CELJSKI TEDNIK CELJE, PETEK, DNE 8. JULIJA 1955 LETO VIII. — ŠT. 27 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni trednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje. Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 — Teléf.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. Ö20-T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna ntročnina 500, polletna 25Ü, četrtletna 125 linarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina ! lyíana v gotovini — Rokopisov ne vračamo gLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DBLOVMIH LJUDI СЕМ8ЖВОД OKRAJA Pozdravili smo glasnika nove Azije indijskega premiera Nehruja Pretekli četrte'k je prispel v Jugosla- vijo velik državnik, pobornik miru in prijatelj jugoslovanskih narodov, pre- mier indijske vlade Džavaharlal Nehru. Ze pred enim mesecem je zapustil In- dijo in se podal na pot po številnih državah v službi miru in koeksistence. Jugoslavija ima izven meja malo takih prijateljev in nesporno je Nehru poleg U Nuja edini predsednik vlade držav, s katerimi ima Jugoslavija tako tesne stike. Zaradi tega je premier Nehru doživel v Jugoslaviji tudi tako topel in prisrčen sprejem, kakršnega ni bil deležen še noben tuji di-žavnik v novi Jugoslaviji. Indijski premier Nehru je bil tudi prvi tuji državnik, ki je govoril v naši Ljudski skupščini. Njegovo govor, poln plemenitih človečanskih misli, je njegov ugled med našimi narodi še bolj dvig- nil in vsi smo čutili, da daljni gost govori iz naše duše, da oznanja naše najglobokejše želje, Val navdušenja je predsednika Ne- hru ja spremljal povsod, koder je po- toval. Pozdravljala ga je Bosna, Dal- macija, Hrvaška in končno se je tudi Slovenija čutila počaščeno z njegovo prisotnostjo. Svečan spreiem v Zidanem mostu Kolodvor v Zidanem mostu je bil v torek napolnjen. Delovni ljudje iz Za- savja in Celja so prihiteli, da bi po- zdravili visokega gosta in prijatelja. Postajno poslopje je bilo okinčano s cvetjem in zastavami, jugoslovanskimi in indijskimi. Tudi v rokah množice so plapolale jugoslovanske in indijske za- stavice. V torek ob 14. uri je na postajo pri- peljal modri vlak, ki ga je strojevodja na prošnjo odbornikov Zidanega mosta za nekaj trenutkov ustavil. Ob igranju godbe je množica potisnila reditelje tesno do vlaka in navdušeno klicala »Tito — Nehru«. mahala z zastavicami Indijski premier Nehru in hčerka In dira Gandhi ob sprejemu v Ljubljani ter vzklikala jugoslovansko-indijskemu prijateljstvu, miru in sodelovanju med narodi sveta. Pri odprtem oknu se je pojavil visoki gost premier Nehru, njegova hči Indira Gandhi, podpredsednik Zveznega iz- vršnega sveta tov. Edvard Kardelj in drugi. Imeli smo priliko od blizu videti moža, katerega življenje je pralno žrtev* za indijski narod, za svobodo Indije, moža, ki poleg mnogih perečih proble- mov, ki jih mora v svoji deželi reše- vati, najde še vedno dovolj čas^a, da dela za mednarodno sožitje in mir v svetu. Njegova hčerka Indira, žena sina velikega indijskega borca Gandhija, je stala ob njem in prijateljsko odzdrav- ljala množici. Izraz obeh je bil SF>o- kojen, mircijuben in prijateljski. Kdor je videl Nehruja od blizu, se mu bo za vedno vtisnil v spramin kot obličje člo- veka, ki živi in dela le za dobrobit in srečo drugih, ki ni zmožen krivice in dejanj v nasprotju s človečnostjo. V imenu prebivalcev celjskega okra- ja je Nehiruja pozdravil predsednik OLO tov. Riko Jerman, Dejal je, da smo pre- bivalci celjske kotline globoko občutili pomembnost njegovih besed, ko je go- voril v Ljudski sikupščini in je v imenu vseh izrekel dobrodošlico njemu in nje-^ govemu spremstvu ter mu zaželel prav srečno potovanje. Takoj za njim so do okna prišla de- kleta in pionirji s cvetjem, ki so ga izročali v roke premiera Nehruja in njegove hčerke. Oba sta se za pozdrave in cvetje iskreno zahvaljevala. Majhna svetlolasa punčka je v na- rečju očeta izročila šopek in še po tem z drobnimi ročicami ploskala in se smehljala. Nehru ji je z okna z roko poslal poljubček, kar je vzbudilo val navdušenja pri vseh, ki so prizor videli. Nekaj kratkih minut je vlak stal. Ljudje so bili prepričani, da visokega gosta spremlja predsednik Tito in so viharno zahtevali, da se tudi naš dragi predsednik pokaže. Toda vse je izgle- dalo, da Tita v tem vlaku ni bilo. Vlak je nato naglo nadaljeval pot do Ljubljane, ki je visokega gosta kljub nalivu svečano sprejela. Ljubljančani so bili vsi na' ulicah, po katerih se je vozil Nehru s spremstvom. Sprejeli so ga najvišji voditelji naše republike. — Nehruja je nato pot vodila skozi Vrhniko, kjer se je ustavil pri Cankarjevem spo- meniku. Kolona avtomobilov je nato odpeljala v Postojno, od tu v Opatijo, iz Opatije v Pulj in nato na Brione, kjer bo premier Nehru nadaljeval raz- govore s predsednikom Titom. Velika manifestacija naprednega hmetiisiva v Ločah KMETJE SE VEDNO BOLJ ZANIMAJO ZA TEHNIKO V KMETIJSTVU Preteklo soboto in nedeljo so v Lo- čah priredili veliko manifestacijo so- dobnega kmetijstva. V soboto so odprli razstavo kmetijskih strojev, na kateri so prikazali ves razvoj kmetijstva od železnega pluga in primitivnega kmeč- kega orodja do najmodernejših strojev in tehnike v kmetijstvu, ki si iz dneva v dan vse bolj utira pot na našo vas. Glavna prireditev, ki je nosila obe- ležje velikega kmečkega praznika, je bila v nedeljo. V zgodnjih jutranjih urah je Locane zbudila godba JLA iz Mariibora, ki je igrala po vasi budnice. V Loče je prišlo tudi mnogo kmečkih ljudi iz bližnje in daljne okolice, naj- več iz Dravinjske doline in Pohorja. V zelo lepem številu so bili zastopani tudi kmetovalci z Savinjske doline in Laškega, saj je samo laških zadružni- kov bilo okoli 40. _ Nekaj po osmi uri je krenila skozi Loče proti tekmovalnemu prostoru na bližnje polje dolga povorka koscev, za- nj ic, vseh vrst traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Na čelu povorke je igrala vojaška godba, za njo pa so se zvrstili jezdeci. Na tekmovalnem pro- storu se je zbralo veliko število ljudi,, ki so z zanimanjem opazovali tekmo- vanje in demonstracije s kmetijskimi stroji. To je bil hkrati najbolj zanimiv :n poučen del prireditve, ki je privabil veliko števUo ljudi. Tu so navzoči lah- ko v praksi videli velike prednosti strojne obdelave zemlje ter se sezna- nili z uporabo najmodernejših strojev, vseh vrst traktorjev, razpršilcev, tro- silcev itd. Tekmovanja in demonstraci- je so trajale ves dopoldan, pa kljub temu so obiskovalci budno spremljali ves potek dopoldanskega sporeda, kar kaže, da se naši kmečki