesec menja; vnašanje sprememb bi bilo včasih preza-mudno, stroški usklajevanja podatkov in računalniške obdelave pa tudi danes pogosto dražji od izkupička smetarine. Količina smeti je resnično delno od visna od števila stanovalcev in načina njihovega življenja, a vendar večji delež stroškov odpade na stanovanjsko nik-Gorjuše celo za 27. Takšna ne*•« vna gibanja se še nadaljujejo: salflj| letošnjem prvem polletju se je štfJ več! koVseTh Je"od7emo71an7pa7o Prebivalcev v krajevni skupnosti S 1 Fužina zmanjšalo s 1069 na IO&^jd Koprivniki' in Goijušah s 401 na 39 v Stari Fužini s 692 na 679. J Bohinjci in Bohinjke, kot kaže, P° J bljajo na »domovinsko dolžnost« d°^| stoja slovenskega naroda in življav' u hinjski dolini. Rodnost upada, Pr: valstvo se stara. Pa ne le to: Boh'■ svojo industrijo, turizmom, ktne j stvom in gozdarstvom, z urejenost]^ naravnimi lepotami ni tako zard'jj da bi priseljevanje nadomestilo p°i| vprečno rodnost. Za večji naravni pa stek bodo morali poskrbeti doma ^ sami; za vse tisto, kar zagotavlja p stojno življenje, daje zaslužek (lf|J^ kaj) pa bodo morali primakniti drugi. (cz) površino. Ze s tem, ko se smetarski avto ustavi in delavci spraznijo kanto — najsibo polno ali skoraj prazno — morajo kanto pripraviti, stresti, postaviti nazaj. Posebno pozimi, ko ljudje stanovanja ogrevajo na trda goeiva, je količina pepela v kantah zelo odvisna od velikosti stanovanja. Za tak način obrač mavanja so se predvsem s ciljem čim racionalnejšega poslovanja komunale odločili tudi v večini drugih slovenskih krajev. H. J. Vrtec je za starše vse cenejši Le desetina plačuje polno oskrbnino Škfoja Loka, oktobra — Septembra so v škofjeloški vzgojno-varstveni organizaciji podražili oskrbnine v vrtcih in jaslih. slej dobili plačanih komaj 54 milijonov dinarjev. Kot je danes na seji izvršnega sveta opozorila ravnateljica vzgoj- Razstava ne pove vsega Radovljica, oktobra — Če bi sod$l po razstavi inovacij in razvojnih 1„ sežkov, ki jo je ob dnevu inovatorju, pripravila radovljiška raziskovanju skupnost v sodelovanju z občinski sindikalnim svetom, bi lahko brez ma zapisali, da je inovativna (raZvW| na) dejavnost v občini slabo razvit** Dvom pa vendarle obstaja: težk" verjeti, da novostim, izboljšavah razvoju dajejo pozornost le v osmi*1' lovnih organizacijah radovljške Pf ne: v Elanu, Iskri Lipnici, LIP menu, Iskri Otoče, Kemični u, tov* jno: ■ 1 . 1 Zdaj stane vrtec 19.500 dinarjev na mesec, jasli pa 25.700 dinarjev. Vendar le- za enega od 90 otrok v jaslih starši plačujejo polno oskrbnino in komaj desetina staršev polno oskrbnino v vrtcih. To pomeni, da starši dejansko pla: čajo za jasli povprečno 10.430 dinarjev in za vrtec 12.504 dinarjev. Razliko do polne cene predstavljajo družbene subvencije, ki se obračunavajo na osnovi dohodka na družinskega člana v minulem letu. Ker so bile plače škofjeloških delavcev staršev dokaj povprečne oziroma celo podpovprečne, stanejo subvencije v devetih letošnjih mesecih v škofjeloški občini kar 97 milijonov dinarjev. V vrtcih so do- no-varstvene organizacije Olga Ban-delj, bodo v devetih mesecih prikazali izgubo, če jim skupnost otroškega varstva denarja ne bo nakazala. Dejala je tudi, da v vrtcih notranjih rezev ni več, da je varčevanje tako pri stroških poslovanja kot pri plačah zaposlenih zategnjeno že do zadnje luknje na pasu. Ekonomska cena oskrbnine za otroka v jaslih znaša 53.570 dinarjev, v vrtcih 38.850 dinarjev. Vendar pa ta dva zneska nista realna, saj je ekonomska cena izračunana le na dovoljeni odstotni rasti. H. J. Podnart, Almiri in UKO Kropa. In0] cijska dejavnost je verjetno vsaj razvita še v kateri delovni organiza^ ' le da je poziv raziskovalne skupnoj I za sodelovanje na razstavi pač rorfl^ \ koš ali so bili problemi drugačne n^J ve: nekatere inovacije in razvojni t sežki so namreč pretežki in prevelL da bi jih lahko postavili v avlo o^j ske skupščine; upoštevati pa je "t, tudi to, da mnogi svoje pogruntavš^ neradi obešajo na veliki zvon. Resneje kot delovne organizacij6] j poziv raziskovalne skupnosti vezd6 novne šole, ki so poslale celo več in°. j( cijskih izdelkov, kot je zdaj razstaV™ nih. (cZ Naložbe OKTOBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (g©m®s&iMEncasle . v jeseniški Železarni so se za-^ly:ni odločili, da bodo do konca leta v$aJ Vse sobote, ker bodo le tako kos tfy Naročilom domačih in tujih kup- 10 'ocitev, da ostanemo za stroji tu- Ve ^botah, ni bila lahka,« pravi dr. W* Begeš, vodja Elektrodnega od- »V Elektrodnem oddelku so za- poslene večinoma ženske, delo je težko, fizično naporno, osebni dohodki pa niso visoki. Tudi z delom ob sobotah ne bodo bistveno večji, zato odločitev delavk osebno zelo cenim. Za dodatne delovne ure so se odločile tako zaradi pripadnosti kolektivu in delu kot tudi zaradi nekoliko višjega zaslužka. Izvažamo večinoma na vzhodno tržišče in le deloma na zahodno. Vendar so tudi iz tujine prispela nova naroči- la, največ pa od domačih kupcev. Ob koncu leta navadno kovinsko-predelo-valna industrija dobiva nove in večje zahteve. Jeseniška Železarna je največja jugoslovanska proizvajalka dodajnega materiala za ročno, polavtomatsko in avtomatsko varjenje. Pri proizvodnji elektrod ne sodeluje le Elektrodni oddelek, temveč enakovredno tudi druge temeljne organizacije, kot sta Žičarna in Žična valjarna. Železarna je bila prva proizvajalka, ki je dala poudarek avtomatizaciji varjenja, saj je že pred dvajsetimi leti uvedla varjenje pod praškom. Letos je proizvodnjo obogatila z novimi izdelki, potrošnikom smo pokazali novo tehnologijo in ni jim treba skrbeti, da bi morali kdaj ta material uvažati. Razumljivo je, da moramo na tem področju precej investirati, če hočemo obdržati tehnološki korak k modernizaciji. Zato ne prodajamo le izdelka in materiala, ampak smo poskrbeli še za učinkovito servisno službo. Ker se uvaljavljajo vedno bolj kvalitetna jekla, tako v težki kot v predelovalni industriji, morajo naši strokovnjaki nenehno slediti napredku. Ko naš kupec dobi elektrodo in jeklo, ga obenem naučimo ustreznega varjenja. Izkazalo se je, da je tako najbolj prav, saj tudi zato dobivamo vedno nova in nova naročila. V v Elektrodnem oddelku "se zavedamo, da bo počasi upadla proizvodnja jekla in s tem poraba dodajnih materialov. Ne stojimo križem rok in se že prilagajamo tehnologiji novih materialov za varjenje, ki bo v prihodnje le polavtomatsko in avtomatsko.« D. Sedej ^Jpetourov sozd še brez razvojnega programa ^Uristična agencija hoče več kot i w°fia Loka, 14. oktobra — Izvršni svet je ocenil, da se je poslo-ijkJJte na osnovni predsanacijskih programov v Alpetourovem • ^;n»škem in Tovornem prometu izboljšalo, medtem ko bo Turi-'■■ \tA* agenciji treba najti primerno mesto v razvojnem programu \i Alpetour, ki pa ga še vedno ni... le preživeti i Nit- ^0iL v Potniškem niti v Tovornem etu ob polletju niso imeli izgub. Vb»V devetih mesecih jih ni, in jih ne ti^ko vsaj upajo, konec leta. Predsa-^brfta programa,-ki so ju sprejeli na ^Poročilo loškega izvršnega sveta, \ ^brodila dobre sadove, nekaj so ^ ^ pripomogle kadrovske menjave ^°dilnih mestih, posebej pa razveji ije vtis. da so v Prometu vendarle cenili obračunati z notranjimi sla- Tli Se vedno pa je problematično v Alpe-tourovi Turistični agenciji. Zaradi neporavnanega računa tujega dolžnika, zaradi česar so imeli izgubo v prvih treh mesecih in v polletju, se jim ne bi bilo treba pretirano beliti glave, čeravno še ni povsem pokrita. Bolj zaskrbljuje to, da jih v bistvu že malenkost spravi pod vodo in da so stroški poslovanja agencije kot delovne organizacije previsoki; od 26 zaposlenih je osem ležijcev, ker jih manj v črganizaciji s samostojnimi poslovnimi funkcijami niti ne more biti. Razen tega so se vključili v Alpetourov računalniški center, kar tudi veča stroške. V agenciji sicer pravijo, da jih ne skrbi, kako bodo preživeli. Seveda pa to ni njihov cilj. Svojo prihodnost iščejo v primernejši, racionalnejši organiziranosti znotraj sozda Alpetour. Ali v povezavi s Potniškim prometom, s katerim že zdaj precej sodelujejo in na hitro vidijo zase boljšo socialno varnost, ali z Gostinstvom, ki bi bila glede na njihovo poslanstvo bolj »logična. Mnenja o tem so deljena. Izvršni svet je dejal, da je edino prava pot, iskati rešitev v razvojnem programu sozda Alpetour; programa pa še vedno ni. Zato bo kmalu sedel za isto mizo z vodilnimi v sozdu. H. Jelovčan Telematika v Kranju uvedla podiplomski študij Odskočna deska za doktorje Kranj, 14. oktobra — Torkov slovesni začetek študija specializacije telematike, ki ga je v Kranju v dogovoru s fakulteto za elektrotehniko in računalništvo uvedla Iskra Telematika, je izjemen dogodek. Gre za redni študij na sedmi zahtevnostni stopnji, po kateri slušatelj dobi naziv specialist in s tem možnosti za pripravo doktorske disertacije. Študij bo potekal štiri semestre; trije bodo namenjeni predavanjem, četrti pripravi specialistične naloge. Vključenih je 27 slušateljev, 21 jih je iz Telematike, drugi iz PTT in RTV organizacij. Predavali bodo profesorji ljubljanske fakultete za elektrotehniko in računalništvo, vključena sta tudi Iskrina strokovnjaka, dr. Marko Jagodic in dr. Branislav Popovič. Priprave so bile dolgotrajne, potekale so kar tri leta. Deloma zato. ker so morali prehoditi vse uradne poti, ki jih za uvedbo rednega študija ni malo, deloma zato, ker ni bilo lahko sestaviti programa novega, specialističnega podiplomskega študija. V Telematiki so se za takšno obliko izobraževanja odločili, ker so že nekaj časa ugotavljali, da priprava magisterija za njihove mlade inženirje ni najbolj privlačna, magister elektrotehnike dobi le preveč široko znanje, ki je premalo prilagojeno njihovih željam in potrebam po specialnih znanjih, kakršne potrebujejo pri delu. Drugi razlog pa je bil, pripeljati redni podiplomski študij v Kranj, kjer je bližje tovarni in slušateljem, ki se jim ni treba voziti v Ljubljano. Odmev na razpisan študij specializacije telematike je bil dokajšen, še večji pa bi bil, nam je pojasnil Lojze Godler iz službe za izobraževanje v Telematiki, če ne bi bik) prav zdaj na specializaciji pri belgijski firmi BTM dvajset mladih inženirjev, ki bodo nato uvajali v .proizvodnjo digitalne telefonske centrale Sistema 12, ki ga osvaja Telematika. V tovarni pa poteka tudi niz drugih izobraževalnih oblik; lani je šlo skozi narazli-čnejše kar 3 tisoč delavcev. Nekateri so le prisostovali informativnim predavanjem, drugi so se udeležili tri — do štirimesečnih tečajev, na katerih so se usposobili za drugačno, zahtevnejše delo. Kar dvesto pa jih je končalo tečaje tujih jezikov, ki so bili prilagojeni njihovim potrebam, to so bili predvsem tečaji tehnične angleščine. V Telematiki torej vse več vlagajo v znanje. To je za sodobno proizvodnjo prav tako, če ne še bolj pomembno kot vlaganje v nove stroje in naPrave- M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Predstavitev jette yx Unisova tovarna avtomobilov TAS v Vogošču je 9. oktobra predstavila novo vozilo jetta yx na bencinski pogon. Vozilo sodi v srednji razred osebnih avtomobilov, ima 1.600 kubikov in 75 konjskih moči, je popularno vozilo, ne pre-luksuzno in ne pretesno, primerno tudi za daljša potovanja. Njegova cena brez davka je 4,25 milijona dinarjev. Prva pošiljka bo prišla na tržišče te dni, Ho konca letošnjega leta jih nameravajo prodati od 500 do 550, od tega jih je več kot 80 odstotkov že prodanih. Prihodnje leto pa jih nameravajo izdelati okoli tisoč. Povpraševanje po teh avtomobilih, ki jih Volkswagen v Zahodni Nemčiji izdeluje že dve leti in pol, je veliko, saj jetto yx poleg tehničnih in drugih kvalitet odlikuje tudi ekonomičnost. Drage konzerve ostajajo v skladiščih Makedonska konzervna industrija, ki je s sodobnimi stroji dobro opremljena, se že leta ubada z velikimi težavami. Dela le s polovičnimi zmogljivostmi, v skladiščih pa ima še 12 tisoč ton lanskih zalog. Vredne so okrog 2 milijardi dinarjev, kar je zaradi visokih obresti težko breme. Njihove konzerve gredo namreč slabo v prodajo, ker so drage. Na tujem niso konkurenčni, saj dosegajo 40 odstotkov višjo ceno kot jo ponujejo izdelovalci po svetu. Ker konzerve že leto dni čakajo na kupce, je tudi njihova kakovost že vprašljiva. Letošnja predelovalna sezona gre h koncu, a načrtovanih 35 tisoč ton zelenjave in sadja verjetno ne bodo predelali, saj zaradi pomanjkanja denarja tovarne niso mogle nakupiti dovolj surovin, čeprav so jim pri roki: V Makedoniji namreč pridelajo na leto približno 650 tisoč ton zelenjave in okrog 200 tisoč ton sadja. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Avstrijci osupli nad embalažo Mojstrana, 6. oktobra — V Lipu v Mojstrani so se odločili za proizvodnjo masivnih vhodnih vrat za domači in tuji trg. Kupcem so prek Slovenijalesa pošiljali na leto okoli 1000 vrat, izvrstno obdelanih in lepih, dobro so jih sprejeli predvsem v sosednji Avstriji. V Lipu so se zavedali, da bo prodrla le kvaliteta s pravočasno dobavo. Masivna vrata so še posebno skrbno opremili s funkcionalno embalažo, da je bilo pakete vrat veselje pogledati. Avstrijski kupec Johann Vallant, ki oskrbuje šest poslovalnic, je bil prijetno presenečen nad tako embalažo in je nemudoma sporočil, da bi do konca leta prodal še 330 vrat. Lip z vrati doseže tako ceno kot doma, v Avstrijo jih prodaja po 2.200 avstrijskih šilingov. d g i * N 0 V 0 $ T Kranjski inovatorji Kranjska raziskovalna skupnost je v četrtek, 9. oktobra, ob dnevu inovatorjev, podelila vsakoletna priznanja za inovacije in nagrade Janeza Pu-harja. Seznam inovatorjev za leto 1985 je dolg, tudi nagrad za doktorska oziroma magisterska dela je kar nekaj. Za inovacije v lanskem letu so priznanja prve stopnje prejeli: samostojna razvijalca Jože Pogačar in Frane Dolenc, Milorad Jovanovič in Pavel Zupan iz Save ter Darko Pretnar, Lojze Trontelj, Janez Trontelj in Vinko Kune iz Telematike. Za inovacije so priznanja druge stopnje prejeli: Alojz Kokalj in Jože Je-rončič iz Telematike, Borut Ahačič in skupina Lakos iz Kibernetike, Ciril Zev-nik, Irena Kovač in, Zdravko Debeljak iz Kibernetike, Majda Remškar iz Kibernetike, Alojz Rakovec, Slavko Vidic, Franc Trobec, Jože Šifkorič in Franc Jerala iz Kibernetike, Silvo Mravlje, Janez Jereb in Vinko Janša iz Save ter Jože Pogačar in Igor Orel in Oljarice v Britofu. Za inovacije so priznanja tretje stopnje prejeli: Marjan Jurgele in Darko Šterbenk iz Telematike, Drago Kodrič in Slavko Vidic iz Telematike, Tone Kokalj in Miran Kejžar in Telematike, Miran Vodnik iz Telematike, Jan Šinkovec iz Telematike, Jože Vidic iz Kibernetike, Alojz Gregorc iz Save ter Franc Florjančič, Stane Jamnik, Jože Klanjšek, Alojz Medic in Nada Radonjič iz Oljarice. Podehli so tudi nagrade Janeza Puharja. Za doktorsko disertacijo jo je prejel Jože Jesenko, ki je doktoriral na področju organizacijskih znanosti. Za magistersko delo so nagrado prejeli: Jože Vodičar iz Save in Peter Globočnik iz Kibernetike za področje organizacijskih znanosti, Ivan Kejžar za področje komunikoloških znanosti in Alma Udovč za področje kemijske tehnologije. Za diplomsko delo pa jo je prejel Vlastimil Bertoncelj iz Save. ©©IMSSMEEGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE KRATKE PO GORENJSKEM Po programu še ta mesec — Letošnje obnavljanje cestišča in urejanje pločnikov na Gorenjski cesti v Radovljici je po samoprispevku za mrliške vežice ena največjih skupnih akcij v krajevni skupnosti Radovljica. Delati so začeli avgusta, s sodelovanjem delovnih organizacij na območju krajevne skupnosti pa so zbrali okrog 30 milijonov dinarjev. Obnovo sta podprla tudi komunalno gospodarstvo in samoupravna interesna komunalna skupnost. Po programu naj bi bila cesta s pločniki urejena do konca tega meseca. — A. Ž. Praznovanje na Primskovem • Primskovo —Ob prazniku krajevne skupnosti Primskovo bo danes, v petek, ob 16. uri šahovski turnir, ob 19. uri pa bo v Zadružnem domu kviz. Jutri bo ves dan ogled orodja in opreme v gasilskem domu. Organizirali pa bodo tudi pohod od spomenika do spomenika. V nedeljo od 10. ure bo na športnem igrišču v Kokrškem logu osrednja proslava ob krajevnem prazniku. Ob tej priložnosti bodo odprli klubske prostore. V nedeljo pa bo tudi nogometni turnir. ^ g Gasilski kviz in srečanje Kranj — Komisija za delo s pionirji in mladino pri občinski gasilski zvezi v Kranju bo priredila tradicionalni gasilski kviz za mlajše in starejše pionirje ter mladino. Za mlajše pionirje in mladince bo kviz jutri, v soboto ob 18. uri, za starejše pionirje pa v nedeljo, 19. oktobra, ob 8. uri. prireditev bo obakrat v dvorani gasilsko-reševalne službe v Kranju. Škofja loka — V gasilskem domu v Selcih bo danes, v petek, ob 16. uri tretje srečanje gasilskih veteranov občinske gasilske zveze Škfoja Loka. Komisija za zgodovino gasilstva in tradicij NOV pri občinski gasilski zvezi Škofja Loka to srečanje organizira vsako leto. Povabijo nad 60 let stare gasilce in tiste, ki v gasillski organizaciji delajo že več kot 30 let. Letos se je na današnje vabilo že odzvalo prek šestdeset gasilskih veteranov. . 2 Lubnikarji imajo piknik Škofja Loka — Jutri, 18. oktobra, ob 18. uri bo v Domu Borisa Ziherla na Lubniku enajsti tradicionalni piknik lubnikarjev. Najprizadevnejšim bodo podelili priznanja, za desetletno članstvo pa diplome. Potrjevanje izkaznic bo od 9. ure dalje. Poskrbeli so tudi za prijetno počutje. Razstava in prodaja ovc Stara Fužina — Ovčarska skupnost Stara Fužina, ki združuje 48 ovčerejcev iz Bohinja s skupno 250 ovcami, je 5. oktobra priredila »ovčarski dan«. Ovčerejci so tekmovali v ročnem striženju ovc, prodajali so ovce in volno, strokovna komisija pa je v tropu ovc izbrala tri najboljše in jih nagradila z zvoncem, (cz) Divjad mora jesti tudi pozimi — Tega se dobro zavedajo člani Lovske družine Jezersko, zato letošnje zadnje delovne akcije namenjajo predvsem pripravi krme za zimo. Pred kratkim so naredili nad 500 vejnikov (butarice iz jesenovih vej), ki jih bodo za krmo nosili pozimi na krmišča. S posekom jesenovega grmičevja so počistili tudi obrobje pašnikov. Zadnjo soboto pa so polnili vreče z ostanki tropin po prešanju jabolk. Tropine bodo hrana jelenjadi v obori (ogradi). Na sliki pripravljanje vejnikov. — Foto: F. Perdan PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Nikdar več v Globus Bilo je tisto soboto, ko so imeli tekstilni delavci v Kranju proslavo. Z ženo sva se oglasila v Globusu-in v Merkurjevem oddelku kupila kozico. Namenila sva jo za darilo. Štirinajst dni sva imela zavito, ne da bi se je dotaknila. Ko sva se odpravljala na obisk in sva hotela kozico za darilo primerno zaviti, sva opazila, da je obtolčena (emajl). 8. oktobra sva iz Škofje Loke prišla v Globus, kjer sva prodajalki, ki je vodja oddelka, pojasnila zakaj sva prišla. Zelo nevljudno naju je zavrnila. Potem sem v četrtek, 9. oktobra, o tem seznanil pomočnika direktorja Merkurja Kranj, ki pa mi je svetoval, naj pokličem tovariša Klanjška. Tudi njegov nastop je bil enak kot prodajalke -vodje oddelka. Potem pa sem poklical generalnega direktorja Jakoba Piskernika. Zelo prijazno mi je odgovoril, da bo stvar takoj urejena in naj se oglasim pn po- slovodji oddelku l Ciiubusu Ivanu Jegliču. Dobil sem drugo kozico, čeprav ne enako, ker takšnih ni bilo več in sem zato še nekaj doplačal. V Globusu ne bova kupovala nikdar več. Meniva pa, da samo direktor Merkurja Jakob Pisker-nik in poslovodja Merkurjeve poslovalnice v Globusu Ivan Jeglič ustrezata geslu, da so v Merkurju že 90 let pravi ljudje na pravem mestu. Nikakor pa tega ne zasluži tovariš Klanjšek. R. in P. K. Za koga velja^prepoved?! Prejšnjo nedeljo sem bila v Kranju in sem si ogledovala izložbe. V starem delu mesta je lepo označeno, da je promet z motornimi vozili dovoljen po Tavčarjevi cesti. Ko pa sem'šla skozi mesto, sem- se komej izogibala kolesarjem in motoiistom, ki so krožili po trgu. Ali zanje prepoved ne velja?! M. G., Radovljica V krajevni skupnosti Lancovo praznujejo Trideset krajanov je prispevalo pol milijarde Lancovo, 17. oktobra — Po površini je krajevna skupnost Lancovo med največjimi v radovljiški občini, po številu krajanov pa ena najmanjših. Telefon, elektriko, vodovod in ceste so urejali v minulih letih. V nedeljo pa bodo slovesno proslavili letošnji krajevni praznik z otoritvijolše treh urejenih in asfaltiranih cestnih odsekov v krajevni skupnosti. Letos so med drugim uredili in asfaltirali cesto tudi v novo naselje na Lanco-vem. »Najlaže se dobimo zvečer. Kadar pa je sestanek sveta, ne manjka nihče; ne od organizacije ne od organov krajevne skupnosti,« pravi tajnik sveta krajevne skupnosti Lancovo Zdravko Štefelin. »Kar smo se na takših sestankih dogovorili, smo za zdaj še vedno uresničili ob vsesplošni podpori krajanov. Smo pač ena tistih krajevnih skupnosti, ki na svojem območju nima nobene delovne organizacije, problemov, predvsem komunalnih, pa nam ne manjka. Zato je kar pravilo, da med letom čez dan ljudje pri nas skrbno obdelujejo vsak košček hribovite zemlje, zvečer pa se dogovorimo, kaj in kdaj bomo delali vsi skupaj.« Vsako leto 17. oktobra v krajevni skupnosti praznujejo. Spominjajo se dveh dogodkov iz leta 1941. Partizani so 10. oktobra zažgali Remčevo žago, teden dni za tem pa so Nemci na istem kraju ustrelili 17 talcev. Prireditve ob letošnjem prazniku so se začele že minulo nedeljo, osrednja slovesnost pa bo to nedeljo, 19. oktobra. Tudi v začetku tedna, ko smo bili na obisku v krajevni skupnosti in smo se pogovarjali s tajnikom sveta krajevne skupnosti, je bil po udeležbi to kar sestanek sveta in predstavnikov organizacij v malem. Vsi pa so se strinjali, da razmere in dogajanje v krajevni skupnosti zelo dobro pozna tajnik Zdravko Štefelin. »Večkrat smo že razmišljali, da bi razpisali referendum in se odločali o samoprispevku,« pripoveduje. »Vendar je na našem območju toliko komunalnih problemov, da bi en sam samoprispevek predolgo trajal in še bore malo bi z njim naredili v sedanjih razmerah. Tako smo se do zdaj vsako leto dogovarjali za vsako akcijo posebej in za enkraten prispevek.« 1979. leta so tako zgradili telefonsko omrežje za okrog 100 naročnikov. Zdaj se jih spet nekaj zanima zanj, vendar je centrala v Radovljici polna. Postopoma so v nekaj letih obnovili celotno električno omrežje. Komunalno podjetje jih je pred dvema letoma rešilo pomankanja vode s povezavo vodovoda Vošče—Brda-Lancovo. Razen tega so pred tremi leti položili okrog 4000 kvadratnih metrov asfalta na Zgornjo Lipnico, leto kasneje pa asfaltirali del poti na Zgornje Lancovo. Lani jim je uspela ureditev ceste. Zdravko Štefelin, tajnik sveta krajevne skupnosti. Na razgovoru pa s0 bili tudi predstavniki vodstva in organizacij iz'krajevne skupnosti. Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v kulturnem domu na Lancovem ga-silska veselica s srečelovom. Ig1"3' bo ansambel Obzorja iz Železnikov. Slavnostna seja skupščine in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti za praznik bo v nedeljo ob 10. uri v kulturnem domu. Položili bodo vence na spominska obeležja. Potem pa bodo slovesno odprli letos urejene in asfaltirane ceste. Praznovanje pa bodo sklenili prihodnjo nedeljo z nogometnim turnirjem. ki so se je lotevali že deset let. Uredil1 so odsek od Spodnjega Lancovega do Selc in pri tem naredili prek 6000 prO' stovoljnih delovnih ur. »Letos smo naredili celo že nekaj več, kot smo zapisali v srednjeročni program,« pravi Zdravko Štefelin-»Uredili in asfaltirali smo namreč kar tri cestne odseke: dvorišče zadružnega doma in cesto v novo naselje, odcep ođ glavne ceste skozi zaselek Zgornje Lancovo in še en manjši odsek. Poudariti moram, da je 30 krajanov prispevalo kar pol stare milijarde dinarjev. Opravljenih pa je bilo tudi prek 200 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem pa so nam pomagali še Alpdom, Špecerija Bled, KŽK, Kooperacija Radovljica, samoupravna interesna komunalna skupnost in kmetijsko zemljiška skupnost Radovljica. Pa tudi v krajevni skupnosti smo namenili vsa razpoložljiva sredstva za ceste.