Oktober — mesec varstva pred požarom
Mesec oktober je posvečen var-stvu pred požari. Zato se moramo še posebej vsi delovni ljudje in občani v naši občini posvetiti požarni varnosti in ukrepom za preprečevanje poža-rov na delovnih mestih in doma.
Varstvo pred požari je dejavnost posebnega družbenega pomena. Izvajanje te dejavnosti je nujno po-trebno zaradi varovanja družbenega in zasebnega premoženja pred uni-eenjem ali poškodovanjem. Delovni Ijudje naše občine se morajo te ne-varnosti nenehno zavedati in zato posvetiti temu delu večjo pozornost. Možnosti za nastanek požara so pov-sod, v industrijskih objektih, posiov-nih prostorih, stanovanjih, kmečkih gospodarstvih, na travnikih in goz-dovih, traktorjih, avtomobilih — torej povsod, kjer delamo, stanu-jemo ali se gibljemo.
Požari uničujejo ljudem ogromne vrednote, njihovo premoženje in ogrožajo življenje ter zdravje Ijudi. Zato moramo vedno ravnati tako, da preprečimo nastanek požara. Če pa požar kljub temu nastane, moramo znati požar pogasiti oz. poskrbeti, da se ne širi.
S hitrim ukrepanjem ob nastanku požara pa gasilcu tudi omogočimo, da požar čimprej pogasijo.
S preprečevanjem požara se uk-varja posebna zvrst gasilstva — po-žarna preventiva. Ni dvoma, da je požar bolje preprečiti kot gasiti. Zato je požarna preventiva zelo pomembna in jo mora dobro poznati vsak član GD, kakor tudi vsak občan. Vsake nevarnosti se laže obvaruje-mo. če poznamo vzroke za njen na-stanek. Če vemo, kako požari nasta-nejo in kaj jih povzroči, jih bomo vsaj v bodoče lažje preprečili.
Vzroki za nastanek požara so zelo različni. Statitika dokazuje, da pov-zročijo največ požarov neposredno Ijudje z nepravilnim ravnanjem. Drugi vzroki so lahko naravni pojavi, gradbene pomanjkljivosti, elektrika, samovžigi in podobno.
Največ požarov povzročajo člove-ška nevednost, nepravilno ravnanje in malomarnost. Vzroki so npr. pre-našanje odprtega ognja, kurjenje v gozdu, odmetavanje cigaretnih in drugih ogorkov, neredno čiščenje dimnikov, nepravilno ravnanje z vnetljivimi tekočinami, elektro pla-raensko varjenje itd. Nevarna je tudi igta otrok z vžigalicami, z ognjem ali raznimi pirotehničnimi izdelki (pe-tarde, rakete). Zato pa lelošnji mesec oktober — mesec varstva pred požari — narekuje stotisoč preven-tivnih pregledov v družbenem in za-sebnem sektorju.
— Nekaj napotkov za ravnanje pri začetnih požarib
Imamo dva načina gorenja in sicer gorenje, ki nastane po človekovi ve-Ijavi in gorenje, ki nastane proti člo-vekovi voljj in ga imenujemo požar. Le-tega moramo pogasiti ali pa vsaj čimprej omejiti. Zato uporabljamo razne ukrepe, ki morajo biti hitri in pravilni. Znano nam je, da bomo požar lahko pogasili v prvi minuti s kozarcem vode, v drugi že težje z ve-drom vode in v tretji bo potrebna že cisterna vode.
Občani morajo biti seznanjeni z gašenjem začetnih požarov. Za gaše-nje začetnih požarov uporabljamo ročne in prevozne gasilne aparate. Imamo dve vrsti talcih aparatov in sicer »parate za gašenje s CO2 (oglji-kov dioksid) in aparate za gašenje z % gasilnim prahom »S«. Ti dve vrsti ga-silnih aparatov sta namenjeni za ga-šenje začetnih požarov, ko gorijo trde, tekoče in plinaste snovi ter vse naprave pod električno napetostjo. Ce ni gasilnih aparatov, lahko upo-rabljamo vsa priročna sredstva kot so pesek, zemlja, mokre odeje in po« dobno, s katerimi preprečimo dostop zraka do gorečih snovi.