ljudje vedno bolj zanimajo za napredek in tehniko v kmetijstvu. Pred tekmovanjem se je na tribuni zbralo veliko gostov, med njimi so bili Milko Goršič, predsednik in Stane Ne- doh, tajnik Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije ter inž. Tone Marolt, predsednik kmečke sekcije pri Glav- nem odboru Ljudske tehnike Slovenije. Od gostov iz celjskega okraja so bui navzoči podpredsednik OLO Celje, tov. Miran Cvenk, predsednik Okrajnegia odbora ljudske tehnike v Celju toV. Jože Piki, predsednik OZZ v Celju tov. Franc Lubej in republiški ljudski po- slanec tov. Stane Sotler. Tov. Jože Piki je v pozdravnem go- voru poudaril potrebo, da se taki kmeč- ki prazniki prirejajo vsako leto v raz- ličnih krajih, da bi naši kmetovalci spoznali napredek tehnike in praktič- no uporabo ter koristi kmetijskih stro- jev. Casi, ko so naši kmečki ljudje gledali z nezaupanjem v kmetijske stro- je, je dejal tov. Piki, so že za nami, saj so ljudje na vasi povsod že spoznali, da so stroji nenadomestljivi in jih tudi mnogokje že množično uporabljajo. Na kraju svojega . govora se je zahvalu vsem. ki so priipomogli k tej uspešni kmečki prireditvi. Za njim je spregovoril predsednik (Nadaljevanje na 3. strani) „Rudorshi stan - bodi nom pozdravljen !" v nedeljo, 3. julija so rudarji praznovali svoj praznik »Dan ru- darjev«. Ta praznik so praznovali vsi rudarji v naši državi. Predsednik republike maršal Tito je ob tej priliki odlikoval zagorski rudnik z Redom zaslug za narod I. stopnje in kolektivu osebno poslal če5t,itke k 200- letnicii obstoja rudnika. Istočasj:io je bilo v Sloveniji odlikovanih 8 rudarjev z Redom dela I. stopnje, 25 rudarjev z Redom dela II. stopnje, 144 rudarjev z Redom dela III. stopnje in 232 rudarjev z medsiljam:: dela. Novo in staro Velenje sta se s po- sebno skrbjo pripravila na pomembni rudarski praznik — 3. julij. Ob cesti, ki vodi k Velenjskemu jezeru, so s hiš plapolale mnogoštevilne zastave. Po- sebno slavnostno sliko pa je nudil novi stadion, ki je razpoložljivo čakal na borbe in zmage prvih teKmovalcev. — iMalo dalje je čisto Velenjsko jezero, vse obkoljeno z zastavami, vabilo mno- goštevilne kopalce. Na desni, v prosto- rih letnega kina, pa so se že zbirale stotine rudarjev, gostov, letoviščarjev in radovednih okoličanov. Ze v zgodnjih jutranjih urah so k prazničnemu raz- položenju prispevale budnice godbe ve- lenjske Svobode. V gostih trumah so prihajali ljudje na mesto proslave, ru- darji pa so se zbrali v rudniku, kjer je delavski svet kmalu po 7. uri imel slav- nostno zasedanje. Po končani slavnostni seji pa so rudarji v povorHi, z zastava- mi in godbo odkorakali k letnemu gle- dališču, h glavni proslavi Dneva ru- darjev. Nekaj rudarjev je obleklo tudi tradicionalne rudarske uniforme, ki so dajale povorki simbolično obeležje. . Med gosti so rudarji s posebnim ve- seljem pozdravili svojega priljubljene- ga starega znanca in prijatelja tovariša Jakoba Žena, sekretarja združenega Okrajnega odbora SZDL Celje-Soštanj, predsednika OLO Šoštanj tov. Toneta Ulriha - krisitla, predsednika SZDL za šaleško komuno tov. Jožeta Marolta in druge. Na oko bi opazovalec prisodil, da se je na mestu proslave zbralo najmanj okrog 20G0 ljudi. Kmalu po 9. uri so začeli s proslavo. Predsednik delavske- ga sveta rudnika Velenje tovariš Ivo Jamnikar je v kratkih besedah orisal pomen Dneva rudarjev ter zgodovino in razvoj rudnika v zadnjih letih. Sledil je pester kulturni spored, recitacija Zu- pančičeve »Dume« in pevske točke. — Velenju se je ta dar; prvič predstavil novi, pomnoženi pevski zbor, sestavljen iz 80 članov. Ubrani, kvalitetni glasovi so osvojili navzoče, ki so jim v navdu- šenem aplavzu dali vse priznanje. Ve- lenjsko DPD Svoboda je v tem doma- čem prazniku res častno opravilo svojo nalogo .. . Približal se je najslavnejši del pro- slave: razdelitev pohval in odlikovanj najboljšim rudarjem, članom delovnega kolektiva. Predsednik OLO Šoštanj tov. Ulrih Tone-Kristl je stopil na tribuno in podelil direktorju rudnika, tovarišu Nestlu Žganku red dela I. stopnje. Na- vdušen aplavz je potrdil dejstvo, da si je požrtvovalni direktor tega velikega kolektiva zaslužil to odlikovanje. Prav tako so navzoči rudarji navdušeno plo- skali tudi naslednjim 27 najboljšim ru- darjem, ki so prejeli red dela III. stop- nje z medaljami dela.* Nadalje je tov. Kristl razdelil še 64 rudarjem pismene pohvale delavskega sveta rudnika. Pravilno in pravično je, da se ve- lenjski rudnik ob vsaki slavnostni pri- liki rad s hvaležnostjo spominja tudi svojih bolnih tovarišev-rudarjev. Tre- nutno ima 12 bolnikov ii 4 bolnice v celjski bolnišnici in zdravilišču Topol- ščica. Ni jihi hotel niti mogel prezreti. Zato se je takoj po glavni dopoldanski proslavi napotila posebna delegacija uniformiranih rudarjev na obisk k tem bolnikom in jim razdelila darilne pa- kete, pohvale in odlikovanja. Razumlji- vo je, da so bolni rudarji še toliko bclj ganjeni sprejeli to pozornost delovnega kolektiva. Z veliko nestrpnostjo so ljubitelji športa čakali na drugi, popoldanski del proslave. Tisoč oči se je nestrpno ozi- ralo na nebo, če bo vreme le še strpelo in prizaneslo velikemu dogodku. Poseb- no nestrpna pa je bila mladina, ki je ta dan doti'la v, varstvo in poklon lep, novi stadion. (Nadaljevanje na 2. strani) Na iV. in VI. volilni enoti v Celju so predlagali kandidate za nadomestne volitve ZBORI VOLIVCEV SO PREDLAGALI ZA KANDIDATE LJUDSKIH ODBOR- NIKOV PELKA FLORIJANA, SIMONICA FRANCA, SVETKA ANDREJA, Na IV. in VI. volilni enoti so razprav- ijali zbori volivcev o kandidatih za ljudske odbornike, ki se bodo volili na nadomesinih volitvah dne 10. julija 1955. Nadomestne volitve so bile razpisane na osnovi sklepa Ljudskega odbora mestne občine Celje, ki ga je sprejel na 12. seji dne 23. VI. 1955. Zboru volivcev je prisostvovalo na področju IV. četrti 157 volivcev. V uvodu tega zbora je imel krajši govor ljudski odbornik Janez Trofenik, ki je pojasnil namen nadomestnih volitev ier obrazlo- žil bodoči razvoj celjske komune. Pri iem je poudariJ vlogo bodočega ko- munskega odbora ter odbornikov, ki jih čaka važno in odgovorno delo pri razvoju ljudske oblasti v okviru celjske komune. Zato je pozval prisotne, da z vso odgovornosljo in preudarkom ugotovijo najboljše tovariše, ki bi lahko zastopali prebivalce te enote v organu oblasti. Po predlogu kandidacijske komisije so predlagali naslednjo listo kandidatov za volitve v ljudski odbor: Simonie Franca, sekretarja OK ZKS, Celje, zveznega ljudskega poslanca. priljubljenega ter znanega