« Poleg športnega društva, ki ga že nekaj časa ustanavljajo, imajo precej načrtov za naprej v kulturno-umetni-škem društvu. Čeprav najmanjši v občini, so zelo delavni gasilci. Predvsem pa so med pogovorom pohvalil1 mlade, ki radi sodelujejo v vseh akcijah, uredili pa so si tudi prostore za dejavnost v domu. a žalar Fani Mileta iz Ševelj je praznovala 92 let Vedno drugim gospodinja Ševlje, oktobra — Sedem otrok je bilo doma. Oče je umrl, ko ji je bilo šele enajst let. Čim prej so si morali sami spomagati. Z dvanajstimi je šla zdoma, služit. Najprej v Selca, potem v Podnart... V več tujih hišah je podpirala vogale: kuhala je, pospravljala, pazila na otroke, ki so odraščali ob njej in postajali njena družina. Pred drugo vojno jo je prijazen oglas zvabil celo daleč v Zaje-čar. Želela je videti tuje kraje, spoznati ljudi in življenje tam doli v Timoški krajini. Edini način za to je bil, da gre gospodinjit. Pri družini rudniškega direktorja je bila osem let; z vojno so se umaknili v Belgijo. Ni šla z njimi. Poročila se je v Zaječarju, z Dalmatincem, ki je delal v rudniku. Žal zakon- ska sreča ni dolgo trajala; delo in prah, ki se je zajedal v pljuča, sta ga kmalu pokopala. Vrnila se je domov, v rojstne Ševlje pri Bukovici v Selški dolini, in se naselila v hišici ob potoku. Kakšnih trideset let bo že tega. Spokojno je, vrta je dovolj, tako za veselje kot delo. Vso zelenjavo sama pridela, celo kiompir. Tudi rož je veliko okrog hiše, med njimi bujna gorenjska nageljna. Res, da hišica ni njena, a četudi bi bila, ji nemirna kri najbrž ne bi pustila čemeti doma. Drobna, na videz slabotna ženica, s komaj rahlo osivelimi lasmi, se posmehuje svojim 92 letom, ki jih je praznovala minulo soboto, pogosto potuje v Škofjo Loko, še pogosteje v Medvode, kjer je »njena« družina, so »njeni« otroci. Še jim hodi pomagat. Tudi s sosedi se dobro razume. Nikoli ni bila hudobna, nikomur ni želela slabega. Rada ima ljudi in oni Prav presenečena je bila, koliko jih J prišlo minule dni voščit rojstni dan- V življenju se pri delu nikoli ni »ŠP^ rala«. Morda je tudi zato še tako čd j Zdravnika je prav malo rabila, dvak1"8 pa je bila v bolnišnici. Prvič med V°J^ v Zaječarju, ko je dobila tifus, drug1 zaradi opeklin, ko je pri družini v Me vodah eksplodirala plinska bomba. Če si zdrav, je tudi starost lepa, Pr vi. Želimo ji še veliko zdravih let. H. Jelovčan Taaaakšna goba — Za gobarje je bilo letos res leto ih pol. Samo da leze in gre, pa je že našel gobo, bi lahko sklepali po obvestilih, ki jih dobiva-nu> v uredništvo. Tako je bilo tiuli s šestmesečno Sanjo, ki jo je mamica minuli teden v nahrbtniku prenašala po Rovtariti na Jelovici. Kar ob poti je mamica Irena Žontar i/. Virniaš 35 našla skoraj polili 1114 kilogram težkega jurčka. — A. Ž. Foto: F. Perdan Za rože je treba imeti roko Hiša brez rož je kot brez zaves Ko pelješ mimo hiše Ivanke Zima sredi Žirovnice, nehote pritisneš na zavoro. Toliko lepega cvetja je v vrtu, na balkonih in v lončkih ob vhodu, da res ne moreš kar brezdušno dalje. »Včasih me kdo vpraša,« pravi Ivanka, »naj mu povem skrivnost, zakaj mi rože tako lepo cveto. Pa nobene ni. Malo se ti rož navadiš, malo rože tebe, pa cveto. Vse~pole-tje jih zalivani s postanu vodo in včasih dodani cvetal, navadno /večer, ker zjutraj ni časa. I-ega jim prija, dosti sonra imajo. Če je hiša brez rož, je kot brez zaves. Ko jeseni pospravim rože v hišo, je pusta in komaj čakam na polmad.« Na Ivank Inih oknih je največ bi" šlink in slovenk. Podtaknjence pripravi jeseni z br.šljikami, vendar pa ima pri teh rožah tudi svoj način: korita z bršlinkami spravi v sobo, dvakrat jih čez zimo zalije, spomladi pa doda malo nove kompostne zemlje, malo vrtnarjske ali malo »glence«. Kakšno korito se resda tudi posuši, večina pa jih spomladi spet bogato požene. D. Dolenc 17. OKTOBRA 1986 KULTURA .5. STRAN (S@imSS5MJ©IEnGLAS Razstavni salon Dolik RAZSTAVE BREZ PREDAHA redfc semce — Toliko razstav, kot se jih zvrsti v razstavnem salonu Dolika — okoli 30 na leto — premore le kokatera galerija. Poleg članov likovnih amaterjev razstavljajo tudi akademski slikarji, prostor pa je namenjen di prikazu drugih dejavnosti. Zdaj se pripravljajo na gorenjsko likovno razstavo del slikarjev amaterjev, ki bo ___ novembra v Kamniku. doh6PraV "*e razstavni salon Dolika, sikffSe^n° v cen^ru Jesenic, pa mar-10 zanj sploh ne ve. Ime že, tega »? Pogosto slišati, saj so člani jeseni-*?§a likovnega društva zelo delajo1, toda za prostore oziroma galeri-tn Pa res ne ve vsak. Dolikovci so za-^ sklenili, da bodo to pomanjkljive kmalu odpravili. Nad razstavni rJlon na Cesti maršala Tita bodo izobilj, lep napis, tako da bo galerijo £zJe našel tako ljubitelj umetnosti, 1 Se je namenil tja, ali pa morebitni sPrehajalec. Napis na razstavnem salonu bo le i ren v vrsti celega kupa sprememb, j1 s° si jih letos zadali v društvu z poletno tradicijo. Toda tradicio- ke i°S* n* vedno *ucu zapiranje v oz-Mo H^e *n vztrajanje pri starem: r°-a so se prav zato letos v dru- i. — w ac prav z.auu icujs v uxu- J*vu odločili, da med sedanjih 45 čla-. °v vključijo kar največ mladih, tudi 12 osnovnih šol. . "Slikarske talente bi radi vključil društvo kar najbolj zgodaj,« je po-*dal predsednik Miroslav Pengal. ^Nekateri se že v osnovni šoli lotevajo zahtevnih tehnik, na primer slika-Jj* Z oljnatimi barvami. Da bi bilo :rUštveno življenje kar najbolj zani-r^o in tudi koristno, smo se odločili ^ za serijo predavanj, s katerimi 1 Jzkušeni umetniki mladim dali ne- kaj začetnega znanja, drugim pa strokovno izpopolnitev.« Skrb za izpopolnjevanje znanja slikarjev amaterjev je za Dolik značilna že vsa leta, še bolj pa je značilno, da se le redkokatero likovno društvo lahko primerja s tolikim številom razstav kot jih ima njihovo. »V enem letu se v našem salonu zvrsti kar 30 razstav. Seveda to niso le razstave članov društva; že nekaj časa skrbimo, da je najmanj polovica razstav v naši galeriji namenjena akademskim slikarjem, pa tudi razstavam, ki jih izmenjujemo z drugimi likovnimi društvi v Sloveniji.« Tolikšno število razstav pomeni, da lahko jeseniški likovni ljubitelji v razmeroma kratkem času spoznajo širok izbor likovnega ustvarjanja. Vendar sta dva tedna, kolikor običajno traja razstava, za marsikaterega ljubitelja kar prekratka. »Morda zveni kot hvala, toda doslej še noben priznani slikar ni odklonil razstavljanja v naši galeriji. Vsak je z veseljem za to, tudi Šubic, Ciuha in Gvardjančič, če omenim samo nekatere akademske slikarje, ki so razstavljali v tem letu« pravi Miroslav Pengal. Vendar stiki slikarjev amaterjev z akademskimi ne ostajajo le na ravni razstav; obiski članov društva v ateljejih akademskih slikarjev — več jih nameravajo obiska- ti prav v tej sezoni — bodo še ena oblika širjenja in poglabljanja likovnega znanja. V društvu menijo, da likovni amaterji ne morejo ostajati le z znanjem, ki so ga nekoč že osvojili, saj se je že pokazalo, da so podobne pobude vedno padle na plodna tla. To velja še posebej za likovne kolonije, ki so jih doslej vedno vodili znani slikarji. »Morda smo se doslej še premalo zavedali, Kakšna prednost je ta razstavni salon za naše likovno društvo« pravi letos izvoljeni predsednik Dolika. V novi sezoni bodo zato, da bi v galerijo privabili tudi nove ljubitelje, nadaljevali in širili to, kar je ob otvoritvi sicer povsod že ustaljena navada — krajše glasbene nastope. V galeriji je namreč tudi klavir, kar je prava redkost. V novi sezoni se bo moč dogovoriti tudi za vodstvo po razstavah. Šolska mladina, ki obiskuje razstave s svojimi likovnimi pedagogi, ima razlago zagotovljeno, drugi obiskovalci pa ne. V društvu so razmišljali še dlje: zaradi bližine turističnega Bleda se nameravajo po dogovoru s Turistično poslovno skupnostjo Bled vključiti s svojo kulturno ponudbo — ogledom razstav — v turistične programe tega dela Gorenjske. L. M. Denarna stiska kranjske glasbene šole RAZGLAŠENI INSTRUMENTI le o^^i« 14. oktobra — »Že nekaj let niso bila opravljena najpotrebnejša obnovitvena dela na poslopju, vpis otrok v Sn S . no šolo upada, ni denarja za uglaševanje instrumentov, razglašeni pa kvarno vplivajo na posluh gojencev. Ni 2^*>reJemljivo, da v izobraževalni skupnosti skušajo glasbeno šolo pojmovati kot šolo v naravi, saj je vendar podlaga n&daljnje glasbeno izobraževanje. V Kranju je v glasbeno šolo vpisanih dobrih 5 odstotkov otrok, doseči bi morali ^ vsaj slovensko povpračje, 7 odstotkov.« v ^ako je problematiko glasbenega ojstva v Kranju strnila Vida Prin-^c~Gorjanc, predsednica občinskega J^iteja za planiranje, gospodar- o in družbene dejavnosti, ko so ^uli torek obravnavali denarno Jel kranjske Glasbene šole. Spremi 1 so sklepa, naj v izobraževalni •*uPnosti gmotne razmere glasbene j ^izenačijo z osnovnošolskimi. Iz-k aj° naj dve različici, po prvi naj jračunajo, koliko denarja potrebuje asbena šola za sedanje število ^, encev, po drugi pa, koliko denarja Potrebovali, če bi v glasbeno izo- braževanje vključili toliko otrok, kolikor je povprečno zajetih v Sloveniji. S 5 na 7 odstotkov bi torej morali povečati število zajetih otrok. Že dejstvo, da je problematiko glasbenega šolstva obravnaval občinski upravni organ, pove, da so se stvari zelo zapletle, da torej niso razglašeni le glasbeni instrumenti, temveč tudi »instrumenti« v izobraževalni skupnosti. Po drugi strani pa so odsev denarne problematike v celotnem kranjskem osnovnem šolstvu. Zmanjkuje denarja za obnove šol- skih poslopij, šolske učilnice so prenatrpane in krčiti morajo število šolskih ur. Glasbena šola je na probleme opozorila že julija; nekaj popravkov finančnega načrta, ki so glasbeni šoli prinesli nekaj več denarja, so v izobraževalni skupnosti že napravili, vendar pa problema s tem še niso spravili z dnevnega reda. Seveda ga ne bodo rešili čez noč, saj v Kranju primanjkuje denarja tudi za osnovne šole. mv Tržiški mesec kulture BESEDA, PESEM, KNJIGA - SPOMIN »rzič — Občinska kulturna skupnost oktobra in novembra organizira — letos prvič — mesec kulture. Zvrstilo se bo devet prireditev, med katerimi bodo otvoritev razstav, glasba, literarni večeri in druge prireditve. °b 200-letnici smrti Feliksa Anto-,a Deva prvega slovenskega pesniški' r°.ienega v Tržiču, 100-letnici k Vojteha Kurnika, domačega ^nika, in 25-letnica ustanovitve tr-jgS^e knjižnice, se bodo v Tržiču od jj* oktobra do 14. novembra zvrstile Ha^ne Prireditve, ki nosijo skupni slov Beseda, pesem, knjiga — spo-ln in tvorijo tržiški mesec kulture. u Jutri, v soboto, 18. oktobra, ob 19. tn se bodo s samostojnim koncer-^ v domu družbenih organizacij v °dljubelju predstavili člani moške-*a Pevskega zbora BPT pod vodnom Francija Šarabona. Nastopili tr°Oo tudi člani tržaškega citraškega la> ki ga vodi Marjan Župančič. V četrtek, 23. oktobra, ob 18. uri bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici koncert zabavnega ansambla JLA iz Ljubljane. Predstavili se bodo z znanimi domačimi skladbami, obljubljajo pa tudi nekaj gostov pevcev, ki redno pojejo v tem ansamblu. V petek, 24. oktobra, ob 18. uri bodo v tržiški kinodvorani odprli gorenjsko foto in filmsko revijo; prireditev organizirata Foto klub Tržič z Zvezo kulturnih organizacij Tržič in Gorenjske. Na prireditvi bodo vrteli filme, v Kurnikovi hiši pa bodo odprli fotografsko razstavo gorenjskih fotografskih ljubiteljev. V soboto, 25. oktobra, ob 7.30 bo v Tržiču občinski začetni gledališki se- minar, ki bo tržiškim ljubiteljem skušal dati osnove iz dramaturgije, nastajanja predstave, scenografije, maske. Predavala bosta Peter Mili-tarov in Saša Kump. Organizator — občinska kulturna skupnost — je poleg omenjenih prireditev pripravila še jubilejne značke in izdala koledar za leto 1987 z motivi rojstne hiše Vojteha Kurnika. V Tržiču pričakujejo, da si bodo tako pester program, ki so ga pripravili za prvi mesec kulture v Tržiču, ogledali številni domačini. Boris Kuburič Prešernovo gledališče Kranj KRANJČANI ZAČENJAJO BORŠTNIKOVO SREČANJE Maribor — V ponedeljek, 20. oktobra, ko se začno slovenske gledališke igre — Borštnikovo srečanje 86 — bodo z ----- otvoritveno predstavo nastopili člani Prešernovega gledališča Kranj ranJskemu Prešernovemu gleda-fcru Pripada čast, da s predstavo %I.a.Hofinana in Pavla 1 Aižunu jutra odpre letošnje maribor-'št.nikovo srečanje. Predstavo bon" ponovili tudi naslednji dan, ko ^.0° odprli Malo Borštnikovo srečajo v Slovenski Bistrici; gostovanje v p. stivalskem okviru pa končujejo v § S tem se kranjsko gledališče po ća |0vi Svatbi v režiji D. Jovanovi-• Zupanovi igri Stvar Jurija Traj- basa v režiji M. Logarja in Havelo-vih enodejankah Audince — Vernis-sage v režiji F. Jamnika znova pojavlja rta Borštnikovem srečanju, na srečanju poklicnih slovenskih gledališč. Lanska sezona je bila za Presti novo gledališče uspešna, vsaj po mnenju kritike in umetniškega sve ta; možne pa so seveda tudi drugačne razlage lanskih dosežkov. Vendar pa prijave za različne festivale gledališke ustvarjalnosti govore pr- vemu mnenju v prid. Ze v lanski sezoni je, na primer, selektor za Slovenijo predlagal zveznemu selektorju /a sarajevski Mess predstavo kranjskega gledališča Življenje in smrt J. P. Marata. Ta predstava je bila ob predstavi Noč do jutru tudi prijavljena za tekmovalni del mariborskih gledaliških iger. Selektor se je odločil, da v izbor najboljših gledaliških predstav slovenskih gledališč uvrsti tudi Noč do jutra ar KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši bodo danes ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Pavla Učakarja Chanson d'amour. V Mali galeriji se bo danes ob 18.30 predstavil iraški slikar TahirHa-mid. V Galeriji Mestne hiše ob 19. uri odpirajo v okviru kulturne izmenjave z Beljakom razstavo del slikarja Roberta Primiga. PREDOSLJE — V nedeljo, 19. oktobra, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Predosljah z Jesihovo Afriko nastopilo Gledališče čez cesto. S to predstavo v ponedeljek nastopajo tudi v spremljevalnem delu Borštnikovega srečanja. KRANJ — V Prešernovem gledališču v torek, 21. oktobra, ob 19.30 gostuje z Boccacciovim Dekameronom poljsko gledališče Maszkaron iz Krakowa - izven. KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Druga prisotnost Franceta Pibernika. Likovna realizacija je delo Andreja Pibernika. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava Športna karikatura na Slovenskem. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj v svobodi in obnovi 1945 - 1950. ŠKOFJA LOKA — V galeriji loškega gradu razstavlja Izidor Jalovec. Zbirke loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure, v istem času je odprta tudi galerija. V Homanovi hiši na Mestnem trgu je na ogled stalna slikarska razstava akad. slikarja Franca Novinca. ŽELEZNIKI — Še danes je v razstavnem salonu Alplesa na ogled razstava lesenih modelov za loške kruhke Petre Plestenjak. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava delavske ustvarjalnosti. FILMSKI VEČER Jesenice — Galerija Kosova graščina in filmska skupina Odeon Jesenice prirejata danes, v petek, 17. oktobra, ob 18. uri prvi filmski večer v tej sezoni. V drugem nadstropju Kosove graščine bodo predstavili izbor filmov z letošnjega 22. festivala neprofesionalnega filma v Sloveniji. Nekaj naslovov: Kolektivni angel — igrani film, Brat moj, umetnik in sestra Trenta — igrani film, Goba — animirani film, Zamuda — animirani film in 1 + 1 = 3 — animirani film. Za ljubitelje glasbe in HI-FI tehnike PRIVLAČNA NOVOST Kranj, oktobra — Pred nedavnim je v Kranju izšla prva številka nove jugoslovanske revije AVDIOFIL, ki bo zanimiva predvsem za ljubitelje glasbe in visokokvalitetnih glasbenih naprav Kot je povedal Franc Kuzma in Britofa, znani izdelovalec vrhunskega gramofona Štabi in ročke Stogi, segajo začetki revije Avdiofil v leto 1976. Takrat je namreč sekcija pri Klubu ljubiteljev glasbe Kranj v okviru revije, ki jo je klub izdajal, pripravljala rubriko »HI-FI kotiček«. Želja, da bi iz tega nastala samostojna revija, se je tako čez deset let le uresničila. Takoj so nastali problemi. Naša zakonodaja namreč ne dopušča možnosti, da se organizira posebno društvo, katerega osnovna dejavnost bi bila izdajanje časopisa, kar so v začetku hoteli posamezni ljubitelji viso-o-kvalitetnih HI-FI komponent. Tako so se Franc Kuzma, Branko Božič (znani zagrebški strokovnjak, ki je prevzel naloge glavnega in odgovornega urednika), Boris Bogataj (glasbeni urednik revije Mladina) in še nekaj ljubiteljev dobrega zvoka odločili, da se organizirajo kot skupina občanov. V registru društev kranjske občine so kot taki tudi vpisani, kot dejavnost pa so seveda navedli izdajanje revije. Prva številka Avdiofila je izšla v samozaložbi na 24 straneh in to v nakladi 800 izvodov, od katerih je polovica pripravljena za prodajo na srbohrvaškem govornem področju. Problematiko glede prodaje so začasno rešili tako, da revijo lahko naročite na naslov: S. O. Avdiofil, P:P. 47, 64000 Kranj. Avtorji prispevkov so svoje delo opravili brezplačno, v bodoče pa pri Avdiofilu zainteresiranim nudijo tudi možnost za objavo reklamnih ogla- Vine Bešter GORENJSKA KMEČKA HIŠA Bled — V graščini Grimšče so odprli samostojno razstavo Rudolfa Arha, člana Dolika, z naslovom Gorenjska kmečka hiša. Slike, ki jih je za razstavo odbral dr. Cene Avguštin, bodo na ogled do konca tega meseca. KONCERT SKUPINE CURLEW IZ ZDA Ljubljana — Z delom v novi sezoni začenja tudi ljubljanski Center interesnih dejavnosti, ki skupaj s Cankarjevim domom pripravlja v nedeljo, 19. oktobra, koncert newyorške glasbene skupine Skupina CURLEW je odkritje kool jazz festivala 1985 v New Yorku in ena najpomembnejših glasbenih atrakcij v zadnjih dveh letih na newyor-ški alter-rockovski in alter-jazzovski sceni, ki pomembno zabrisuje žanr-ske pregrade. Skupino štejejo med predstavnike »druge generacije newy-orskega kreativnega eklekticizma« in udejanjanja gesla Ornettea Cole-mana »Dancing in Your Head.« Ime CURLEW se je prvič pojavilo v newyorških glasbenih krogih, ko je pihalec in pevec George Cartwright tako naslovil svoj album, rezultat projekta, okrog katerega so se združevali predvsem glasbeniki, ki jih je opredeljevala dejavnost skupine MATERIAL. Petčlansko skupina se je dokončno formirala na že omenjenem kool jazz festivalu v New Yorku, na katerem je doživela izjemen sprejem pri občinstvu in pri svetovni kritiki. Sledila je odmevna evropska turneja in nato še vseameriška turneja letos spomladi. Med evropsko turnejo so v Zurichu nastali posnetki za njihovo drugo ploščo, izšla bo v kratkem. Ob Georgeu Cartvvrightu igrajo v skupini CURLEW še čelist Tom Ćora, kitarist in basist Davey Williams, klaviaturist Wayne Horvitz in tolka-lec Pippin Barnett. Vino Besi >r (MMMWMESiGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 17. OKTOBRA 1$ DOMAČI ZDRAVNIK Solata za srce in dobro spanje Vrtna solata ima vrsto zdravilnih snovi in učinkovin. Pomemben je predvsem kavčuku podoben lakutin, popolnoma neškodljiva snov, ki deluje pomirjujoče, podobno kot opij. Vsebuje še laktucerin, neko brezdušično spojino, grenčino laktucin, amorfni laktukapigrin, asparagin, ščavno kislino, manit in malo hiosciamina; dognali so še rudninske snovi kalij, kalcij, natrij, klor, precej arzena, bakra in železa. Prav slednja sta koristna za kri. Veliko vitamina C daje solati izredno vrednost. Zaradi zelo pomembnega listnega zelenila (klorofila) učinkujejo solatni listi poživljajoče na celice celotnega organizma. Klorofil deluje proti krčem ožilja in znižuje krvni pritisk; dobrodejni učinek listnega zelenila na presnovo še ni popolnoma pojasnjen. Zanesljivo je le, da pospešuje dejavnost srčne mišice. Domnevamo, da ne le da stopnjuje dejavnost srca, kjer to želimo, ampak jo tudi zmanjšuje, če je premočna, da potemtakem uravnoveša dejavnost srčne mišice. Ta edinstveni zdravilni učinek brez škodljivih posledic lahko dosežemo samo z rastlino, nikoli z neorganskim, umetnim pripravkom. Sveža solata je tudi zelo voluminozna in znatno povečuje količino blata. Poleg tega celične mrenice v solati nabreknejo, blato se zmehča in iztrebljanje poteka brez bolečin. Uživanje presne solate je pri kroničnem zaprtju zelo pomembno. Pravilno pripravljena solata vsebuje malo kuhinjske soli in več pomembnih slednih rastlinskih prvin, zlasti kalija in kalcija. Sestavin kuhinjske soli natrija in klora je malo in če dodamo pri pripravi solate malo ali čisto nič soli, nas ne bo užejala. Pri uživanju tekočin se bomo lahko omejili na najmanjšo količino soli, na drugi pa znatna količina kalija in kalcija pospešuje izločanje seča. Presna solata ima malo beljakovin, maščob in hranilnih snovi. Zato je uživanje solate, ki ima velik volumen in je nasrtljiva jed, priporočljivo pri shujševalni kuri pod zdravniškim nadzorstvom. Solata je med drugim tudi rastlinsko, popolnoma nedolžno uspavalo O tem so pisali že stari Perzijci, Grki in Rimljani. Sloviti zdravnik Galenos piše: »Ko sem se začel starati in sem hotel trdno spati, se mi je to deloma zaradi tega, ker sem bil vajen delati pozno v noč, deloma pa zaradi rahlega spanca, ki ga prinaša starost, posrečilo samo takrat, kadar sem zvečer pojedel obrok solate. Človek bi skoraj NE VERJEL VVashingtonski Kravn in kalifornijska Idrija Naši izseljenci žive po vsem svetu, še posebno veliko jih živi v ZDA. Manj pa je znano, da so tam kraji in ulice, ki imajo imena naših ljudi in krajev. V Kaliforniji je kraj, ki se imenuje Idrija. Leži v območju San Benita blizu gore Idrija Pick. Kraj so ustanovili slovenski izeljenci še v prejšnjem stoletju. V Pennsvlvanii imajo kraja z imenoma Kravn in Slovan. V teh dveh krajih žive predvsem slovenski izseljenci iz Kranja in okolice. V mestu Euclid v državi Ohio pa se ena izmed ulic imenuje Ljubljanska, druga ulica pa Re-harjeva po Slovencu Rehar-ju, enem prvih doseljencev v tem kraju. V Minnesoti imajo kraj z imenom Pire, ki je dobil ime po Francu Pircu, pionirju tega kraja; v Ameriko je prišel že leta 1830. TA MESEC NA VRTU Aprila sejana kumina v neugodnih razmerah ne sme pomrzniti, zato ji damo oktobra lahko zimsko odejo iz smrekovih vej. Pokrite enoletne rastline kumine preživijo tudi hude in brezsnežne zime; s kumino včasih odiša-vijo domače žganje, mnogo pa je porabijo tudi za izdelavo likerjev. Avgusta smo obrezali grmiče žajblja in sivke, konec oktobra pa ju je treba zavarovati, da stebla preveč ne pomrznejo. Med rastlinami potrosimo po tleh 6 cm na debelo preperel hlevski gnoj ali grobo šoto, nazadnje pa rastline prekrijemo še s smrekovimi vejami. Kdor hoče pozimi uporabljati za zaščito korenike lu-štreka , jih mora oktobra izkopati in posušiti. Temeljito očiščene in oprane korenike luštreka narežemo na tanke lističe in nanizamo na močno nit. Obesimo jih v zračen prostor, kjer se hitro posuše. Posušene rezine korenik spravimo v dobro zaprtih posodah, ker se prav tako kot luštrekovo listje na zraku hi-' tro razdišijo. Zadnje dni oktobra postavimo posode s petršiljem in drobnjakom na svetlo in toplo polico kuhinjskega okna. Od začetka naj bo zemlja v lončkih samo zmerno vlažna. Ko začne rastlina odganjati, potrebuje petršilj le malo vode, drobnjak pa je treba pridno zamakati. Da bomo imeli vedno sveži drobnjak, postavimo vsakih 14 dni po en ali dva lončka na okno, drugi pa naj še počakajo v hladni kleti, saj tam ne zmrzuje. Korenine peteršilja, ki jih nameravamo čez zimo uporabljati za jušno zelenjavo, iz-kopljemo, preden nastopi mraz. Peteršiljevega listja ne