DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. is CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JANUARY 22D, 1937 LETO XL — VOL. XL. John Lewis pozivlje Roosevelta v boi v kratkem se pričakuje zblilanja med in Srbi. Vodje Hrvatov in Srbov v medsebojnih dogovorih glede sporazuma vanskf ~~ Večina jugoslo-'c| časopisja je preprica-d0' a 0 k°nčno vendar prišlo va»raZUma in skupnega delo-Ja med Hrvati in Srbi. Ne- dosed lned Hrvati in Srbi je ^s!avije>Viral ^ naPredek Ju" jve^ stranki kažete namreč že Pusti!-; mesecev precejšnjo po- prip£°t in dogodek' ki se Je dna, t, koncem preteklega te- se p0> °ri Pa višek, na katerega Ta izredna važnost. ske^ Ogodek zna biti zgodovin- sta s p0mena za Jugoslavijo, ko vatoy i°Sebno sestala vodja Hr- ski mJ\Maček, in jugoslovan- StoioJ. tersW predsednik Milan ^auiovič. Pred Je bil° Prvič, odkar je bil tw VfC let umorjen v parla- Je hrlflV-atSki vodja Radid' da 2veZo • v'°dja stopil v osebno ln razgovor s kakim jugo- slovanskim ministerskim predsednikom. Sestanek se je vršil v Logarski vili blizu Brežic. Pri tem sestanku je dr. Maček, vodja Hrvatov, rodom Slovenec, podal pogoje, pod katerimi bi njegova stranka bila pri volji, da zopet aktivno deluje v jugoslovanski politiki. Dr. Maček je predvsem zahteval, da se spremeni jugoslovanska državna ustava v toliko, da bo zagotovila svobodo tiska in govora ter preureditev vlade. Ministerski predsednik Stoja-dinovič ni bil nasproten tem zahtevam. Pripravljen je tudi, da dovoli Hrvatom dalekosežno samoupravo. Glede spremembe ustave je pa bil mnenja, da se s tem počaka toliko časa, da postane sedanji kralj Peter polnoleten. Washington, 21. januar j a. Vsako upanje, da se poravna ogromni štrajk avtomobilskih delavcev, ki je spravil ob zaslužek 135,000 avtomobilskih delavcev v Ameriki, je sedaj zaman. V četrtek bi se imela začeti pogajanja med zastopniki unije, vlade in med zastopniki General Motors korporacije. štirje najvišji uradniki General Motors so bili pripravljeni, da začnejo s pogajanji. Sinoči pa so v naglici odpotovali iz Washingtona vsi zastopniki General Motors korporacije in sicer potem, ko so slišali izjavo John Lewisa, načelnika C. I. O., v kateri izjavi je Lewis pozival ■edsednika Roosevelta, da pod-ra štrajkarje v zameno za po-oč, katero je dobil od delavcev knm nvoHuorlniSVp kamnanip. Ta izjava Lewisa je napotila avto magnate, da so preklicali vse nadaljne sestanke z zastopniki avtnih delavcev. Obenem pa se je izjavil Alfred Sloan, predsednik General Motors korporacije, da unija ni držala besede, da odpokliče sedeče štrajkarje iz delavnic General Motors korporacije. Na drugi strani se je pa izjavil John Lewis, predsednik pre-mogarske organizacije in fakti-čni voditelj štrajka premogar-skih delavcev, da sedeči štraj-karji pod nobenim pogojem ne odidejo iz delavnic, dokler trajajo pogajanja. "Mi moramo imeti orožje v rokah," je dejal Lewis, "prav tako, kakor ga imajo naši nasprotniki. Pripravljeni moramo biti z.a vsak slučaj." Jasno je sedaj, da ne bo prišlo do nobenih pogajanj med unijo in med korporacijo, razven ako predsednik Roosevelt sam ne poseže v položaj in primora obe stranki, da začneti z novimi pogajanji. Alfred Sloan, predsednik General Motors, je izjavil, da se takoj zopet vrne v Washington, ako ga predsednik pokliče. Dvomi pa, da bi predsednik posegel v zapleteni položaj. John Lewis se je skliceval na predsednikov inavguracijski govor, ko je Roosevelt izjavil, da bo krbel, da bo ameriški narod dobil pošteno in zadovoljno življenj«. "To je, kar mi zahtevamo," je izjavil Lewis, "in dokler tega ne dobimo, bo trajal štrajk avtomobilskih delavcev." ^Modern Crusaders" tivn;^ dv°ma je eno najbolj ak-btty}e, društev pri Slovenski do- CriuJ1 zvezi društvo "Modern Vq Wers» št> 45 SDZ> Društ_ stva 2v Vn° za naPredek član" Prij-g- eze in od časa do časa ko si'a. SiJajne prireditve. Ta-0n^lilf Pred kratkim društvo )r tUdi SvoJ lastni pevski atja' Pjl bo v nedeljo 24. janu-skem nastopil v Sloven- terl°° 2vskem domu na Wa" PrazHov i Obenem bo društvo °bstankdl0 devetletnico svojega °b 3 a" Koncert, ki se začne redne&a 1 Popoldne, bo nekaj iz- še *obei česar do seda'i Mililo y društv0 Zveze ni pri-. eč slovenskih pevskih W skupin bo nastopilo. h koncertu Je 50c' ^baVo> tudi za večerno plesno Wal , ateri je vstopnina 35 kester, n 0 Jack Nagelnov or- adl^al tf, t°Pil bo priljubljeni Ca in pa tudi Jackie Zor" Rlanjkal0 ga orkestra ne bo Vneto delu- I)ruštv0' ki tako V° Zasluži ^ Za napredek, goto-ne delovan- mu občinstvo vr" 2 6bilno udeležbo. Me^n°.biralci odpadkov 0(1Padke Uslužbenci, ki pobirajo Jo Velik' Se Pritožujejo, da ima-tab,kade nePrilike v uličnih i Se ]Judi 86 vračajo domov, ker Preveč likajo od njih, ker Pa iT Smrdij°- Mestna vla-^GsK,Znanja' da imajo doti-)ike> uslužbenci dovolj pri- ?°Wjei Se pošteno umije jo in k*dar J0 v mestnih prostorih, W»S°tovi z delom in tudi 2akaJ° °bleko- Na vprašajo vSe Pobiralci odpadkov DaviSo 0Zlli že pod županom v°ril0 a aa smrdij0) se je odgo-?Ploh' \ pod županom Davisom ln nesna pobiralec odpadkov fasa m smrdel, ker se za ki sploh °Vanja Davisa odpad-n ^so pobirali . . . WPrijate1^ narave" naraVe" "6ja Kluba "Prijatelji JUarja obVrši.vuedeljo24. ja-0vi dvor, •Uri P0P0ldne v Tur-0ran^ »a Waterloo Rd. $900,000 za štrajkarje New York, 21. januarja. J.ohn L. Lewis, predsednik premogarske or g a nizacije United Mine Workers of America, je včeraj naznanil, da bo moral vsak član unije plačati za mesec januar in februar po $1.00 izrednega asesmenta. t\rem ogarslca unija šteje nekako 450,000 članov. Asesment po $1.00 na mesec bo prinesel uniji premogarjev $000,000, ako bodo vsi linijski premogarji plačali. Mr. Lewis je naznanil, da bo šel ta denar v podporo štrajkarjev v avtomobilskih tovarnah, ki so last General Motors korporacije. Na štrajku pri General Motors korporaciji je danes 152,000 delavcev. Štrajk traja od 29. decembra. Sleherni delavec je zgubil približno od $4.50 do $7.00 na dan, odkar je na štrajku. United Mine Workers unija pričakuje, da bo s svojo podporo precej pomagala štrajlcarjem, ki so zgubili na plačah nekako $2,-800,000. Japonski parlament zboruje pod orožjem Tckio, Japonska, 21. januarja. Prvič tekom zadnjih 14 mesecev se je sestal parlament Japonske, in japonsko vlado je skrbelo, da ne bo vse v redu. 1,500 vojakov je zastražilo parlamentarno poslopje. Vojaki bodo na straži v zbornici poslancev kot v zbornici senatorjev, da preprečijo poboje in umore med člani japonskega parlamenta. V japonskem parlamentu sta danes dve stranki: prva stranka, ki je najrriočnejša, zahteva nadaljno okupacijo Kitajske, dočim zahteva druga stranka, katero nazivi je j o "levičarsko," da drži Japonska roke proč od Kitajske. Splošno se pričakuje, da bo zmagala v parlamentu desna stranka, katero nazivljejo fašistično. Izmed 560 poslancev v japonskem parlamentu jih je 327 "fašistov," dočim je ostalo število poslancev razdeljeno na štiri različne stranke. Posebno stranko v japonskem parlamentu tvorijo zastopniki vojaštva in mornarice. Drugo stranko tvorijo zastopniki "miru in sprave," dočim tvorijo tretjo stranko neodvisni ljudje, ki želijo, da se