političnega aktivista. Svelek Andreja, direktorja Železarne v Štorah, znanega aktivnega delavca v delavskih kulturnoprosvetnih dru- štvih, političnega aktivista ter požrtvo-_ valnega odbornika raznih družbenih in drugih delavsko-prosvetnih organizacij. Za sokandidate so predlagali Jensferle Vinka in Bandelj Avrelija, ki sta na te- renu znana kot dobra politična aktivi- sta in je bil predlog ie kandidatne liste od zbora volivcev potrjen v celoti. Tudi na II. četrti so imeli zbor voliv- cev, ki je bil polnoštevilno obiskan. Zbor volivcev je razpravljal o kandi- datih za ljudske odt>ornike in potrdil po kandidacijski komisiji predlagano listo kandidatov. Na tej četrti so pred- lagali za kandidate ljudskih odbornikov ali njih sokandidate naslednje znane in delovne politične aktiviste, ki se udej- stvujejo v našem družbenem življenju, in sicer: ' Pelko Florjana, sekretarja MK ZKS Celje, ki je že več let vršil posle se- kretarja SZDL mesta Celja, sedaj pa je predsednik SZDL Celje. Tov. Pelko je nosilec »Spomenice 1941« ter v Celju med volivci poznan kot marljiv in dober politični delavec. Ing. Štrukelj Janko, direktor Tovarne organskih barvil, ki je v različnih druž- benih organizacijah aktiven delavec in s svojo strokovno sposobnostjo v različnih odborih pomaga pri reševanju problemov. Prav tako aktiven je tudi v različnih o/dborih organov oblasti. Imenovani je bil že tudi ljudski odtK)r- nik Zbora proizvajalcev. Za sokandidate so bili predlagani Mavric Anion in Šfucin Vilma, ki jih na terenu prav tako vsi dobro poznajo. Iz tega je razvidno, da so kandidatne liste, ki so jih predlagali in potrdili zbori volivcev, zelo dobre. Na zborih volivcev so sklenili, da bodo volitve izvršili čim bolj slovesno ter bodo stre- meli, da bodo dosegli stoodstotno ude- ležbok LAŠCANIso praznovali občinski praznik V znamenju proslave občinskega ргча- znika občine Laško - Rečica je bila v petek zvečer v domu »Partizana« sve- čana akademija, ki ji je .prisostvovalo številno občinstvo iz Laškega in Rečice. Predsednik Občinskega odbora Laško tovariš Vodovnik je orisal pomen tega praznika, nato pa je sledil lep kulturni spored. Prisotni so vse točke sporeda nagradili z navdušenim aplavzom. V soboto dopoldne pa je bila pred spomenikom žrtev fašističnega terorja žalna svečanost, za tem so izvedle svoj spored partizanske patrulje, na vrtu ho- tela »Savinja« pa je popoldne rudarska godba pripravila koncert. V nedeljo je bila proslava še v sindikalnem domu v Rečici, s katero so Laščani dostojno za- ključili svoj občinski praznik. P. A. Stev. 27 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 8. juMja l»5g Pogled po svetu Medtem ko pri nas z vsemi častmi sprejemamo najvišjega predstavnika Indije, države, ki ima 350 milijonov prebivalcev in uživa prav zaradi tega velik ugled, so oči političnih piscev in prerokov uprte v težko pričakovano ženevsko konferenco — konferenco na najvišjem nivoju, kakor jo je rad ime- noval Churchill. Kakšna bo »prireja« te konference, je težko reči, ker se slišijo od povsod močno protislovna mnenja o dnevnem redu in o duhu, s katerim se bodo najvišji usedli za ze- leno mizo. Eisenhower je ponovno iz- javil, da druge alternative ni kot mir. Da amerìéki predstavniški dom trezno presoja položaj, se vidi iz tega, da je s 126 glasovi proti 41 odklonil predlog skrajne republikanske desnice, sena- torja Knowlanda in Wileya, naj bi do- bile ameriško pomoč samo tiste drža- ve, ki bi podpisale izjavo, da se bodo borile zoper komunizem in zoper vse oblike kolonializma (tu je mišljeno vzhodno-evropsko satelitstvo). Harold Stassen je v poslovilnem poročilu Ei- senhoweru poročal, da je poglavitna naloga ZDA ta, da zgrade vojaško in gospodarsko moč svobodnih azijskih narodov od Afganistana do Japonske. Amerika torej noče satelitov, marveč neodvisne države. To stališče ni tako daleč od petih načel koeksistence, ki govore predvsem o svobodi sleherne dežele. Ostane le vprašanje zaupanja- in doslednosti. SZ gre po izjavi Bulganina v Že- nevo, da pomiri svet. SZ ne želi vojne. Delala pa bo — z indijsko pomočjo — za to, da se reši vprašanje Formoze v smislu kitajskih koristi. Glede Nemčije se stvar zapleta že naprej, kajti Nem- čija je ključno vprašanje. Tako Dulles kakor Eden sta baje sklenila, da bosta Nemčijo dala na prvo mesto dnevnega reda. To utegne biti nevarno, kajti vprašanje Nemčije in razorožtve je usodno povezano. Da je to res, se vidi tudi iz dogodkov v Nemčiji sami. Adenauerju se mudi z oborožitvijo. Prvi zakon o novačenju prostovoljcev za novo nemško armado je že pred Bundestagom. Trije veliki z Zahoda bodo torej v Ženevo prišli z adutom že vzpostavljene nemške voj- ske, fcii da je potrebna za obrambo Ev- rope, ne zadošča pa za napad. Aden- auer je utemeljeval zakon s tem, da je vzhodnonemška mladina pripravlje- na na državljansko vojno. Ostro je po- bijal socialnega demokrata Ollenhauer- ja, ki je trdil, da je dolžnost nemške politike iskati združitev obeh Nemčij in sistem zaščite civilnega prebivalstva pred atomsko energijo. Adenauerjevi dokazi torej niso ničesar doprinesli k ps'hozi zaupanja na ženevski konfe- renci. Izkazal se je zvestega oprodo Dullesove politike, ki je sicer realna, je pa vedno napadalna. Ta 67 letni di- plomat, poln kompleksov in protislovij, kakor ga označa žvljenjepisec, osebni prijatelj dr. Schachta, ameriški puri- tanec, ki je preko sina jezuita povezan s cerkveno politiko, doslej še ni umak- nil stališča, da je treba SZ vsiliti mir s poVtiko trdne roke, hladne vojne in premoči v orožju. V Molotovijev sistem evropske varnosti nima nobenega za- upanja, kakor je ponovno izjavil. Več, kakor bi bilo želeti, se pišejo v anale zgodovine poskusi Vatikana, da bi tu ali tam pridobi na terenu in se približal pozabljenemu, a zanj še vedno aktualnemu idealu — »bogovlad- ne« države. Tako v Belgiji ponovno groze sfanatiz'rani kleHkalci, da se zoper napredne šolske zakone ne bodo borili samo s političnimi sredstvi. Fran- cosko demokrščansko stranko, galski inštrument črne internacionale, ki z demokristjani povezuje Italijo, Fran- cijo in Zahodno Nemčijo, je skušal Vatikan utrditi med drugm tudi s tem, da je proglasil za blažene 19 Francozov, ki- so bili 1. 