smemo porezati, temveč ga samo odvijemo, potrgamo. Korene petršilj a vložimo v hladni kleti v pesek ali zemljo ali pa jih pustimo v zasipu celo na prostem, podobno kot korenček. Ne pozabimo na varovalno odejo, da bomo lahko prišli do zelenjave tudi sredi zime. Timijan nujno potrebuje varstvo pred mrazom, vsaj v izpostavljenih legah in višinskih krajih. Rastlinam pozimi škoduje predvsem neposredno sonce,%zato jih prekrijemo z dvojno plastjo smrekovih vej. Neposredni šopi listja na vrhu stebel brstičnega ohro-ta so kot nekakšen dežnik, ki varuje množico drobnih glavic, Mnenja o tem, ali je treba porezati vrhove stebel ali ne, so precej deljena. Mnogi so prepričani, da vršičkanje pospešuje razvoj brstov, vendar je nevarno, če delamo to prezgodaj, in neučinkovito, če prepozno. Septembra sejano špinačo in motovileč zavarujemo s smrekovimi vejami. S tem se izognemo nevarnosti, da bi v zimah brez snega rastline po-mrznile in odmrle. Se boljše kot smrekove so jeiove veje, ker jelke ne začnejo tako kmalu odmetavati iglic. PRAV JE, DA VEMO_ Kaj storiti pri omedlevici ali omotici Ukrepajmo hitro. Bolnika položimo vznak, glava naj bo v isti višini ali nekoliko nižje kot trup. Noge naj bodo rahlo dvignjene. Zrahljati je treba ozek ovratnik ali kravato, da dobi bolnik dovolj zraka. Če je dihanje površno, ga lahko podpremo z umetnim dihanjem. Bolnik naj po napadu omedlevice ali omotice leži tako dolgo, dokler si ne opomore in se ne počuti popolnoma dobro. To lahko traja nekaj minut ali pa pol do tri četrt ure. Lahko se zgodi, da bolnik ponovnomahne v omedlevi-co. Zato ga je treba precej dolgo opazovati, preden ga prepustimo samemu sebi. Lahko kdo v napadu omedlevice umre? To se skoraj nikoli ne zgodi, razen če se bolnik v nezavesti močno udari v glavo; to pa lahko provzroči smrtno poškodbo. Nezavestnega ne polivamo z vodo. Lahko pa napad omedlevice ali omotice mine tudi sam, če bolnika pustitmo nekaj minut ležati na ravni podlagi- Pravni nasvet — Pred leti sem zn*J posodil petdeset tisoča*°V Rekel je, da jih bo v dvej mesecih vrnil, zdaj pa se moje terjatve sploh ne fl" ni. — Toži ga! — Saj mi ni dal potrdil* — Terjaj ga za sto tiso** kov, pa ti bo takoj odgovAH prenos llj#30 Tv dnevnik av0 00 Glasbeni oder, zabavna iZ*L0 glasba Aa7 30 Dokumentarna odda)a le* 15 Poročila m 25 Športna sobota 0 H145 Glasbeni večer. BEMUS T ^ (do 23.15) Zagroh I. program: 8.55 Poročila 9.00 Oddaja za JLA in jugoslovanski film: Operacija Beograd 12.00 Vizuelna glasba, oddaja resne glasbe (do 12.45) 15.30 Prometni krog 15.50 Letopis popa Dukljanina, oddaja iz kulture 16.30 DP v boksu — Budućnost Radnički, posnetek 17.30 Novi Sad: Mednarodni odbojkarski turnir, posnetek 19.30 TV dnevnik 20.00 Afrika, 5. del dokumentarne serije 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Malu, 13—zadnji del brazilske nadaljevanke 22.10 Poezija (do 22.35) TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8.30 Biserna vrtnica, otroška serija 9. TV v šoli: Šolski okoliš. Romantika, Za učitelje. Kaj je film, 10.35 TV v šoli: Tednik, Laž, Risanka, Razmetana abeceda, Risanka, Književnost, Zadnje minute 12.35 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte! 16.00 Svet športa 17 25 Kronika občin Bjelovar in » Varaždin 17.45 Biserna vrtnica, otroška oddaja 18.15 Pokaži mi, kako — izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Siniša Kovačič: Svečana obljuba, drama 21.15 Mali koncert 21.30 Odprta knjiga 22.00 Paralele, zunanjepolitična oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 En avtor, en film — A. Stasenko: Pogled v somrak očila • šoli: Iz arhiva šolske *ila (do 10.35) j m TV dni ivino branimo tudi z % a .edar .a: DP v košarki (m) olovoda.Partizan, prenos a%ft -*J TV dnevnik: 00 Heroji telemarka, angleški -a film 1 TV dnevnik tet ) od našega dopisnika iz. aje 0 Poročila . m i n| I NEDELJA 19_oktobra 'od'-05 Poročila jatiMO Živ žav: Risanke, Smrkci Kat)05 Lutkovni živ žav d? 10 Flipper, 24 —zadnji del ameriške nanizanke 10.20 Poročila 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Izobraževalna oddaja 13.30 Izobraževalna oddaja 14.00 Doktor Who, 3. del ameriške nadaljevanke 14.50 Nedeljsko popoldne 16.35 Filmi J. Fonda: Jesen Chajenov, ameriški film 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Krleža - I. Štivičič: Potovanje v Vučjak, 4. del TV nadaljevanke 21.00 Reportaža 21.30 Športni preged 22.15 TV dnevnik 22.35 Razorožitev in mir v svetu, I. del dokumentarne serije OZN PONEDELJEK 20. oktobra jod' 9.00 Zrcalo tedna 9.2C Integrali 15.55 TV mozaik — ponovitev 17.30 Poročila 17.35 Halo, tu reševalci! 17.50 Modro poletje, 31. del španske nadaljevanke 18.20 Slovenski ljudski plesi: Plesi Dravinjskih goric 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 120.05 T.Thompson: Zlati fantje, I. del amariške nadaljevanke m* Kdor si še ni ogledal odličnega filma Miloša Formana Let / s. kukavičjim gnezdom, bo imel zdaj spet priložnost. Film jf lejejo med deset doslej najboljših filmov, dobil je tudi vrsto ^■^flrad. Glavni junak filma je svobodomiselni Randle Patrick Murphv, ki se mu ne da več prenašati zoprnega dela v za-Poru, pa se zato razglasi za norca. Meni, da bo lažje v miru ocakal izpustitev, še sanja se mu ne, kaj si nakoplje na gla o. Njegov smrtni sovražnik in nasprotnik se predstavi v osebi 0'avne nadzorne sestra. Mc Murphv se temu nasilju seveda z so svojo energijo in bistrostjo upre in zdrami iz otopelosti ^|udi nekaj bolnikov. Pride do upora v bolnišnici, ki ga sicer za-Lr°- a cilj samoosveščanja je dosežen Film je bil posnet v res «NI% bolnišnici za duševno bolne v Oregonu V glavni vlogi Sk#v ,ra Jac'c N'cno'son. ki je prav s to vlogo na široko odprl Vladf svo'' ka"eri. L Odiseja 2010 je film za tiste, ki imajo radi utopične dogo- __J lv*čine v vesolju. Minilo je devet let, odkar je ameriška ve _j?'jska ladja Odkritje s pokvarjenim motorjem ostala nekje v ■'zini Jupitra. O usodi edinega preživelega, kapetana Bou-F^ona, ne ve nihče ničesar. Dr. Flovd, ki je vodil polet na Jupi L?r' se obtožuje, da ie kriv za neuspeh Ko prekinejo diplomatske odnose med SSSR in ZDA, jih popravijo prav ruski znan-__-^tvenjki, ki ponudijo Amerikancem pomoč pri iskanju Odkritja tlo p skr'vnostne napake... >cdeL ^r^oker je domača filmska drama. Govori o Pavletu, ki išeVfcif16 na ODr°biu mesta, šole življenja se začne učiti na uli . - đjt 'n v kavarnah. Lepa Lela, njegovo dekle, pozira za neko Ri *° Pav'e to v'c''' zbeži '* vojske, da bi poravnal račune i °ando, ki jo je potegnjla medse. »Poračun« je grob, a se vse --ffečno konča. TOREK 21. oktobra 16.25 TV mozaik — ponovitev 17.25 poročila 17.30 Pedenjžep 18.00 Miti in legende — Nova zaveza: Rojstvo in mladost Jezusa Kristusa 2. del poučnega niza — TV Beograd 18.15 Slovenske ljudske pesmi predstava SNG Maribor 16.30 Beograd: DP v košarki (m) — CZ:Zadar, prenos 18.00 Prvi vzpon, ameriški film 18.15 Nekoč in danes; Novo pokopališče, 2. del izobraževalne oddaje 18.45 Moj Beograd srce ima, glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Svečana akademija ob 5o-letnici španske državljanske vojne, prenos 21.15 Premor 21.20 Žrebanje lota 21.25 Premor 21.30 Umreti v Madridu, dokumentarni film 23.00 Portreti: Kri in življenje za svobodo, dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program: SREDA 22. oktobra 9.00 Ivo Zorman: Botre, izvirna TV drama (do 9.50) 16.40 TV mozaik — ponovitev 17.30 Poročila 17.35 Slovenske ljudske pravljice: Skok čez jarek, I. del 17.50 Modro poletje, 32. del španske nadaljevanke 18.20 Ladje na Jadranu: Vznemirjena morska tišina, 5. del izobraževalne serije TV Zagreb 18.45 Risanka . 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Notranjski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Vojne je konec, francoski film 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Spoznano — neznano, oddaja o znanosti 22.45 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Obarvana svetloba: Zdravnica Francoise Gailland, francoski film 22.30 TV dnevnik 22.50 Samosta*h Piva, izobraževalna oddaia ČETRTEK 23. oktobra 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8.30 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja 9.00 TV v šoli: Pot v neznano, Mezopotamija, Francoska pokrajina.Poročila 10.35 Glasbena oddaja 10.55 Kragujevac) Velika šolska ura 12.00 Poročila 13.40 Prezrli ste, poglejte! 15.00 TVvšoli: Mezopotamija, Francoska pokrajina 17.25 Kronika občine Osijek 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja 18.15 Nekoč in danes,izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Ciklus avstrijskega filma: Zvok ljubezni 21.30 Teme, notranjepolitična oddaja 23.00 TV dnevnik 17.25 TV dnevnik 17.45 Premor 17.55 Nogomet—Vitoša:Velež, prenos 19.50 Športna sreda — evropski nogometni pokali — I. tekme 2. kola 22.30 Informativna oddaja (do 22.35) TV Zagreb I. program: 8.15 Poročila 8.20 Vidostrani 8.30 Dolga, bela sled, l.del otroške serije 9.00 TV v šoli: Poštni nabiralnik. Slovenščina, Iz sveta znanosti, Izobaževalna oddaja. Poročila 10.35 TVvšoli: Kocka, kockica, Risanka, Knjiga, Slikarji in kiparji, Risanka, Bellamy —izobraževalna serija. Zadnje minute 12.30 Poročila 13.40 Prezrli ste — poglejte 14.55 TV v šoli: Pot v neznano. Za učitelje. Kaj je film 16.00 Dober dan, informativno — mozaična oddaja 17.25 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.45 Dolga, bela sled — I. del otroške serije 18.15 Aktualna medicina, izobraževalna oddaja 9.00 Iz cikla jugoslovanskih filmov (do 10.25) 16.00 TV mozaik — ponovitev 17.25 Poročila 17.30 J. Ribičič: Miškolin — Učiteljeva nesreča, lutkovna oddaja 17.35 Modno poletje, 33. del španske nadaljevanke 18.15 Mozaik kratkega filma: Doline Derbvshira, angleški film 18.40 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Koroški obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Besediloslovni utrinki: Kdo se boji trpnika? 21.10 Propagandna oddaja in kuharski nasveti 21.20 J. Cosmos: Učitelj Luis Meissonnier, 2. del francoske nadaljevanke 22.15 TV dnevnik 22.30 Mir in razorožitev: Vesolje— domovina Zemljanov, 2. del dokumentarne serije OZN 23.00 Kronika Borštnikovega srečanja Oddajniki II. TV mreže «18.00 31 .mednarodni sejem knjige, prenos otvoritve 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 21.00 Pot v središče znanja — kviz 22.10 Goli z evropskih nogometnih igrišč 22.55 TV dnevnik PETEK 24. oktobra 16.00 Zdravnica Francoise Galiant, ponovitev francoskega filma 17.30 Zagrebška panorama -18.00 31. mednarodni sejem knjig, prenos otvoritve 19.30 TV dnevni 20.00 V sehci velikega hrasta, I. del italijanske nadaljevanke 21.00 Poročila 21.05 Knjiga danes, skupna oddaja Radia Beograd in TV Beograd 21.10 Umetniški večer — BITEF na Tv (do 23.05) TV Zagreb I. program 9.00 lednik 10.10 Glasba starega Jadrana: Dubrovnik.(do 10.30) 15.55 TV mozaik — ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Govoreči trs, otroška oddaja TV Zagreb 17.40 Modro poletje, 34. del španske nadaljevanke 18.15 Pred izbiro poklica: Poklici v proizvodnji usnjenih izdelkov, 2. del izobraževalne oddaje 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Derrick, nemška nanizanka 21.05 Haag: Evropski Tv shovv — Ob 40—letnici UNICEF—a, vključitev v prenos 22.15 Propagandna oddaja 22.20 TV dnevnik 22.35 Propagandna oddaja 22.40 Hrabri bojevniki, honkonški film Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Mali upornik 17.30 Znanost 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Začetek brez konca, otroška oddaja 18.15 Družbeni magazin, izobraževalna oddaja 18.45 »Frkat, humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Režiserji, javite se! feljton 20.30 H.Berlioz: Fantastična sinfonija (L.Bernstein) 21.25 L.van Beethoven — Hans van Manen: Adagio iz Hammerlavier sonate, balet 21.50 Tomaž Svete: Kralj Malhus, opera 22.20 Nočni kino: Na prvi pogled, francoski film (do 23.50) RADIO PETEK, 17. oktobra SOBOTA, 18. oktobra Prvi program .30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za ižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odlomki iz baleta Labodje jezero Petra lljiča Čajkovske-ga - 14.30 Človek in zdravje -14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino — 19.45 Pojemo in godemo - 20 00 To imarno radi 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30-24.00 Iz glasbene skri nje - 00.05-4.30 Nočni program — glasba Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.05 S poti po Jugoslaviji -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama — 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtrca domačih — 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu - 23.00 - 5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 19. oktobra igra - Glasbena medigra — 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00 - 4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 20. oktobra Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja — 11.00-13.00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo — 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce -14.14 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Melodije za vse - 17.50 Zabavna radijska Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba - 1600 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.50 Literarni nokturno - Jože Štu-cin: Ritem zavesti — 23.05 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba TOREK, 21. oktobrg glasba — 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi — 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? — 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Sotočja -19.45 Minute s kvartetom godal - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.00 - 4.30 Nočni program - glasba SREDA. 22. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo V dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.40 Pojemo in godemo - 12 10 Veli ki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije — 1*4.05 Razmišljamo, ugotavljamo — 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Koncert za besedo - Kras -21.05 Georges Bizet: odlomki iz opere Carmen - 22.30 Zimzelene melodije - 23.00 Jazz za vse - 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba ČETRTEK. 23. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi — 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10 — 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.30 Fantazijske skladbe op. 3 za klavir Sergeja Rahmaninova — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših spore dov - 22.30 Večerna podoknica - 23.00 - 4.30 Nočni program glasba KRANJ CENTER 17. oktobra: amer akcij, film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 16. in 18. uri, premiera amer. tragi komedije LET NAD KUKAVIC JIM GNEZDOM ob 20. uri, 18. oktobra: amer. pust. film RAM-BO ob 16. uri, amer. tragikome dija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 17 45 in 20. uri, premiera amer. filma ODISEJA 2010 Ob 22.15, 19. okotbra: amer. risanka NEUSTRAŠNI PO PAJ ob 10 uri, amer tragikome-dija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 14 45. 17. in 19.15, premiera amer. akcij, drame UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 21 30, 20. in 21. oktobra: amer. tragikomedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 15.30, 17.45 in 20. uri, 22. oktobra: amer. akcij film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 16.45, amer tragikomedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 17.45 in 20. uri, 23. oktobra: amer. akcij, film UPOR NA VOJ NI AKADEMIJI ob 16. in 18. uri, amer. komedija ŠKRLATNA ROŽA KAIRA ob 20 uri KRANJ STORŽIĆ 16. uri, premiera jugosl. filma ŠMEKER ob 20. uri, 20. oktobra: jugosl film ŠMEKER ob 16., 18 in 20 uri, 21. oktobra: hongk. film ZMAJ IZ ARIZONE ob 16., 18 ir 20 uri, 22. oktobra: angl. film VOHUN, IMENOVAN IGLA ob 16., 18 in 20. uri, 23. oktobra: ital. akcij, film KRVAVI AVTO STOP ob 16, 18. in 20 uri KAMNIK -t— I 17. oktobra: hongk film MAŠ ČEVALEC IZ PEKLA ob 16 in 20 uri, franc. komedija NIKAR NO COJ, DRAGA ob 18 uri, 18. oktobra: avstral. film MOŽ S SREBRNE REKE ob 16 in 20 uri. amer. akcij, film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 18 uri, 19. oktobra: hongk. film ZMAJ IZ ARI ZONE ob 14. in 18. uri, angl. film VOHUN, IMENOVAN IGLA ob 18. oktobra: hongk film ZMAJ IZ ARIZONE ob 16. uri, amer. film SMRT V OČEH ob 18. in 20. uri, premiera franc. pust. filma OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 22. uri, 19. oktobra: amer. film SMRT V OČEH ob 15. in 17 uri, franc. erot. film OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 17. uri, premiera amer. komedije POLICIJSKA PATRULJA ob 21. uri, 20. oktobra: franc. film OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 18. uri, amer. komedija ŠKR LATNA ROŽA KAIRA ob 20. uri, 21. oktobra: amer. srhljivka HI ŠA GROZE ob 18. in 20. uri, 22. oktobra: angl. film ODDALJENA PROSTRANSTVA ob 18. in 20. uri, 23. oktobra: angl. voh film VOHUN, IMENOVAN IGLA ob 18. in 20. uri TRŽIČ 18. oktobra: amer film VOJNE IGRE ob 16. uri, angl. film ODDALJENA PROSTRANSTVA ob 18. in 20. uri, premiera amer. komedije POLICIJSKA PATRULJA ob 22. uri 19. oktobra: hongk. film MAŠČEVALEC IZ PEKLA ob 15. in 17. uri, premiera amer. fil ma ODISEJA 2010 ob 21. uri, 20 oktobra: amer. komedija DIPLO MIRANEC ob 18. in 20. uri, 21 oktobra: amer. komedija DIPLO J.MIRANEC ob J 7. ufi^amer. ko medija ŠKRLATNA ROŽA KAI RA ob 19. uri, 22. oktobra: franc. srhljivka NEVARNOST V ZRAKU ob 17. in 19. uri, 23. oktobra: jugosl. film ŠMEKER ob 17. uri • DUPLICA 18. oktobra: angl. film VOHUN, IMENOVAN IGLA ob 20. uri, 19. oktobra: amer. risanka ZAJČEK DOLGOUHI, NA MAH DVE MUHI ob 15. uri, amer drama UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 17. in 19. uri, 22. oktobra: ital akcij film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 20. uri 23. oktobra: slov film NAŠ ČLOVEK ob 20. uri JESENICE ŽELEZ AR 17. oktobra: amer komedija Dl PLOMIRANEC ob 17. in 19. uri, amer. film COTTON CLUB ob 21. uri, 18. oktobra: ital film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLA DA ob 17. in 19 uri, premiera amer. akcij, drame UPOR NA VOJNI AKADEMIJI qb 21. uri, 19. oktobra: avstral. film MOŽ S SREBRNE REKE ob 10. uri, amer. film RAMBO ob 15. uri, amer. krim. drama COTTON CLUB ob 17 in 19 uri, 20. oktobra: angl. film VOHUN, IMENOVAN IGLA ob 17. in 19. uri, 21. oktobra: franc. srhljivka NEVARNOST V ZRAKU ob 17. in 19. uri, 22. oktobra: premiera amer. akcij, filma KOMANDOS ob 17. uri, amer komedija ŠKRLATNA RO ŽA KAIRA ob 19 uri, 23. oktobra: amer. akcij, drama UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ BLJENEGA ZAKLADA ob 16. in 18. uri, amer. komedija DIPLO-MIRANEC ob 20. uri, 20. oktobra: amer. film RAMBO ob 18. in 20 uri, 21. oktobra: angl. film VOHUN, IMENOVAN IGLA ob 18. in 20. uri, 23. oktcbra: amer. film COTTON CLUB ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 17. oktobra: amer. komedija POLICIJSKA PATRULJA ob 18. uri, 18. oktobra: franc. srhljivka NEVARNOST V ZRAKU ob 20. uri, 21. oktobra: amer. akcij, film UPOR NA VOJNI AKADEMIJI ob 20. uri DOVJE 19. oktobra: franc. film JOY -RADOST ŽIVLJENJA ob 20. uri RADOVUICA 17. oktobra: hongk. film ZMAJ IZ ARIZONE ob 18. in 20. uri. 18. oktobra: amer film DIPLOMI RANEC ob. 18. in 2.0. uji. 19. oktobra": ital film ROPARJI IZGU 17. oktobra: amer. film MO-RISLKI AVTO - KRISTINA ob 20. uri, 18. oktobra: amer. film MOR4LSKI AVTO - KRISTINA ob 18. uri, amer. film VSE V ROK SLUŽBE ob 20. uri, 19. oktobra amer. film IZGANJALEC DUHOV ob 18. uri, amer. filn. OB SEDENOST ob 20. uri, 20. okto bra: amer. film VSE V ROK SLUŽBE ob 20 uri, 21. oktobra amer. film OBSEDENOST ob 20 uri, 22. oktobra: amer. film IZGANJALEC DUHOV ob 20. uri, 23. oktobra: amer. film SUROVA ODISEJA ob ari. BLED 17 oktobra: amer. film ZA Žl VUENJE GRE ob 20. uri, 18. ok tobra: amer. film ZA ŽIVLJENJE GRE ob 18. uri, ital. film BORCf. BR0NXA ob 20. uri. 19. oktobra: .»mer fito* l GV NA2EkENJ-DIAMANT ob 18 uri, amer film ZA ŽIVLJENJE-GRE ob 20. uri, 20. oktobra: amer. film MORILSKI AVTO - KRISTINA ob 20. uri21. oktobra: amer. film VSE V ROK SLUŽBE ob 20. uri, 22. oktobra: amer. film OBSEDENOST ob 20. uri, 23. oktobra: amer. film IZGANJALEC DUHOV ob 20. uri BOHINJ 18. oktobra: amer film LOV NA ZELENI DIAMANT ob 20. uri, 19. oktobra: ital. film BORCI BRON-XA ob 20. uri, 23. oktobra: amer. film VSE V ROK SLUŽBE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 17. oktobr? franc. film SPECIALNI AGEhTob 18. in 20. uri, 18. in 19. oktobra: amer. akcij, film ZADNJA BOJEVNIKOVA NALOGA ob 18 in 20. uri, 21. in 22. oktobra: ital. komedija iMAM DUHA V POSTELJI ob 18. in 20. uri, 23. oktobra: amer. komedija KJE SO FANTJE? ob 20. uri ŽELEZNIKI_ 17. oktobra: amer film ZADNJA BOJIeVNIKOVA NALOGA ob 18. in 20. uri, 18. oktobra: nem. komedija NORA PETDESETA ob 20. uri, 19. oktobra: franc. avant. film SPECIALNI AGENT ob 18. in 20. uri, 22. oktobra: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20. uri POUANE 17. oktobra: nem. komedija NO RA PETDESETA ob 19 uri, 19. oktobra: amer. komedija POLI CIJSKA AKADEMIJA ob 18. un. ZU—oktobra: amer. komedija KJE SO FANTJE? ob 19 uri GLAS 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 17. OKTOBRA m Osnovno zdravstvo Gorenjske, o.o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM JESENICE, b.o. razpisuje po sklepu delavskega sveta imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg pogojev, ki jih določata zakon in družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Jesenice, izpolnjevati še naslednje: — visoka izobrazba medicinske, pravne, upravne, ekonomske, sociološke ali politične smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, moralno — etična neoporečnost Kandidati naj vloge s kratkim življenjopisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, o.o., TOZD Zdravstveni dom Jesenice, Cesta Maršala Tita 78, z oznako »razpis za IPO«. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno obdobje štirih let. VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ, Prešernova 11 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge REFERENTSKO DELO S ŠTUDENTI TER ADMINISTRATIVNA OPRAVILA ZA PEDAGOŠKO ENOTO Pogoj: — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj s področja administracije Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim rokom dva meseca. Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Visoka šola za organizacijo dela Kranj, Prešernova 11. SOBO. Uraro Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. sol. o. Kranj, Škofjeloška cesta 6 Takoj sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas - ELEKTROTEHNIKA lahko pripravnik, za obdelavo načrtov strojev ter izdelavo katalogov rezervnih delov - STROJNE VZDRŽEVALCE delo je v treh izmenah - KLEPARJE - STRUGARJE Pogoj: — končana ustrezna šola, primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, trimesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi oddajte v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, kadrovski sektor, Kranj, Škofjeloška cesta 6. TOVARNA OBUTVE PEKO n. sol. o. TRŽlC Delovna skupnost skupnih služb objavlja v splošnem sektorju dela in naloge ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE PSIHOLOŠKE SLUŽBE V DO (za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoji za sprejem: — diplomirani osiholog in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — seminarji in posvetovanja o vseh novostih v psihologiji, posebno s področja psihologije dela in poklicnega usmerjanja Posebne zahteve: — sposobnost sodelovanja — iniciativnost — samostojnost pri delu — sposobnost logičnega mišljenja — sociabilnost. Poskusno delo traja tri mesece. OPRAVLJANJE NALOG S PODROČJA SOCIOLOGIJE DELA V DO Pogoji za sprejem: — diplomirani sociolog in 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih — seminarji o novostih na področju zakonodaje socialnega varstva — seminarji o spremembah na področju obravnave socialno-patološke problematike Posebne zahteve: — čustvena stabilnost — samostojnost pri delu — iniciativnost — sociabilnost — sposobnost logičnega mišljenja Poskusno delo traja tri mesece. IZDELOVANJE KADROVSKIH ANALIZ Pogoji za sprejem: — diplomirani kadrovik — diplomirani organizator dela, kadrovska smer, in 2 leti delovnih izkušenj — seminarji s področja kadrovske funkcije Posebne zahteve: — sposobnost sodelovanja. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov Tovarna obutve Peko Tržič. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja p^ sta dela in naloge 1. KOMERCIALISTA v poslovalnici Brnik 2. GARDEROBERKE Pogoji: pod 1. pod 2. višja oziroma srednja izobrazba ekonomske, stjfl ne ali prometne smeri in 3 oziroma 4 leta delovfl1 izkušenj, od tega več kot leto v dejavnosti cestni prometa, pasivno znanje nemškega ali angleški jezika in izpit B kategorije. Test s področja dela. osnovna šola in leto delovnih izkušenj, poskus*1" delo traja dva meseca. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov nim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogoj^ sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, KorošK cesta 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteK prijavnega roka. TOKOS 2T * ^7 TOKOS TRŽIČ p. o. T R Z I C Tržiška tovarna kos in srpov Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalogi 1. STRUGARJA 2. KURJAČA Pogoji: pod 1. — končana poklicna šola ustrezne smeri (strugar) oZ| roma IV. stopnja usmerjenega izobraževanja ko^1 narske usmeritve za poklic strugar, eno do tri le*j delovnih izkušenj pri opravljanju strugarskih CM poskusno delo dva meseca pod 2. — opravljen tečaj za KV kurjača, 6 mesecev do enef/ leta delovnih izkušenj, poskusno delo dva mesec*' Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim de lovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokaZ'L o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov TOK0" Tržič, Cankarjeva 9. 0 MERKUR kranJ j fflEK, 17. OKTOBRA 1986 OGLASI, OBVESTILA .9. STRAN (!®II^5gcJ]©IESI Svetovna enciklopedija 1*9 um Samo do izida v novembri ugodna cena^80 dinarjev. Prihranite najmanj 3.520 dinarjev s hitro odločitvijo v prednaročniškem roku! založba mladinska knjiga ilustrirani vodnik po živalskem svetli ^KOMPAS JUGOSLAVIJA ŽELITE MIREN ODDIH, ZDRAVJE, REKREACIJO ...? Vam je namenjena ponudba iz kataloga Jesen, zima, pomlad — pestra izbira krajev ob morju, v planinah, zdraviliščih ... — bazeni, sprehodi, jogging, tenis, kmečki turizem ... — senior klubi v Dubrovniku, Crikvenici in na Malem Lošinju — letalski paket v Dubrovniku že za 55.500 din KAM NA SMUČANJE? Poleg pestre izbire iz kataloga »Kompasova zima 86/87« lahko izbirate tudi med letalskimi paketi: — Val Thorens (že za 107.000 din) — Borovec — Bolgarija {že za 63.200 din) — Jahorina (že za 54.000 din) — Popova Šapka (že za 80.000 din) INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH POSLOVALNICAH KOMPASA tel.: (064) 28-472. Z vlakom zaradi udobja: KOSOVO — z vlakom in avtobusom od 22. do 26. oktobra. Priština, Prizren, Peč, Brezovica, Kosovo polje in Gračanica. Cena: 44.500 din Za dan republike: MALE POČITNICE v gorah in ob morju. Štiridnevni aranžmaji z lastnim prevozom (28. 11.—1. 12.) Ugodne cene. Zahtevajte poseben program. Prijave in informacije: TTG — turistična agencija Ljubljana, Titova 40 (325-646), TTG — Bohinjska Bistrica, Triglavska 45 (76-145) in vse pošlo- O 7( w. valnice Alpetoura na Gorenjskem. delovna skupnost sekretariata za občo upravo in proračun občine Škofja loka objavlja naslednja prosta dela in naloge: - ORGANIZATORJA - PROGRAMERIA Pogoj: — višja strokovna izobrazba organizacijsko-računal-niška smer ali ekonomsko računalniška smer in 2 leti delovnih izkušenj - SNAŽILKE Pogoj: — končana osnovna šola in tri mesece delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa ria naslov: Občina Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun Škofja Loka, Poljanska cesta 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku veljavnosti oglasa. 9170 - BOROVUE (FERLACH) Hauptplatz 13 tel. 9943/4227/3249 BOSCH ELEKTRIČNA ORODJA ThM/ata VSE ZA CENTRALNO KURJAVO GRUNDFOS črpalke, kroglični ventili/termostati STIHL — HUSOVARNA motorne žage, verige za vse žage po naročilu vse vrste rezervnih delov deske za oblaganje sten in stropov laki za parket in les, vse vrste lakov bakrena-alu — pocinkana pločevina SHARP — TEXAS računalniki, moške in ženske ure Znani smo po nizkih cenah! GOVORIMO SLOVENSKO! ELfKN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA p. o. BEGUNJE št. 1, BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in sklepa komisije za delovna razmerja DO ELAN objavljamo dela in naloge 1. STRATEGA POSLOVNIH PODATKOV Izgradnja in analiza obstoječega modela poslovnih podatkov, analiza možnosti in nujnosti prenosa posameznih področij ročne obdelave podatkov na računalnik, usklajevanje modela poslovnih podatkov in avtomatske obdelave podatkov. 2. PROJEKTANTA APLIKACIJ Načrtovanje ter organiziranje razvoja aplikativne programske opreme za finančno in komercialno poslovno funkcijo na programskih orodjih CICS, DL/I, PL/I, SQL. 3. VODJA VELEPRODAJE Vodenje oddelka, ki pokriva celotno prodajo lastnega in dopolnilnega Elanovega programa na domačem trgu in koordinacija komerc. predstavnikov po posameznih republikah. 4. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA II Projektiranje optimalnih tehnoloških postopkov, tehnološka obdelava kosovnic, izdelava tehn. postopkov in planiranje delovnih nalogov v proizvodnji smuči. 5. ZAHTEVNA DELA NANAŠALCA LAMINATA Priprava kalupov, materialov in brizganje vlaken v proizvodnji izdelkov iz plastike. 6. TAJNICA III Tajniška opravila pri članu poslovodnega odbora DO Elan za trženje. Pogoji: Pod 1: visoka izobrazba ekonomske, matematične ali račun, smeri, tri leta izkušenj iz organizacije poslovanja, pasivno znanje angleškega jezika, organizacijske sposobnosti in poskusno delo 3 mesece. Pod 2: visoka izobrazba ekonomske, matematične ali računalniške smeri, tri leta izkušenj na področju razvoja poslovnih aplikacij, aktivno znanje angleškega jezika, organizacijske sposobnosti in poskusno delo 3 mesece. Pod 3: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, tri leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, znanje srbohrvaškega jezika in poskusno delo 3 mesece. Pod 4: višja ali srednja izobrazba tehnične smeri, dve oz. tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika in poskusno delo 3 mesece. Pod 5: poklicna šola, oz. četrta stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja smer pleskar ali ličar, šest mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in tri mesece poskusnega dela. Pod 6: srednja šola družboslovne ali ekonomske smeri, pasivno znanje nemškega in angleškega jezika, znanje strojepisja in poskusno delo 3 mesece. Z novimi kadri želimo ustvariti možnost za še večjo poslovno uspešnost. Če želite sodelovati z nami pri izpopolnjevanju modela poslovnih podatkov, pri snovanju programske opreme poslovnih računalniških aplikacij, pri prodaji na domačem trgu, tehnologiji v proizvodnji sinuči in drugih področjih, vas vabimo, da se nam pridružite. Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba ELAN tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave. GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VRATARJA - TELEFONISTA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — osnovna šola in tečaj iz telefonije, delovno izkušnje zaželene. Poskusno delo traja en mesec. Vloge naj kandidati naslovijo na naslov: DO Gorenjska bolnišnica TOZD Psihić trična bolnica Begunje v roku 8 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta. SOZD MERCATOR ■ ICT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA2 TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF daje za naslednji osnovni sredstvi izven uporabe — dva komada Funda fultra, leto nabave 1973, nabavna vrednost 3.012.577 din, brez knjižne vrednosti. Ponudbo 1. za prenos — prodajo drugemu uporabniku družbenih sredstev po ceni 100.000 din za komad 2. če za prenos osnovnih sredstev ne bo interesentov, za začasno uporabo drugemu uporabniku družbenih sredstev oziroma za zakup delovnemu človeku ali občanu za dobo 5 let z letno zakupnino 20.000 din, zakupnina se valorizira v skladu z zakonom. Pisne izjave o sprejemu ponudbe je treba poslati v 8 dneh po objavi tega oglasa na naslov: Mercatorv— Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, TOZD Tovarna olja Oljarica Britof, Bri- tof 27. Interesenti si lahko funda fuura ogledajo vsak dan od 12. do 13. ure v poslovnih prostorih TOZD. SGP GRADBINEC SGP GRADBINEC KRANJ Nazorjeva 1 Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Lesni obrati Kokrica objavlja razpis prostih del in pora vil: 1. SKLADIŠČNIKA TOZD Pogoji:— trgovska šola, gradbena ali lesna s tečajem za skladiščnika in 2 leti delovnih izkušenj 2. 2 DELAVCA V SKLADIŠČU OPAZNEGA MATERIALA Pogoji:— lahko nepopolna osemletka t Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas z dvomesečnim (pod 1.) in enonmesečnim (pod 2.) poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1 10. STRAN REPORTAŽA PETEK, 17. OKTOBRA 1981 Rdeči križ utira pot humani akciji EKU Tako kot je postalo že nekaj povsem običajnega darovati kri in s tem zdraviti in reševati sočloveka, bo verjetno čez čas tudi darovanje človeških organov po smrti za zdravstvene namene povsem razumljiv in za vse sprejemljiv izraz humanosti in solidarnosti. Rdeči križ Slovenije pripravlja vrsto propagandnih in organizacijskih akcij, da bi po lani sprejetem zakonu v Sloveniji lahko akcija za preživetje in povrnitev zdravja tudi dejansko zaživela. Ivica Žnidaršič: »Ne gre čez noč, ljudje bodo postopoma sprejeli nov način humanosti. Rdeči križ ima pri tem pomembno vlogo.« Ste pripravljeni z darovanjem katerega od svojih organov rešiti življenje sočloveka? To je prašanje, ki so ga zastavljali krvodajalcem. ko je bil konec lanskega leta v slovenski skupščini sprejet zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene. Odgo- V 4. členu zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene (Uradni list SRS, št. 42., 21. 12. 1985) je zapisano: »Deli telesa umrle osebe se odvzamejo za presaditev, če se je oseba opredelila kot dajalec delov telesa. Deli telesa se lahko odvzamejo tudi od druge umrle osebe, če temu ni izrecno nasprotovala in če temu izrecno ne naspr-tuje zakonec, polnoletni otrok ali starši umrle osebe.« vori so bili takšni, kot je bilo za številno in kot kaže glede človečnosti tudi zelo osveščeno skupino krvodajalcev tudi pričakovati: na Jesenicah je 87 odstotkov vprašanih krvodajalcev odgovorilo pritrdilno, v Tolminu 85 odstotkov, v Postojni 89 odstotkov, v Lju-bljani-Vič-Rudnik 92 odstotkov. Kako pa bo s tem kasneje, pa bo odvisno od marsičesa. Predvsem od Rdečega križa Slovenije, ki ima pri tej akciji izredno pomembno nalogo. Prav o tem smo se pogovarjali s predsednico skupščine Rdečega križa Slovenije Ivico Žnidaršič. Zakon je bil sprejet že lani, pravilnik o natančnejših pogojih odvzema in presaditve delov človeškega telesa letos, izkaznic, informacijskega gradiva, registra dajalcev pa še ni. Ali gre za zamudo? »Ni povsem tako. Gre za popolnoma novo stvar, ki se je pri nas doslej nismo lotevali organizirano, bili so le posamezni primeri. Zato ne kaže hiteti na vrat na nos. Prav pa je, da se zdaj vprašamo, do kod smo prišli. Pravzaprav je vse, kar rabimo, tik pred zdajci. Zloženka z odgovori na vprašanja bo sestavljena še ta mesec, tudi v register dajalcev se bo možno vpisati pri občinskih organizacijah Rdečega križa in mislim, da bodo že letos na voljo tudi izkaznice darovalcev.« »Ali to pomeni, da se lahko občan, ki se je odločil po svoji smrti darovati del svojega telesa kot pomoč bolnemu, že lahko vpiše, prijavi ali kako drugače pove svoje želje? »Seveda lahko; pri Rdečem križu bodo zapisali njegove podatke, četudi še ni izkaznic in registra. Možno je tu- Medtem ko pri nas ubiramo glede organizacije darovanja človeških organov v zdravstvene namene šele prve korake, pa so v sosednji Italiji že dosti dlje. AIDO, italijanska zveza darovalcev organov, je pred časom izdala knjižico, v kateri so (z njihovim dovoljenjem) objavljena imena darovalcev, ki so se vpisali na listo humanosti. Med njimi najdemo najpopularnejša imena italijanskega političnega in kulturnega življenja. Na častnem mestu je zapisano tudi ime bivšega predsednika italijanske republike Sandra Perti-nija. di, da se občan vpiše kot dajalec, kot na primer zdaj to delamo pri krvodjalcih, ali pa ostane anonimen.« Pri nas imamo dobre izkušnje z darovanjem krvi, vendar je zaradi razvoja medicine darovanje človekovega organa vendarle drugačen korak, ki zahteva tudi določeno pojasnjevanje, motiviranje ljudi. Kako si Rdeči križ to predstavlja? »Darovanje in presajanje organov je akcija, ki jo je treba skrbno osvetliti z etičnega, kulturnega in humanitarnega vidika. Že zaradi zelo razvitega krvodajalstva smemo reči, da smo postali humanejši in bolj solidarni, darovanje organov pa je še korak naprej. V Sloveniji imamo 700 tisoč krvodajalcev, z njimi se Rdeči križ pO; gosto sestane, na leto se pn Rdečem križu zaradi tečajev prve pomoči oglasi 20 tisoč kandidatov za voznike motornih vozil, imamo šolo za zdravje in druge oblike izo-braževanja; skratka priložnosti za seznanjanje je dovolj.« Medicinska znanost tudi pri nas silovito napreduje. Ali lahko pričakujemo, da bo z novim zakonom o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa vrnjeno zdravje tudi več kot 500 ljudem z bolnimi ledvicami, ki zdaj žive le zaradi dialize? »Nemogoče je pričakovati, da bo medicina kar čez noc vrnila zdravje s presajanjem organov. V Sloveniji bi sicer res lahko presadili ledvice okoli 60 bolnikom na leto. vendar bi to število lahko do; segli šele v nekaj letih. Rde& križ si bo vsekakor prizadeval, da bo možnosti za ozdravitev bolnih — pa naj gre za presajanje ledvice ali k°st' nega mozga, roženice ali drugih delov telesa — toliko, kolikor bo medicina pri nas zmogla. Prepričana sem, da bodo ljudje razumeli in se z odločitvijo o darovanju opredelili za humanost. To so nas že naučile izkušnje s krvodajalstvom.« L. M. Kaj menijo o darovanju organov občani? Julijami Perko, gospodinja: »O tem sem slišala, vendar premalo vem, da bi se lahko že odločila. Upam, da bom kje še kaj prebrala, slišala, se pogovorila. Mislim, da bo tudi pn nas tak način humanosti postal tako običajen kot je krvodajalstvo.« Ivan Živko, študent: »Ne glede na to, da je bil zakon lani že sprejet, pa bo moral Rdeči križ še veliko narediti, da bo ta pomoč sočloveku tudi v praksi zaživela. -To pa pomeni veliko pojasnjevanja in informacij. Upam, da bo tudi zloženk in drugega gradiva dovolj že letos.« > Lovro Oblak, delavec: »Za to se sicer ni posebno težko odločiti, čeprav menim, da bo treba nekatere nejasnosti še odpraviti. Občutek imam, da se bodo lažje odločali ljudje v mestu, manj na podeželju; res pa je, da bo .odločilnega pomena zavest vsakega posameznika — tako kot pri krvodajalstvu.« Minka Cvetek iz Srednje vasi SLADOKUSCE Uskovnica — Jesen je tu in gore privabljajo množice planincev. Mnogi med njimi se odločijo za vzpon na naš najvišji vrh. Pa se na Triglav odpravijo prek Uskovnice. V Lazah jih ustavi lično izdelana lesena tablica. Opozori jih na to, da se lahko osvežijo z domačim kislim mlekom, prigriznejo kruh s sirom in se posladkajo s sladko smetano. Minka Cvetek, doma iz Srednje vasi, preživi vsako poletje na planini. Doma' imajo kmetijo in živino, a je premalo zemlje. Zato so jo vzeli v najem na planini. Ko opravi spomladanska dela, se konec junija z živino odpravi na planino. Tam ostane tri mesece. V hišici je sama, a ji ni nič dolgčas. Ob koncu tedna se pri njej ustavijo planinci in turisti, ki radi sežejo po domači skuti, kislem mleku in siru. Kar precej dela ima, č^ želi vsem ustreči. Tudi z desetimi kravami in dvema prašičema je dela dovolj. Čas pa mora ostati za izdelovanje sira. Dva koluta, težka do dva kilograma, naredi v enem dnevu. Vendar dela s tem še ni konec. Na tri dni mora kolute sira umivati s slano vodo in brisati s suho krpo. Čeprav je v poletnih mesecih huda vročina, Minka mnogo Časa preživi v kuhinji ob štedilniku. Paziti je treba na skuto, ki ne sme zavreti, če želi, da je dolara in okusna. Minki na planini ni dolgčas. Kar prehitro pride čas vrnitve v dolino. Toda jesen je tu, noči postajajo mrzle, na travi se nabira rosa. Doma jo čaka kmetija, kjer mora Minka kot vestna gospodinja veliko postoriti. T. Bilbija Domovi starostnikov nudijo zavetje tudi mladim Stanko Zupan ZA KURIRJA, ZA HIŠNIKA BI ŠEL Včasih človek res nima sreče v življenju. Zupanov Stanko z Gor-juš je bil tesar, majhen in droban in brez vrtoglavice je bil kot nalašč za na strehe. Koliko hiš je pokril v dvajsetih letih! Pa se zgodi nesreča in življenska pot zavije čisto drugače. Avtomobili so bili njegova usoda. Ne njegovi, tuji. Najprej gaje avto podrl leta 1970, ko je živel na Dolenjskem. Takrat je poškodoval živec v roki. Lani septembra, ko je šel zvečer z dela, ga je na Rudniku v Ljubljani zadel na prehodu za pe,šce. Leva noga je bila kvadrat zlomljena in »šina« se mu vleče skozi vso stegnenico; desna enkrat, »šino« ima v spodnjem delu noge, zlomljena je bila tudi že pred leti poškodovana roka. Ker je bil sam, je šel iz bolnice naravnost v dom oskrbovancev v Preddovor. Na vozičku je bil nekaj mesprev, a se je hitro popravljal. Dobra oskrba in nega zdravstvenega osebja v domu sta veliko pripomogli. Konec letošnjega januarja je že hodil z berglami, sredi junija pa ju je odložil. Nemalo mu je pri njegovem zdravljenju pomagala tudi delovna terapija v domu. Kdor rad dela, je težko brez dela. Les je bil od nekdaj njegova ljubezen in vključil se je v mizarsko delavnico v domu. Nekaj ur dopoldne, nekaj popoldne. Vse mogoče prihaja z njihovih malih mizarskih strojev; zdaj dodeluje-jo teniške loparje. A tudi sami vedno kaj ustvarjajo. Za zadnjo razstavo v domu so naredili lesene rezljane senčnike za luči, z ornamei.ti so poslikali krožnike, uokvirili slike iz slama in še kaj. Nekaj moraš početi, pravi Stanko, sicer bi bilo preveč dolgčas. Tudi nekaj denarja dobe, plačajo jim vsako uro v delavnici. Ni veliko, ob koncu meseca pa se le nabere stari milijon in še čez. Vsaka ocena je relativna, pa vendaf in- OCENA VSTOPNIC Kranj, 15. oktobra — Francoski študentje so v upornem Jf Niso uspeli. Ocenjevanje in ocene so že od nekdaj in so p° J* cev samih, da vedo, koliko znajo, da se med seboj lahk? jfl Res pa je, da so ocene ustrezne le, če so pedagoško, vzgoj sile, razlikovanja, kaznovanja; če učitelj sprašuje, ko u^eJjfi. gotovo ni vzgojno. Na teh »spolzkih tleh« smo se pogo^^5 som Klemenčičem, pedagoškima svetovalcema iz Zavod* Rad bi zaživel normalno življenje. Saj je v domu lepo, tudi živahno je v njem. Včeraj so nabirali kostanj, danes pripravljajo balinišče za jutrišnje tekmovanje. Veliko je kulturnih dogodkov, prihajajo folklorne skupine, pevci. V okolici so možni lepi sprehodi. Rad gre v gozd, v hrib. Na Jakobu je že bil, v Kremsu, v vsej bližnji okolici. Na hrbtu je znosil brezove veje iz gozda za klopco. Čas je, da bi spet prijel za redno delo. Tesarske ne bo več zmogel, to ve, saj bo za streho preokoren. Šel pa bi za kurirja, še raje za hišnika. Lahko bi bil koristen, saj zna prijeti za marsikatero delo. Pa na Gorenjskem bi rad ostal. Saj je vendar od tu doma. D. Dolenc Oživljanje mature? Vsaka ocena je relativ^ Tudi zato preveliko zaupanj*^ dvojko ali petico lahko škO<£ Med letom bi morali ocenje V* Ocena je pomembna tudi za starše, ki želijo spremljati otrokov napredek. Ravno tako jo zahteva družba, da lažje presoja kadre, ki prihajajo iz šol, dti ve, kaj lahko pričakuje------------~.......—-----» ^ od njih v pripravništvu, ob ti predvsem učenčev i vstopu na delo ali nadaljnje izobraževanje. Po ocenah, pravilneje znanju, naj bi ugotalja-li tudi kakovost pedagoškega dela učiteljev in šol. 0$v dek, konec leta pa, ali je sp ben za višji razred, fakulte delo. Ravno skozi tak nadgledanja na ocenjevanje je oil: v'1' Vendar pa smo pri 'družbenem pomenu ocenjevanja pretirali. Izničili smo oceno kot vzgojno sredstvo. Postala je vstopnica, najbolj odločujoča pri vpisu in sprejemanju učence v posamezne programe. Pri tem pa smo preveč zanemarili otroka kot celoto, osebnost, prezrli pomen vsestransko razgledanega človeka, njegove praktične sposobnosti in osebnostne lastnosti. vela tudi težnja po pbno uvedbi zaključnih izpitov ^ srednjih šolah, po maturi, V kateri kovinarja ne bi smel1 j viti pri vejicah, morali P?.^ družboslovca, bodočega uc> lja. Z maturo bi učitelji tudi t-di prisilili četrtošolce k ve delavnosti. Hkrati še predla^ jo, da bi neomejeno število V ^ pravnih izpitov spravili v r»e razumne okvire. Pred uved usmerjenega izobraževanjaL imel cvekar samo tri prilo2 !J|g!U7. OKTOBRA 1986 REPORTAŽA 11. STRAN ©©S^BMSECa^AS Mil oš Rutar: Sodelovati in zmagati (Slovenski športniki fNOB) -— '___________.__ JANEZ PETERNEL IZ DELNIC Janez Peternel je bil revolu- , farnega in naprednega dii-? Je bil med ustanovitelji iJjstva kmečkih fantov in de-J61. ter Osvobodilne fronte. Spleta 1941 se je povezal z J^som Krmeljem-Matijo iz |i^vlJe, organizatorjem Os-Vjodilne fronte v Poljanski Ej^1' s katerim je pred vojno L^joval v pripravah na usta-rjitev Društva kmečkih fan-LIln.deklet v Poljanah. Pri lEVe P°slušal radio in pre-gj*} navodila za delo. Pri jS.le sPoznal Lojzeta Kebe-bar ^na iz gorenjskega po-l«vi ■ ega političnega vod-la ^anca Vodopivca, čla-^ ega v°Jno revolucio-jj j^Ba komiteja in sekretar-Lt^ariiskega okrožnega ko-\^]%Partije. Z brati France-ltr» T0netorn in Jožetom je alZiral OF v občinah Po-»S6 in Javorje in sodeloval v kravah na vstajo. Sodeloval jj^eč akcijah trojk narodne «roa iz Poljanske partijske lj£ Racije oziroma OF v Po-«aah. pri tem delu je bil po- Can z Rudijem Robnikom iz fo°]e Vasi in Tinetom Rihtar-J**- Jeseni leta 1941 je bil Jflftet za kandidata partije v .'lanski partijski celici, kate- ttieS/etar Je bil Maks Kr" pj-Matija. IteKn-ez se ie skupaj z nami, Hil Ze v Prvih dneh okupa-j * Priključil OF,« pripovedu-' ^egov brat Tone Peternel š°r> nosilec partizanske spo- torriCe in eden od organiza p jev vstaje in partizanstva v torip in eden od organiza J. v vstaje in partizanstva v I94J . ski dolini. »Oktobra leta &e$tale "*aneza m Jožeta zaprl Vh*-°' ki ^u *e po dvanajstih ^an.l2P«stil, ker od njiju pri-ite n* m°gel izsiliti. Po vr-z up a °ba še bolj sodelovala "*ihk °^ Poljanski vstaji de- •ten • leta 1941 Pa sta se z HUK°J Pridružila Cankarjeve- "ataljonu. Sodeloval je pri napadu na nemško postojanko v Poljanah 25. decembra. Kot vodja skupine in mitralje-zec je z odločnim napadom s položajev med Tavčarjevim dvorcem Visoko zaustavil in deloma razbil nemško avtomobilsko kolono«, pravi brat Tone, ki upokojen živi v Ljubljani. Konec januarja leta 1942 je Janez odšel v Ljubljano, spomladi pa naj bi se vrnil v Cankarjev bataljon. V Ljubljani se } je povezal s prijatelji, športniki in aktivisti OF. Menjal je stanovanja, bival pri Francu Gartnerju, OF mu je preskrbela ponarejene dokumente, da ga Italijani ne bi izročili Nem-. cem. Sredi marca leta 1942 so ga Italijani zaprli in ga pod imenom Franc Bricelj poslali v taborišče Gonars. Janez je pomagal kopati rov, po katerem je med 30. in 31. avgustom pobegnilo "osem komunistov z Borisom Kraigherjem na čelu. Janez je bil med 16 zaporniki, ki naj bi pobegnili, vendar je dal stražar zaradi šuma znak za alarm. Janeza so premestili v Renicci, potem pa izpustili. V Ljubljani se ga je lotila belogardistična policija, ga zasliševala in silila, naj se odvrne od OF in začne tek- movati. Janez je ponudbe zavračal. Izpustili so ga, vendar je bil pod nadzorstvom policije. Po treh neuspelih poskusih so Janeza ljubljanski aktivisti le spravili k partizanom na Dolenjsko. Kot mitr al jezeč Cankarjeve brigade je bil pri napadu na Žužemberk ranjen. Ko se mu je rana za silo zacelila, je odšel v bazo 20 za kurirja- . »Janeza so nameravali postaviti za komandanta kolesarskega bataljona, kar je predlagal njegov športni prijatelj Mirko Bračič, komandant 14. divizije. Nemška ofenziva novembra na Dolenjsko je to preprečila. Janez je ostal na TV-15. Po končani ofenzivi ga je CK KPS in 10 OF skupaj s Francetom Cuckom in Rad-kom Vutejem poslal na pot z nalogo, vzpostaviti zvezo z OF v Ljubljani, ki je bila zaradi ofenzive prekinjena. Pod gradom Boštanj v Zagradcu pri Žalni na Dolenjskem so jih 30. novembra leta 1943 iz zasede . ubili domobranci,« opisuje zadnjo Janezovo pot njegov brat Tone. Janezu v spomin so nekaj časa prirejali dirko od Škofje Loke do Žirov in nazaj. Sedaj je ostala le vsakoletna krožna dirka V spomin na padle kolesarje, teh pa ni bilo malo. Samo iz Ljubljane 23. Janezu in tovarišem sow postavili v Zagradcu pri Žalni spominsko obeležje. Premisleka vredna je ideja, da bi po izrednem kolesarju in tovarišu, kmečkemu delavcu iz Poljanske doline, športniku, komunistu in junaku naših cest poimenovali našo največjo jugoslovansko kolesarsko prireditev, mogoče »Memorial provborca Janeza Peternela.