Japonska ne vtika v nobene tujezemske zadeve. Ta stranka je danes najmanjša v Japonski. Pri zadnjih volitvah je dobila 138,900 glasov izmed 6,700,000 glasov, ki so bili oddani pri parlamentarnih volitvah. Varščina propadla Common Pleas sodnik Silbert je proglasil bond za odvetnika William Gardmana propadlim Gardman je bil v letu 1935 spoznan krivim posilstva in obsojen v ječo, toda je položil varščino v svoti $750.00, ker je naredil priziv na višjo sodnijo. Od tedaj je pa apelatna sodnija razsodi la, da je Gardman kriv, toda obtoženca ni bilo na sodnijo. Pomožni clerk sodnije John Gornik Jr. je tozadevno obvestil sodnika Silberta, ki je proglasil varščino za neveljavno. Dotični, ki je položil varščino za odvetnika bo moral trpeti $750.0'0 zgube. Odvetnik Gardman je svoječasno stanoval na 899 E. 137th St. V bolnišnici Mrs. Terezija Kuhar iz Standard Ave., se nahaja v mestni bolnišnici. Prijateljice jo lahko obiščejo. Predsedniški ples V uradu "Ameriške Domovine" lahko dobite vstopnice za "predsedniški ples," ki bo prirejen v tisočerih ameriških mestih v soboto 30. januarja. — Predsedniški ples v Cleve-landu se bo vršil v mestnem avditoriju. Vstopnice za ta ples lahko dobite v uradu "Ameriške Domovine." Vstopnina je $1.00. Cisti dobiček teh plesnih prireditev gre za ohromele otroke po vsej Ameriki. Odkar je bil predsednik Roosevelt izvoljen, so se vršile že tri take plesne prireditve, ki so prinesle $8,000,000 čistega dobička. Tisočerim ohromelim otrokom se je pomagalo do zdravja. Geslo te prireditve je: "Plesajte, da drugim pomagate hoditi!" V Ameriki je danes kakih 250,000 otrok, ki trpijo na otroški paralizi. In da se tem otrokom pomaga, se prire j a jo ti predsedniški plesi vsako leto na rojstni dan predsednika, 30. januarja. Pridite po vstopnico v naš urad in imejte zavest, da ste pomagali enemu izmed svojih k dobremu zdravju. J Beograd. — Ministerstvo za notranje zadeve v Jugoslaviji je podalo sledeča navodila glede pridobitve ameriškega državljanstva : "Vprašanje državljanstva naših ljudi, ki so se izselili v Ameriko, nam zadaja skrbi in ustvarja nezaželjene spore z ameriškimi oblastmi. Ameriške oblasti se trudijo, da pošiljajo domov vse nezaželjene osebe, zlasti one, ki so jih ameriška sodišča obsodila v ječo radi kakih zločinov. "Ameriške oblasti se obračajo do naših konzularnih uradnikov, da takim osebam izdajajo potne dokumente za vrnitev v domovino. Po drugi strani pa delajo naše oblasti prave zapreke tistim našim rojakom, ki so se izselili v Ameriko in si tam pridobili ameriško državljanstvo in so prišli k nam z ameriškimi potnimi listi na obisk k svojim družinam. "Takšne rojake jemljemo ali v našo armado, če so pa vojaški rok že prestali, ne vidiramo njih potnih listov, ker jih imamo za naše državljane, ker niso prosili za črtanje iz jugoslovanskega državljanstva, kakor določa postava o državljanstvu. "Osebe, ki so se izselile pred 1. decembrom, 1918 s področja, kjer so veljale določbe avistrij- Lepa predstava Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ priredi v nedeljo 24. januarja v S. N. Domu v Newbur-gu prav fletno igro "Cigani." Po igri se vrši ples. Vstopnina' k igri in k plesu je samo 35c. — Začetek je ob 7:30 zvečer. Društvo viorizoiri igro tudi popoldne ob 2:30 za otroke. Vstopnina k tej predstavi je samo 5c. Občinstvo je prav prijazno vabljeno. Mn šubelj pozdravlja Mr. Anton Šubelj, naš koncertni in operni pevec, pošilja iskrene pozdrave naročnikom "Ameriške Domovine" iz Hartford, Conn., kjer je gostoval na koncertu. V bolnišnici Mr. Matija Podgorelec, 690 E. 159th St., je bil včeraj odpeljan v bolnico, da si pridobi boljše zdravje. Dobremu našemu prijatelju želimo čimprej zopet ljubo zdravje. Železniške unije zahtevajo 20% več plače Chicago, 21. januarja. Pet železniških unij se je združilo in bodo 'potom svojih pooblaščenih zastopnikov zahtevale te dni, da se zviša plača železniškim uslužbencem, ki pripadajo dotičnim unijam za 20 odstotkov. Kot se je izjavil predsednik unije železniških kurjačev in strojevodij, pomeni zvišanje plač letno $116,-000,000 več izdatkov za ameriške železnice. V uniji je kakih 300,000 železniških uslužbencev. Tod,a poleg imenovanih petih železniških unij jih je še 16 drugih, ki bodo tudi v kratkem prišle s svojo zahtevo na dan. Kdaj 'oo predložena zahteva za zvišanje plač še ni gotovo. Glasom postave imajo železnice po predložitvi zahteve 30 dni časa, da odgovorijo. -o-- Iz španske fronte Madrid, 21. januarja. V predmestju Madrida, E1 Cero de los Angeles, so socialistične čete zavzele močno postojanko rebelov, tcda so se morale takoj umakniti, ko je nasprotnik pritisnil na nje. Kljub porazu pa trdi socialistična vlada, da je dosegla svoj namen, ker je začasno demorali-zirala nacionalistične čete pri obupnem napadu na Madrid. Iz Gibraltarja se poroča, da je v bližni važnega pristanišča Malaga prišlo do obupnega boja med socialisti in nacionalisti. Najmanj 1,000 mož je padlo na obeh straneh. Iz Valencije, kjer je sedež sedanje socialistične španske vlade, se poroča, da so socialisti ponudili vsakemu dezerterju v nasprotni armadi 50 pezetov, ako uskoči v njih tabor.' V ameriški veljavi znaša to $3.55. -o- V bolnišnici S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mrs. Anna Zgonc, 1281 E. 167th Jugoslovanska vlada priznava, da ji zadaja pridobitev ameriškega državljanstva nezaželjene spore z ameriškimi oblastmi slcega državljanskega zakonika, so izgubile državljanstvo bivše avstro-ogrske monarhije z izselitvijo. "Napram takim osebam jugoslovanska vlada ne more izvajati izseljeniških postav in jih tudi ne more siliti v armado, četudi se vrnejo v domovino. Postavno so take osebe avstro-ogrski državljani, toda ker monarhija več ne obstoji, jih jugoslovanska država ne more šteti za svoje podanike. "Vse one osebe pa, ki so se izselile po 1. decembru, 1918, s področja, kjer iso bili v veljavi gori omenjeni zakoni in so se na-turaiizirale v Ameriki, preden je stopil v veljavo naš zakon o državljanstvu, se prav tako ne morejo smatrati za jugoslovanske državljane in nasproti njim ni mogoče izvajati današnje postave. "Toda osebe, ki so se izselile po uveljavljenju jugoslovanske postave o državljanstvu, Čeprav so si pridobile tuje državljanstvo, se imajo po jugoslovanski postavi o državljanstvu tudi nadalje smatrati za jugoslovanske državljane, razen če niso po redni poti izstopile iz jugoslovanskega državljanstva ali ga pa izgubile po načinu, ki ga navaja postava." Odtegnjena podpora Eksekutivni odbor cleveland-ske delavske federacije je včeraj odpovedal podporo avtomobilskim delavcem Fisher kompani-je, ki se nahajajo na štrajku. Pred dvema tednoma je delavska federacija v Clevelandu obljubila štrajkarjem moralno in materialno podporo. Da, gotove unije, ki so včlanjene pri Cleveland Federation of Labor, so celo zahtevale, da Fisher Body odpre tovarno in da delo unijskim članom, ki pripadajo k Ameriški delavski federaciji. Trajala je tri ure dolga debata, in končno so nasprotniki štrajkarjev pri Fisher Body kompaniji zmagali in bo delavska federacija v bodoče odklonila podporo stavkar-jem. --o- Princezinja Mr. in Mrs. Ponikvar, 21650 Ivan Ave., nam sporočata, da se je pred več dnevi oglasila v njih družini tetica štorklja, ki je pustila v spomin zalo hčerkico. Dekliško ime matere je Frances Solcač, hčerka poznanega našega prijatelja Mr. Petra Sokača. Vse je zdravo, kot nam je povedala mlada mamica. In obilo zdravja in sreče želimo tudi m(i. Obletnica V soboto 23. januarja se bo brala v cerkvi sv. Vida ob osmih sv. maša za pok. Mary Dolenc ob priliki prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Smrtna kosa Danes zjutraj je umrla Mrs. Anna Hein, 1235 E. 173rd St. Podrobnosti jutri. Mooney pride iz ječe? Sacramento, Cal., 21. januarja. 