1794. giljotin'rani, ker so nasprotovali revolucionarni republiki. To sicer ni nič novega v vatikanski poltiki, pri beatifikaciji pa je bil nav- zoč francoski minister Pflimlin. V Ar- gentinijo pošilja Vatikan posebnega od- poslanca, ki si bo ogledal možnosti za sklenitev sporazuma z rekonstruirano Peronovo vlado. — Zaostril se je polo- žaj okoU Goye, ki je nedvomno eden od političnih anahronizmov najslabše vrste. Cas bi že bil, da se zbriše z obličja zemlje. In najbrž ni daleč čas, da se bo, če le ne bodo kolonialne vele- države dajale Portugalski potuhe. In- dija noče z mečem iz nožnice, ne zato, ker bi se čutila š bko, marveč, ker se čuti močnejšo. Videli bomo, kaj je močnejše. Pamet ali pohlep in slast nad lastjo! Realnejši kot Portugalci so Angleži. Eden je že lani izjavil, da o Cipru z Grčijo nimajo kaj govoriti, zdaj pa vabi Grke in Turke na konferenco o strateških in političnh vprašanjih vzhodnega Sredozemlja z neomejenim dnevnim redom. Eden namerava načeti vprašanje Cipra v duhu in okv.ru angleško-grškega prijateljstva. — Ja- ponci so se že naveličali ameriškega varuštva. Ko je ameriška vojska oni dan imela orožne vaje okoli Fudžijame, so Japonci s svojimi telesi pokrili cilje amer ške artilerije na tej »sveti goria. Amerikanci so morali manevre opu- stiti Skratka: ob desetletnici druge sve- tovne vojne si človeštvo le $ težavo išče pot do trajnega miru. T. O. Z občnega zbora Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije v Celju Problemi upravljanja v gospodarstvu so bili glavna tema na drugi redni letni skupščini Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije, ki je bila pretekli teden v hotelu Savinja v Celju. O teh problemih je govoril predsednik ZIT Slovenije prof. inž. Friderik Gerì. Po drugi svetovni vojni se je pojavil zelo akuten problem v zvezi z uprav- ljanjem v gospodarstvu. Ta problem je nastal kot posledica velike revolucije v razvoju produkcijskih sil v zadnjih desetletjih. Ta razvoj je dosegel obseg, o katerem v prejšnjem stoletju ni bilo mogoče imeti prave predstave. Pedino marksistično pojmovanje razvoja je predvidevalo nujni razvoj produkcij- skih sil do take stopnje, ki mora imeti za posledico nastanek nove brezrazred- ne družbene formacije. Ko je profesor Gerì v nadaljevanju svojega izvajanja odgovoril v podrobni analizi na vprašanja, kako gledajo na problem upravljanja v tej prehodni dobi v kapitalističnih državah, je še bolj podrobno orisal naloge in probleme upravljanja pri nas. Pri tem je dejal: »V socialističnem sektorju je problem upravljanja pravDLno postavljen. Vsako proizvodno telo je izročeno v upravlja- nje delovnemu kolektivu. Družbeno upravljanje pa je poleg tega zajelo tudi vse vzgojne, socialne in kulturne usta- nove ...« Zaradi nekaterih napak pa je še mnogo industrijskih jxxijetij, ki se za- dovoljijo z obstoječo proizvodnjo, na- mesto da bi del svojega dela koncen- trirali v smeri nadaljnjega razvoja podjetja, da bi nadalje skrbeli za dvig strokovnih kadrov in končno, da bi uprave industrijskih podjetij ustvarjale solidne in trajne odnose do vseh faktor- jev v komuni. Vse gornje funkcije upravljanja v socializmu so lahko uspešne le tedaj, če so delovni kolektivi na višini, če se zavedajo stanja razvoja produktivnih sU v svetu in če so sposobni, da ocenijo odnos med lastnim in splošnim razvo- jem. Zaradi hitrega razvoja pa obstoja ne- varnost, da se pri reševanju vsakodnev- nih osnovnih problemov lahko pride v zaplete in protislovja in tako do velike izgube človeške energije in materiala. Osnovna pomanjkljivost upravljanja v našem gospodarstvu leži v ризтапј- kanju pK}drobnih analiz vseh faktorjev, ki vplivajo na razvoj našega gospodar- stva in družbe sploh. Na podlagi ele- mentov, ki jih taka analiza odkriva, je treba sintetizirati bodoči razvoj s pomočjo dobre organizacije, ki postavlja vsakega člana skupnosti na mesto, ,za katero je najbolj sposoben. Skrbno po- stavljen plan za krajšo ali daljšo dobo mora zajamčiti pravilno koriščenje vseh materialnih in moralnih možnosti naše skupnosti, pri čemer je treba iz- graditi dober sistem koordinacije vseh faktorjev, ki v družbenem sistemu pri- hajajo nujno do medsebojnega stika. Smotren plan bo lahko tudi preprečil, da pride do prekinitve razvoja, do ka- terega lahko pride posebno ob razn;ih reorganizacijah. Na našo tehnično inteligenco pa pada velik del odgovornosti, da se kolesa družbenega upravljanja pravilno s:in- hronizirajo v vseh sektorjih njenega udejstvovanja, predvsem pa na sektorju razvoja naših proizvodnih enot in na sektorju vzgajanja kadrov za potrebe naših tovarn,, ki ne smejo biti le dobri tehniki, temveč razumni nosilci gospo- darskega in kulturnega razvoja komune in države ...« -dič Dan zdravstva v Vitanju... Zdravniški okoliš Vitanje je že sko- raj dve leti brez stalnega zdravnika. Zdravnik iz Vojnika ordinira v ambu- lanti Vitanje le dvakrat tedensko. Zato je tamkajšnjemu prebivalstvu okrnje- na hitra zdravniška pomoč, kakor tudi sistematsko zdravstveno prosvetljeva- nje. Sindikalna podružnica Okrajnega hi- gienskega zavoda v Celju je organizira- la v nedeljo, dne 3. 7. 1955. zdravstve- no akcijo V Vitanju. V tej akciji je so- delovalo 18 zdravstvenih delavcev in to: 4 zdravniki, strokovnjak živilske stroke, medicinska sestra, sanitarni teh- niki in higieniiki. V splošni ambulanti je büo pregledanih preko 100 oseb, v šoli pa 117 šolskih in predšolskih otrok. Pri otrocih se opaža podhranjenost, dosti prebolelega rahitisa, kakor tudi rahitisa v aktivni obliki. Stiri zdrav- stvene ekipe pa so obiskale okoliške vasi, kjer so materam dajale navodila o pravUni prehrani in negi dojenčkov.. Izvedlo so več desinsekcij stanovanj in ostalih gospodarskih poslopij. Pri otaro- cih_ se opaža, da je nj;iihova hrana pre- več enostranska, premalo uživajo ze- lenjave. Dojenčke zapirajo v sobe za zastrta okna in jim ne privoščijo son- ca in zraka. Pozna se, da je ta okoliš tudi brez babice, katera bi dajala mla- dim materam navodila o pravilni negi in prehrani otrok. Žal pa tudi v teh gorskih predelih marsikje gospoduje alkohol in to vpliva na njihovo slabo socialno in zdravstveno-higiensko sta- nje. Ne smemo pa misliti, da tudi v te kraje še ni predrl napredek, vzemimo samo družini Jevšenak in Založnik, ki skrbita za zdravje svojih otrok, saj jih ima prva sedem in druga devet. Obe družini imata lepo urejene vrtove, gojita vse vrste zelenjave in sledita naprednemu gospodarstvu. P. A. „Rudarski stan - bodi nam pozdravljen!" (Nadaljevanje s 1. strani.) In vreme je prizaneslo. Nekoliko dežnih kapljic je soparno ozračje le ohladilo. Stadion, ki je bil zgrajen na pobudo direktorja Nestla 2ganka, sta- dion, ki ga je gradilo toliko marljivih delovnih rok kolektiva velenjskega rudnika. Termoelektrarne in ostalih do- ma¿inov, je sprejel prve tekmovalce. Pred slavnostno otvoritvijo tega^ pro- stora