« (prihodnjič. Franc Primožič-Marko) IJl^sak raje petico kot štirico » ZA VPIS ftAe v erJali smrt za ocene, ifi^r^^ Vl*sti zaradi učen- as da jih spodbujajo. '•teta' ne pa sredstvo pri-Ne?0'in zapiše cvek, tO l^lstv ko Cigier in Bori- kranju. h! jtiri ustne ocene Pfvae(/ novembra bo v šolah %e 0valna konferenca. Po *JU m Pravilniku o preverja-tiot'? ocenjevanju znanja je eteiin Vsak srednješolec v Hit- 0cenJevalnem obdobju t\j. j1 Po dve oceni v predme-Novina je morala biti ustna, 'tati fravHnik, ki je začel ve-sj^ 1&nsko leto, pa dopušča tn0r eno oceno, vendar pa vnaa. biti ustna. Ce je negati-PrilA- nec seveda dobi še eno Tatnost kn t^,Je zapisano v pravilnici L ako pa je v resnici? Učen-najo, da se kontrolne na- le, n^j .ln spraševanje zgrnejo I nJi t I šele dva- naJveč Pa zad" ^ai v • Pred konferenco. Te-vJ si učitelji naenkrat zahte-to i °d nJih kar največ znanja. napo Za mladino ^1^ psihični Ufre.verjailje in JJevanjese ; ^minjatav pjevanje nj^njevanje mora biti sprot-1 °^'h- lno' razporejeno na vse • ^vifValno obdobje, pravijo j io 5 a- ki pa se obenem tepe-. Um . Pravilom o eni obvezni i tali1 °ceni- ZakaJ Je bil P°tem"-, tij^ Pravilnik sploh spreme- i Pinx i Ucitv.'lji predmetov s sko- « ^0uStevilom ur- na Pr>mer sa" , spravljanja s temelji mark-i lih 1 f' ki ga je v tretjih in četr- s° deuikiri le po uro na teden-'eto azovali, da v 35 urah na Uc6nne morejo dati vsakemu i..cu od tr'^"^"*1^ °,; t jih y\Ocen. QSe^°5 Jih je v razredu, po s°lskdilemi' kako razporediti 1 uro za uresničevanje učnega načrta, torej za razlago, vaje, preverjanje in utrjevanje, mnogim učiteljem zmanjka časa za ustno ocenjevanje. Zato se preverjanje in utrjevanje znanja največkrat spremeni v ocenjevanje. Tretjina negativnih ne velja Da bi učitelje na neki način vendarle prisilili k rednemu, sprotnemu preverjanju, da bi znanje učencev res prišlo do izraza, se ocene ne vnesejo v redovalnice, če več kot tretjina učencev piše negativno. Učitelj mora v tem primeru seznaniti razrednika in ravnatelja, da bi ugotovili vzrok za slabo znanje; ali so se učenci premalo učili ali pa je učitelj siabo razlagal. V praksi, žal, učitelj običajno sam postane razsodnik. Koga napravi krivega, je znano. Res pa je tudi, da učenci hitro zlorabijo ugodnost, ki se jim ponuja. Primer je pri tujih jezikih, ko lah! o v nekaterih programih (v gradbeništvu, ko-vinarstvu, lesarstvu in drugih) napredujejo v drugi letnik tudi brez pozitivne ocene. Zato mnogi tuji jezik že v začetku leta načrtno izklopijo. Ali naj učitelj ponavlja snov zato, ker je več kot tretjina učencev pisala cvek zaradi lenobe? Dopolnilni pouk ni plačan Hiše ne moremo začeti graditi v prvem nadstropju, pač pa pri temeljih. Podobno je pri ocenjevanju /nanja učencev, zlasti ko prihajajo v prvi letnik z različnim predzanjem. Učitelj bi moral njihovo predznanje najprej preveriti in. šele nato ocenjevati. Tega pa, žal, večina ne dela. Tudi dopolnilnega pouka v naših srednjih šolah skoraj ni, ker ni posebej plačan. Nujen pa bi bil posebno pri predmetih, kjer se snov in znanje nadgrajujeta, na primer pri matematiki, tujem in slovenskem jeziku. H. Jelovčan PETKOV PORTRET PAVEL MOČNIK Kot dvakratnega zaporednega zmagovalca edinega jugoslovanskega supennaratona na 100 kilometrov v Varaždinu bi človek pričakoval, da bo Pavla Močnika iz Kranja organizator sam povabil tudi na tretjega. 35-letni delovodja v Gradbinčevih lesnih obratih na Kokrici pa se je letošnjega supermaratona udeležil na lastno pest, vzel s seboj za spremljevalce, ki na tako dolgi tekaški preizkušnji morajo biti, ženo in otroka Petro in Jureta ter zmagal v rekordnem času 6 ur, 56 minut in 14 sekund. Sobotno vreme za tek ni bilo najbolj prijetno. Megla je bila in do 15 kilometra je moral imeti Pavel na rokah rokavice. Kljub zmagi ne kaže velikega navdušenja nad tekom v Varaždinu. Organizacija je iz leta v leto slabša, ciljni prostor na trgu je bil samo za prvih deset, drugi pa so imeli cilj drugje. Težko bo Sel še kdaj na tek v Varaždin, čeprav je kot edini doslej trikrat zapored zmagal in dosegel nov rekord proge. »Raje bom šel drugam, kjer je bolje organizirano, kjer je za tek večje navdušenje. Tekel sem v Milanu in Firencah. To je treba videti, tam se tare ljudi, ki te spodbujajo, ne glede, kateri si. Dobiš spremstvo, okrepčevalnice so pri roki. Vsaj na vsakih pet kilometrov mora biti ena, kjer Jahko vza-meš čaj, maratonik, puding ali tudi sendvič, ki pa rad naredi težo v želodcu, ker je težje prebavljiv, in seveda vodo za pitje in osvežitev. Med tekom v Varaždinu sem pil samo maratonik, cedevito in vodo. Okrog 10 litrov sem jo porabil za pitje in osvežitev. Po jedi ni bilo potrebe. Važna je tekočina, in to od 15 kilometra dalje, ko si vedno bolj izsušen. Za tri kilograme sem shujašl, vendar pride teža hitro nazaj. Nekaj časa si še žejen, potem pa lačen. Mene je pri sorodnikih v Čakovcu čakalo kosilo. Nobenih posledic ne čutim, ne bolijo me mišice, kar kaže, da sem dobro razporedil moči. Danes grem že na trening,« je v torek pripovedoval varaždinski jU-nak Pavel Močnik. »V službi imam kup navijačev, posebno med sodelavci. Po zmagi so me lepo sprejeli in takoj sem moral dati za pijačo,« se smeji Pavel. Žal mu je, da v Sloveniji sedaj, ko je tekaška sezona na višku, ni nobenega maratona več. Maraton Treh src je propadel, ker je Radenska odpovedala pokroviteljstvo, drugega pa ni. Močnik bo še naprej vadil, do snega po suhem, nato pa na tekaških smučeh, kjer sicei* ni tak as, vendar teče zaradi vadbe in lepote smuškega teka. Tudi otroka se že razvijata v kakovostna smučarska tekača kranjskega Triglava. Svojstvena športna pota je doslej ubiral Pavel Močnik. Kot otrok je plaval, potem pa se je naveličal. Na šport je ,že skoraj pozabil, pa ga je v valu navdušenja za smučarski tek zvabil na smuči prijatelj Slavko Markič. Slabe zime in vedno dražje vožnje na rekreativna tekmovanja so ga spet spravile v slabo voljo, potlej pa je srečal druščino kranjskih maratoncev, Kaučiča, Umeka in Mravljeta. Pridružil se jim je, tekel vedno bolje in jim kmalu postal enakovreden. Pred tem pa je moral premagati še enega trmoglavega nasprotnika: kajenje. Pred sedmimi leti je še pridno vlekel, potem pa cigareta in šport nista šla več skupaj. Odločil se je za šport in pustil na cedilu tobak. Ni bilo lahko. Ponoči, v sanjah, je vstajal in iskal čik po postelji... Maratonci ostajajo še vedno v ozadju atletike, čeprav so občudovanja vredni. Samodisci-plinirano vadijo, ne da bi jim trenerji pisali programe treninga in jih priganjali. Kar navadili so se že izkušnje, da imaš in znaš toliko, kolikor si lahko sam pomagaš. J. Košnjek Varčevanje z eneregijo ZAPRIMO OKNA, ZIMA PRIHAJA Jesenice, 16. oktobra — Če znižamo temperaturo v spalnici za 3 stopinje, prihranimo 21 odstotkov energije — Največ toplote uhaja skozi okna in vrata Ob tako dragem ogrevanju, kot se nam obeta v letošnji zimi, se nam že splača pomisliti, kje bi lahko kaj prihranili. Ustrezne delovne organizacije bi za »širšo informiranost « in v poljubni obliki večkrat lahko posredovale podatke o racionalni porabi energije za ogrevanje prostorov. Jeseniška raziskovalna skupnost se je odločila za posebno energetsko študijo, ki jo je izdelal Inženirski biro Elektropro-jekt iz Ljubljane. Najbrž je malo znano, da porabimo pri zunanji temperaturi plus 5 stopin Celzija za vzdrževanje temperature prostora 20 stopinj kar 7 odstotkov toplote več kot za temperaturo v prostoru 19 stopinj. Če bi, denimo, temperaturo v spalnici znižali z 19 na 16 stopinj, bi brez škodljivih posledic prihranili kar 21 odstotkov energije. Največja" potrata nastaja pri daljinskem ogrevanju, zato se že pri nas vedno bolj pripravljajo na merjenje porabe pri posameznih odjemalcih, izkušnje iz Zvezne republike Nemčije so poučne in kažejo, da so pred uvedbo merilcev potrošili kar 20 odstotkov več energije. Glede na sedanjo osveščenost naših odjemalcev lahko pri nas po uvedbi tega ukrepa pričakujemo vsaj enak, če ne znatno večji prihranek. Na manjšo porabo razumljivo vplivajo tako termostatski ventili kot primerno vzdrževanje ogrevalnih naprav, kot je pri sa- nitarni vodi pomemben prihranek. Ogrevati sanitarno vodo na 70 stopinj je potratno in odveč, dovolj je 55 stopinj. Ogromni prihranki nastanejo z ustrezno toplotno izolacijo zgradb. Strokovnjaki ocenjujejo, da prepušča streha v okolico 15-odstotkov toplotnih izgub zasebne stanovanjske hiše. Z izolacijo ostrešja prihranimo 9 odstotkov toplote, s primerno izolacijo tal in sten v kleti pa 6 odstotkov ogrevalne toplote. Stene prepuščajo v povprečju 25 odstotkov vseh toplotnih izgub stavbe. Ob uporabi stiropora ali drugega ustreznega materiala se iz«jube skozi stene zmanjšajo za dve tretjini, prihranek ogrevalne toplote pa znaša povprečno 15 odstotkov. Okna in vrata prepuščajo do 40 odstotkov toplotnih izgub stavbe. Transmisijske izgube pomembno zmanjšamo z zamenjavo oken in vgraditvijo oken z dvojnim izolacijskim steklom. Topel prostor ohranijo samolepilni tesnilni trakovi za okna in vrata, pri tem pa strokovnjaki opozarjajo, da je popolno tesne-nje nepotrebno, saj je določeno prezračevanje v prostorih nujno. Če uspemo z dodatnim tes-nenjem oken zmanjšati izgubo s prezračevanjem skozi pripire za polovico, bi s tem zmanjšali izgube toplote skozi okna za četrtino in prihranili povprečno 9 odstotk6v potrebne ogrevalne toplote pred tesnenjem oken. D. Sedej Nove fasade na starih tržiških hišah odkrivajo lepoto starega mesta in glasno vabijo k nadaljnjemu obnavljanju — Foto: D. Dolenc TRŽIČ V NOVI PREOBLEKI Tržič, oktobra — V Tržiču so začeli stare mestne hiše prenavljati že pred desetimi leti. Mesto se kaže v lepši, novejši opravi. Hišam v družbeni lasti šo se ob ugodnih kreditih pridužili tudi zasebniki. Kaže, da zidarski odri ne bodo tako kmalu pospravljeni s Trga svobode. Medtem ko so. spomladi oklepali poslopje Lju bljanske banke, so se konec poletja preselili čez cesto ob Ples-ničarjevo hišo. Zdaj je že pokazala lepo belo lice. Obnovljajo tu di Mandičevo hišo na Grajzarjevi in Mongo na Koroški cesti Na novo fasado pa se pripravlja tudi hiša na Trgu svobode 9, ki ima devet lastnikov. To je lep primer sodelovanja: tri delovne organizacije in šest zasebnikov se je dogovorilo,, da bodo skup no obnovili fasado njihove hiše. Od kod tak zagon za polepšanje mesta, zakaj se toliko za sebnikov odloča za obnovo fasad? Vzrok so tudi ugodni krediti, ki jih dobe za ta namen: za 20 let po 5-odstotni obrestni meri Tržičani so se v temeljih plana za to srednjeročno obdobje odlo čili, da bodo iz sredstev vzajemnosti obnovili tudi fasade v ožjem mestnem jedru, ki so v lasti občanov. Letos bodo obnovljene štiri fasade, prihodnje leto pa vsaj še enkrat toliko. Zdaj načrtujejo nove fasade lastniki hiš na Trgu svobode 4, 16 in 22 ter na Koroški 11 in 19. Pcjoj za kredit je le eden: lastnik mora hišo že sam obnavljati, urejeni morajo biti žlebovi, streha in notranjost. Stanovanjska skupnost Tržič je zaprosila Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, naj prej pregleda vse hiše, ki se potegujejo za kredite, in naj predlaga, kako naj se hiša ohrani, kakšno fasado naj ji nadenejo. Tako ima lastnik, ki se odloča za novo fasado, znane že vse pogoje, ki jih pri tem zahteva Zavod za spomeniško varstvo. Prošnje za kredite obravnava odbor za planiranje in graditev pri Stanovanjski skupnosti Tržič. Razen hiš, ki jih je stanovanjska skupnost odkupila in v njih ureja in na novo pridobiva stanovanja, bodo tudi zasebne hiše prispevale k lepšemu in prijetnejšemu izgledu mesta. D. Dolenc GLAS 12. STRAN_ Intenzivni treningi košarkaric Jeseničanke merijo na vrh Jesenice, 16. oktobra — Na prvenstvo so se jeseniške košarkarice začele pripravljati že 4. avgusta, imele so 40 treningov in 10 trening tekem — Dve republiški reprezentantki: Felčeva in Zrničeva Minulo soboto so članice košarkarskega kluba Jesenice v prvi prvenstveni tekmi premagale ekipo ŽKK Maribor in pokazale, da so za letošnjo sezono dobro pripravljene. Redno trenirajo, kar petkrat na teden, in upajo vsaj na tretje mesto na prvenstveni lestvici. * »Ta tekmovalna sezona je za jeseniške članice zelo pomembna, saj bodo morale dokazati, da so se iz perspektivne ekipe razvile v kvalitetno,« pravi trener Toni Čebulj. »Jeseniško ekipo sestavljajo igralke, ki imajo za seboj več sezon v slovenski ligi. Povpračna starost je 19 let, le polovica igralk ima pravico do nastopa v mladinski kategoriji, druge so starejše. V ekipi sta dve republiški reprezentantki, Felčeva in Zrničeva. Jeseniška ekipa je druga najvišja ekipa v ligi, najvišja je ekipa ID Jezica. Strokovni svet košarkarske zveze Slovenije je sklenil, da letos v prvi slovenski ligi igra 12 ekip. Osnovni cilj razširitve lige je bila želja, da se obetajočim igralkam KK Iskra Delta Jezica, ki premalo igrajo v prvi ligi, omogoči več tekem, na katerih bi sr pridobile izkušnje za igranje v prvi ekipi. Tako bodo imele štiri igralke Jezice dvojno licenco, od tega imajo na posamezni tekmi pravico igrati največ tri in najmanj dve igralki z dvojno licenco. Te igralke so Salvestrini, Topalovič, Zupan in Šiško. Če Jezica osvoji prvo mesto, ne more napredovati v drugo ligo, ampak napreduje drugouvrščena ekipa. Vsekakor bodo štiri igralke veliko prispevale k povečanju kvalitete slovenske ženske košarke, vprašanje pa je, koliko bodo s svojim igranjem vplivale na regularnost prvenstva. Poleg jeseniške ekipe in ekipe Jezice, ki je z novo postavo kandidat za prvaka v ligi, igrajo še: Mengeš, povratnik iz druge zvezne lige, Labod Novo mesto, Pomurje Murska Sobota, Kladivar ŽirL Slovan Ljubljana, Cimos Senožeče, Maribor, Metka Libela Celje, Cerknica in Comet Slovenske Konjice. Kar šest ekip se bo želelo uvrstiti v vrh lestvice: Jezica, Labod, Pomurje, Kladivar, Slovan in Jesenice. Dosedanje tekme so pokazale, da je dvanajst igralk Jesenic po kvaliteti izenačenih in vsaka lahko zaigra v prvi peterki. Resda so se na treningih pokazale nekatere pomanjkljivosti in slabosti, ki so posledica manjšega števila treningov igralk, ki študirajo v Ljubljani in obiskujejo šolo. To pomanjkljivost bi lahko odpravili le z boljšo organizacijo v klubu, kljub temu pa upamo na le- ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, VI. OKTOBRA1986 tošnji prvenstveni vzpon jeseniške ženske košarke.« D. Sedej Ekipa jeseniških košarkaric upa na visoko uvrstitev: Na sliki v prvi vrsti: Jelena Smolej, Mateja Krznarič, Marija Lah, Sabina Felc, Anka Zrnič, Slobo-danka Šmitran in v zadnji vrsti: Maja Stražišar, Verona Bartelj, Katarina Ul-čar, Jelena Deretič, Natača Rozman in trener Toni Čebulj. Sandi Čimžar Sezona bo naporna Kranj, 16. oktobra — Smučarki skakalni klub Iskra Delta Triglav je že petič zapored osvojil naslov najboljšega kluba v državi, kako pa bo letos, pripoveduje poklicni trener Sandi Čimžar. V kranjskem smučarskem klubu Iskra Delta Triglav je bila že vrsta odličnih smučarskih skakalcev. Letos praznujejo štiridesetletnico dela. Za skakalce že šesto leto skrbi poklicni trener Sandi Čimžar, letos januarja pa se mu je priključil še drugi poklicni, Janez Grilc, imajo pa še šest trenerjev. To so Bizjak, Benedik, brata Peternelj, Martinjak in Bojan Kejžar. Pri kondicijskih pripravah pa jim vedno priskoči na pomoč zvezni trener Bogdan Norčič. »Z letošnjimi pripravami smo začeli maja na stadionu Stanka Mlakarja. To niso bili samo teki in poskoki, temveč smo začeli vaditi tudi tehniko. To so emita-cijske vaje na vozičku in skoki na drugu. Stadion Stanka Mlakarja uporabljamo za vadbo vse leto, vmes pa so tudi priprave vseh naših reprezentantov. Skupne letne kondicijske priprave smo imeli tudi v Premanturi. Na plastičnih skakalnicah smo v Kranju začeli že junija in tam so sklenili tudi ta del priprav za vse kategorije. Na pripravah smo bili v Banski Bistrici, ki ima 60-metrsko skakalnico, nato smo nadaljevali na 75-metrski v Rožnovu in nato na še dveh 90-metrskih skakalnicah v Frenštatu in Štrbskem Plesu. Doma smo spet vadili na stadionu Stanka Mlakarja in bili dvakrat v Sarajevu na mednarodni tekmi. Ta skakalnica ima namreč ledeno smučino, doskok pa je na plastični podlagi. Sedaj imamo spet intenzivne priprave na stadionu v Kranju, in to šestkrat na teden, vse do prvega snega. V A reprezentanci ima Iskra Delta Triglav med člani Štirna in Matjaža Zupana, medtem ko je v JLA Dolar. V B reprezentanci je Dolenc in tudi on je moral to jesen v JLA. V mladinski A reprezentanci so Kešar, Globočnik Komovec in Kropar, v perspektivni selekciji pa Ropret, Šemrl, Knafel, Jagodic in Boštjan Zupan. Imamo še močno mladinsko vrsto, v kateri sta največ pokazala na preglednih tekmah Lipar in Goričan, zelo blizu jima pa je bil tudi Romšak.« d. Humer Nogometaši Triglava slavijo Kranj, 17. oktobra — Danes bodo v prostorih skupščine Kranj s slavnost-jo sejo ob 17. uri sklenili praznovanje petinšestdesetletnice nogometa v Kranju in tudi štiridesetletnico kluba Triglav. Podelili bodo tudi priznanja zaslužnim nogometnim delavcem in nogometašem. Če tisti, ki so zaslužni, plaket in priznanj ne bodo dobili, ne bo krivda nogometnih delavcev Triglava, temveč pomanjkljive zgodovine nogometa v Kranju. Tisti, ki se bodo javili, da so delali v nogometu pri Triglavu, bodo plakete in priznanja dobili pozneje. Danes bo dobilo plakete petdeset nogometnih delavcev, podeljenih pa bo osemdeset priznanj. Praznovanje bo sklenjeno 27. oktobra ob 15. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. NK Triglav se bo namreč v prijateljskem srečanju pomeril z vodilnim moštvom v prvi zvezni ligi, moštvom Dinama iz Zagreba. Ob visokem jubileju so imeli predvidene še turnirje pionirjev ir mladincev. Vendar je program zaradi počitnic odpadel. Več uspeha so imeli člani, saj so dvakrat igra1' s prvoligašem Reko, enkrat pa z drugoligašem Vojvodino. V Kranju je bilo tudi mednarodno srečanje reprezentance Slovenije in Koroške. D. Humer Dušan Mravlje in Franc Kaučič na letošnjem najdaljšem enodnevnem maratonu Bo prišla trofeja Sardinije v Kranj Kranj, oktobra — Včeraj, 16. oktobra, sta odpotovala iz Kranja do Bolo-gne v Italiji in naprej na Sardinijo krartjjska supermaratonca Dušan Mravlje in Franc Kaučič-Kavka. Spremljata ju Dušanova žena Zdravka in eden od Kavkinih prijateljev. V soboto bo med Caliarijem in Sasariom na Sardiniji 260 kilometrov dolg supermaratom, letos najdaljši enodnevni tek v Evropi, ki je za 10 kilometrov daljši od supermaratona med Atenami in Šparto. Dušan kot maratonec svetovnega slovesa je bil na ta tek na stroške organizatorja posebej povabljen, organizatorje, ki so na ta tek povabili le 20 najboljših evropskih su-permaratoncev, pa je pregovoril, da so sprejeli tudi izrednega in vztrajnega kranjskega tekača Franca Kaučiča-Kavko. To je potrditev vedno večje kakovosti naših supermaratoncev, predvsem Mravljeta, ki pa doma ostajajo bolj ali manj sebi prepuščeni in zapostavljeni. »Tekli bomo po izredno razgibani progi. Na njej še nisem tekel, sploh pa je letošnji tek šele četrti. Letošnjega teka med Atenami in Šparto, kjer sem bil že trikrat drugi, se nisem udeležil, ampak sem se raje odločil za tega. Na Sardiniji bo konkurenca izredno močna. Tekel bo tudi Francoz Zabalo, kar veliko pove. Na tako dolgem teku se lahko vse pripeti. Do 150 ali 180 kilometrov tečeš rutinsko, potem pa je že napor, brez počitka. Startamo v soboto zjutraj ob osmih, rekord proge je okrog 28 ur in pol, jaz pa mislim, glede na močno konkurenco, da se bo dalo teči manj kot 26 ur, kar bi bil nov rekord. S Kavko sva se normalno pripravljala. Jaz sem pred tremi tedni tekel pet dni po Istri na 310 kilometrov, kar je bila dobra priprava, nasploh pa sem imel običajno dozo treninga, blizu 200 kilometrov na teden. Pretiravati nisem želel, kar imam že rutino, prav tako pa jo ima tudi Kaučič. Zadnje čase se vseh tekov na udeležujem. Pa/netno je treba izbirati in teči tam, kjer je kakovost. Raje sem na kakovostnem teku tretji, kot na povprečni prireditvi prvi. Upam, da mi bo načrt, dobro teči,uspel.