26 poslancev državne posta-vodaje v Calforniji izmed 80 je podpisalo danes predlog, da se izpusti Tom Mooneya, ki ee nahaja v zaporih že od leta 1916, ker je baje vrgel bombo v množico in je bilo tedaj ubitih 10 oseb. Poslanci državne poistavo-daje trdijo, da ima slednja pravico pomilostiti vsakogar iz zaporov. Enako pravico ima tudi governer. Mooney je bil prvotno obsojen v smrt, toda pozneje na prizadevanje predsednika Wil-sona poslan v dosmrtni zapor, kjer se nahaja že nad 20 let. -o-— Smrt v New Yorku Včeraj je preminul v New Yorku rojak Jos..Zabukovec, ki je svoječasno bival na 5251 Stanley Ave., Maple Heights, O. Pokojni zapušča dva sina, Jo-sepha in Bernie in hčer Mary poročeno Kraker. Truplo bo danes pripeljano v Cleveland in se vrši pogreb v soboto iz hiše hčere pokojnega, 3555 E. 72nd St. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Naše globoko sožalje preostali družini. V bolnici V St. Alexis bolnici se nahaja rojak Anton Zupančič, 3622 E. 76th St. Mr. Zupančič je bil zadet od avtomobila. Obiski so dovoljeni. Bolnik se nahaja v sobi št. 108. Zadušnica V soboto 23. januarja se bo brala sv. maša za pokojno Frances Hajdnik, in sicer ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete. Prijatelji ranj-ke so prijazno vabljeni. Nove ure Sodniki na Common Pleas scdniji dobijo nove stenske ure z električnim pogonom. Sedanje ure so morali navijati z roko, in to delo se je marsikdaj pozabilo. Nove ure na sodniji bodo veljale do $3",000.00. Davica v Clevelandu Mestni zdravstveni urad poroča, da je bilo naznanjenih tekom tega tedna 45 novih slučajev dif-terije. Difterija je bolezen, ki se da lahko preprečiti, ako se' vsak slučaj takoj sporoči mestnim zdravstvenim oblastem. Brezposelna akcija Redna letna seja Jugoslovanske sekcije za brezposelno zavarovanje se vrši v petek 22. januarja v S. N. Domu na St. Clair Ave. Vsi stari in novi zastopniki naj pridejo. Volil se bo tudi odbor za leto 1937. — Tajnik. St. Ko se je v sredo zjutraj vrnila iz neke trgovine, kjer je bila po opravkih, je padla pred hišo, kjer stanuje in si zlomila noge. Mrs. Zgonc se nahaja v var-di št. 1. Drzen rop Včeraj so prišli trije roparji v tovarno Hoddell Chain Co. na 40. cesti in Cooper Ave. Ustrahovali so 50 uslužbencev, pobili stražnika in odnesli $10,000, kar je bilo namenjeno delavcem za izplačilo. 'AMERIŠKA DOMOVINA" SLOVENIAN DAILY AMERICAN HOME 8117 St Clair Ave. Published dally except Sundays and Holidays NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na letu $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Fosamezna številka, 3 cents. t SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscript-Ion, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. FIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1809, Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1879. at the Post Office at ■83 No. 18, Fri^ Jan. 22, 1937 n — »■»■■»—»«—.—•—*—.—♦—♦—.—♦—.—♦—«—,—»—.—. ,—.—,—,—, « BESEDA IZ NARODA Rev. M. „lager Odločno odklanjamo! Prosperiteta se vrača v deželo Vsa znamenja kažejo, da bo leto 1937, leto prosperitete. Leto, ki se je pravkar končalo, je bilo najboljše izza leta 1930 za mnogo panog businessa. za nekatere vrste business celo rekordno leto, mnogo industrij pa je celo bolje obratovalo kakor pa leta 1929, ki je bilo zadnje leto prosperitete. Avtomobilska industrija, ki je izdelala in prodala 4,-565,000 osebnih avtomobilov in trukov, je imela v vsej svoji zgodovini svoje drugo najboljše leto. Korporacija General Motors, katere obrat je začasno okrnjen vsled štrajkov, je imela sploh najboljše leto v svoji zgodovini. Izdelala in prodala je nad dva milijona avtomobilov in trukov. Danes je na ameriških cestah največje število novih avtomobilov, ki so bili prodani oziroma kupljeni v letu 1936 in katerih cena je znašala nad $2,000,000,000. Vsaka resnejša motnja v avtomobilski industriji ter v onih industrijah, kjer izdelujejo posamezne dele avtomobilov, ki bi utegnila nastati kot posledica štrajkov in izprtij, bi imela morda zelo resne posledice. Jeklarska industrija je izdelala in prodala samo v prejšnjih dveh letih več jekla kakor pa lansko leto, in sicer v letih 1928-29. Število delavcev in višina njihovih plač je dosegla višek v zgodovini jeklarske industrije. Industrija avtomobilskih pnevmatik ali gumijastih obročev je imela lani svoje najboljše leto izza leta 1929. Električne sile je bilo lani proizvedene in oddane največ, kar je pomni zgodovina. Višinski rekordi so bili doseženi tudi v tekstilni industriji, v industriji mehaničnih refrigerator-jev ali ledenic, električnih potrebščin, v trgovini potom pošte ali tako zvani mail order trgovini, v prodaji cigaret in sirovega olja ter nafte. Vse to je bilo doseženo v letu 1936 kljub raznim zaprekam, ki so se stavile na pot, kakor: poplave, suša, bojazen pred inflacijo zaradi izplačila vojaškega bonusa, negotovost glede izida narodnih volitev in tako dalje. Brezposelnost se je znatno zmanjšala, dasi je ostal še vedno eden glavnih problemov. Železniški potniški in tovorni promet je bil najvišji izaz leta 1931; zaslužki so bili najvišji izza leta 1930; uprave cest so kupile več potrebščin kakor kadarkoli od časa, ko se je začela depresija. Zelo je tudi vzcvetela javna gradnja. Trgovina na drobno je bila od 15 do 25 procentov večja kakor leta 1935. Božična razprodaja in nakup je bil največji izza leta 1929. Neugodni faktorji, ki se obetajo poleg štrajkov v avtomobilski, jeklarski in še nekaterih drugih industrijah, so sledeči, ki se napovedujejo za leto 1937: Pomanjkanje iz-učenega delavstva. Prizadevanja za oživljenje principov, ki so bili odpravljeni z NRA. Možnost nadaljne kontrole businessa na podlagi Robinson-Patmanove postave. Možnost nadaljevanja izplačevanja in vzdrževanja re-lifa, ki pogoltne velike vsote denarja, čeprav je bil relif že znatno okrnjen zaradi večje zaposlenosti. Dviganje cen materialu in delu. Izgledi za nadaljno podražitev življenjskih potrebščin. Neustaljena inozemska situacija. Ugodni faktorji za leto 1937 pa so sledeči: Povečanje industrijske produkcije za deset procentov v letu 1937 v primeri z letom 1936. Nadalnje okrevanje v nekaterih glavnih industrijah, posebno v industriji izdelave električnih potrebščin, gradbenega materiala, potrebščin za železnice in nadaljno okrevanje v jeklarski in industrijski mašineriji. Nadaljno zmanjšanje brezposelnosti. Dodatna pridobitev javnih nakupnih cen. Možnosti boljše žetve in drugih poljskih pridelkov, ki so bili lansko leto zelo okrnjeni po