je nado'budnim mladincem spre- govoril nekaj vzpodbudnih besed pred- sednik upravnega odbora tov. Kore«, za tem pa se je pričel pester fizkulturnj spored. Vsi navzoči so nestrpno čakali na glavno točko sporeda, nogometn» tekmo, ki so jo odigrali velenjski Rudar in WSV Fohnsdorf (Avstrija) kot gost. Zmagala je Avstrija s 3:1. Dan rudarjev so Velen j cani v naj- lepšem razpoloženju zaključili z ljud- skim rajanjem. Osemindvajset odlikovancev med laškimi rudarji Laški rudarji so svoj praznik 3. julij zelo svečano proslavili. Na ta dan ni v jami in na zunanjem obratu delal nihče razen čuvajev, čeprav je drugače ne- deljski »šiht« v tem rudniku nekaj obi- čajnega, zlasti zadnje mesece, ko po krivdi starega odkopa vdira po glavnem rovu velika količina vode. Laški rudarji so bili v nedeljo z'brani v svojem domu v Zgornjii Rečici. Pro- svetni dom, ki so ga po osvoboditvi zgradili, s pridom služi prosvetni de- javnosti laških rudarjev. Tudi tokrat so svečanosti dali poudarka odseki DPD »Svoboda«. Rudarsko naselje okoli doma je bilo okrašeno z zastavami, pa ne samo na- selje, vsa rečiška dolina je dajala tak praznični videz. Pred upravnim poslop- jem je visela velika, rudarska zastava črne in zelene barve z zlatimi rudar- skimi kladivi. Ta zastava je ostala kot simbol preteklosti. Te barve po svojem vzdušju ne F>omenijo nič veselega, le temačnost, težo in smrt. Tudi danes se delo v jami ni spremenuo. Nevarno je kot nekoč in prav tako težko. Toda ko rudar zapušča okno, ko stopi pod sonce na beli dan, lahko vidi drugačne pri- zore, kot jih je videl pred desetletji. Domovdna v trdem delu napreduje. Težko zasluženi denar na vročih šte- vilkah in xx)d opaži, kjer lije umazana voda in pokajo oporniki, ne kopičijo več delničarji v svoje nenasitne žepe. Res je, rudarjem danes še ni njihova trda pot posejana z rožicami in delo v rudniku ne bo nikoli igrača, toda nji- hovi žulji imajo čisto drug namen in cilj. Besede, ki so bile na rudarski sve- čanosti izrečene, so bile trde, okorne, brez liričnega mehkoglasja. Rudarji imajo svoj »knapovski« jezik in če re- čejo »hunt«, vedo, koliko znoja, koliko krampanja, nalaganja in dvigovanja je v tej besedi. Idila je v »knapovem« delu neznana stvar. Njemu ne poje škrjan- ček, kot kmetu, ko orje njivo v jutra- njem hladu in sveže sape mu ne kladijo znojnega čela. Rudar ni gostobeseden, ker mu slab zrak v jami ne dovoli, da bi tratil pljuča. In tak je tudi rudar, kadar govori o svojem delu, pa če go- vori v jami ali pred mikrofonom. Na tej proslavi so govorili rudarji med seboj. Tudi predsednik OSS tor. Albin Medved pozna rudara jezik im je tako tudi govoril, ko je laškim ru- darjem čestital k uspehom. Med proslavo je pel pevski zbor »Svo- bode«. Njihove pesmi od trde, udarne rudarske himne do nežnih spevov pa so pokazale, da rudarji niso obdani s trdo skorjo robatosti, da so ljudje, ki sicer trdo delajo, trdo živijo in hkrati globoko čutijo, da poznajo ljubezen in čustvo. Njihov pevski zbor je pod vod- stvom toy. Gorica dosegel tako višin« in ubranost, da ga vabijo povsod in da celo izbirčni glasbeni oddelek Radia Ljubljana ne more mimo njih. Tudi godba na pihala sodi med najboljše godbe v našem o'kraju. Vse to govori članom obeh sekcij tem bolj v prid. Čim bolj upoštevamo njihove delovne pogoje in s tem tudi pogoje za pro- svetno delo. Laški rudarji so v bližnji preteklosti izvojevali največjo zmago v zgodovini rudnika. Lani so izkopali tako količine premoga, kot še nikoli doslej, odkar ob- stoja rudnik. Toda to ni rezultat kakik zunanjih pogojev, narobe, težave se niso nič zmanjšale. Ta uspeh lahko pripisu- jemo le večji zavesti laških rudarjer, njihovim žuljem in nikomur drugemu. Zaradi teh uspehov je Ljudska skup- ščina odlikovala 28 laških rudarjev e odlikovanji za požrtvovalno delo. Ke so odlikovanci stopali pred predsednika OSS, ki jim je izročal odlikovanja i» priznanja, so rudarji ploskali. Ni јп» bilo treba pripovedovati, zakaj so nji- hovi tovariši dobili taka priznanja. Ve- deli so sarni, zakaj. Videli so jih' ia delali z njimi, ko so ustvarjali pogoje za tako čast. Videli so jih, poznajo jiÄ in privoščijo jim, hkrati pa se zavedajo, da je teh 28 odlikovanj pravzaprav od- likovanje za ves kolektiv. Z Redom dela II. stopnje so bul od- likovani: Liipovšek Anton, Grešak Iva» in inž. Pelko Matija. Z Redom dela III. stopnje: Ferme Ivan, Ferme Jože, Požun Stanko, Preskar Drago, Repš« Ivan, Košir Jernej, Lovrinc Alojz, Pin- tar Avgust in Seme Franc. Medaljo dela pa so prejeli: Deželak Ferdo, Diacci Tomaž, Drolc Franc, Gabršek Peter, Horjak Jernej, Hrastnik Ernest, Jeran- ko Alojz, Knez Ivan, Korošec Gabrijel, Medvešek Franc, Posinek Jože, Špan Rudolf, Zalokar Ivan, Zui»anc Jože, Žveplan Ferdo lin Knez Vinko. S temi odlikovanji so laški rudarji dobili najlepše priznanje ob svoj era prazniku. Ne samo odlikovanci, temveè ves rudarski kolektiv v rečiški dolini. Danes prejemajo odlikovanja rudarji, toda v tistih časih, ko so zasnovali barve rudarski zastavi, ko so krojili črni in žalostni rudarski kroj, ko je Laški rudnik dobil ime »Huda jama«, so prejemali odlikovanja neljudskih re- žimov tisti, ki so drago prodajali ru- darske žulje, ki so odtrgovali rudarskira družinam kruh, pustili rudarje umirati na gladovnih stavkah in pod ruševinar- mi slabo zavarovanih rovov in jaškor. Čeprav ni nič manj žuljev na njiho- vih rokah, pa vendar laški rudarji pri- znajo — čeprav ne na glas — da se je vendar veliko spremenilo in da bode težke, mrtve barve rudarske zastave prej ko slej dobEe v družbo živahnejše barvo življenja, svetlejšo barvo — kot simibol svetlejše bodočnosti. Rudarski praznik v ZabnkoTci Tudi zabukovški in libojski rudarji so svoj praznik 3. julij svečano pro- slavili. Praznovali so ga skupaj v Za- bukovci na prostem in je zaradi tega dež dosti pripomogel, da udeležba na proslavi, ki se je pričela šele v po- poldanskih urah, ni büa polnoštevilna. Na proslavi rudarjev obeh rudnikov je govoril predsednik delavskega sveta tov. Kotar. Govoril je o delavskem gi- banju med rudarji pred vojno in o veliki udeležbi rudarjev obeh rudnikov v narodnoosvobodilni vojni. Proslavo je obogatil tudi spored pev- skih zborov, moškega in ženskega. Po govoru tov. Kotar ja je govoril tudi predsednik OSS v Celju tov. Albin Medved, ki je govoru predvsem o po- menu rudarskega praznika, poleg tega pa nanizal vrsto problemov in uspehov v našem notranjem in zunanjem po- litičnem življenju. Tudi med zabukovškimi in libojskimi rudarji so požrtvovalni delavci, ki so ob tem prazniku