« Dušan Mravlje pa ima doma že novo vabljivo vabilo. Povabljen je v Novo Zelandijo na tek prek Južnega otoka od Oklanda do Welingtona. To je 660 kilometrov neprekinjenega teka. Upa, da se bo udeležil tudi tega teka. J. Košnjek V Kranju jutri kros Pela^ Na startu skoraj vse reprezentance Kranj - V minulih letih so ses teles-novzgojne, športne in športno-rekre vne aktivnpsti postale v vsakdanjostvz vljenju. Ljudje vse bolj sP°£nfVhlJ0 mnogostranske koristi, ki si jih lan pridobijo s telesno aktivnostjo. "T zato ni čudno, da je ZTKO Kranj prev zela organizacijo enaindvajsetega h" la krosa Dela. To je športna te*1355* manifestacija, ki združi v enem dne vse športnike, od pionirjev do Član občinskih reprezentanc. ZTKO Kranj je skupaj z atletskimi delavci in sodniki pripravila vse, da bo stadion Stanka Mlakarja tak, da bo ju tri še bolj popestril to športno prirea tev. Nastopilo bo kar sedeminštiridese občinskih reprezentanc. Obdelava zultatov bo delo Iskre Delte. Vsi, oo mlajših pionirjev A in B, pionirk iS" kategorij, starejših pionirk in pi.onirL.e v kategoriji A in B, bodo imeli s*35"; na 1000 metrov. Mlajši mladinci bojK> tekli na 2000 metrov, mlajše mladink« pa na 1000. Starejši mladinci bodo lj« li 3000 m dolgo progo, starejše mlad1" ke pa 2000. Članice letnika 1967 in Pjg bodo tekle na 2000 m, člani pa na 50Wj m, medtem ko bodo imeli pripadnik JLA 3000 m dolgo progo. Prvi start bo jutri ob 11. uri na stadionu Stanka Mlakarja. D. Humer Namizni tenis Visoka zmaga nad Nizozemci Ilia Lupulescu Jesenice, 15. oktobra — V drugem kolu super razreda evropske zvezne lige je jugoslovanska namiznoteni-ška reprezentanca v telovadnici ŽIC na Jesenicah prepričljivo premagala igralke in igralce Nizozemske. V dvoboju so naši fantje in dekleta oddali le štiri nize. Za našo reprezentanco so igrali Kalinič, poškodovan Lupulescu, Ojsteršek in Batinič. DVoboj so odlično organizirali na-miznoteniški delavci Jesenic, ogledalo si ga je nad tristo gledalcev, če- prav je bil skoraj isti čas na Jesenicah hokej prve zvezne lige med Jesenicami in Crveno zvezdo (9:3). Jugoslavija : Nizozemska 7:0 7" Lupulescu : Van Spanje 2:1, Kalinič ■ Haldan 2:0, Batinič : Keen 2:0, Lupulescu, Kalinič : Van Spanje, Haldan 2:1, Batinič, Kalinič : Keen, Van Spanje 2:0, Lupulescu : Haldan 2:1, Kalinič : Van Spanje 2:1. D. Humer Foto: F. Perdan Jugoslovanska rezprezentanca VABILA, OBVESTILA, PRIREDITVE Košarkarice Save igrajo doma — Jutri se začenja tekmovanje v II. zvezni košarkarski ligi za ženske, Zahod. Košarkarice Sava Commerce igrajo prvo srečanje doma, in sicer jutri ob 17. uri v športni dvorani na Planini z moštvom Kozale. jk V Škofji Loki namizni tenis — Na letošnjih sindikalnih igrah Škofje Loke v namiznem tenisu bo nastopilo veliko ekip. Turnir se bo začel jutri, 18. oktobra, končal pa naslednjo soboto. Starman Rokometni spored — V ženski rokometni ligi čas srečanja med Alple-som in Olimpijo še ni določen, ekipa Kranj-Duplje pa igra na tujem s Pola-no. Gostuje tudi Peko v moški republiški rokometni ligi. V drugi moški republiški ligi igrata Besnica z Donitom in Preddvor z Grosupljem v nedeljo ob 10. uri, Termopol pa gostuje v Sežani. V mladinski ligi sta jutri ob 18. uri srečanji Kamnik:Peko in KrižeAlples, med mladinkami pa jutri ob 17. uri igrajo Kranj.Ratitovec in KamnikOlimpija, v nedeljo ob 11,15 pa Pred-dvor:Peko. Nadaljevalo se bo tudi tekmovanje v občinski rokometni ligi. Kuhar Smučarski skoki v Kranju — SSK Iskra Delta Triglav Kranj prireja jutri na skakalnicah na Gorenji Savi sklepna tekmovanja na plastiki. Ob 13. uri bo na 35-metrski skakalnici tekmovanje mlajših pionirjev, ob pol treh pa na 55-metrski skakalnici tekmovanje mlajših in starejših mladincev ter starejših pionirjev. Tekmovanje se bo nadaljevalo še v soboto, 25. oktobra, in v soboto, 8. novembra, jk Vabilo radovljiških alpinistov — Člani Alpinističnega odseka iz Radovljica bodo priredili v nedeljo, 19. oktobra, ob 15. uri demonstracijo razlike med tehničnim in prostim plezanjem. Prikaz bo v Mihovem plezalnem vrtcu pri mostu čez Savo pod Bodeščami. jk Rokometaši Peka za polfinale — Z zmago nad Termopolom so se roko--metaši Peka uvrstili med osem najboljših v Sloveniji v tekmovanju za Pokal mladosti. V torek, 21. oktobra, ob 18. uri bodo doma igrali s Prulami, članom slovenske rokometne lige. Če zmagajo, se bodo uvrstili med štiri najboljša moštva v Sloveniji. Kike I Nogometni spored — Triglav bo tokrat igral doma. V nedeljo ob 14,i5 bo na stadionu Stanka Mlakarja gostil odlično ekipo Teol Slovan iz Ljubljane. Naklanci pa gostujejo v Vevčah pri presenetljivo dobri Slaviji. V kranjskih ligah igrajo člani v soboto ob 1t\?\ in jr Zarica:Mavčiče, Bri-tofVisoko, Šenčur:Sava, Primskovo:L .nje, Pougcrje:Kckrica, Preddvor Velesovo, Trboje:Hrastje in Grintavec:Podbrezj Kadeti igrajo v soboto ob 10. uri, in sicer Sava:Britof, Naklo:Triglav in Alples-Iesenice, pionirji pa bodo igrali jutri ob 14,15, in sicer Primskovo:Naklo, Triglav:Bitnje, Britof:Sava, ZaricaVisoko, Mavčiče:Podbrezje in PreddvonŠenčur. Mladinci bodo igrali v nedeljo ob 9,30. Pari bodo NakloVisoko, BitnjeTrboje, Zari-ca:Kokrica in Šenčur:Mavčiče. Jošt Sindikalni prvenstvi na Jesenicah — Jutri in v nedeljo bo na Jesenicah sindikalno prvenstvo v kegljanju in streljanju. Kegljanje bo na igrišču Podmežakla jutri ob 8. uri za ženske in ob 14. uri za moške ter v nedeljo ob 8. uri. Strelsko tekmovanje pa se bo začelo jutri ob 8. uri na Javorniku. Ra-bič Od tekme do tekme Primskovo zmagalo — Končalo se je tekmovanje v gorenjskih balinarski!1 ligah. V prvi ligi je zmagalo Primskovo pred Kresom z Jesenic in Loko 1000- Vsa tri moštva gredo na kvalifikacije za uvrstitev v slovensko ligo, ki bodo 25. in 26. oktobra v Ljubljani. Iz prve J1" ge sta izpadla Gradiš in Kokra, ki bosta nadomestila Žirovnica in Rogovi' le, najboljši moštvi II. gorenjske balinarske lige. Na baliniščih na Hujah in na Planini pa je bilo prvo tekmovanje ekip krajevnih skupnosti kranjske občine. Sodelovalo je 20 ekip in bi bil? prav, če bi to tekmovanje postalo tradicionalno.-Najboljši so bili balinarji *z KS Primskovo. — Sašo Pevec Praznično strelsko tekmovanje •< SD Franc Mrak i" Predoselj je priredila strelsko tekmovanje ekip Kokrice. Britofa m Predoselj. Zmagala je prva ekipa Predoselj pred Kokrico in drug0 ekipo Predoselj. Med posamezniki so bili najboljši Srečo Jerman, Franci Mubi in Marjan Umnik. — J. Sitar Uspeh gorenjskih dirkačev — Na zadnji dirki za republiško prvenstvo V motokrosu v Brežicah je bil v kategoriji do 125 ccm Davorin Urevc z Bleda četrti, Tržičana Robert Hribar in Marko Pernuš pa peti in sedmi. Ekipno je Bled zmagal, Tržič pa je bil drugi. V kategoriji do 250 ccm sta tekmovalca Žirov Vid Mlakar in Albin Jesenko osvojila šesto in deveto mesto. — M. Jen-kole Tržiško teniško prvenstvo — Nad 1® igralk in igralcev je sodelovalo na teniškem prvenstvu tržiške občine, ki je bila na teniških igriščih v Križah. Slabša je bila udeležba pri starejših moških in ženskah. Med članicami je zmagala Karman Grum, med veterankami Mila Kralj, med starejšimi veterani Mitja Stritih, med mlajšimi veterani Štefan Jakšič/ med člani Milan Nadišar in med pionirji Grega Štefe. — J. Kikel Sava v vodstvu — V 8. kolu občinske nog ometne lige Kranja so bili doseženi naslednji izidi: Sava:Primskovo 2:0, Mavčiče:Bitnje 0:3, Visoko:Šenčur 2:4 in Zarica:Britof 4:0. Vodi Sava s 15 točkami pred Primskovim 13 in Bitnjami 10. V B ligi vodi Kokrica, pri mladincih Britof, pri kadetih Britof in pri pionirjih Visoko. — D. Jošt Jeseniško balinarsko prvenstvo — ZTKO Jesenice je priredila v Bazi občinsko prvenstvo v balinanju. Sodelovalo je 15 ekip, zmagala pa je ekipa Re-kar pred ekipo Jeklovlek in Kozara. -~ J. Rabič Uspeh kranjskih judistov — V prvem kolu slovenske lige v judu je kranjski Triglav gostoval v Slovenski Bistrici in gladko premagal oba nasprotnika, Impol II in Rače. Kaže, da bo Triglav igral vidno vlogo v boju za prvaka. Nastopili so Robert Markič, Ra-denko Džurič, Marjan Remic. Slavko Sladic in Simon Vilfan. — D. 1 apler £§TEK, 17. OKTOBRA 1986 UyP$JkMTI HAT&PLfcH 13. stran (mmmmmgs.GiLA BLAGOVNICA METALKA NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME V KRANJU OD 17. DO 23. OKTOBRA1986 5 % SEJEMSKI POPUST ZA VSE NAŠTETE IZDELKE: kuhinje, posoda iz nerjavečega jekla, jedilni pribor, svetila, pluta in pomivalna korita Kolpa-Ker. BREZPLAČEN PREVOZ DO 30 km PRI NAKUPU NAD 300.000 din! C 3RTNIKI, POZOR! Vabimo vas na dogovor o prodaji vaših izdelkov v Metalkini blagovnici. 22. oktobra INFORMATIVNI DAN BLAGOVNICE METALKA Na vsa vprašanja o artiklih iz prodajnega programa vam bodo odgovorili naši strokovnjaki. Če vas kaj zanima o rezilnem, brusnem in ročnem orodju, strojih, talnih oblogah, centralni kurjavi in solarni tehniki, izolacijah, vodovodnih in elektro instalacijah, kmetijski opremi, barvah in lakih, kopalniški opremi, gostinski opremi ali beli tehniki, vas vabimo na obisk med 10. in 17. uro. © metalka GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO na 19. sejmu stanovanjske opreme v Kranju TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA 68000 NOVO MESTO Slakova 5 telefon 068/21 -201, 24-298 telex 35710 PROIZVODNJA KERAMIČNIH PEČNIC POSTAVLJANJE KERAMIČNIH PEČI IN KAMINOV PROIZVODNJA KERAMIČNE OPEKE POLAGANJE KERAMIČNIH OBLOG Obiščite naš razstavni prostor v večnamenski dvorani, kjer boste dobili formacije in naše izdelke tudi kupili. ^__: _ ^ , 19. sejem stanovanjske oprem kranj, 17. - 83.10. '86 P0PUST\ 00 30 % UGODNI NAKUPI GOBARSKA RAZSTAVA: — ogled — spoznavanje — uporaba — merjenje radiacije gob PREDAVANJA — 17. oktobra 1986 ob 17. uri Opremimo dobro uporabno kuhinjo Branka Tancig-Novak, dipl. inž. arh. — 18. oktobra 1986 ob 17. uri Toplotna izolacija hiše Marko Jovanović, dipl. inž. arh. — 20 oktobra 1986 ob 17. uri Ogrevanje in izbor ogrevalnih naprav Jože Kaplar, inž. stroj. — 23. oktobra 1986 ob 17. uri Nasveti za zamrzovanje živil in jedi Ela Kovačič, pred. učitelj gospod. SVETOVANJA — 21. oktobra 1986 od 16. do 19. ure Zamrzovanje živil in jedi Ela Kovačič, pred. učitelj, gospod. — 21. oktobra 1986 od 16. do 19. ure Izoliranje hiše Marko Jovanović, dipl. inž. arh. Maks Cvikl, dipl. inž. arh. — 21 oktobra 1986 od 16. do 19. ure Opremljanje stanovanja Meta Dovjak, dipl. inž. arh. . — 22. oktobra 1986 od 16. do 19. ure Ogrevanje Jože Kaplar, inž. stroj. PREDAVANJA IN SVETOVANJA: vstop prost - 21. oktobra 1986 DAN ASTRE demonstracija gradnje montažnega dimnika - 22 oktobra DAN METALKE Po kuhinjo v Metalko (vse za opremo kuhinj) ZA ORGANIZIRANE ŠOLSKE SKUPINE JE OGLED SEJMA BREZPLAČEN Sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. OD 10. DO 25. OKTOBRA V PRODAJALNAH MERKUR DNEVI PRODAJE PEČI ZA CENTRALNO iN ETAŽNO OGREVANJE, RADIATORJEV IN VENTILOV v sodelovanju s proizvajalci Emo—Celje, TVT Boris Kidrič—Maribor, Ferromoto—Maribor, ITTP—Ribnica, Mariborska livarna in Kovina —Šmartno IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA Z 10% POPUSTOM VELIKO PONUDBO OGREVALNIH NAPRAV SI OGLEJTE TUDI NA RAZSTAVNEM PROSTORU MERKURJA NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME MERKUR kranj GLAS 14. STRAN LUP® Jfc MTI HATOPUM PETEK, t/. OKTOBRAlMS fenoterm - mineralna volna jus u.m 9.015 Mineralno volno se zaradi anorganskega porekla in zelo dobrih fizikalnih in cemijskih lastnosti uvršča med najkva-itetnejše materiale. Najvažnejše lastnosti mineralne volne: P zelo nizek koeficient toplotne prevodnosti ]► obstojnost pri visokih temperaturah - do800°C ne gori dobra zvočna izolacija odporna proti mikroorganizmom in mrčesom 1 - kemično nevtralna - odporna proti kislinam in različnim kemikalijam - vgrajuje se z vsemimi gradbenimi materiali - enostavna obdelava in montaža - ekonomičnost - dobra elastičnost - odporna proti trhljivosti Mineralno volno moramo vgrajevati suho, zato jo skladiščimo v pokritem in suhem prostoru. Z navlažitvijo se mineralni volni zmanjšajo izolacijske sposobnosti. IZOLACIJA TAL NA AB PLOŠČI 1 opečni zid 2 notranji omet 3 kotna letev 4 stiropor 5 parket 6 bit. masa za parket 7 cementni estrih 8 strešna lepenka 9 min. volna FENOTERM 10 AB plošča Debelina (mm) Upor toplotnega prehoda (m2h °C7kcal) \ trm K/W) Koeficient toplotnega prehoda (kcal/m2h °C) | (W/m2 K) 20 0.57 0,49 1,29 1,50 30 0,86 0,74 0.94 1,09 40 1,15 0,99 0.74 0,86 50 1,44 . 1,24 0.61 0,71 60 1.73 i 1,49 0,52 0,60 70 2,02 1,74 0,45 0,52 80 2,31 1,99 0,40 0,46 90 2,61 2,24 0,36 0,42 100 2,89 2.48 i 0,33 0,38 IZOLACIJA STREHE 1 strešniki v 2 letve 3 špirovec 4 bitumizirana strešna lepenka 5 prezračevanje d min = 4 cm 6 mineralna volna FENOTERM 7 PVC folija 8 leseni opaž Mineralna volna ustreza JUS U. M9. 015. Koeficient toplotne prev =0,0465 - 0,0873 W/rhk, za -— ke teže od 80-200 kg (računskaj^ nost iz tehničnih predpisov za ništvo G. 1971). Volumenska teža v neobteženem ju = 47kp/m3. Volumenska teža v obteženem (100 kp/m2) = 76km/m3. Povprečna debelina vlaken 5,8 mW Temperaturna obstojnost do 800°C IZOLACIJA ZUNANJEGA ZIDU ZASfctTENA S FASADNO OPEKO. KJ7. OKTOBRA 1986 yyp# jt biti MATdnu .15. STRAN (g@mHSSoJJ©ISS' GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI-GRADITE Z NAMI " najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanad-?Wh bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE ^ jfolacijske materiale — lendapor, novoterm, per-J*, stiropor, tervol keramične ploščice najboljših jugoslovanskih > Proizvajalcev ■ Unitarno keramiko pPaž in furnirane stenske in stropne obloge 2 ,a<%ki pod T Parketi in talne obloge ^ atavbno pohištvo ^ gradbeni material reProdukcijski material za lesno obrt zalogi imamo tudi hrastove sode jn kadice. j*biš6ite nas tudi na sejmu v Imanju od 17. do 23. oktobra «6. Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LES-NINI, trgovini z gradbenim materialom na Primsko-vem v Kranju, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 17. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 14. ure ter ob sobotah od 7. do 12. ure. KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o. 63305 VRANSKO, tel.: 064/724 - 010,724-146,724-147 PROIZVODNI PROGRAM: 1. kotli na lesne odpadke 2. trajnožarne peči na trda goriva 3. dozirne naprave za lesno industrijo 4. etažne trajnožarne peci za gospodinjstva 5. brzoparilni — ekonom kotli 6. kovinske konstrukcije in procesna oprema 7. odsesovalne in odpraševalne naprave 8. oprema za ladje (hidroforji) Obiščite nas na 19. sejmu stanovanjske opreme v Kranju v večnamenski dvorani, kjer boste dobili vse potrebne informacije. KIV GREJE MOČNEJE IN CENEJE SUKNO ZAPUŽE Industrija volnenih izdelkov Občiščite naš razstavni prostor na 19. sejmu stanovanjske opreme v Kranju, kjer razstavljamo odeje in dekorativne tkanine iz domače ovčje volne. KOGP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Na a sejmu stanovanjske opreme vam nudi- 0 najugodnejši nakup gradbenega ma-r,ala za gradnjo do III. faze. Prikaz izdela- s toplotnih izolacij z lendaporom. V času Jnna, od 17. do 23. oktobra, vam nudimo 1 nakupu 3 % sejemski popust. luščite nas na sejmu ali v trgovini v Kra-Ju' Pševska 18, Stražišče. Tel.: 21-140, SE PRIPOROČAMO! fJlERC KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka. Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave. Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno. Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, El, Riz, Elind, Čajavec, Grundig in Sever. PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA AT0R - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ %r ■ sejmu stanovanjske tjH^e od 17. do 23. oktob k bv Kranju ^stavlja in ra ran Mercator lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c.32 MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD Komercialni servis, Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA H RASTJE, tel.: 26-371 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — OKNA INOVAK, KOMBIVAK. — parket ih lesne obloge, — cement, hidrirano apno, — SCHIEDEL - YU dimnik, — modularno in ostalo opeko, — strešno opeko, salonit plošče, — kombi plošče, tervol, stiropor, — betonske mreže in ostalo železo, — betonske mešalce, — ostali gradbeni material. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! Se priporočamo! izdeluje in prodaja: • notranja vrata • garažna vrata • obloge • vhodna vrata • opazne plošče • notranje pohištvo iz masivnega lesa Ugodnosti: — brezplačna dostava — sejemske cene — strokovni nasveti NASVIDENJE PRI MERCATORJU! .^CATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ Obiščite nas na 19. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 17. do 23. oktobra 1986 "Pričakujemo vas vsak dan med 7.30 in 19. uro — ter v soboto med 7. in 12. uro. _ Zagotavljamo brezplačen prevoz za pri nas — kupljeno blago! t»l. 464/22 - 080 22-001 RAZSTAVLJALI BOMO TUDI NA 19. SEJMU STANOVANJSKE OPREME V KRANJU. OGLEJTE SI NAŠO PONUDBO, KORISTITE SEJEMSKE POPUSTE, TUDI 5% NA TOVARNIŠKO CENO ZAMRZOVALNIH SKRINJ LTH. GLAS 16. STRAN. LITO Jfc im HA TOPLIM PETEK, 17. OKTOBRAjjSS r-ZdruzEnn lesna, industrija Trik na 19. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 17. do 23. oktobra 1986 SEDEŽNE GARNITURE: kofce, zelenica, storžič in NOV MODEL polana MASIVNO BOROVO POHIŠTVO Obiščite nas na razstavnem prostoru GLG Bled. Naše izdelke prodajajo na Gorenjskem SALON POHIŠTVA ZLIT na Deteljici pri Tržiču Salon POHIŠTVA ALPLES Železniki LESNINA v Kranju in na Jesenicah MURKA Lesce MERCATOR Tržič KOKRA — GLOBUS Kranj ZARJA Jesenice NAMA Škofja Loka SLOVENIJALES Vižmarje Tudi pri gretju lahko prihranite nekaj denarja. Kupite radiatorje "KIG"! So atestirani, odgovarjajo JUS-u oz. DIN -u in imajo dvoletno garancijo. Dobite jih v vseh prodajalnah Merkurja ! Kovinska industrija Ig telefon ■ 061 - 662 060 KRANJ VAM SVETUJE, OSREČITE SVOJEGA OTROKA — Kupite otroku pohištvo, ki ga iz opuščenega programa po izredno ugodni ceni nudi Lesnina, salon pohištva na Primskovem — Že za 157.950 din lahko opremite sobo, ki jo bo otrok prav gotovo vesel. — Torej, če želite otroško ali samsko sobo, pridite v Lesnino, salon pohištva na Primskovem, saj nakup v Lesnini ne prinaša sreče in veselja le otroku, ampak tudi zadovoljstvo in prihranek v družini. — kupljeno blago vam do 30 km brezplačno pripeljemo na dom — trgovina je odprta od 8. do 19. ure, sobota do 13. ure — informacije: telefon Kranj 24-554, Jesenice 81 - 179 Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 17. do 23. oktobra 1986 rVA alples industrija pohištva Železniki, tel. 064/67 -121 sistem ŽELITE SODOBNO IN LEPO POHIŠTVO? ŽELITE SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA OPREMO VSEH BIVALNIH PROSTOROV? KM sistem TRIGLAV in KOSOVNI PROGRAM vam nudimo v SALONU POHIŠTVA v Železnikih POD UGODNIMI POGOJI: — 4 - mesečni brezobrestni kredit za nakup v oktobru — nasvete arhitekta — brezplačna dostava in montaža na domu — že ob nakupu se dogovorimo za točen datum dostave in montaže MESEC OKTOBER - MESEC VARČEVANJA VARČUJETE Z NAKUPOM V ALPLESU Obiščite nas na 19. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 17. do 23. oktobra 1986 kompletno stavbno pohištvo stropne in stenske obloge montažne hiše, vikende in poslovne objekte VSE NA ENEM MESTU — 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov — brezplačni prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa — stavbno pohištvo FCO vgrajeno — cene na dan vplačila VAM NUDI m JELOVICA lesna industrija, Škofja Loka pokličite nas (064/61 361, 61 671, 61 185) ali pa nas obišči te v maloprodajni trgovini v Škof ji Loki, Kidričeva 58! DELOVNI CAS. VSAK DAN OD 7. DO 15., SOBO TA OD 7. DO 12. URE OBIŠČITE NAS TUDI NA SEJMU STA NOVANJSKE OPREME V KRANJU OD 17. DO 23. OKTOBRA 1986. stavbno In pohištveno m zarstvo, radovljlca šercenl . va 22. telefon 75 036 flgS *iro račun pri SDK R8°0 Ijlca 51540-601-12232 Obiščite nas na 19. sejiju^u novanjske opreme v r» Jt kjer razstavljamo naša tetna strešna okna. spr* Za razstavljena okna „s jemamo naročila tud' sejmu! Obiščite DEŽURNI VETERINARJI Od 17. dO 24. 10. 1!»H« t < i ll /.a občini K; arij in TT* tM od 6. 22. ure Zivin pRODAJALCA VOZOVNIC 5 delavcev za določen čas °goji: ekonomska srednja šola ali šola za prodajalce in 2 ^ leti delovnih izkušenj pri blagajni. ^°skusno delo traja dva meseca. Udarja NA PARKIRIŠČU j, delavcev za določen čas ^ji: — osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj pri delih ^ku.< redarja ali drugih podobnih delih -..no delo traja dva meseca. Zaposlitev je možna tudi lfek Mladinskega servisa. "VZDRŽEVALCA SMUClŠC ]J . ,n določen čas 1 delavec za nedoločen čas in 4 delavci /a aoio Vji: - šola za voznike in 2 leti ^^PnJ- vljanju teptalca ali gosenicarja aH poao Okusno delo traja dva meseca. 'kedarj/ 10 del »A NA SMUČIŠČU avcev za določen čas ^°goji: _ končana srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj. p^kUsno deln traja dva meseca. Zaposlitev je možna tudi Mladinskega servisa. l0-čuvaja * delavec za nedoločen čas °8oji: - osnovna šola in 3 leta samostojnega dela na po-^ dročju varnosti ali drugih podobnih delih. ^skusno delo traja dva meseca. DELA NA TEKMOVALNI PROGI * delavca za določen čas °goJi: - opravljen izpit za smučarskega vaditelja ali učitelja, znanje smučanja in postavljanje vratic za tek- to"ek iu, 0 delo traja dva meseca. Zaposlitev je možna tudi movanja. Ml adinskega servisa ^r^^Ke z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ^sta ja8 dni po objavi kadrovska služba v Kranju, Koroška prija^' Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku - JaVnegaroka. HjjjER SLEPIH IN SIJVHOVIDNIH DR. ANTONA ^OFJA LOKA. Stara loka 31 nalogS^a /a delovna razmerja objavlja prosta dela in J-VODjg SKtADlSCA ^HlSNlKA — KURJAČA andidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati *e naslednje pogoje: [-- v v- stopnja usmerjenega izobraževanja trgovske, ko v,narske ali mizarske smeri, izpit za skladiščnika, 3 l < {■»• delovnih izkušenj K-V monter ogrevalnih ali vodovodnih naprav, i/pit za kurjača visokotlačnih kotlov, 1 loto delovnih i/ K kusenj, izpit /a voznika M kategorije <*lovuo Vjjnirn eas/"H 'V*-skl*,rUMno z" nedoločen ( as s polnim de K n° Do^u l>° Pruv'lniku o delovnih razmerjih je pred C*prijavUSfn° (Mu- kl Ua>a mesece Ifck^liei ° ' doka/l)l ° i/pohi|evanjn pngo|ev na| kandi S,J n,i na.l«,v v fl dneh po objavi Karidida °bvrst'l'v 30 dneh po izbiri. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno—regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij razpisujemo prosta dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJA TEHNIČNEGA RAZVOJA TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA 2. VODJA RAČUNOVODSTVA TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA in objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge: TOZD TOVARNA ŠTEVCEV 3. VEČ KONTROLORJEV v obdelovalnici mehkih delov TOZD TOVARNA STIKAL 4. VODJA ODDELKA KRMILNIH APARATOV v tehničnem razvoju TOZD VZDRŽEVANJE 5. ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK za vzdrževanje elektronskih naprav 6. FINOMEHANIK 7. POMOŽNI DELAVEC v gradbeni delavnici TOZD RAZVOJNO-TEHNOLOŠKI CENTER 8. KEMUSKI TEHNIK v laboratoriju za lake 9. SKLADIŠČNIK v skladišču orodja in materiala DELOVNA SKUPNOST 10. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC za spodbujanje in spremljanje inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Podi.: visokošolska izobrazba strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj, znanje tujega jezika. Pod 2.: višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na samostojnih nalogah v knjigovodski službi, sposobnost izdelovanja predlogov planskih dokumentov, analiz, kalkulacij in poročil Kandidati za dela pod točko 1 in 2 morajo izpolnjevati tudi pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike občine Radovljica oz. Kranj. Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. Pod S.: 4-letna ali 3-letna srednješolska izobrazba strojne ali kovinarske smeri, zaželene delovne izkušnje. Pod 4.:visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške smeri — industrijska, elektrotehniška ali energetska usmeritev, 5-letne delovne izkušnje, znanje tujega jezika Pod 5.: 4-letna srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri (elektrotehnika) zaželene delovne izkušnje. Pod 6.: 3-letna srednješolska izobrazba — usmeritev fi-nomehanik, zaželene delovne izkušnje. Pod 7.: zaželena uspešno končana osnovna šola, starost nad 18 let, sposobnosti za delo na višini. Pod 8.: 4-letna srednješolska izobrazba kemijske smeri, zaželene delovne izkušnje. Pod 9.: 3-letna srednješolska izobrazba kovinarske ali trgovske smeri, zaželene delovne izkušnje, /aradi narave dela bomo delovno razmerje sklenili z moškim kandidatom. Pod 10.: visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične smeri večletne delovne izkušnje, od tega vsaj 2 leti na področju razvojno—-tehnoloških dejavnosti, znanje nemškega ali angleškega jezika Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba. Savska loka 4, 04 000 Kranj. AVTO MOTO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Jegorovo predmestje 10 proda dva osebna avtomobila: zastava 750, letnik 1978, karamboliran, in zastava 750, le inik 1979, v voznem stanju. Licitacija bo v prostorih AMD Skofjfl Loka IVoktobra W68. Licitacija je pisna. Ogled vozil uro pred licitacijo i u vabi k sodelovanju: HONORARNE INSTRUKTORU PRAKTIČNE VOŽNJE InloriiuK i|e dobite v društveni pisarni vsak dan od 15. do IH. uir vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije BLED TOZD Pozamenterija Bled in DS Skupne službe objavlja prosta dela in naloge: TOZD Pozamenterija Bled - ČISTILKE ena delavka za nedoločen čas Pogoji: — končana osemletka, trimesečno poskusno delo - ŠIVANJE ZAVES 2 delavki za nedoločen čas Pogoji: — šivilja oziroma tekstilni konfekcionar II, trimesečno poskusno delo DS Skupne službe - VODJE IZVOZA delavec za nedoločen čas Pogoji: — diplomirani komercialist ali njemu podoben poklic, komercialist ali njemu podoben poklic, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika - ARHIVARJA ena delavka za nedoločen čas Pogoji: — ekonomski tehnik, tečaj za arhiviranje, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih opravilih, trimesečno poskusno delo - MODELARJA VZORCEV ena delavka za določen čas (za čas nadomeščanie delavke na PD) Pogoji: — tekstilno-konfekcijski tehnik ali modelar, eno leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo Interesenti naj pošljejo prijave do 22. oktobra 1986 na naslov Vezenine Bled, Kadrcvsko-splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. Lfch LTH DO THN ŠKOFJA LOKA OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge TOZD RAČUNSKI CENTER 2 ORGANIZATORJA PROGRAMERJA I za nedoločen čas Pogoji: višja šola organizacijske, tehnične ali ekonomske smeri, poznavanje principov AOP, Znanje vsaj dveh programskih jezikov, znanje angleščine ali nemščine, 3 leta delovnih izkušenj DS SKUPNIH SLUŽB - OE TEHNIČNA UPRAVA VODJA ODDELKA /SOD/ za nedoločen čas Pogoji! visokošolska izobrazba strojne ali elektro smeri aktivno znanje enega od svetovnih jezikov /angleščina,nemščina/ in vsaj enega pasivno /ruščina, nemščina/ poznavanje nomenklatur ISO.IEV in SEV standardov, delno poznavanje računalništva tehnologije in ekonomskih zadev in heliografske tehnike, 4 leta delovnih izkušenj DS SKUPNIH SLUŽB - OE KONTROLA RENTGENOLOG za nedoločen čas Pogoji: višja izobrazba strojne ali metalurške smeri, seminar iz varnosti pri delu, seminar iz rentgenske tehnike, seminar iz varilne tehnike 3 leta delovnih izkušenj ANALITIK KVALITETE za nedoločen čas Pogoji, visoka šola tehnične smeri, statistične metode kontrole za preverjanje kvalitete, poznavanje internih organizacijskih predpisov, poznavanje komercialne dokumentacije, 2 leti prakse v analitski službi MERILEC STROJEV za nedoločen čas Pogoji: specializacija na področju kontrole in meritve strojev: TAM Maribor, Prvomajska — Raša varnostni predpisi, 3 leta delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko — socialna služba LTH 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELAVCEM Delavska univerza Tomo Brejc v sodelovanju z Medobčinskim skladom za izobraževanje delavcev, zaposlenih v samostojnem osebnem delu (pri obrtnikih), in Združenjem obrtnikov Kranj organizira enodnevne tečaje iz varstva pri delu s preskusom znanja od 19. do 25. novembra v popoldanskem času. Prijave je treba poslati do 5. novembra 1986 na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc (za varstvo pri delu), Staneta Žagarja 1, in v prijavi navesti ime in priimek, rojstne podatke, naziv delovnega mesta in dejavnost nosilca obrti oziroma naslov. Stroški tečaja varstva pri delu znašajo 4.000 din. Za delavce je tečaj brezplačen. Nosilci obrti morajo prijavi priložiti fotokopijo vplačila v znesku 4.000 din, ki jih nakažejo na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, številkažiro računa: 51500-603-30325. Prijavljenim kandidatom bomo poslali po pošti ustrezno gradivo za pripravo na tečaj in preskus znanja. Posredovali bomo tudi časovni razpored organizacije in izvedbe tečajev ter preskus znanja. @S®5vH©IEnGLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA , OGLASI PETEK, 1/. OKTOBRAjgE 1ALI OGLASI el.:27 960 eifa JIA16 parail_itFo|i Vodam TRAKTOR tomo vinkovič s -ilnim grebenom. Rozman, Križe 76 _17216 -rodam MINIKOMPONENTO, novo, idarirano, dvojni kasetar eqalaizer. ane Mežnarič, Tuga Vidmarja 12, anj_17372 Radijski KASETOFON ventura z loč-'imi zvočniki prodam. Telefon 633_ 17373 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ pisal na kartice in barvni TV spre-nnik. Partizanska 24, Kranj 17374 Prodam komponentni sansui KASE-'FON 8 SM, OJAČEVALEC 2 x 50 W iM. in ZVOČNIK 2 x 60 W 5 SM, vse vo, in ŠIVALNI STROJ ruža selek-nik, star 4 mesece za 15 SM. Tele- i 27-743 _17375 3rodam dobro ohranjen TRAKTOR no vinkovič 521. Debelak Zofka, Zg. -brava 9, Kamna gorica_17376 Prodam GLASBENI CENTER 40 W. Ogled v petek. Jandrič, adnikova 7, Kranj_17377 °rodam Šivalni STROJ bagat in tO za dvotarifni števec. Šenčur, Zu- nova6_17378 Prodam barvni TELEVIZOR rudi ča-'ec 822 v dobrem stanju. Telefon 921_ 17379 TV color, iskra azur, star dve leti, odno prodam. Telefon 26-109 17380 Vodarn GLASBENI CENTER. Tele- ,123-414_17381 IV, črno-beli, ugodno prodam. Str-St. Žagarja 24, telefon 27-784 __17382 Prodam enomanualne ORGLE sol-1 z vgrajenimi ritmi. Telefon 22-610 _17383 Prodam 4 leta star TV iskra na da-isko upravljanje. Britof 182, Kranj •■■ ' '_17384 AVTOSTOLP osaka, 2 x 50 W, z zvo-iki ter barvni TV gorenje prodam. ar, Zg. Bitnje 163__17385 Prodam malo rabljen LIKALNI 'ROJ bagat. Gašperšič, Gorenjska 3ta 33, Radovljica_17386 Prodam ZVOČNIKE 2x90W, nove, .ceni. Telefon 24-040_17387 Prodam ELEKTROMOTOR 7 KM. Te- on 27-576 _17388 Onkvo ZVOČNIKE 100 W (12.5 SM) • fisher HI-FI CENTER (18 SM) vse vo, s carinsko deklaracijo, prodam. lefon 28-436_17389 Prodam dobro ohranjen VAJALNIK žito (pajki). Velesovo 10, Cerklje _17390 Prodam TRAČNO ŽAGO za razrez jdovine. Telefon 40-581_17391 Prodam barvni TV gorenje, nov ran. Gros, Mlaka 3, Kranj, telefon 107_17392 Jgodno prodam barvni TV gorenje /amarin. Telefon 35-881 17393 FOTOAPARAT zanit EM prodam. I.: 28-309_17394 Prodam TRAKTOR deutz 15 KM. :|.: 70-206_17395 Zamenjam šivalni stroj bagat višnja kabinetom, star eno leto, za PLETIL-i STROJ. Vanda Karakaš, Kidriče- ; 24, 64270 Jesenice_17396 Prodam fisher GLASBENI CENTER z očniki 2 x 70 W. Tel: 39-225 17397 lino prodam Zdrava, neškropljena JABOLKA pro-m po ugodni ceni. Nova vas 15, Ra-vljica._,_ Prodam LIGUSTER za živo mejo. Partizanska c. 28, Šenčur_15636 Lepe SADIKE cipres za ograje (v kontejnerjih) ter srebrne smreke in omorike dobite pri Kancilija, C. Kokr-škega odreda 12/a, vhod na dvorišče tudi s Ceste Mladinskih brigad 16882 Prodam JABOLKA za ozimnico. Sra-kovlje 4, Kranj_ 17162 Prodam 4 vrste zimskih JABOLK na drevju, po 60 din/kg. Jože Bohinc, Zg. Brnik 60 _17334 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogi vložkom in POSTELJNINO, enofazni dvotarifni ŠTEVEC iskra z uro theben ih nov BOJLER 101. Kršlar, Zbiljska c, 3. Medvode_17333 Prodam neobrana neškropljena JABOLKA po 50 din. Preddvor, telefon 45-056 _17335 Prodam MLIN za sadje, lesen, nov, za elektromotor 4SM. Telefon 21-194 Kokrica__ 17336 Prodam KAVČ, MIZICO, vodno ČR-PALKO 350—500 l/min, pony KOLO, VOZIČEK derca. Telefon 74-078 17337 Prodam mešana DRVA. Telefon 27-452_17338 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem, kuhinjsko KREDENCO, MOTOR 1,1 KM, 1000 obratov in lepo TAPISERIJO, primerna za darilo. Sta-menov, Pševska c. 3, Stražišče 17339 Prodam 3 kvV termoakumulacijsko PEČ in črno beli TV gorenje elektronik, ugodno. Benedičič, Galetova 12, Kokrica 17340 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! Prodam suha mešana DRVA in BUTARE ter vprežno SEJALNICO. Zadra ga 17_17341 Fantovsko KOLO BMX in rog, 5 prestav, prodam. Telefon 061/558-730 _17342 Prodam drobni KROMPIR. Zadraga 15, Duplje_17343 Prodam obrana neškropljena JABOLKA, voščenke in bobovec. Praše 6, Mavčiče_._17344 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 25-303 od 16. ure dalje_17345 Ugodno prodam MOPED in RAČU-NALNIK ZX spectrum 48 K. Primož Markič, Ul. Pavle Medetove 6, Naklo _17346 Prodam semenski KROMPIR igor in jaka, prva množitev, in odpadni za kr-mo. Breg 5, Komenda_17347 Prodam dvojno KOLO tandem in KM alples 120 x 60. Telefon 25-222 ____17348 Prodam barvni TV iskra v okvari, kuhinjski električni BOJLER in trajnoža-rečo PEČ. Bertoncelj, Zg. Besnica 23, telefon 40-690_17349 Ugodno prodam skoraj nov barvni TV sprejemnik, starejši PRALNI STROJ in nove GUME za Z 750. Telefon 37-452 . 17350 Ena hranilna knjižica — manj stroškov Pa poskusimo dokazati zapisano geslo. Mnogim varčevalcem se je zaradi različnih razlogov nabralo več hranilnih knjižic, pri čemer pa najpogosteje za poslovanje z banko uporabljajo le eno ali največ dve knjižici, pri čemer je druga ponavadi kar devizna, zelena knjižica. Vsekakor je pri večini, ki imajo več rdečih hranilnih knjižic.tako da je najbolj v prometu le ena, na drugih pa so manj pomembni zneski, včasih le nekaj dinarjev. Kljub temu pa morajo tudi za najmanjši znesek, včasih za nekaj dinarjev, v banki voditi ustrezno evidenco, zaradi tega tudi bolj, kot je potrebno, obremenjevati računalniški spomin, pripisovati vsako leto obresti in podobno. To evidentiranje pa pomeni tudi nepotrebne stroške pri bančnem poslovanju, v domačih razmerah pa včasih pri varčevalcih tudi zmedo zaradi iskanja tpravet knjižice. Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske priporoča, da se vendar odločite za eno hranilno knjižico. Na ta način boste banki (pa tudi sebi) prihranili nekaj nepotrebnih stroškov in imeli boste boljši pregled nad svojimi prihranki, če boste imeli samo eno knjižico. Potrebno je le vse zneske iz več knjižic prenesti na eno. Torej naj res velja: ena hranilna knjižica — manj stroškov in boljši pregled nad prihranki! /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva.1, Kranj tel.:24-274 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Prodam Z 750, letnik 76, motor AV-TOMATIK in 2 ŠTEDILNIKA za gostin-stvo. Gostišče Draga_17351 Ugodno prodam JABOLKA voščenke za ozimnico in predelavo. Podbrez-je 18_17352 Prodam ZELJE v glavah. Zg. Brnik 57/a_17353 Po 50 din prodam KROMPIR za ozimnico. Vida Rozman, Poljšica 4, Podnart, telefon 70-164_17354 Prodam globok otroški VOZIČEK peg. Hribar, Jezerska' c. 57/a, telefon 22-501_17355 Prodam opremo za kokoši nesnice in STROJ za čiščenje tal. Telefon 066/63-994 od 19. do 21 ure vsak dan __17356 Prodam »KLAFTRO« suhih DRV. Zg. Brnik 23_17357 Prodam zimska JABOLKA, neškropljena, cena 45 din. Ciperle, Lokarje 18, nasproti tovarne Donit, Vodice _17358 Ugodno prodam 3 TRAMOVE 20 x 18 in zamrzovalno SKRINJO Ith v okvari. Blejska 12,.Tržič, telefon 50-270 17359 Ugodno prodam nov otroški športni VOZIČEK. Čemažar, telefon 39-141 _17572 Prodam AVTORADIOKASETOFON avtorevers. Telefon 42-772_17573 Poceni prodam etažno ogrevanje, že montirano, in jedilni SERVIS, ogled dopoldne. Prestrl, Linhartov trg 6, Ra-dovljica_17574 Prodam nerabljen 230-I HLADILNIK ali ga zamenjam za 170-1. Rogelj, telefon 46-073 dopoldne, 46-164 popoldne _17575 Prodam semenski KROMPIR jerla, igor, desire in jedilnega. Voklo 16, Šenčur____17576 Prodam STRUŽNICO. Šiškovo nase-Ije 23, Stražišče, Kranj, telefon 27-758 17577 Prodam KAMIN PEČ. Naslov v oglasnem oddelku._17578 Zelo poceni prodam JEDILNI KOT in OMARO. Smilja Novakovič, Koroška 23, Kranj_17579 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK znamke peg. Janeza Puharja 9/II, stanovanje 18_17580 ifan.oprema Prodam dobro ohranjeno kompletno opremo za KUHINJO, program lipa Ajdovščina, cena 600.000 din, možnost obročnega plačevanja. Tel.: 61-115, od 16. ure dalje__17183 Zaradi selitve poceni prodam POGRAD normalne velikosti, nekaj OMAR in ŠTEDILNIK. Tel.: 35-216, dopoldne_. _17185 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4kW in električni RADIATOR. Pintar, Posavec 25 (popoldne)_17398 Prodam dobro ohranjeno stilno sedežno POHIŠTVO, en trosed in dva fotelja. Roblek, Bašelj 62 17399 Kombiniran ŠTEDILNIK (2 + 2) odli-čno ohranjen, prodam. Pintar, Cesta Kokrškega odreda 5, Kranj, pritr. 17400 Prodam kotno sedežno GARNITURO, raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA, LEŽIŠČE z jogijem 190 x 140 in kuhinjsko MIZO. Tel.: 33 380, popoldne _____17401 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 3 kW. Luznarjeva 20, Kranj, tel.: 21-200 17402 V VELEBLAGOVNICI nama ŠKOFJA LOKA • vzmetnice 190 x 90 po zelo ugodni ceni • v pritličju velika izbira moških zimskih srajc HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo skoraj nov, ženski PLAŠČ in OBLEKE po nizki ceni in oddam polomljene BUKVE za drva, v okolici Škofje Loke. Telefon 061/579-617_17360 Ugodno prodam več oken starejšega tipa, zelo dobro ohranjeno ter novo PEČ na žaganje. Vinko Brečko, Sebe-nje 67, Bled, telefon 77-756 17361 Prodam skoraj nov KUPERSBUSCH in 10-kilovatni MOTOR. Jože Galjot, Trojarjeva 14/a, Kranj, telefon 24-091 __ 17362 Prodam zelen zimski PLAŠČ za no-sečnice št. 42. Telefon 75-695 17363 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 87_17364 KRMILNO PESO, drobni KROMPIR, jedilni KROMPIR igor in semenski krompir igor, prodam štefe. Pristava 62/a, Tržič_17365 Prodam APN 6 in ZX spectrum 48 K. Telefon 47-348_17366 Prodam otroško POSTELJICO z jo gijem. Telefon 37-261 17367 Prodam JABOLKA za mošt in žga nje. Jenko, Gorenja vas 142_17368 Obtrgana neškropljena zimska JABOLKA prodam po 80 din. Sp. Gorje 138, Fortuna_17369 Prodam nov HLADILNIK gorenje, skoraj novo JAKNO perzijaner, št. 40-42, usnjeno JAKNO št. 40, BRZO-PARILNIK in nov KUHALNIK iskra. Te-lefon 81-837 sobota_17561 Prodam ZEUE v glavah ter KRMILNI KROMPIR za prašiče. Jože Bohinc, Zalog 49, Cerklje_17562 Ugodno prodam dobro ohranjeno zakonsko SPALNICO, 10-1 BOJLER, BIDE, KAVČ, RADIO ter nekaj vrst zid nih PLOŠČIC. Telefon 25-153 Kranj _17563 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), dobro ohranjen, pečica v okvari, cena po dogovoru. Damjana Primožič, Mestni trg 30, Škofja Loka_17564 Prodam dve POSTELJI z jogiji, dvojno vzmetenje. Krt, Podlubnik 161, stolpnice, Škofja Loka_17565 Prodam plastični STROP, 10 m', in OKOVJE za smuči, look 37. Panjan, Britof 101_17566 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO. TV jasna z vdelanim monitorskim vhodom ter RAČUNALNIK texas, prime ren za srednje šole. Telefon 33-577 _17567 Prodam KROMPIR za krmo. Oreho-vlje 13, Kranj__17568 JABOLKA in HRUŠKE, več sort, prodam Jošt, Naklo, Pokopališka pot 7_17569 Ugodno prodam drobni KROMPIR in JABOLKA za ozimnico ali predela vo. Lončar, Breg 6, Križe_17570 Prodam JABOLKA za ozimnico, cena ugodna. Anton Jazbec, Sebenje 52, Križe 17571 Termoakumulacijsko PEČ AEG, 3,5 kW, prodam. Ulica mladinskih bri-gad 1/a, Kranj _ 17403 Prodam PEČ na olje in ŠTEDILNIK na trdo gorivo. Podnart 1, tel.: 70-492 _« 17404 Prodam 4 kW termo PEČ in skoraj nov električni BOJLER (80 I) in nov BOJLER (100 I) z izolacijo za central- no. Stenovec, Britof 176_17405 Poceni prodam kuhinjske ELEMENTE in HLADILNIK. Šturm, Begunjska 9, Kranj_17406 Ugodno prodam 3 leta staro 300-li-trsko zamrzovalno SKRINJO. Štular Tatjana, Zg. Bitnje 149, poleg transfor- matorja, Žabnica_17407 Prodam predsobno OMARO, cena zelo ugodna. Tel: 34-692_17408 Prodam skoraj nov kombiniran DILNIK (2 plin. 2 elek.). Kalinškova 41, Kranj (Gorenje)_17409 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 kW, KAVČ in 2 FOTELJA. Tel.: 34-565 ____17410 Prodam zamrzovalno SKRINJO. Tel: 21 074____17411 Kiippersbusch PEČ na trda goriva, malo rabljeno, ugodno prodam. Koroška c. 47, Kranj. Tel: 24-198 17412 Termoakumulacijsko 3.5 kW PEČ, eno leto staro, prodam. Ogled v nedeljo. Mičo Keča. Spodnji trg 4, Šk. Loka, podstrešno stan.__17413 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Kozina, Struževo 38/a, Kranj _17414 Poceni prodam rabljen raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Tel.: 26-998 _17415 Prodam KUHINJO domače izdelave za enosobno stanovanje. Kos, Podlub- nik št. 154, Sk. Loka_17416 Prodam raztegljiv TROSED in dva FOTELJA. Tel.: 61-492, Sk. Loka 17417 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 kW, kiippersbusch, hrastove IZREZE vrat in dvojno POMIVALNO KORITO. Žapuže 2_17418 Raztegljivo MIZO 150x85 s STOLI, prodam. Tel: 28-814 17419 Prodam nov TOPLI POD 4x7 m (parket), in starejši PRALNI STROJ gorenje Tel. 79-921, popoldne 17420 Poceni prodam rabljen ŠTEDILNIK emo 4 na trdo gorivo in ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika). Kuralt, Re- teče 34/a, Sk. Loka_17421 Prodam eno leto rabljeno sedežno GARNITURO, KAVČ in 2 FOTELJA, ter otroško POSTELJO. Maks Gazvoda, Tomšičeva 59 Jesenice 17422 Prodam PEČ za centralno ogrevanje z vgrajenim bojlerjem. Tel.: 44 686 ,_17423 Prodam kompletno KUHINJO, belo, rabljeno, kombiniran ŠTEDILNIK in bele ZAVESE (2,5x4 m). Informacije po tri.: 34-076, od 17. ure dalje. 17424 FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. 23-893 (pri Prešernovem gaju) vozila Prodam tridelno kuhinjsko KRE-DENCO. tel: 38-469_17425 Prodam SPALNICO. Habijan, Podlubnik 156, Šk. Loka, tel.: 62-448 17426 živali Prodam 45, 60 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart, tel.: 70-3/9_ 15120 Prodam mlado KRAVO s TELETOM. Zg. Bela 57, Preddvor_17200 PRAŠIČE, stare 3 mesece in 9 ted-nov, prodam. Tel.: (061) 841-278 17427 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Okroglo 11, Kranj_ 17428 Prodam nemškega OVČARJA. Lin-dič, Ul. M. Pijade 8, Kranj_17429 Prodam 10 tednov stare PUJSKE. Marija Ziherl, Sr. Bitnje 97, Žabnica 17430 Prodam TELIČKO simentalko za nadaljnjo rejo ali za zakol. Ribno 27, Bled _17431 Prodam težko SVINJO in TELE za zakol. Sv. Duh 41, Šk. Loka 17432 AKVARISTI! Preko 30 vrst akvarijskih RIBIC dobite pri Šijanec. Tel.: 34-149_ 17433 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 49, Cerklje_ 17434 Prodam BIKA simentalca za dopita nje in KRAVO s teletom ali brez njega. Sr. Bela 29, Preddvor_17435 Prodam 20 dni starega BIKCA. Tav-čar. Stara Loka 22, Sk. Loka 17436 Prodam KRAVO, ki ba decembra drugič teletila. Janez Sušnik, Goričane 24, Medvode_17437 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Brezje pri Tržiču 28_17438 Prodam en teden starega BIKCA simentalca. Mulej, Ovsiše 24, Podnart, tel.: 70-238_17439 Prodam težko KRAVO, pašno, simentalko, dobro mlekarico, s teletom ali brez. Koselj, Žirovnica 6/a 17440 Prodam TELIČKO frizijko, staro tri tedne, za pleme. Tel: 42-648 17441 Poceni prodam lepo nemško OV-ČARKO, staro 3 mesece. Zg. Bitnje 130, pri Puškami_17442 TELIČKO simentalko, staro eno leto, BIKCA, težkega 180 kg, in plemenske OVCE prodam. Štefe, Pristava 62/1, Tržič__17443 Prodam KRAVO po izbiri. Plevel, Za-log 48, Cerklje _17444 Prodam PIŠČANCE brojlerje za za-k6l, krmljeni z domačo hrano. Marjan Petek, Velesovo 43, tel.: 42-829 17445 ga Oddam leto in pol stare&a nemške-i OVČARJA - samico. Tel.: 75-695 17446 Cenjene goste vabimo v prenovljene prostore GOSTILNE BENEDIK. Rezervacije in informacije po tel.: 28-030. Se priporočamo! Prodam mlado KRAVO. Frančiška Šturm, Zali log 39, Železniki 17447 Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov. Tupaliče 24_17448 Prodam mlade PAPIGE, vrste standard in skobčevke. Tel: 33-177 17449 Prodam KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, ali zamenjam za jalovo. Dra-žgoše 55, tel.: 66-303_17450 KRAVO in BIKA prodam. Lepence 7, Boh. Bistrica__17451 Oddam mladiče nemškega OVČAR-JA brez rodovnika. Vehovec, Hrastje 143. Tel.: 23-007_17452 Prodam dve breji KRAVI. Britof 44 Kranj_17453 Prodam dve KRAVI črno bele pasme, pred telitvijo. Čadež Franc in Ivanka, Delnice 7, Poljane, tel.: 65-138 _17454 Prodam KRAVE po izbiri po teletu in večjo količino HRUŠK moštaric po 30 din. Muhovc, Žirovnica 9_17455 Prodam dve TELICI, stari poldrugo leto in pol leta, simentalki, križanki. Triglavska cesta 8, Bled__17456 Prodam 1 leto staro TELICO za nadaljnjo rejo. Češnjevk 25, Cerklje 17484 Prodam R-4.5 SM, dobro ohranjjj; Ogied v nedeljo dopoldne, lb"« va 28, Radovljica___—^—Han" Prodam R 4 GTL, letnik1981- Fu Šorlijeva 21, Kranj, tel.: 2__13*L-----^ Prodam odlično ohranjen hrošč, letnik 1969. Telefon_23^J-^ Prodam VVV 1200 S, ka^S letnik 76. Telefon 61-166^P___^<: Prodam Z 101, letnik 75. JeraJ'l7i5* nja vas 53, Duplje___r^ta^ Prodam FIAT 850, letnik 81. '^jg Škofja Loka_______—-^r^j Prodam Z 101, letnik 84, ua-- Zg 18. ure dalje. Ivan Kikelj, Grabce*^ Gorje______7~%\iS) Prodam MOTORNO KOLO M ^ Nadižarjeva 3, Kranj____-— Prodam VW 1200, letnik 65, n ^ OPEL KADETT karavan, starej fi tnik, dobro ohranjen, prodam. ^ Cvetek, Srednja vas 22, Bohinj— Prodam LADO 1500, letnik' 80. ^ Platiša 3, ogled ves dan, Ninic—^ Prodam ŠKODO 120 C]f."V prevoženih 62.000 km, HOJCO in J* f. tni VOZIČEK. Simeun Samardzu^ Vidmarja 2, Kranj_____- odličen, j Pr^JpSgjmj-elefon 51 -542 17305 B?-S0rii,II? ^GO 45, letnik julij 83, relefon 74-918 od 15. do 17306 ?e-dot,"0 Prodam VW HROŠČ, letnik "Ohranjen. Bodešče 28, Bled 17307 letnik 82. Štern, 17308 •^Kr? Tprodam 12 17309 ^J^carja 34, Lesce L%h'pr°dam Z 101, letnik 76, pre-K Miia ni ,00 km- registriran do KJržifc lvan BJelič- Tr9 svobode ' ri6x[a)enim mercedes 220 diesel i f 4riJ_ ln rezervnimi-deli za ohišje ^'ervnimi GUMAMI. Svatovšek, ».Goi^^MranL_17313 ' Nu«S letnik 81, bele barve, pro-• \8i.to55ar' L°9 40, Škfja Loka, tele-I U^-^fiPldne 17314 j^Z^ProdTm ŠKODO 110 L, le- ' Njilijan-j r° ohranjeno, registrirano • ^lAT^-^J^Pristava 67 17315 1 VtJi:?P. "etnik 82, garažiran, pro-1 , ^^21175-555 popoldne 17316 ' *%h?!»90"LFdiesel, letnik 84, pre-«■000 km. Telefon 62-206 __17317 ! NS F°RD eskorT- ,etnik 85- a,i i ^44 m za manjši avto. Telefon _____17318 P'ANO 6 LC, dobro ohra 79. Breg 8, Komenda ,. Tofj^-^____17319 'in^SM A°vbro ohranjeno Z 101, ce U[ca"' Ažman, Cankarjeva 44, Ra- _17320 ^37 ^ 126 P, letnik 81. Telefon 17321 - ■«»■, letnik 75. Jakič, To-S^16. Lesce 17322 thStSai AVTOMATI K 1L. Tele-17323 Kj*1 stan! P^ '^5, neregistriran, v voz-rfsl2. SEter razne dele za PZ. Gub- 17324 v^8QRr* 101 GTL, letnik 85. Tele-17325 ),'vv ----__1 /0^0 ■VVh , u9odno prodam, ^a fti } 50 SM- 09!ed Cankarje ; ^° krn 75°- letr,ik 82, prevoženih k cena 65 SM. Telefon 23-338 fcS$ri|5ri__—i7^ kovinsko rjav, prodam 60 657 175"<> >Ji^din^!e^n6C ^ 'n zeu°?arn p 4'letnik ?8. 9ara-?2°ta D^'° phranjen Ogled petek in "DOldne. Preradovič, Planina Iv^daSn--__ 17538 \5n * karamboli'rano Z 101. Pred- VUQ0^7?—~~__17539 S h9°dno rP0? registracija januar ^klo proda"i- Žagar, Strahinj ,gn::>— 17540 80, prodam. 17537 Prodam AUDI lefon38-317 GLS, letnik 79. Te-17581 Prodam prikolico za avtovleko in nov kason za zastavo 35-8. Bojan Ro-bljek, Golniška 48. Telefon 27-036. Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Ce-gnar, Virmaše 102.__'____ lokali Prostor za lokal v centru Kranja vza-mem v najem. Telefon 37-521 16510 V okolici Kranja iščem PROSTORE za lesno dejavnost, v najem ali v od-kup. Šifra: Možnost sodelovanja 17333 icupim Kupim MOTOR za mercedes 130 KS. Tel: 26-018 po 18. uri 17207 Kupim električni OBLIČT za amater-ska dela. Tel: 21-194 Kokrica ^7485 Kupim HLODOVINO, oreh, hruško, češnjo. Tršan, Hraše št. 14, 61216 Smlednik__ 17486 Kupim KAMP prikolico za 3 osebe, manjšo, dobro ohranjeno. Tei.: 43-110 _____17487 Kupim KOSILNICO BCS ali njej podobno. Jože Mulej, Savska Loka 21, Kranj_17488 Kupim smrekove 36-389 DESKE. Tel.. 17489 ^9n? prodam Z 101 mediteran, ^iHi^Melefon 43-013 17541 Kupim BIKCA simentalca, starega od 6 do 8 tednov. Tel.: 83-337 popoldne_____17490 MOTOR za opel kadett, od letnijca 68 do 78, od 1000-1200 ccm1, kupim. Tel: 80-297 Žirovnica_17491 Kupim CENTRIFUGO za perilo. Tel.: 25-004 17492 gradbeni mai. Poceni prodam še dobre PLOŠČICE za krušno PEČ. Dominik Zaletel, Sr. Bitnje 62, Žabnica__17457 Prodam rabljeno SALONITKO 64x42 cm in 10 rol strešne LEPENKE. Tel.: 21-194, Kokrica___17458 Ugodno prodam 5 mJ žaganega LESA za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku^________17458 Prodam 15 KNINGIPS PLOŠČ, cena ugodna. Tel.: 45-626_17460 Prodam tri dvodelna zasteklena OKNA, eno brez stekla. Stanjko Franc, Staneta Žagarja 20, Kranj__17461 Prodam LES za ostrešje, OPAŽ PUNTE, BANKINE in DESKE za opaž. Tel: 42-914__17462 Ugodno prodam nova strešna OK-NA 120/80. Tel.: 26-950 Kranj 17463 Prodam aluminijasto PLOČEVINO 0.5x1000x2000 in 0.6x1000x2000. Tel.: 36-389_17464 Prodam suhe macesnove PLOHE 10 cm, 2 cm, in HRASTOVE 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku._17465 Prodam malo rabljene pocinkane ŽLEBOVE in vhodna VRTNA, železna VRATA širine 3.20 m in višine 115 cm. Oman, Škofjeloška c. 42_17466 Prodam strešno OPEKO (trajanka dravograd). Ulica Franceta Barleta 22, Cerklje, tel.:.42-064_17467 Prodam rabljena macesnova OKNA s polkni. Drča, Partizanska 7, Kranj, tel.: 22-763, cena po dogovoru. 