poplavah, sušah, peščenih viharjih in drugih naravnih uimah. Nadaljno napredovanje napram uravnoteženju proračuna. Vse to se je in se še bo doseglo pod modrim vodstvom našega velikega predsednika Franklin D. Roosevelta. Kaj pravite! Bivši francoski bojevniki so poslali socialistični vladi protest radi zatiranja svobode govora in zborovanja opozicionalnih strank. Pa smo mislili, da so socialisti za svobodo po vsem svetu. Seveda so, — zase. # »!' sfc V Mentorju, O. je neki farmer s traktorjem oral med koruzo. Kot priden človek in vnet delavec, je vzel seboj tudi puško. Sedeč na traktorju je ustrelil tri zajce. Poročilo ne pove, če si je vzel toliko časa, da je zajce pobral, ali je poslal zvečer fanta po nje. !J( * :;< Neki ameriški general je svetoval, da bi se obleklo ameriške vojake v overalls, Pametna ideja, samo fantje se potem ne bodo kaj dosti poštrekali v "ta pametnih hlačah." » s« * Torej zid Troeld, veliki osvoboditelj Rusije, je zdaj v Mehiki. še malo naj se stvari zasačejo, pa ga bomo imeli na vratu v Zed. državah. Obljubil pa je. da se v Mehiki ne bo ukvarjal s politiko. Kakopak, kakopak! Kdaj se je pa še kak zid vtikal v politiko? (Nadaljevanje.) Urednik Jontez se torej brani očitka, da bi bil on ateist, brezverec. A v isti sapi on sam zatrjuje, da ne ve prav nič, ali je Bog ali ga ni, da on ni čul ničesar določnega o njem, da ve o njem toliko, kolikor ve o raznih poganskih bogovih, Zevsu, Osirisu, Alahu, Perunu in množici drugih bogov, o katerih pa vsi vemo, da so bili izmišljeni bogovi. Jon-tezu je torej pravi Bog toliko kolikor poganski bogovi! In on še trdi, da ni brezveren! Ali moremo reči, da je veren? S tem, ko se I. Jontez ponosno trka na prsa, da njega prav za prav prav nič ne briga, ali je Bog ali ga pa ni, pa kaže veliko, veliko plitvost svojega duha. Z idejo o Bogu, s vprašanjem, ali je Bog ali ga ni, je zvezano toliko važnih živ-ljenskih vprašanj, veliko bolj važnih kakor je vprašanje o vsakdanjem kruhu, da količkaj misleč človek ne more biti brezbrižen do vprašanja, ali je Bog ali ga ni. Taka vprašanja so na primer: ali sem komu odgovoren za svoja dejanja, tudi ona dejanja, ki se nič ne tičejo drugih ljudi, ali nisem? ali se mi je za slaba dejanja bati res samo policije ali še koga drugega? ali bodo res ostale vse ogromne krivice na svetu neporavnane'? ali bo s smrtjo res vsega konec, ali pa bo še kako življenje za tem? in kakšno bo tisto življenje za mene, ali je to kaj odvisno od mene ali nič? — In tako dalje, še dosti je podobnih važnih vprašanj, na katera' mislec človeški duh hoče dobiti odgovora. Če se pa kdo za vsa taka vprašanja prav nič ne briga, ampak se briga samo za svoj želodec, samo za svoje telo, potem tak človek v resnici ni nič drugega kakor žival, samo s to razliko, da ima zmožnosti, ki so podobne razumu in svobodni volji. Pa še te zmožnosti postavlja samo v službo svojega telesa. — Odlični slovenski pisatelj F. S. Finžgar je nekoč zapisal, da so,živali hodeči želodci. — Ali niso taki ljudje prav isto, po dveh nogah hodeči želodci? To so tisti ljudje, o katerih pravi sv. Pismo: "Njihovi bog pa je trebuh"! Ko torej Jontez trdi, da njega ne zanima prav nič, ali je Bog in posmrtno življenje, ah ga ni, — in še s ponosom to povdarja! — s tem ne dela prav čisto nič časti svoji inteligenci, svoji duševni zmožnosti, kolikor je pač ima! S tem kaže, da je ima bore, bore malo. In Jontez Še pravi, da so samo dve vrsti ljudi na svetu: o ni, k i ved o, da nič ne ypHn^r Bugu, — med te se prišteva Jontez samega sebe! — in oju, Zgdo, da nič ne vetjo o Bogu, — in to smo seveda mi, za-rukani katoličani! — Sijajno! Prijatelj Jontez, kako grdo s se zmotil! Milijone je ljudi na svetu, ki vedo dosti o Bogu, ki so globoko prepričani o tem, kar vedoi o njem, ki bi dali tudi svoje življenje za to prepričanje, katerim so pa zato vsa najvažnejša življenska vprašanja toliko jasna, da je njihov razum zadovoljen in miren, k imajo zato jasen in trden cilj svojemu življenju in mirno in trdno gredo, za njim, kratko: ki zadosti — ne vsega! —< ven dar zadosti vedo o Bogu, daj mu služijo, da mirno nadalju jejo svoje življenje in se tudi mirno poslavljajo iz njega, nv lijone jih je takih ljudi i svetu, prijatelj, Jontez! Kai naj se potrudi Jontez v eno a drugo katoliško šolo, pa še r treba iti v najvišje razrede, pa bo lahko zvedel od otrok pr< cej popolnoma določnega in jasnega o Bogu, ne samo to-le so njegove lastne besede! — prijetne in lase dvigajoče zgodbe o Jehovi in njegovemu sinu! (Tako-le se izraža o Bogu in njegovem Sinu, Gospod Jezusu Kristusu urednik časopisa, ki ga v veliki meri vzdržujejo katoličani, ki se hočejo veljati za verne!) Torej, prijatelj Jontez, popravi svoje mnenje, kakor da so na svetu samo "prosvitljeni svobodomis-leci," vsi drugi pa zarukanci! Jontez pravi, da, ko je bila njegova otroška doba za njim, je začel "v teh in drugih zgodbah tipati za nečem določnem o Bogu," našel pa da ni ničesar. Tu je pa veliko vprašanje: kje je začel "tipati," kje je začel iskati za Bogom? . . . Tam prav gotovo ne, kjer bi ga gotovo našel! — Sicer pa kako da je začel iskati Boga, ko ga je pa kot otrok vendar imel, imel vero vanj ? Torej je enkrat po otroški dobi moral zgubiti Boga, vero vanj! Človek vendar ne išče, česar ni zgubil! — Pa bi bilo jako zanimivo, ako bi nam hotel Jontez, ko je tako odkritosrčen glede sebe, povedati, kje in zakaj je zgubil vero v Boga! Vemo namreč, da nihče ne zgubi vere v Boga brez svoje lastne krivde Torej tak človek, ki je zgubil vero v Boga, tak človek, ki mu ni nič mar največjih vprašanj življenja, tak človek, ki nima višje težnje, kakor jih ima katerakoli žival, namreč samo to, kako si urediti mate-rijalno življenje na tej zemlji, lak človek se postavlja za učitelja drugim — in to še celo katoličanom! — in jim ponuja in servira svojo izmaličeno, pokvarjeno življensko modrost?! In vi, katoličani, si to dovoljujete? Kar naj počaka ta "bogor slovni učenjak" Jontez, bo že prišel čas, ko bo spoznal o Bogu zadosti "določnega, oprijemljivega in neizpodbitnega" (njegove besede!), kar naj počaka! Še v tem življenju bo prišel treijutek, ko ga bodo "zgodbe o Jehovi in njegovem sinu" (njegove besede!) resnično plašile, vse drugače, kakor so ga pa — po njegovi izjavi! — v njegovi otroški dobi! In to bo, če preje ne, tedaj, ko mu bodo začele oči stekleneti, odmirati temu svetu! Kakor so plašile velikega brezbožnega besednika Voltaire-j a ob njegovem umiranju in še mnoge, mnoge druge njemu podobne !l Ne bo vedno Jontez tako cinično, tako zasmehljivo in prezirljivo govoril in mislil o Bogu in posmrtnem življenj u! Jontez hoče dobiti o Bogu, da bo vanj veroval, "oprijemljiv" dokaz, takega, ki se da prijeti. Kaj ko bi mi hoteli imeti o Jontezovi pamfiti dokaz, ki se da prijeti? . . . Prav po njegovem načinu sodim, ako pravim: ne morem dobiti o Jontezovi pameti oprijemljivega dokaza, torej prav nič ne vem, ali jo ima, ali ne. Ne za-irkam, da jo ima, pa prav tako nič ne vem, da jo ima. — Praktično bi se to reklo, da ne verujem, da jo ima! — Tako je z "oprijemljivimi" dokazi, moj dragi Jontez! . Kaj pravi Ljubljana o našem Kulturnem vrtu (Pride še.) Te dni smo