Navsakem ročnem ali prevoznem gasilnem aparatu, ki jih vidimo v bli-žini delovnih mest ali v stanovanjskih blokih, so napisana navodila za nji-
hovo uporabo. Zato si moramo vzeti
včasih trenutek časa, da večkrat pre-
beremo navodila za uporabo apara-
tov, ker nikoli ne vemo, kdaj nam bo
to znanje koristilo.
Dejavnost gasilskih društev v naši
občini
V  OGZ Grosuplje je vključenih 41 GD ki so večinoma zelo dobro opremljena GD imajo 2100 članov.
Vsa društva so zelo delovna. Sedaj so vključena v predkongresno aktiv-nost v čast 10. jubilejnemu kongresu GZS, ki bo drugo leto v Mariboru.
Predkongresna aktivnost obsega tudi 100.000 preventivnih preglc-dov, ki jih mora opraviti vsako dru;-tvo v predkongresnero letu in so se že začeli izvrševati. Že do sedaj je bi!o organizirano občinsko predkongre-sno tekmovanje , 28. in 29. maja, na katerem je sodelovalo 47 desetin. Moranio pa omeiiiti, da odkar obsta-jajo na tektnovanjih še ni bila tako velika udeležba. To tudi dokazuje, da OGZ aktivno dela in vztrajno širi preventivno dejavnost, da bi v naši občini dosegli čim višji nivo varstva pred požari, ki se sicer povišuje iz leta v leto.
Kot pobudi za nadaljnje delo in še večje vključevanje v tovrstna tek-movanja, objavljamo tudi dosežere rezultate ppsameznih društev, ki so jih dosegii tekmovalci na tekmova-. nju v mesecu raaju 1983.
V  tekmovanju so sodelovale n<-slednje desetine po starosti članstv;.: Pionirji A — 6, Pionirji B — 7, Mla-dinci — 8, Mladinke — 1, članice — 4, člani — 20, starejši člani 1.
Skupaj 47 enot iz gasilskih druš-tev!
PIONIRJI A:
1. GD Zagradec, 2. GD Stična, 3. GD Žalna. 4. GD Vel. Mlačevo, 5. GD Muljava, 6. GD Račna.
PIOMRJH B:
1. GD Žalna, 2. GD Grosuplje, 3. GD v^išnja gora, 4. GD Grosuplje II,
5. GD Podtabor, 6. GD stična, 7. OD Muljava.
MLADINCI:
1. GD Ponova vas, 2. GD Rado-hova vas, 3. GD Stičija, 4. GD Za-gradec, 5. GD Sp. Slivnica. 6. GD Račna, 7. GD Čušperk, 8. GD Hra-stov Dol.
MLADINKE: 1. GD Žalna.
ČLANICE:
1. GD Šmarje, 2. GD Grosuplje, 3. GD Višnja gora, 4. GD Vel. Loka.
ČLANI:
\. GD Ponova vas, 2. GD Grosup-Ije III; 3. GD Grosuplje II, 4. GD Žalna, 5. GD Grosuplje I., 6. GD Šentvid, 7. GD Vel. Loka, 8. GD Šmarje, 9. GD Zagradec, 11. GD PoUca, 10. GD Vrh pri Višnji gori, 12. GD Ambrus, 13. GD Luče, 14. GD Vel. Mlačevo B, 15. GD Vel. Mlačevo A, 16. GD Višnja gora, 17. GD Sp. Slivnica, 18. GD ZdenškTvas, 19. GD Hudo, 20. GD Muljava.
STAREJŠI ČLANI:
1. GD Stična.
.Zato hočemo za dosedartje učin-kovito delo pohvaliti OGZ. ki je or-ganizirala to tekmovanje, vse men-torje, ki so vložili mnogo truda in svojega časa za pripravo desetin, se-veda pa tudi tekmovalce za njihovo sodelovanje in jhn čestitamo za do-sežene uspehe.
Obenem vabimo vse občane in de-lovoe ljudi, posebno pa pionirje in mladino, da se vključijo v gasilske vrste. Čim več nas bo seznanjenih s požarno preventivo in g&šenjem, tem večja bo naša varnost preii požari, tem lažje bomo obvarovali naie pre-moženje in Ijudi pred posledicami požara, tem varncje se bo počutil vsak izmed nas in tndi vsa dražba, v kateri živimo. Vsi skupaj smo vettk požarni zid, ob katerem se ustavi vsak požar, tako da bomo lahko rekIi:»Postali smo gospodarji ogiija, za požar med nami ni prostora.«
Avgust BURGER