17468 Prodam OSTREŠJE za hišo, dolžina špirovcev 8 m. Jezerska c. 98, Kranj ■ -____17469 Prodam 150 kosov PUNT za gradnjo, dolgih 2.5 m. Razinger, Kupljenik 6, Bohinjska Bela_17470 OKNO termoton 80 x 90 in 80 x 120 z roletami, plastične valovite PLOŠČE in ravne salonitne PLOŠČE prodam. Tel.: (061) 320-838 ali (061) 573-597 17471 Prodam LES starega ostrešja, kritino ŠPIČAK rabljen ZIDAK, kamniti OBOK VRAT, MREŽE R 503, R 304, ŠPIROVCE in LEGE. Marjan Fistef, Prezren je 10, Podnart 17472 Prodam suhe borove PLOHE, debeline 8 cm. Janez Krivic, Ljubno 14, Podnart_ 17473 Prodam 10 aluminijastih PLOŠČ. Sajovic, Predoslje 66_17474 Prodam material za FASADO bava-lit (40 m3) in fasadno OPEKO, 20 % ce-neje. Tel.: 22-861_17475 Vezano OKNO 140x140, enokrilno, dobro ohranjeno, plinski BOJLER 13-1 in mešalno PIPO za bide, oboje nerabljeno, ugodno prodam. Tel.: 77-217 _17476 Ugodno prodam dobro ohranjene ŽLEBOVE in rabljeno salonitno KRITINO (malo). Podlubnik 78, Šk. Loka, tel. (064) 61-443___17477 Prodam TLAKOVEC letence, 12 mJ, tel.: 24-641 popoldne_17478, Prodam dve leti star kombiniran BOJLER (drva, elektrika) za kopalnico. Mušič, Cerklje, tel.: 42-027 17479 Prodam 3 armaturne MREŽE, 6x2.20, in 150 kg jeklene ŽICE. Tel.: 79-930, od 15. ure dalje_17480 Prodam 38 dobrih PUNT za fasadni .oder. Tel.: 75-244, zvečer_17481 Prodam strešno OPEKO folc. Tel.: 70-513_17482 Prodam 50 m2 hrastovega lamelnega PARKETA, ena balkonska VRATA kombivak, 3-razredni TERVOL za izolacijo poda, 4 kose schiedel dimnika (16,20) in 40 m električnega KABLA za gradbeno omarico. Tel.: 75-704 17483 rappjjHjg MLADIM OSEBAM z lastnim prevozom nudimo možnost hitrega zaslužka pri opravljanju akviziterskih del. Šifra: Veselo na delo___17067 Zaposlimo ČISTILKO v redno delo-vno razmerje ali honorarno. Gostilna Gorjanc, Hotemaže 40, telefon 45-068 ._ 17196 Delo v Kranju ali okolici išče mlajši NATAKAR. Maja Leban, Preddvor 2 _17515 Sprejmem kakršnokoli delo na našem domu, sestavljanje ali drugo. Na-slov v oglasnem oddelku._17516 Skupina zidarjev išče delo. Telefon (064)33-276 _17517 Šofer C in E kategorije s prakso do-bi službo. Nastop dela takoj. Telefon 21-460, vsak dan po 15. uri 17518 KV ključavničarja in PK ključavničarja z znanjem varjenja zaposlim. Peklaj, Puštal 46/a, Šk. Loka, telefon 62-052 ___17519 Mladim fantom in dekletom z lastnim prevozom nudimo možnost hitrega zaslužka. Šifra: Priložnost zamuje-na ne vrne se nobena_17520 MIZARJE in DELAVCE za priučitev v mizarski stroki sprejmem takoj v stalno zaposlitev. OD dober. Telefon 79-839_17521 Zaposlim DELAVKO za navijanje tu-Ijav. Britof 79__17522 Mlajšo upokojenko iščemo za po-moč v kuhinji. Telefon 75-504 17523 OPERATERKO s prakso na MDS re-corderju in disketi zaposlim. Informacije po telefonu (061) 455-359 ali 612-738___17524 Mihelčičev planinski dom na Govej-ku honorarno zaposli mlajšo upokojenko ali upokojenca z znanjem kuhanja. Nastop dela takoj. Nagrada za delo po dogovoru. Hrana in stanovanje brezplačno v domu. Ponudbe pošljite na naslov: Mihelčičev dom na Govej-ku, 61215 Medvode, ali po telefonu (061)611-429__17525 ifaiiovanla Enosobno družbeno ŠTANOVANJb menjam za večje. Tel.: 37 521 16505 Mlada uslužbenka išče SOBO v Kra-nju. Šifra: Poštena_17220 Na Jesenicah ob glavni cesti prodam starejšo stanovanjsko HIŠO z vrtom. Plačilo po dogovoru, možno na dva obroka. Jana Grele, Blejska Dobrava 27 17229 Kupim enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO na Gorenjskem, najraje v Kranju. Šifra: Gotovina — takoj __17493 Študentka išče SOBO v Kranju (okolici) nujno, možnost predplačila. Šifra: Mirna_-17494 Mlad par išče GARSONJERO v Kranju. Plačilo po dogovoru. Šifra: Redna plačnika________17495 Sem upokojenka, Gorenjka, in iščem prazno STANOVANJE za plači -lo ali pomoč. Šifra: Jesen_17496 Zamenjam dvosobno stanovanje za večje. Telefon 35-340_17497 Opremljeno SOBO v Kranju (Primskovo) najame 35-letni samski fant (domačin). Telefon 26-998_17498 GARSONJERO v Kranju pajame inženir računalništva za pol leta. Šifra: Veliko odsoten 17499 DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 18. oktobra, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP Pri Petrčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina, II, in PC Planina — center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, P*C Klane, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kranj od 7. do 18. ure; Diskont Naklo od 8. do 12. ure; SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure, SP Klemenček, Duplje od 7. do 16. ure ŠKOFJA LOKA Market Novi svet JESENICE Delikatesa, Kasta 2 in Delikatesa, Kasta 3, Jesenice TRŽIČ ABC Loka - SP Bistrica, Tržič, Živila, Jelka, Tržič in Mercator, SP Pristava, Tržič V nedeljo, 19. oktobra, bodo dežurne naslednje prodajalne: SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj in Naklo v Naklem Sem Slovenka srednjih let in iščem enosobno stanovanje ali garsonjero. Nudim predplačilo in pomoč v gospo-dinjstvu. Šifra »Zelo^gujno«._ Takoj oddam GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod štfro: November _17500 Oddam SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice za Bežigradom. Informacije v večernih urah na telefon (064) 44-618 ali dopoldne (064) 61-766, int. 45. Novak._17501 Iskra — Telematika vzame v najem opremljeno GARSONJERO, VSELJI-VO TAKOJ. Ponudbe na naslov: Iskra Telematika, oddelek za družbene zadeve, Ljubljanska c. 24/a, telefon 28-861 int. 26-63_17502 Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje v Tržiču za enako v Kranju ali Šk. Loki. Telefon 50-451, popoldne — Muhanovič__17503 Oddam dvosobno stanovanje v Kra-nju. Šifra: Vseljivo v novembru 17504 Zamenjam GARSONJERO za dvosobno ali večje stanovanje. Planina 25, Kranj, Ratko Antonijevič_17505 Za dve dijakinji iščem SOBO v Kranju ali okolici. Telefon (068) 82-654 do-poldne____17506 SOBO v centru Kranja ali bližnji okolici išče študentka. Jana Adamič, Šalka vas 145, Kočevje_17507 Kupim eno ali dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe pod šifro: Gotovina — vselitev po dogovoru ______17508 Zamenjam triinpolsobno stanovanje (83 kvadratnih metrov) v Ljubljani za podobno v Tržiču. Bogdan Hribar, Ljubljana, Leninov trg 19 Menjam GARAŽO na Pianini za območje Vodovodnega stolpa. Telefon 22-396, popoldne_ 17509 Kupim zazidljivo PARCELO, 500 m\ in HIŠO, primerno za gostinski lokal v Šk. Loki ali okolici. Telefon (064) 62-058_17510 TRAVNiK prodam na relaciji Hotemaže—Olševek. Naslov v oglasnem oddelku_ 17511 Prodam 2.5 ha GOZDA blizu Jese-nic. Blejska Dobrava 102_17513 PMKEPB¥VI i DISCO PLESI vsak petek in MLADINSKI PLESI vsako soboto ob 20. uri v Delavskem domu Kranj. Vabi vas PLESNI KLUB! _16518 Se želite zavrteti ob prijetni narodni glasbi in okusni hrani? Gostišče DRAGA zopet vabi vsako SOBOTO od 20. do 24. ure. Pričetek 18. oktobra. Zabaval vas bo harmonikaš Andrej Pivk. VABLJENI._17526 Vsako NEDELJO PLES na Kokrici. Igra ansambel SIBILA. Vljudno vabljeni!_17527 Plesni klub Kranj vas vabi v Radovljico v prizidek OSNOVNE ŠOLE A. T. Linharta v PLESNE TEČAJE s pričet-kom v petek, 17. oktobra 86, ob 18.30 začetni za mladino in starejše, ob 20. uri nadaljevalni tečaj. Vpis v malo plesno šolo za otroke je v petek od 16. ure dalje. V plesne tečaje se lahko vpišete 1 uro pred pričetkom v osnovni šoli..Informacije po telefonu 37-949 od 7. do 9. ure_17528 izgubljeno V nedeljo, 12.10., med 17. in 18. uro se je izgubil del zmajarske opreme v^. rdeči vVeći ob cesti Lesce—Zapuže— Podvin-Kranj. Telefon 22-553 17370 Prosim opazovano osebo, dijaka, ki je 10. 10. ob 13.15 pobrala črno denarnico na križišču od Name proti Stari Loki, da proti nagradi vrne dokumente na njihov naslov_1 /371 Ušel je sivo modri PAPAGAJČEK. Vrnite ga proti nagradi! Telefon 24-593, Cesta 1. maja 28 17529 V okolici Zaloga pri Cerkljah sem izgubi! osebne dokumente. Poštenega najditelja prosim, naj jih vrne proti na-gradi. Kavar Tone, Lahovče 3 17530 POINAN1IVA --■-1 ~r Osamljen in prost moški, 53 let, išče prijateljico za občasna srečanja na tvojem ali mojem domu. Šifra: Ena in eden_17331 Iščem kmečko žensko nad 35 let. Naslov v oglasnem oddelku 17332 OBVEIIIIA IZDELAVA in popravilo avtoc dd, popravilo šotorov in baldahinov. AV-TOTAPETNIŠTVO Rautar, Rožna dolina 12, Lesce, telefon 74-972 16121 OI1ALO Vestno gospodinjo iščem za okolico Šk. Loke. Šifra: Dobro delo — dobro plačilo._17531 Nudim dobre instrukcije iz angleškega jezika. Telefon 23-145 Kranj __17532 Iščemo gozdarja, ki bi požagal veje dreves. Telefon 28-760 17533 Umrla je naša mama ANICA RESMAN Od nje smo se poslovili v družinskem krogu. Nuša ter Metod in Edi z d/užinama Kranj, 15. oktobra 1986 poieifl Veliko HISSO na Gorenjskem blizu železniške postaje in 50 km iz Ljubljane prodam. Telefon (061) 344-800, od 18. ure dalje__17514 HIŠO, VIKEND ali novogradnjo na relaciji Kranj—Bled kupim ali zamenjam za dvostanovanjsko hišo v Lju-bljani. Šifra: Zdomec_17512 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža LEOPOLDA HACETA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Gradišarjevim in Jegličevim, ter znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in vso pomoč, pevcem za zapete žalostinke, sodelavcem tovarne ZLIT in g. župniku za opravljen obred. Obenem se zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žena Francka in vsi njegovi Duplje, 14. oktobra 1986 ZAHVALA Ob smrti našega nenadomestljivega dedka FRANCETA GRUDNA nam blaži bolečino spoznanje, da je imel izredno veliko prijateljev in dobrih znancev. Vsem, ki ste ga počastili s spremstvom na zadnji poti, s cvetjem, z izrazi sočustvovanja in lepo mislijo, se toplo zahvaljujemo. Še posebno smo bili ganjeni ob žalostinkah pevcev Zvona iz Šmartna pri Litiji ter poslovilnih besedah ravnatelja šmarske šole Borisa Žužka in predstavnika KS Primskovo Slavka Malgaja. Iskrena hvala tudi dr. Dušanu Bavdku, ki mu je lajšal bolezen, bližnjim in daljnim sosedom za pomoč in veliko pozornost, pevcem Društva upokojencev, predstavnikom Zveze borcev in g. župniku za tolažbo in spremstvo." Žena Olga in otroci z družinami * V SPOMIN Če bi solza koga obudila, ne bi tebe, draga mama, črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile. JOŽEFI PELKO . 16. oktobra je minilo eno leto, odkar odšla si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, tja, kjer vladata večni mK in tišina, a v domu našem je praznina in v srcu bolečina. VSI NJENI V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dobri mož, ata, stari ata, brat in stric ANTON ZUPANC Jurčkov ata iz Zalega loga Še vedno žalujemo za njim. VSI NJEGOVI NOVICE IN DOGODKI Dnevna vozovnica 4.000 dinarjev ~_ Draga smučarija ob starih vlečnicah Ljubljana, 15. oktobra — Slovenski žičničarji so objavili nove cene smučarskih prevozov na vlečnicah in žičnicah — Pričakujejo dober obisk in si želijo veliko snega, ki jim edini zagotavlja dohodek, ob katerem sploh lahko preživijo. Slovenski žičničarji so se pred prihajajočo sezono dogovorili, da bo moralo pričakovanih 300 tisoč smučarjev letos odšteti za dnevno vozovnico 4.000, za poldnevno pa 2.800 dinarjev, medtem ko bo tedenska vozovnica 24.000 dinarjev v Kranjski gori, 19.200 dinarjev na Krvavcu, 20.000 dinarjev na Vogluiin nekoliko manj na drugih slovenskih smučiščih. Otroci bodo smučali za 2.800 dinarjev na dan, za sindikalne, športne in druge skupine žičničarji še vedno uveljavljajo vse dosedaj znane popuste. Žičničarske cene so se od lani povzpele visoko, celo za več kot še enkrat, a kljub temu žičničarji v tem inflacijskem času zlahka dokažejo, da bodo komajda preživeli. Še izguba bo, če nebo ne bo radodarno nasulo snega za vsaj nekaj zimskih mesecev. Visoki proizvodni stroški jim ne prizanašajo, turistično lokalno gospodarstvo, ki se mu posebne gospodarske ugodnosti kot prednostni panogi le obljubljajo, jih ne more sprejeti pod lastno streho ali jim ne pomagati. Še danes ne vedo, kam sploh sodijo. Statusnim dilemam žičničarjev se pridružujejo še njihove hude investicijske zadrege in tako letos na smučiščih ne bo ničesar novega. V Bovcu, na primer so zabeležili celotnega prihodka za 18 starih milijard dinarjev, samo za rezervne dele pa so morali nameniti 21 milijard starih dinarjev. Žičnice in vlečnice se starajo, rezervne dele bi težko uvozili, če bi jih sploh zmogli. Edino, kar jim ostaja, je boljša kvaliteta in redno delo, na dolge vrste, če se bodo pojavile, pa nimajo vpliva. Zaradi relativno visokih cen (relativno zato, ker je. recimo, dve uri tenisa 3.000 dinarjev, pa nam je vsem prav) posebne množičnosti na smučiščih ne moremo pričakovati. Otroci bodo smučali po bližnjih hribih, saj •so šole vse premalo zavzete, da bi pravočasno — v predsezoni — naba- vile znatno cenejše predsezonske vozovnice. Kljub vsemu pa slovenskih žičničarjev ne skrbi posebno, da jih pozimi ne bi obiskovali, kajti vsa minula leta smo se vsemu navkljub — tudi visokim cenam — še vedno radi zapodili na vabljiv zimski sneg. D. Sedej Gradnja ceste v Žiri se odvija po načrtih Končana že naslednjega septembra? Škofja Loka, 15. oktobra — Po pogodbi z glavnim izvajalcem SGP Tehnik naj bi bil odcep ceste od Trebi je do Žirov, dolg tri kilometre, zgrajen do 15. oktobra prihodnje leto. Zaradi boljše izkoriščenosti strojev in varčevanja pri denarju naj bi na predlog gradbenega odbora z deli čim bolj pohiteli in končali poldrugi mesec prej. V izdelavi je projekt novega priključka ceste v Klad je. Gradnja je v planu loške komunalne skupnosti za prihodnje leto. Odcep bo nekoliko niže kot zdaj in bo speljan precej bolj položno. Zanj bodo porabili tudi ograje s starega odseka Trebija—Ziri. »jrraanja gre po načrtih, tudi zaradi doslej izjemno ugodnega vremena. Naloga delavcev SGP Tehnik so betonski zidovi, kaste in zemeljska dela, delavcev Cestnega podjetja iz Kranja pa zemeljska dela, propusti in zgornji ustroj, to je tampon in asfalt. Doslej so opravili približno 60 odstotkov vseh izkopov, prav toliko nasipov, vgradili so že blizu 40 odstotkov betona za betonske zidove. Delajo vzdolž cele trikilo-metrske trase od odcepa na Trebiji do Sela. Teren, v katerega se zajedajo gradbeni stroji, je zelo raznolik in zahteven. Na sto metrih se pojavljajo tudi po tri različne sestave tal. V začetku je delal preglavice telefonski kabel. De- Zaradi dopoldanske in popoldanske zapore ceste se veliko voznikov osebnih avtomobilov odloča tudi za obvoz čez Žirovski vrh. Makadamska cesta bo zato še bolj trpela. Krajevna skupnost Žiri bo za boljše vzdrževanje dobila 800.000 dinarjev. Krst novega letala — Vozni park Alpskega letalskega centra iz Lesc je bogatejši za novo letalo česna 206, ki sprejme poleg pilota še pet potnikov. Letalo, zanj je bilo treba odšteti okrog dve stari milijardi dinarjev, ima velike sposobnosti, saj lahko brez pristanka in dodatne oskrbe z gorivom preleti pot do Beograda in nazaj. To je enomotorno visokokrilno letalo, uporabno predvsem za vadbo padalcev, primerno pa bo tudi za turistične in druge polete. Letalo so Leščani kupili s pomočjo združenega dela in bank. Slovesni krst letala je bil včeraj popoldne, (kj) — Foto: F. Perdan lavci PTT ga sproti umikajo. Zanimivo je, da kar sedemnajstkrat prečka traso nove ceste. Prestavitev bo končana naslednjo soboto. Po predračunu, ki je bil napravljen junija, bo obnova ceste stala milijardo in 21,6 milijona dinarjev. Za letošnji del gradnje je zagotovljenih vseh 480 milijonov dinarjev. Viri financiranja so občinska skupnost za ceste prek 1,80-odstotne prispevne stopnje, krediti izvajalcev Tehnika in cestnega podjetja, denar republiškega SLO in združene amortizacija vseh loških regionalnih cest. Naslednje leto predračun zaradi visoke inflacije ne bo zdržal. Po grobih ocenah bo treba združiti blizu 800 milijonov dinarjev, pri čemer bo pomemben vir tudi prispevek republiške skupnosti za ceste, ki naj bi čim prej spomladi prispel v Škofjo Loko, da delo ne bi zastajalo. Gradbeni odbor je na osnovi časovnega plana gradnje priporočil Tehniku in Cestnemu podjetju, naj z gradnjo pohitita. Do 15. marca naj bi bili zgrajeni vsi oporni, podporni in kastni zidovi, gradbišče pa bi lahko pospravili 1. septembra, poldrug mesec pred pogodbenim rokom. Tako bi bolje izkoristili stroje in malce omilili vpliv inflacije, s tem pa bi prihranili tako graditelji kot investitorji. H. Jelovčan Glasov ■ v _. jez m Šolenčki dva milijona, zimski čevlji tri milijone, škorenjci pet milijonov... Saj si jih bomo res lahko le še narisali! Če imate že za vse ideje ... Ena izr^ed nekdanjih jeseniških vlad si je dovolila veleumno potezo, ki je Jeseničani ne bodo nikdar odpustili: pustila je »odmontirati« železniško progo do Kranjske gore. Zdaj spet oživljajo ideje, resda pocestne in neuradne, da bi vlak spet moral sopihati do Rateč. Železničarji neprizadeto vzdigujejo roke, pravijo, da za kakšen trolejbusek ni problema, saj trasa več ali manj še stoji — le v Mojstrani se je nanjo postavil LIP in iz Martuljka so demontirani most odpeljali za staro železo. Železniško gospodarstvo, že sito krivičnih očitkov na ukinitev proge, je pred letom idejno, zagretim Jeseničanom zabrusilo. »Če imate že za vse ideje, pa jih imejte še za rateški hlapon.« GLASOVA ANKETA Lastno vlečnico — pa je! Slovensko smučanje je vedno manj množično; vozovnice, predvsem pa smučarska oprema, postajajo namreč predrage. Žičničarji že ugotavljajo, da je zato na Slovenskem vedno več »vaških« smučarskih prog in vlečnic posameznikov ali šol. Postavljajo jih po krajevnih skupnostih in po zaselkih in ob njih se mladi naučijo vsaj prvih zavojev. Seveda pa je bolj privlačna smučarija v velikih smučarskih središčih, v Kranjski gori, na Voglu, na Krvavcu, kjer pa dva smučarja ne bosta imela kaj iskati, če ne bosta imela za dan smučarije v denarnici vsaj enega starega milijona. Ali bomo sploh še kaj smučali ali se bomo smučariji več ali manj odpovedali? • Darko Čepon, 21 let, z Jesenic: »Jeseničani smo radi smučali na Črnem in na Španovem vrhu, kjer so smučarski tereni zahtevnejši in že terjajo malo več smučarskega znanja. Kraja sta Jesenicam blizu, zato bi bilo dobro, ko bi ju tudi v tej sezoni dobro vzdrževali. Od Kranjske gore so nas odvračale dolge vrste, ki jih na Spanovem in Črnem vrhu ni bilo. Cene so letos zelo visoke, saj si družina komajda lahko privošči tako drage smučarske vozovnice večkrat v mesecu.« Franci p" šnjak iz M«; strane: di nizkega življenjskega standarda £ visokih cen J* smučanje predrago-Vedno bob* bodo odločaj za smučanje na bližnjih smučarskih teren ^ kjer ni vlečnic in žičnic. Pn na^n Radovni ne bo problema: jaz/"]8^ svojo vlečnico in letos pozimi j bom spet postavil v Radovni. Za lo bo in tudi ostalim priporočam- svojo vlečnico, pa je!« • . „. Emir Zuba novic z Blej ske Dobrave-»Zdi se mi, đ* so cene vozov- mc-4.000*- narjev na d£ v Kranjski g° ri - pretira-* drage, saj l£ delavec s po* prečnim * sečnim zaslužkom enostavno ^ zmore. Bolj se bo treba zavZfTj0 sindikalnih organizacijah, da b°** imeli delavci možnosti za nak^v sindikalnih, torej cenejših v(?zoj0 nic. Drugače otroci sploh ne o° imeli možnosti, da bi smučali, in smučarija zanesljivo postala sp elite in privilegiranih.« , . D. Sedej Na Sovodnju praznujejo Sovodenj, 17. oktobra — Jutri praznujejo v krajevni skupnosti Sovo denj. Popoldne ob treh bodo pripadniki enote civilne zaščite in gasilci n vaji prikazali svoje reševalske spretnosti in znanja, zatem pa bo ob petin kulturni dvorani proslava. Nanjo so povabili tudi slovenski pevski zbor i zamejstva v Italiji, gospodinje iz aktiva kmečkih žena pa bodo v zgornji«, prostorih zadružnega doma razstavile pridelke, kuharske specialvtete « nekaj ročnih del. Ob krajevnem prazniku Sovodnja bodo izdali svoje glasilo, pogovori pa se bodo tudi o gradnji kulturnega doma, za katerega zdaj pridobivaj dovoljenja, les in denar. tj j J| 19. sejem stanovanjske opreme____% Razstavljeno je tudi naprodaj g! Kranj, 17. oktobra — Prek 200 razstavljalcev predstavlja na s.e^Jy»l' se začenja danes in bo trajal do 23. oktobra, tokrat vse tisto, kar sodi v D ni prostor. Poudarek pa je dan opremi, toplotni izolaciji in ogrevanju- jah, ogrevalnih napravah in zam1 Jj^-nju živil, predvsem gob. GobarsK ^ žina Kranj je tudi tokrat poskrb naveliko razstavo. Ogled je za orga pr0s' ne šolske skupine brezplačen-, j^v" vstop pa je tudi na predavanja st.^ konjakov glede opreme, ogrevanj3 lacij. Nekateri razstavljalci so na .Qi$ pripravili tudi svoje dneve. Na ^ konferenci so povedali, da bodov Že na tiskovni jponferenci pred današnjo otvoritvijo 19. mednarodnega sejma stanovanjske opreme so prireditelji in predstavniki nekaterih večjih razstavljalcev povedali, de bo ta sejem tudi svojevrsten prikaz sposobnosti naših proizvajalcev in trgovcev za urejanje bivalnih prostorov. Sodeč po napovedih bo ponudba na sejmu zanimiva,-kakovostna in pestra: od pohištva, svetil, dekorativnih izdelkov, gospodinjskih strojev do opreme. Obiskovalci bodo dobili pregled nad napravami za ogrevanje in izolacijskimi materiali. Za svetovanje, in razlago so tokrat poleg razstavljavcev poskrbeli tudi strokovnjaki Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva pri Potrošniško informativnem centru. Govorili bodo o opremi kuhinj, toplotnih izolaci- NESREČE Rane so bile prehude Bitnje, 10. oktobra — Za posledicami nesreče je danes umrl v Kliničnem centru France Langerholc, 1905, iz Sp. Bitenj, ki ga je 5. oktobra na kolesu zadel z avtom Andrej Berčič, 1954, iz Kranja. Omahnil v navezi Kr. gora, 12. oktobra — Marco Miot, 1963, iz Trsta je v trojni navezi plezal v smeri Hudičev steber v Prisojniku. Kakih 150 metrov pod vrhom Prisojnika se mu je odkrušil skalni blok, nakar je omahnil petnajst metrov v globino. So-plezalca sta ga na vrvi obdržala, naslednji dan pa ga je helikopter odpeljal v jeseniško bolnišnico. stavljeni izdelki naprodaj po niZJ nah. * %■ Namesto cvetja na grob nakazilo Rdečemu Kranj — iNe samo ob dnevu m^etj? tudi sicer želi marsikdo namesto c ^ v spomin umrlih nakazati določen ^ sek humanitarnim organizacijam J druge koristne namene. Na ^■rA[ skem so se pred kratkim vse obe'. ^ organizacije Rdečega križa "da bodo tako pred 1. novembrom j, tudi sicer odprle žiro račune, na k* j lahko občani nakažejo določen z^jH ki ga bodo namenili kot pomoč zi , Kmalu bodo pri Rdečem križu V za I lo za nakazani denar pošiljali tU jpj čne pisne zahvale, občasno pa bod0^ rovalce — če bodo to želeli — tudi» | vili v časopisih, kot je to že nava^m primer, pri darovanju za boj Pr° ji ku. Žiro računi Rdečega križa ga Jesenice (51530-678-»J. Kranj Radovljica Škofja Loka Tržič (51500-678-8ft (51540-678-811,1 (51510-678-8080'j; (51520-678-81/, Eksplozija v peči Jesenice, 13. oktobra — Zaradi prodora vode je v tozdu Jeklarna, eksplodiralo v elektromelt peči, v kateri so talili 76 ton bakra in niklja. Škode je za okr )g 1,5 milijona dinarjev. Na levem pasu Kranj, 14. oktobra — Boštjan Jalen, 1970, s Huj je s kolesom z motorjem peljal s Ceste 1. maja proti Cesti talcev. Zapeljal je levo na nasprotni vozni pas in se zaletel v avto, ki ga je pravilno peljal Anton Grilc, 1953, iz Kranja. Boštjan Jtilen je bil huje ranjen. 1 m*- 'SSS'!«!! odeje brisač*