prejeli iz Ljubljane, glavnega mesta Slovenije, zelo zanimivo uradno pismo in sicer naravnost iz urada mestnega glavarstva ljubljanskega. Pismo se tiče Cankarjevega spomenika odnosno Jugoslovanskega kultur, vrta. Ker je bilo radi Cankarjeve sohe, katero je poslala v Cleveland ljubljanska mestna občina, dosti prerekanja in tako-zvanega "prahu," ki ga je dvignila zadeva Cankarjeve sohe ne samo tukaj, ampak tudi v starem kraju in so se s to zadevo bavili tudi ljubljanski listi, naj navedem to pismo iz urada ljubljanskega glavarstva ki se glasi: V Ljubljani, 2. januarja 1937. Mestno poglavarstvo Ljubljana Jugoslovanski kulturni vrt, Cleveland, Ohio. Sporočamo, da je gospod župan ljubljanski, dr. Juro Ad-lešič, z velikim veseljem sprejel Vaše cen j. pismo z dne 27. novembra 1936, ko ste mu sporočili, da ste odkrili spomenik Ivanu Cankarju v cleveland-skem kulturnem vrtu. Vaše vrstice je prebral na seji občinskega sveta dne 22. decembra 1936 in so jih zbrani občinski svetovalci z navdušenjem sprejeli na znanje. Sledi naj izpisek poročila občinske seje z dne 22. decembra 1936. Gospod župan je poročal : "Poročati imam nadalje, da je Liga za jugoslovanski kulturni v Clevelandu (USA) s slavnosti odkritja spomenikov Ivana Cankarja in Simon Gregorčiča v tem vrtu poslala pozdravno pismo, spominjajoč se zaslug, ki jih ima pri tem mestna občina ljubljanska in s prošnjo, da to tolmačim mest neniu svetu, kar s tem z veseljem storim. Veseli nas, da se je zadeva s Cankarjevim spomenikom tako lepo uredila in so odpadle vse nevšečnosti, ki so grozile pokvariti kulturno delo naših izseljencev v Ameriki. S tega mesta jim k njihovemu kulturnemu delu in uspehu naj iskrene je čestitam." Željno pričakujemo spominske knjige, ki jo bomo priključili mestni knjižnici kot dragocen dokaz kulturnega delovanja naših bratov in sester v Ameriki. Za predsednika: Dr. R. Mole. (Pečat glavnega mesta). Dostavek Predstoječe pismo mestnega poglavarstva ljubljanskega jasno dokazuje, da je vsa zadeva Cankarjeve sohe, katero je poslala ljubljanska mestna občina v Cleveland, povsem v redu. Da je tako, dokazuje poročilo, da je ljubljanski mestni svet navdušeno sprejel na znanje naše poročilo, da se je odkrilo spomenik Cankarju. In poročilo g. župana dr. Adle-šiča^ jasno dokazuje, da so v Ljubljani z našim delom in ravnanjem popolnoma zadovoljni. Tudi mi se zahvaljujemo g. županu dr. Adlešiču in mestnemu svetu ljubljanskemu za tako možatost, da niso verjeli ljudem, ki so pisarili tja v Ljubljano ter nas tožili in to povsem krivično in lažnji-vo. Da, dosti je bilo pisanja, to-žarenja, natolcevanja napram ham in to ne samo tukaj v Ameriki, ko se je nabijalo po nas v Enakopravnosti in Pro-sveti, tudi v Ljubljani se je pisalo proti nam. Pisalo se je pa proti nam zato, ker so dobili taka poročila od nam nasprotnih ljudi, ki so nas na ta način hoteli izigrati tukaj, zato so pošiljali taka poročila v Ljubljano, kjer si nas je privoščil tudi ljubljanski dnevnik Jutro, kjer so verjeli našim nasprotnikom. — Ljubljansko Jutro je večkrat priobčilo zelo —Na Črnučah pri Ljubljani je umrl dne 23. dec. ob pol 2 ponoči g. Pavel čibašek, posestnikov sin, iz ugledne katoliške družine. —Gosp;: Katarina Koželj roj. Zakotnik je v torek umrla v svojem stanovanju v šiški, Jerneje-vti cesta 33. ostre članke proti nam ter se nam je očitalo, da smo izigrali skupino, ki je delala za Cankarjev spomenik, da smo pre-napeteži, nezadovoljneži, ne-strpneži itd. To vse je bilo in-spirirano tukaj v Clevelandu z namenom, da se nas očrni tudi v stari domovini ter prisili ljubljansko mestno občino, da nas prav trdo prime ter zahteva soho nazaj. To pa zato, da se gotovi naprednjaki (ne vsi) izognejo morebitni blama-ži, ki jim je grozila, ko prej niso hoteli sodelovati niti za Cankarja, niti pri vrtu. Enakopravnost in Prosveta sta zagrabili to, kar je pisalo ljubljansko Jutro ter na ves glas vpili: Škandal, škandal, narodni škandal! Glejte, kaj pišejo v Ljubljani! Jutro, ki imenuje to clevelandsko afero škandal! Vpili so, ko jesihar-ji ter nabijali po teh predrtih klerikalcih. Kaj smo hoteli? Ljubljani ugovarjati in zatrjevati: saj bomo, saj bomo, ne verujte jim! Koliko bi to zaleglo, ko so pa naši nasprotniki tako vpili in lagali! Okrog 40 društev so naplahtali ter so sklanfali neko protestno resolucijo ter jo koncem leta 1934 poslali v Ljubljano. — Resolucijo so podpisali zastopniki in zastopnice tistih 40 društev in klubov, da tako bolj prepričajo mestno občino ljubljansko o "resnici in pravici Pred menoj leži tista protestna resolucija, pa gledam imena: Samostojna Zarja, dramsko društvo Ivan Cankar, Naprej itd. A enega pa zastonj iščem, to je Slovenski Sokol, ni ga tam. Čast mu! Pa so nas ljudje spraševali in sicer inteligentni ljudje; j a, pa kaj je sedaj? Zdaj bo pa res lepa, Jutro piše, v Ljub ljani vedo. Kaj bo sedaj? Pojasnjevali smo zdaj temu zdaj onemu, pač osebno, a hoteli so, da pojasnimo tudi v ljubljanskih listih. Večkrat sem že imel v rokah pero, da napišem, odgovorim, pa sem pričel misliti: Koliko bomo na boljšem? Toliko, da bomo še v starokraj-skih tistih vodili boj. Čemu? Odložil sem pero. Ne s peresom, ampak z dejanjem bomo odgovorili, da, dejansko bomo dokazali, da smo bili napadeni po krivici. Dokazali bomo, da je bila laž, kar se je poročalo od nam nasprotne strani tja v Ljubljano. Tako ni kazalo drugega, kot da smo krepko prijeli in završili. Cast vsem, ki so delali in dali. Na tisti protestni resoluciji, katero je podpisalo 40 društev (socijali-stično-naprednih, seveda) so se blagovolili zlagati ljubljanski mestni občini, da mi "blufamo" ter so "modro" dostavili: še za Baragov s pome n i k nima j o sredstev, da bi ga postavili, kaj šele Cankarjevega, katerega so zavrgli in ga ne marajo postaviti. Tako! Danes lahko vidijo, da tam v vrtu stoji Baragov spomenik in sicer plačan, da stoji tudi spomenik Cankarjev in še tretji, Simon Gregorčičev, tudi plačan, a na vrt, ki bo kmalu v redu, pa je že plačanega nad $2000 (beri: dva tisoč dolarjev). To je bil d e j a n s k i odgovor prestolici Slovenije, da mi nismo blufali. Kako so pa v Ljubljani zadovoljni s tem, pa svedoči uradno pismo ljubljanskega poglavarstva. Vzame časa, da se izkaže pravica, ki je bila na naši strani, dasi so jo skušali nasprotniki prekrižati s svojim kričanjem po listih. Kaj pišejo v Ljubljani, so vedeli povedati na vsa usta, dokler so tam tolkli po nas in so tam poslušali socijalistično-napredne kri-čače in jim verjeli. Ko so pa pri Jutru uvideli, da utegne biti drugače, ter so čitalr kako je uspela proslava postavitve Baragovega spomenika in da Cankar ni odklonjen, so pa pri Jutru pričeli pisati nam v prid in pisali, res gentlemansko le- po, objektivno. Takrat pa so naši socijalistično-napred«1 uredniki več "čitali" Jutra in niso več vedeli kaj povedati, kaj piše Jutro. Takrat so Pa lepo molčali. V tem uradnem pismu tudi omenjajo, da bodo Spomin-1^0 knjigo Jugoslovanskega kulturnega vrta, ko izide, prikUu" čili mestni knjižnici 1 j ubija'1' ski, kot dokaz delovanja lia" šili Slovencev tu v Ameriki. bo izšla, jo bomo poslali. ložili smo pa) knjigo iz razl°" ga, da bo vrt gotov in da