za svoje uspehe in vzorno delo prejeli odlikovanja dela. Med Libo j cani je bü Pavlic Matija, ki se je v rudniku ponesrečil, in so ga v Zabukovco pripeljali z vozom, da je Lahko sprejel odlikovanje. Mimogrede je treba omeniti, da so se libojski ru- darji glede udeležbe bolje odrezali koit zabukovški, čeravno je biLa proslava v Zabukovci. Med zabukovškimi rudarji so biLi odlikovani: Z Redom dela II. stopnje Kos Anton, z Redom dela III. stopnje Medved Ludvik, Polak Franc, Šimemik Jože, z medaljami dela pa Brecelj Jože, Krajne Jože, Podvršnik Kari, Ramšak Jože in Resnik Franc. Libojski rudarji so lahko k sprejemu odlikovanj čestitali naslednjim sotova- rišem: Z Redom dela II. stopnje sta' bila odlikovana Gote Pangrac in Kolar Valentin, z Redom dela III. stopnje Coki Ivan, Goršek Martin, Rihter Ivan in Zupane Martin, z medaljo dela pa Hrvatin Jože, Jelen Dominik, Keiner Jože, Koter Alojz, Laznik Edvard, Su- perger Stanko, Oblak Viktor, Pavlic Matija, Steble Ivan in Svarc Franc. OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE priredi 14. julija izlet v Logarsko dolino. Cena za člane društva izredno znižana. Informacije v pisarni društva Titov trg 3 OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE V nedeljo dopoldne ob 10,30 promenad- ni koncert v mestnem parku. Igra sa- lonski orkester pod vodstvom Stanka Pojavnika. RAZGLAS VSEM ČLANOM SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA NA PODROČJU IV. IN VI. VOLILNE ENOTE (II. in IV. četrti). Dne 10. јиИја 1955 bodo v IV. in VI. volilni enoti nadomestne vo- litve za ljudske odbornike Ljudskega odbora mestne občine Celja. Dolžnost ysakega člana Socialistične zveze delovnih ljudi bo, da na ta dan dizvrši svojo državljansko obveznost in voli najboljše kandidate, ki jih je predlagali zbor volivcev na teh enotah. Volilna udeležba naj bo 100 %. S to volibio udeležbo bomo dokazali tisto odgovornost, ki jo zahteva današnje obdobje družbenega razvoja, kajti le široka udeležba rim soodločanje delovnih ljudi lahko omogoči uspešno in dobro delo oblastnih organov. Volivci Ш volivke, čLani Socialistične zveze delovaüh ljudi Jugosla- vije T mestu Celju, dokažimo s svojo volilno udeležbo politično zavest in interes do dela organov ljudske oblasti in se z volitvami vključimo r aktivno soodločanje v našem eocialističnem družbenem dogajanju in graditvi ljudske oblasti! Komunskii odbor SZDL Celje Tudi pečovniški rudarji so prejeli odlikovanja Dne 3. julija so bUi tudi rudarji v rudniku Pečovnik odlikovani za svoje požrtvovalno delo. Odlikovanje rudar- jev so izvršili na prav svečan način. V lepo okrašeni dvorani »Svobode« v Zagradu se je zbral na ta dan celotni delovni kolektiv, ki je prisostvoval od- likovanju zaslužnih rudarjev in proslavi »Dneva rudarjev«. Na proslavi je bil navzoč ljudski poslanec republiškega zbora proizvajalcev tov. Ivan Golja, ki je izročil odlikovanja rudarjem, zastop- nik Mestnega komiteja ZKS in sindi- kalnega sveta tov. Krivec. Proslavo je obiskal tudi zastopnik rudarske inšpek- cije LRS inž. Vrblč iz Ljubljane. Slavnostno zborovanje je otvoru pred- sednik delavskega sveta tovariš Karel Cater, ki je govoru o vlogi delavskega razreda. O pomenu praznika rudarjer je spiregovoiil tudi sekretar 2iK zia rud- niku tov. Igrnac Šeliih. Nato je spre- govoril še tov. Ivan Golja in izročil na slovesen način odlikovanja rudar j era. Med odlikovanjem so rudarji z navdu- šenim plosikanjem dali vsakemu odliko- vancu priznanje za njegov trud v pod- jetju. Odlikovanih je büo 12 rudarjer. Z najvišjim odlikovanjem — z Redoia dela II. stopnje — je bil odlikovan di- rektor rudnika tov. Josip Jost. Z Redoaa dela III. stopnje pa so bili odlikovani naslednji rudarji-kopači v jami: Milaa Grum, Anton Božnik, Ivan Slamnik, Vinko Bobnič, Franc Keiner in Martia Cakš. Nadalje so bili odlikovani z me- daljo dela: Martin Cerneo, Leopold Oblak, Karel Vizjak, Anton Zagrorc i» Franc Zupane. V imenu odlikovancer se je zahvalil za odlikovanja direktor rudnika torarii Josiip Jost. CELJSKI TEDNIK, 8. julija 1955 Stev. 27 — stran 3 prihodnjo nedeljo se bomo zbrali na Dobrovljah Le dober teden nas še loči od velike partizanske proslave na Dobrovljah, ki bi morala biti že 10. julija, pa je zaradi nekaterih ovir .bila za teden dni pre- ložena. Partizanski miting na Dobrovljah bo ena največjih prireditev te vrste v le- tošnjem letu v našem okraju. Pomen Dobrovelj med NOB je za razvoj naše borbe tako značilen, da ne more ostati v ozkem lokalnem okviru. Zanimanje za to proslavo je v našem okraju precej veliko, vendar nmožične organizacije ne bi smele popustiti pri agitaciji za čim večjo udeležbo. Da bi bila proslava na Dobrovljah čimbolj slovesna, je okrajni odbor SZDL razposlal vsem pevskim zborom vabila Za udeležbo na Dobrovljah. Ti pevski zbori bodo združeno nastopili z nekaj pesmimi. To bo nastop, ki ga je pre- kosil samo še velik pevski nastop na Ostrožnem. Po dosedanjih podatkih se bo pro- slave udeležilo veliko število ljudi. Predvsem po delovnih kolektivih zbi- rajo sindikalne organizacije prijave in bodo "z lastnimi sredstvi prepeljali ude- ležence pod Dobro vi je. Pripravljalni odbor je ukrenil vse potrebno, da bodo udeleženci brez težav prišli na proslavo. Od Celja bo vozil ojačani vlak, od že- leznice 'pa bo poskrbljen, prevoz do vznožja, od tu pa bo le še krajša pot navkreber po novi cesti do prireditve- nega prostora. Nekatere skupine udeležencev NOB so to priliko pametno izkoristile. Tako bodo na Dobrovljah zbrane interniran- ke žeskega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Zbrali se bodo tudi dobro- veljski borci, ki so ob dosedanjih pro- slavah bili vključeni v brigade in enote, ki so nastale šele pozneje. Posebno po- srečeno pa je to, da bo proslava v kraju, ki je bil ves čas partizanski teren, med- tem ko so dosedanje proslave bile več- krat zaradi boljših dohodnih poti v manj pomembnih krajih. Teden dni ni veliko časa za organiza- cijo udeležbe na tej proslavi. V tem zadnjem tednu naj množične organiza- cije, predvsem organizacije ZB, SZDL in sindikalne podružnice povečajo svojo aktivnost pri zbiranju prijav, da bo ta velik partizanski miting imel svojemu pomenu ustrezen obisk. POZIV VSEM PEVSKIM ZBOROM CELJSKEGA IN gOŠTANJ- SKEGA OKRAJA V nedeljo, 17. julija bo na Do- brovljah proslava 10. letnice osvoboditve. Pripravljalni odbor pri Okrajmem odboru SZDL v Celju prosi vse pevsike zbore kul- turnoprosvetnih društev, delav- skih prosvetnih društev »Svobod« za sodelovanje na tej proslavi. Zbori bodo skupno zapeli nasled- nje