se bodo posnele originalne slike vrta, da ne bo v knjigi sarno narisan načrt, pač pa v o rig1' nalu. Naj originalne slike ga vrta jasno dokazujejo delo. ki bo končno povsem dovršen0. Tako smo za nekaj časa odl°' žili, a vse drugo pa se pripravlja za to knjigo. Tam bod« priobčena vsa ona društva, ^ so prispevala in koliko da s° prispevala, istotako posam^' niki, koliko je kdo dal, kje stanuje in kakšno trgovino iiBS Potem naj pa Ljubljana sod'* kdo so res tista društva in P0" samezniki, ki so se zavedali, ter podprli odlični kulturni sp°" menik ameriških Slovencev, je, Jugoslovanski kulturni vi'1. Ne samo gole fraze, dejanJ" naj govore. Kdor bi želel, d" prispeva za kulturni vrt ter b" vpisan kot podpornik tega fcu'' turnega vrta, to še lahko storl in sicer posameznik ali druŠ*' vo. Hočemo dati časa, a knj}' gi pa zares prav originalne s'1' ke in ves popis in vse podp01'' nike. To sem napisal, da se ne do potem izgovarjali, da vedeli. Vseh se ne more ob'8' kati, nekatere se že še bo, ker še rabimo, da bo vse plačal0' ker stroški so večji kot je bi'0 prvotno mišljeno. Kakšno ^ delo in da bo kmalu završefl0' o tem se pa lahko ptepi'ifli vsak, ter si na licu mesta ofc'!e' da monumentalno delo na»e kulture. Prav mnogi dolgo f' so verjeli, da bo res kaj. pa se bodo tudi še ostali Pre' pričali, da kar smo rekli, bomo tudi izvedli. * Ljubljana je že povedi svoje, zdaj pa ti, metro p0'8 Slovencev, Cleveland, pove) svoje, pa pokaži, da si vred"1" metropola ameriških Slove"' cev. Pokaži se, da bo presta lica Slovenije res ponosna te. Kar je bilo je minilo, mo v bodočnost. ZgorajŠP^ vrstice pa sem si štel v d nost, da napišem zato, ker ljudje že prej zahtevali, da s: pojasni in da se že prej odg0' vori v Ljubljano, kako stvilf stoji, ker smo bili toženi. ^ tedaj ne bi zaleglo nič, a nes govore pa dejanja, ki Ja no pričajo o tem delu. Jože Grdin«' gl. tajnik Jugoslovanski kulturnega vrta. --o- Veselica v West Parku »r Si tv ko tv« v ra vi g; n, ot ra go Po sa do se; Hi m< I mi Pt Pf go Gj j trj za Pr i T8 ali I tri Je, hi Al m« 1 je \ je ri i si ož I CU bi St IV : pl I *i | gi ' ai | 1)1 ii. j k ir V v Ž 11 h i i "Oče, kakšno slamo imate > .D0 vi v glavi?" vpraša ves rad<>\ den sinček svojega očeta, ko P1 de iz šole. "Kako moreš tako neti'11 vprašati?" ^ "Veste, meni je učitelj da imam ajdovco, zato bi p* ^ vedel, kakšno imate vi." A ,0 Patrolman aretira na cest' ^ morko ter jo prižene pred s ,j, nika. Ko pride 'ženišče k ^ ■šanju, ji reče sodnik: "Torej Liza, pripeljana si sem radi pijače." y "To jfe pa lepo," se zasmej^j. morka, "kar sem ž njo, saj .Ji ravno prav žejna!" KRIŽEM PO JUTROVEM Po n.mik.m ltTlrnlku K. Kara Zvedel sem za ime Galin- j>re na enem svojih potovanj. »»no bi me zanimalo, ali je ta Galingre iz iste rodbine ^o moj ? Oprosti, da se vmešavam v e trgovske zadeve! Ali ste rapZl z Galingre j i iz Skad- vit^jaje?e Naš doba- Ga poznaš tud. Gsebn0? g. njim?" videl? GovoriI ž obiskaT^' nas -ie že n iov«''' Jaz sem že bil pri Skadru." razmerevP°ZxTaŠ tudi njeg0Ve K ere? Njegovo rodbino?" govsk Sm° navezali ž niim tr" ' e stike, sem poizvedoval Vegovih razmerah. Tudi m io 4. doval 111 0110 Pnpove- 0 sebi in svoji rodbini." „p kai veš o njem?" spiii ° rodl' je Francoz, iz Mar-el!ja Je doma." Hm;2 TMarseilla? Zanimivo!' hioi'n ej bi le utegnil biti misli? Galingre? Katerega Prepi;' - Roclbina Galingre je V1 stevilna.» L Oni,. - prosil v 26 vldeli- Pripoveduj Rov; ' Ce veš kaj več o nje- ''Se ini!" Galiji, skaderski trgovec trgov?1"6 je 'mel izPrva niajhno Radost'10 V Marseillu- Pa ni m" prvo v°Sla- šel J'e v Orient, naj-Tam mbul- pozneje v Orin. ali kaS6m ga sP°znal- Pred letom trg0Vj1Pa se je naselil v Skadru, je." na mu u-peva, obogatel "I njegov; sorodniki — ?" hi Ulf. Je imel, ki mu pa tudi Alžjj 0 v Marseillu. šel je v tn« jJ" P0zneje v Blido. Sreča je obn !i niila' trgovina se mu je posl i .in br,at v Odrinu mu j alti tr SiUa' 0111 ofcrleda alže" skih rJ0,iK in se izobrazi v trgov-ožerij| Sin se je v Marseillu cu, Pa' /jlVel nekaj časa pri stri- l)reVzei't,Vrnil V 0drin' kjer Je NejfQV rg0vske posle po očetu. strieu , moral potovati k ^j'm 0V do' da se dogovori z »oslih, °bsežnih trgovskih ^ili stri U.pr.av tistikrat so urno-tajilo. CiVn izroPali njegovo bla-ai'nienv[ m°ra so sumili nekega Pobegnjle!=ra Prekupca, ki pa je fcjim tir rP°licija Je izdala za je šel, (1;1C0 in mladi Galigre je ^ Poišče zločinca, ker se V('lj mai-]e. ' da policija ni do-v Jivo na delu> Pa se ni 0če j ' IzSinil je. 5°vin0 v p°dedoval bratovo tr-Zenje Se . lidi njegov,o prerno-110m §e j® Podvojilo, pa za si-u-j v«e bj ?Gs in ne vem, Je izeinil ' da bi zvedel, kam T° je vs KTejihkar vem o Galin- "N ko Po\'Gjnd(!br°' jaz mu koj lah-Bi»u ^aj ae je njegovemu 'IT,. ^'lO " 1.1 V" % Je začudil, že pr J.ali&j mi nisi Galihgre-Pravi, 'J omenil? Saj sem t zerjjp. »v0jih doživljajih v Al Jingre'if Vedoval si mi, pa Ga Gaij,,rmsi »menil." Galingre-°' brat skader4ttt..itiž'itt*tntffltttttt*ttnn« Ice Cream — sladoled | Mi sami izdelujemo slado-led. Toplo se priporočamo t| za naročila v poljubni mno- H žini za piknike, svatbe in parties. Pripeljemo na dom. Za večja naročila posebno znižane cene. Mandel Drug Store SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KEnmore 0031 3 sobe v najem V mojem stanovanju, ki je 5 sob, oddam 3 sobe kaki ženski ali Zakonskemu, paru. Gorkota in vse druge ugodnosti. Vprašajte na 720 E. 82nd St., spodaj. (20) Išče se prvovrstnega mesarja za stalno delo in z dobro plačo. Naslov se poizve v uredništvu tega lista. (20) NAŠE POSEBNE CENE! Pork chops, ft._______19c Suhe klobase, ft.____25c Krvave riževe klobase, 6 za__________25c Domači suhi špeh, ft. 25c Iceberg solata, glavica 6c Com Flakes, velike lic Rinso, velike, 2 za .. 37c Ivory soap _________5c Ohio Blue Tip matches, 6 za________25c Sveža jajca, doz.___23c Sladkor, 25 ft____$1.37 Dobili smo veliko zalogo olja, dobite ga po $1.05 gal. Prinesete posodo. Se priporočam LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave, LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. »Endcrson 2978 MM REJ ENI PREŠICI NARAVNOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Koljeno vsak pondeljelc in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dwbite tudi izvrstno govejo meso in teletino po cenah na debelo. H. F. HEINZ Vine St., Willoughby, Ohio Tel. Wickliffe 110-J-2 MALI OGLASI Naznanilo Članicam društva sv. Helene št. 193 KSKJ se naznanja, da plačajo asesment 25. januarja. Asesment bom pobirala na domu. Uršula Rovšek, tajnica, 15633 School Ave. Iščejo se zastopniki! Kdor želi zaslužiti tedensko Od $60.00 do $80.00, naj se takoj zglasi pri Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. (x) Hiša naprodaj ima šest sob, kopališče, furnez, ob tlakani in plačani cesti na 170th St. blizu Grovewood Ave. Cena je $2,950.00. Se zamenja tudi za hišo na Garfield ali na Maple Heights. Lastnik živi na 15189 Broadway. (Fri. X) SLOVENSKO PODJETJE HL1SS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog ip drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. lIEnderson 3113 UOBEIt PREMOG IN TOCNA POSTREŽBA Se priporočamo P J. CIMPERMAN J. J. PRERICKS -l1 'I1 rJ- 'I--J. -i- 'b -l* -I- "1 -J- '1- -I-' h 4"{' -I"!1 '1- -i' -1' f j * T Ž * t 1 Zavarovalnina | I VSEH VRST S Domače klobase Dobite .jih pri nas mesene, prav suhe, pa tudi bolj sveže, tudi jetrne in krvave. Lahko jih dobite vsak dah 25 komadov za dolar. So j ako okusne, da jih morate jesti. Mi smo prav zraven tovarne, zadnja hiša proti jezeru. Pošiljamo tudi po pošti na vse kraje. — Kar pošljite otroke, pa vam jih bodo prinesli. Mr. in Mrs. John Russ, 951 E. 69th St. Izberite najboljše! Lepe kokoši, 4 do 6 ft težke, po 28c funt. Sveži vampi po 12c ft. Svinjske ledice, srca in jetra po 1.6c ft. Lepa mlada prasetina po 24c funt. V6-lika zaloga doma soljeilega in prekajenega mesa, najboljše riževe in krvave klobase po 5 centov komad. Še Vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogriric 6414 St. Clair Ave. Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST, CLAIR AVE. HEnderson 1126 SPECIALS Friday-Saturday Blue Valley creamery Butter Carton, 1 lb. 36c Fresh Roll Butter, lb. 34c Fresh Selected No. 1, large white Eggs, doz. 25c Chase and Sanborn Fresh Dated Coffee, lb. 25c Heinz Pure Ketchup 2 14 oz. Bottles ... .35c California Yellow Cling Peaches, 2 big cans .29c Extra Fancy Dole No. 1 Pineapples, 2 big cans 39c We Have Fresh Fish Today SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Se priporočamo j| I HAFFNER'S ! £ | Insurance Agency % 6106 St. Clair Ave. i I * ft ij* Jf« if* Jfj Jf- tj* <|* »I* if* tj^l|*4f«lg"f' MISS FRANCES SVETE, lastnic« > 6120 ST. CLAIR AVE. HEnderson 4814 * CVETLTCE ZA VSE NAMENE > Točna postrežba—zmerne cene. . NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega srca u-aznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem da je v Bogu za vedno preminul naš preljubljeni oče LOUIS NOVINC Blagopokojnik je bil rojen v vasi Vel. Lipovec na Dolenjskem. Preminul je dne 12. decembra ter bil pokopan po opravljeni za-dušnici na sv. Pavla pokopališče dne 16. decembra. Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo za pelo?,eno cvetje ob krsti blagopokojnega očeta, za velikodušne darove za svete maše, za brezplačne avtomoble in onim, ki so nosili pokojnika na. zadnjem potu v večnost. Iskrena hvala častiti duhovščini fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. za podelitev svetih zakramentov ir.' opravljene cerkven« porrebne obrede. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu August P. Svetku za najboljšo postrežbo in lepo urejen pogreb. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so prišli blago-pokojnika kropit, so pri njem čuli ali so ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so ■ nr.»r. a:i blagopokojniku dobrega storili. Dragi in ljubljeni oče. Vaša pot trpljenja je bila dolga, toda vse ste nosili z jagnjetovo potrpežljivostjo. Ob svežem grobu Vam kličemo: Bog Vam daj mirni izpočitek v tuji zemlji! Žalujoča ostala: Mary Intihar, hči v Detroitu. Tukaj zapušča brata Feliksa, sestro Carolino poročeno Kmett, sestro Rozalijo poročeno Legan, več bližnjih sorodnikov, nečakov in nečakinj. Cleveland, Ohio, dne 22. januarja 1^37. Želodčno zdravilo iskreno priporočeno TXUNER'S ELIXIR m BITTER WIME naroČite si prosti vzorec Triner's Bittei Wine Co. 544 S. Wells St., Chicago, 111. Pošljite mi brezplačni vzorec. Ime ....................... Naslov ..................... Ne bodite sužnji i neprebavnosti V vseh lekarnah NAZNANILO VSEM HRVATOM Člani Hrvatske Bratske Zajednice — Hrvatske Katoliške Zajednice — Hrvatskega Radiše z veseljem naznanjajo, da pripravljajo največji SKUPNI IZLET v STARO DOMOVINO, ki bo ostal vsem v spominu. Izlet se vrši na slavnem ekspresnem parniku Cunartl White Star Line AQUITANIA .... 30. junija izlet bo pod osebnim vodstvom IVANA D. BUTKOVICH in ANTONA P AURA S tem resno opozarjamo naše člane kakor tudi druge Hrvate po Združenih državah in Kanadi, da začno že sedaj razmišljati o tem VELIKEM iaUo^i ^SrSvS VAŠA DOMOVINA VAM PRIPRAVLJA VELIK SPREJEM Člani Hrvatske Bratske Zajednice — Hrvatske Katoliške Zajednice — Hrvatskega Radiše CUNARD WHITE STAR LINE POZOR Ako imate znake neprilik v očeh, dajte si preiskati oči. Luč ni zdravilo za očesno bolezen, ki izvira iz organične napake oči ali bolezni. Toda dobre oči so vredne dobre luči; oslabele oči jo pa zahtevajo. BOLJŠI VID in BOLJŠA LUC za boljše učenje • POSEBNOSTI SIGHT - SAV ING ŠTUDIJSKE LUČI A—100 wa.tt žarnica. B—Reflektor iz stekla. C—širok senčnik z belo podlogo. D—Visoki standard. E—Odobritev od Illuminating Engineering Society. 7 Bo JUGOSLAVIJE BREMEN-EUROPA Danes skoro vsak ve, da učenje pri slabi luči je uničujoče za oči in škodljivo za zdravje. Vaši otroci so bili najbrže poučeni v šoli, da naj delajo domače naloget pri dobri luči. Toda ali morejo? Ali je luč v vaši hiši v standardu hranečega vida? Brzj vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven. za jamči udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parnlki: COLUMBUS HANSA ^ DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Je ena pot, da ste gotovi, da varjete svoje otroke pred žalostnimi posledicami napenjan-ja oči — slabega vida in slabega zdravja. Kot je storilo tisoče drugih staršev v Greater Clevelandu, dajte svojim otrokom vid prihranjujočo luč. • POSEBNOSTI SIGHT-SAV ING THREE-LIGHT LUČI A—Dva stika za 100 - 200 - 300 - watt žarnice. B—Reflektor iz stekla. C—Širok senčnik z belo podlogo, D—Odobritev od Illuminating Engineering Society. Vid hraneča študijska svetilka je znanstveno napravljena, da daje pravilno svetlobo, brez žarenja ali sence. Vid hraneča luč napravlja domačo nalogo lažje in posledica je dobro narejena naloga in boljše spričevalo. Oglejte si nove modele v vid hranečih svetilkah v prodajalnah sedaj. ' . ■■»■ - HAMBURG-AMERICAN LINE it NORTH GERMAN LLOYD a 1430 EUCLID AVE. "»»iri,, CLEVELAND, O. THE ELECTRICAL LEAGUE 18th FLOOR — MIDLAND BLDG. — CHERRY 2535 Tam ob kavarnskem paviljonu na terasi ob Alstri je zaman čakal kriminalni uradnik, ki ga je naročil Dodd. Nikogar ni bilo blizu, toda uradnik se ni upal ganiti, da ne bi česa izgrešil. . . Jack je bil medtem že pri majčici Hansenovi. Odtrgal si je brado ter se preoblekel v sivo obleko. Le gamaše in slamnik je odložil ter pokril siv, trd klobuk,- Vrnil se je bil zidane volje iz hotela. "Majčica, kupčija se; mi vendar imenitno obnese!" se je pohvalil. "Vsaj pravkar sem imel veliko srečo!" In v roko ji je »stisnil lepo napitnino. Nato se je odpeljal s cestno železnico na altonski kolodvor ter si vzel vozni listek do Berlina. Ko se je vrnil Dodd v hotel k Polly, je zvedel, da sploh ni odšla na določeno mesto. Zelo se je začudil, potem pa raztogotil. Toda Polly ga ni pustila k sebi. Dejala je, da je bolna in da leži v postelji. Naročila pa mu je, naj jo počaka zvečer spodaj v restavrantu. Besen jo je dočakal. Ko pa mu je povedala, da je prišel Jack v hotel v kapitanski uniformi in da je bila v njegovi sobi. celo uro, je pobledel. "In kaj je povedal?" je rekel z naporom. "Prepričal me je, da ni blazen, da ni tat in da nima mili; jonov!" je odvrnila Polly s porednim nasmehom. "Vidite: to je jasen dokaz njegove blaznosti!" je vzkipel Dodd. "A kaj je še povedal?" "Da sem jaz boljši detektiv kot vi, Mister; jaz sem vodila. gonjo za njim tako spretno, da ste vi govorili ž njim, in sem jaz prekramljala kar celo in prav zanimivo urico! Odslej nadalje kar sprejmite le zopet vi vodstvo! Zanj bo to vsekakor varneje." D^dd ni bil rad razžaljen. Toda Polly je bila, nocoj tako lepa in, tako dobre volje, da se je še sam razživel in se končno smejal še sam svoji detektivski smoli ter njeni ljubeznivi šegavosti, ki gotovo ni bila brez globljega povoda. XVI. V Strenovem pri stricu Najlepše popoldansko sonce je še sijalo, ko je korakal Jack Belič-Bell po ulicah Strenove-ga, mesteca na Ori v Šleziji. Odkar je kot obupan študent utekel svojim gimnazijskim mučiteljem — profesorjem fi-listrom v Hamburg, ni bil več v tem mestecu, kjer je preživel svoja najlepša, a • toli grdo zastrupljena leta. V Berlinu si je kupil v starini modro priprosto obleko in je prodal sivo s sivim trdim klobukom vred. Namesto ko-šulje je nosil temnovišnjev jopič ali sweater. Na glavo pa je nataknil črno čepico s senčnikom. T^tko je bil podoben inteligentnemu delavcu ali potujočemu agentu. Roke v hlačnih žepih, čepico pomaknjeno na zatilnik, cigareto v levem kotu ust, obraz do golega obrit, tako je korakal po Strenovem. Same znane hiše, same znane ulice z znanimi trgovskimi in obrtniškimi imeni. Malo novih je bilo med njimi. Hitro je bil na glavnem trgu poleg starega rotovža. Na pročelju mestni grb: sv. Peter in Pavel na trdnjavskem stolpu. Vsak dan. je tekal tod mi ttio grede iz šole in v šolo. Še vedno je posedala po razdra- panem tlaku in strešnih žlebovih jata belih in sivih golobov. Vse kot nekdaj! In tu je čepela še vedno sta ra branjevka, ki so ji dijaki nadeli ime "die dicke Mutter Knolle," ker je bila okrogla ko velika velika mesena kepa. Mati Kepa ni tekom petnajstih' let prav nič shujšala, usta je imela še vedno široka, jezik oster in namakan, srce pa mehko kot sirovo maslo. Ustavil se je ter jo smeje ogledoval. Kolikokrat jo je že dražil, opeharil za par češpelj ali hrušk, kolikokrat se je ž njo pričkal cele' pol ure zaradi dveh pfenigov, a se je vselej ločil od nje kot njen najboljši prijatelj. Bog ve, če bi ga spoznala? In stopil je bliže ter poskusil: "Bog daj, dober dan, majka Kepa." "Bog daj, Bog daj!" je odgovorila ter si zapičila stebra-ste roke v ogromne boke. "Odkod, odkod?" "Naravnost iz Kitajske." "He, torej od daleč. Ste pač mornar? Na Kitajskem, to je tam, kjer rasejo rozine?" "E, kaj pak še, majka Kepa! Rozine dobivate iz Messi-ne, na Kitajskem pa rasejo mandarini. Kadar so prav plesnivi in neprebavni, postajajo mandarini ministri." "Čuden je svet, čuden," je majala Kepa z glavo v debelem robcu. "Pa odkod me poznate? Jaz vas ne poznam." "No, ^otem je pa prav," se je smejal, kupil pest lepih in svežih hrušk in ji dal celo marko. "Obdržite vse, majka Kepa! Enkrat — že dolgo je tega — sem vas osleparil za dva pfeniga. Zdaj vam ju vračam z obrestmi." "O tii kanacija!" se je razveselila Kepa. "Osleparil me je, mene? To ni mogoče! . . Ampak čeden mož je, prijazen, vrag vedi, kako da ga ne poznam več?" In z zavitkom v rokah je ko-račil dalje in jedel hruške. Tu se je prima j al nasproti profesor Vincenc Foerstner; — srepo strupeno je gledal preko naočnikov in njegova siva,, le z redkimi črnimi dlakami preprežena brada mu je bila naježena kakor dlaka togotne-ga mačka. Svoje dni je bil on ! strah in groza vsem, dijakom, ki niso ljubili eksaktne mate- ■ matične vede. Profesor pa .ni bil samo matematična luč. De- ; setkrat se je med razlaganjem i zmotil na tabli ter jo pobrisal • z gobo, končno pa je zarezal: i "U. s. w.! U. s. w.!' Napišite i nalogo doma. Kdor jo pravil- ■ no ne reši, dobi trojko!" Svojo pedagoško energijo je kazal ■ največkrat v psovkah, s kate- rimi je obkladal dijake, v metodiki pa se je odlikoval od tovarišev zlasti s tem, da je vsakogar, ki ni znal računati njegovih fantastičnih slučajev, pograbil za glavo ter bil ž njo tako dolgo ob tablo, dokler se mu dijak ni izpulil iz rok ali pa se je profesor upehal. Ta profesor je bil na glasu, da ima izreden spomin ter da ne pozabi nobenega imena ali obraza-. 4 Jack je torej dvignil svojo čepico ter zastavil profesorju pot. "Pozdravljeni, gospod profesor! Nekdaj sem bil vaš dijak." "Vi?" se je začudil Foerstner ter motril Jacka preko očal tako sovražno, kakor bi ga hotel zdaj pa zdaj zgrabiti za ovratnik ter z njegovo glavo ob najbližjo steno ponoviti oni svoj imenitni pedagoški eksperiment. "Vi? Spominjam se prav vsakega izmed svojih dijakov — po imenu, obrazu, letniku — in ni jih bilo malo! — Toda vas se ne spominjam." "Res ne, kolikokrat ste mi rekli idijot, živina, norec! In se ne spominjate? Sam Bog ve, kolikokrat ste z mojo glavo žogali ob tablo ter me povrhu še zaprli! Pa da ste vse to pozabili, gospod profesor?" "Jaz ne pozabljam, gospod! Motite se pač le vi," je zago-drnjal profesor s krvavim pogledom in se odmajal. "Potem pa oprostite," je dejal Jack za odhajajočim davi-teljem mladosti, vzel novo hruško pod zobe in koračil dalje. Tu je stala stara gimnazija, in že od daleč je čul hreščeči, zadirčni glas ravnatelja Senega. Bil je učitelj latinščine in logike. Ker je bilo gorko in vedro, je poučeval pri odprtih oknih. Tudi njega ni pozabil Jack, krutega tirana navzdol in strahopetca navzgor. Ta človek, ki je stremel le po slavi, da je na njegovem zavodu najboljša disciplina, je postopal s profesorji kot z najetimi hlapci, rz dijaki pa kot z notoričnimi zločinci. Brez disciplinarne preiskave proti temu ali onemu profesorju ni minil noben semester ter brez karcerjev za celo vrsto dijakov pa noben mesec. Oženj en z bivšo kuharico je trepetal pred svojo nemi lostivo noč in dan, a pred njim je trepetal neprestano ves zavod od kurjača do najstarejšega člana profesorskega zbora. Oblastvu je dajal dosti posla z denunciacijami in malenkostnimi pritožbami, a ker je bil suženjsko vdan in besno agilen agitator vladni politiki, je imel trdno stališče že dvaj-jseto leto. Senegg pa je imel še neko rna-nijo, ki ga je odlikovala in s katero se je celo rad pobahal, kadar je javkal nad pezo svoje uradne odgovornosti: bal se je atentata. Vedno je zatrjeval, da se pripravlja nanj napad, da pozna tajne niti zavratne zarote in da preže naj lopovi, kako bi ga pogubili. Tako bolezen je imel že pred petnajstimi leti, a imel jo je še sedaj. "Sladko je maščevati se!" je I mislil Jack, napihnil prazni zavitek, ga prislonil k steni tik pod odprtim šolskim oknom ter lopil s pestjo po njem. Majka Kepa je imela močne zavitke, zato je počilo gromko, kakor bi se izproži-la pištola. Takoj se je pojavilo na oknu bledo lice ravnateljevo. "želite?" je vprašal Jack ulju-dno. "Kaj se tu strelja?" je zaje-čal Senegg in črni, kosmati nje-yov obraz je izražal strah in trepet. "Menda imate slabo vest, gospod Senegg, da ste se tako prestrašili?" je odgovoril Jack ostro in se mu zarežal v obraz. Ravnatelj je odskoeil ter zaloputnil okno. Jack pa je korakal dalje mimo visoke cerkve sv. Petra in Pavla, zavil mimo tovarn za u-nje, krtače in smodke, obšel j— ----^ Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena V- f