pesmi: Pesem XIV. divizije Pesem kozjanskega odreda Zdaj zaori pesem o svobodi. Na dan proslave bo eno uro pred pričetkom proslave skupna vaja. Skupni zbor bo vadil tova- riš Perline. Naprošamo vsa društva oziroma zborovodje, da vsaj do 14. t. m. javijo udeležbo, po miožnosti z na- vedbo števila pevcev. Prijave po- šiljajte na Okrajni odbor SZDL Celje ali na tel. štev. 20-47, Celje. DOBROVLJE... »Eh, zlaite Dobro vi je« smo neštetokrat vzdihniii, ko smo po napor- nih marših in akcijah prispeli zmučeni, oznojeni mokri in lačni v ranih jutranjih urah v objem dobroveljsk.h gozdov. Dobrovlje je sprejelo prvo četo partizanov, ki se je šele komaj rodila. Pod Jugovo kmetijo je bil prvi partizanski dom, ki se je ïwzneje razširil preko vseh dobroveljskih vrhov, vse tja na Menino, Moravsko, Pohorje in Koroško ter vse do Bohorja in otosotelskih vrhov Rudnice in Drenovca. Dobroveljski vrhovi in neštete vrtače so nam bili najboljši zaveznJki, saj niso niti nemške divizije mogle tu nikdar obvla- dati položaja. Nešteto uspešnih borb je bilo'tu izbojevanih v korist par- tizanov. Mniogo švabskih »butic« pa se ni nikdar več vrnilo iz objema dobroveljskih gozdov. Na vsakem vrhu moči tla tudi sveta partizanska kri, saj je tudi mnogo dragocenih življenj ostalo na račun svobode in težke iborbe za vedno v teh gozdovih. Iz Dobrovelj so se širile akcije na vse strani in po akcijah je Dobrovlje sprejemalo svoje borce za svobodo. Ti vrhovi so že leta 1941 sprejeli tudi nepozabnega komandanta Staneta-Franca Rozmana, ki je tu ustanovil prvi Štajerski bataljon. Od tu je Stane povedel skupno s komandirjem Letonjem-Kmetom Savinsko- revirsko četo na Grmado nad Šoštanjem, kjer je prišlo 5. oktobra do združitve s Pohorsko četo„ nakar je bü izvršen napad pod vodstvom tov. Letonje-Kmeta na prvo sliovensko mesto — Šoštanj. Zopet so Dobrovlje sprejele prvoborce in prav na Greti je bil »Štajerski bataljon« po Cmakovi akciji deležen tudi prvega ognjenega krsta. V težki 4 umi borbi je bataljon ostal na svojih položajih brez vsakršne žrtve ter se zvečer prebil v šentjurske hribe in nato dalje Dobroveljske domačije bodo 17. julija zopet sprejele stare borce. v spodnjo Savinjsko dolino, v Griže, kjer je počival dva dni pri Kajt- novii, Naprodnikovi in Novakovi domačiji. Ta odhod iz Dobrovelj je bil obenem tudi začetek težkega brežiškega pohoda. Pa 12 dnevnem težkem maršu, stradanju in občutni izgubi najboljših tovarišev v takratnih bor- bah je bila Savinjska dolina zopet tista, ki je sprejela svoje borce — Dobrovlje pa zopet stari in nadvse prijazen dom. Nešteto težkih dni je minulo v letih 1941 in 1942;, vendar je ostalo jedrto partizanskega gibanja na tem p>odročju. Sem je po napornih mar- ših :n težkih borbah prispela II. grupa odredov s Stanetom na čelu ter pričela z novimi bojnimi pohodi na nemško svojat. Operacije II. grupe odredov so se razširile po vsej Štajerski. Od Save do Prekmurja in od Sotle do Koroške so se pomikali njeni bata- ljoni in čete. Nešteto borbenih podvigov so ustvarili in stotine novih ìxyrcev je okrepilo naše borbene enote. Dobrovlje je po težkih in krvavih borbah sprejelo ter zaključilo pohod XIV. divizije. Tu so borci premraženi in izmučeni od težkih in krvavih borb našli zopet miren dom in počitek, od koder so pwnovno krenili v nove borbe in zmage. Dobrovlje so s svojimi borci in borbi predanimi kmeti doživele tudi najlepši dan — dan zmage'in svobode. Vsi Dobrovelj cani so ponosni na svoje borbeno delo. Letos, ob 10. letnici osvoiboditve je prav, da se vsi borci in aktivisti zberemo na velikem partizanskem mitingu v Dobrovljah, ki bo 17. julija. Pozdravili bomo naše Dobraveljčane ter otvorui novo parti- zansko cesto, po kateri so hodili tisočeri borci v borbene podvige in slavne zmage. V »kraljestvu partizanov«, kot smo tudi Dobrovljam pra- vili, se bomo spomnili vseh preživelih dni v krogu svojih borbenih, dobroveljskih tovarišev. Ivo-Zupanc Ludvik NENEHNA SKRB ZA OTROKE PADLIH BORCEV Tako naf bi bilo povsod! otroci zadajajo dosti skrbi star- šem, posebno ko se šolajo ali učijo kakega poklica. Te skrbi so tem večje in težje za matere, ki so postale vdove, posebno če niso dosti energične. Res pomaga tu tudi šola, šolski odbori, vzgoj- no osebje, vendar se pogosto opa- ža, da tahi otroci ne kažejo tistih uspehov, kot otroci„ ki imajo skrbnega, energičnega očeta, ki si zna pridobiti avtoriteto. Okupa- cija je pobrala dosti borcev proti fašizmu in dosti otrok je ostalo brez očeta, matere, ali pa brez staršev sploh. Skrb za take otro- ke so res prevzele tudi množič- ne organizacije, kako pa izvršu- jejo to delikatno nalogo, je drugo vprašanje. Tudi tu je treba poleg dobre volje še iznajdljivosti. Ne motimo se, če trdimo, da se je pri tem na posebno primeren način znašel občinski odbor ZB NOV v Storah. \ Doslej so o zadevah otrok, ki jim je okupator pobral enega ali oba od staršev, razpravljali na sestankih in sejah, kar ni rodilo potrebnih rezultatov. Letos so prišli na drugo zamisel. Otroci žrtev fašizma so potrebni ne- nehne skrbi družbe, da se olaj- šajo težke skrbi staršev ali ob- lastveno določenih skrbnikov. Kako to doseči, komu zaupati in na kakšen način skrbeti za take otroke? Kdo si bo poleg svojih vsakdanjih skrbi v službi in do- ma nalagal še skrb za druge otroke? Nihče ni za to bolj po- klican, kot člani Zveze borcev NOV, to so vendar borci in akti- visti, ki so pokazali svojo visoko zavest za najtežje naloge v času borbe proti okupatorju, kažejo jo še po osvoboditvi, ko se bori- mo največkrat še s težjimi pro- blemi, kjer je treba prav take nesebične požrtvovalnosti. Samo zavednim članom Zveze borce lahko zaupamo nenehno skrb za otroke, ki so izgubili starše. Take ljudi so poiskali v Storah, razlo- žili jim, za kake delikatne naloge gre in j'h pridobili za varuštvo nad temi otroci. Neke majske nedrje se je zbra- la pri Mlinarjevem'^ Janezu na Teharjih malo nenavadna dru- ščina. Matere — vdove z otroki, hi j'm je zadnja vojna vihra po- brala najdražje in se sedaj po- večini le s težavami tolčejo skozi življenje, razen teh pa člani ZB NOV iz Štor, predvsem tisti, ki jih je odbor določil za varuhe tem otrokom. Občinski odbor ZB NOV je priredil čajanko, pogostil predvsem otroke, ki so se v pri- srčnem, tovariškem pogovoru kmalu približali in zbližali z no- vimi varuhA, skrbniki, ki so pro- stovoljno prevzeli moralno ob- veznost, ki ni majhna. Novi varuhi, ki so prostovolj- no prevzeli težke obveznosti., so dobli od občinskega odbora ZB NOV Store posebne legitimacije, ki jim bodo služle, ko bodo pred organizacijami in oblastve- nimi organi ščitili interese pri- zadetih otrok in staršev. Pred- vsem se bo odbor ZB po teh va- ruhih povezal z Uradom za vklju- čevanje mladine v poklice, da bodo otroci padlih borcev in žrtev fašizma vključena v čim primernejše poklice. Mnogo skrbi čaka te prosto- voljne varuhe. Obč. odbor ZB Sto- re je našel način, ki bo verjetno kmalu pokazal dobre rezultate v skrbeh družbe za žrtve okupaci- je. Na ta način je 25 otrok pad- lih borcev in žrtev faš zrna iz področja občine Store dobilo skrbnike, ki bodo nenehno posve- čali skrb svojim novim varovan- cem v trdni zavesti, da se bodo na ta način najlepše oddolžili ti- stim, ki so dali svoja življenja za cilje, katerim gremo vsak dan s htrejšim tempom naproti. Ob- činskemu odboru ZB NOV v Sto- rah in prostovoljnim varuhom partizanskih otrok gre za tako humano gesto res vse priznanje. U. R. TOVARNA EMAJLIRANE POSODE V CELJU sprejme v službo INŽENIRJA KEMIJE TEHNIKA KEMIJE STENO-DAKTILOGRAFINJO in VEC USLUŽBENCEV s popolno ekonomsko srednjo šolo. Plača po tarifnem pravil- aiiku ali ЈУ) dogo vom.. IZ NASEGA OKRAJA BODO KRENILE NA POT TRI KURIRSKE PATRULJE Partizanske hurirje bo pot vodila po starih hurirshih stezah Dne 22. julija bo v Stični na Etolenj- skem veliko zborovanje slovenskih par- tizanskih kurirjev, ki se ga bodo ude- ležili kurirji vseh slovenskih kurirskih postaj. Ti kurirji so v težkih okoliščinah vzdrževali zvezo z vsemi partizanskimi enotami in prenašali plamen upora proti okupatorju na vse strani naše domovine. Tudi iz našega okraja bodo na pot krenile patrulje kurirjev. Sle bodo po starih kurirskih stezah, ki jih je že zdavnaj zarasla spet trava, pa tudi med vojno niso bile tako vidne, da jih so- vražnik ni odkril. Prva patrulja bo 15. julija ob 9. uri dopoldne krenila iz Šoštanja. Sla bo čez savinjske hribe in bo 17. julija sodelo- vala na velikem partizanskem mitingu na Dobrovljah. T^aslednji dan, 18. julija, bo šla naprej in se ustavila ob 18. uri v Lokah pri Šentjurju v Savinjski do- lini. Tu bo sprejem patrulje. Od Lok bo patrulja korakala naprej po revirskih hribih v Izlake. Druga patrulja se bo zbrala na Sladki gori pri Šmarju. Sla bo po Kozjanskem, mimo Jurkloštra in 17. julija prišla v Rimske Toplice. V Rimskih Toplicah se bo zbrala tretja patrulja in bo po sprejemu druge dne 17. julija ob 18. uri skupaj s kozjansko patruljo krenila v revirsko območje. — Obema patruljama bodo Trboveljčani pripravili sprejem nad Trbovljami dne 18. julija ob 18. uri. Od tu bosta pa- trulji šli v Izlake, kamor bosta prispeli dne 19. julija istočasno kot patrulja iz Šoštanja. V Izlakah bo ob 18. uri spre- jem vseh treh patrulj. Vse tri patrulje bodo nato odšle čez Vače po desnem bregu Save in 20. julija prišle v Jevnico. V Jevnici bo ob 16. uri sprejem vseh štajerskih patrulj, tudi tistih, ki bodo prišle čez Pohorje iz se verno vzhodne Slovenije. Vse štajer- ske patrulje bodo iz Jevnice nadaljevale pot proti Stični, kjer bo, 22. julija velik kurirski zbor. Okrajni odbor ZB Celje vabi na pohod vse partizanske kurirje. Odbor je poslal vsem tistim, ki so se prijavili, vabila. Toda gotovo so v našem okraju še ku- rirji, ki se niso prijavili in niso dobUi povabil. Ti kurirji naj se priključijo patruljam tam, kjer se bodo patrulje najbolj približale njihovim bivališčem. Po desetih letih se bodo partizanski kurirji spet našli na starih partizanskih stezah. Spoznali se bodo mnogi, ki so kot živec držali zveze čez vso Slovenijo, niso pa se nikoli videli. To bo veselo in prijetno srečanje, polno spominov na dni, ko so v okrilju teme, čisto sami, prečkali najnevarnejša področja in pri- spevali levji delež k dobro organizira- nemu uporu proti okupatorju. Utrjevanje splošnih kmetijskih zadrug Nova teritorialna razdelitev okrajev in občin je dala misliti tudi zadružni- kom. Znano je, da razdrobljena in šibka gospodarstva skupnosti ne dajejo tega, kar bi morala — in da so v mnogih pri- merih celo ovira za naprednejše metode dela, ki so v našem kmetijstvu tako nujne. Tako so na letošnjih zborih tudi ne- katere okrajne zadružne zveze sprejelte sklep o združitvi. Pri nas se je OZZ Šoštanj združUa s celjsko OZZ. Hkrati se pa združujejo tudi šibkejše kmetij- ske zadruge z gospodarsko močnejšimi. Zadružniki celjske lin šoštanjske okolice prav te dni živo razpravljajo o proble- mih združitve. Tako so KZ Družmirje, Lokovica in Ravne že na letnem zboru sklenile združitev in formiranje nove Kmetijske zadruge s sedežem v Šošta- nju. Pozneje so ta sklep sprejele tudi KZ Topolščica in Zavodnja in se bo tako 5 zadrug združilo s KZ Šoštanj. Zadruga bo po združitvi štela 431 čla- nov,, združeno premoženje v osnovnih sredstvih pa bo predstavljalo vrednost 27 mUijonov dinarjev. Pred kratkim je bil ustanovni občni zbor te zadruge, katerega sta se udeležila tudi pred- sednik OLO Šoštanj tov. Ulrih ter predsednik OZZ Celje tov. Lubej. Člani, zbora so z zanimanjem sledili govor tov. Lube ja, ki je nazorno prikazal koristi naprednega gospodarstva s i>o- močjo organizirane in dobro urejene kmetijske zadruge. Na zboru so zadružniki sprejeli že konkretne sklepe in postavili na prvo mesto delo pospeševanja kmetijstva. Nadalje so sklenili, da bodo pristopili k organiziranemu delu odkupa vseh kmetijskih pridelkov, mleka, živine, gozdnih sadežev lin zdravilnih zelišč. Doslej so zadruge navadno odkupovale le to, kar je kmet prinesel v trgovino. Ker ni bilo organiziranega odkupa, so kmetu propadali pridelki, potrošnik pa jih je zaman iskal na tržišču. Zato pa bo združena KZ Šoštanj v središču mesta uredila specialne trgovine za od- kup pyoljskih pridelkov, reprodukcijske- ga materiala, železnine, špecerije lin manufakture, na podeželju pa po kra- jevnih potrebah trgovske poslovalnice s potrošniškim blagom. Zadruge, ki se bodo z združitvijo okrepile pa bodo prvenstveno morale skrbeti tudi za nastavitev najboljšega strokovnega kadra. V. F. Velika manifestacija icmetijstva v Locah (Nadaljevanje s 1. strani.) OZZ v Celju tov. Franc Lubej, ki je med drugim dejal, da je to velik praz- nik za Loče, majhno vas na robu na- šega okraja, ter poudaril, da bodo mo- rali kmetijski stroji, agregati za škrop- ljenje in prašenje ter ostala tehnična sredstva od grati v bodočnosti vidnejšo vlogo kot doslej, če hočemo ustvariti pogoje za večje donose in produkcijo v kmetijstvu in če hočemo, da bo kme- tijstvo bolj rentabilno in ekonomično kot doslej. ' Sledüo je tekmovanje, v katerem je sodelovalo 57 tekmovalcev, katerim so popoldne razdelili nagrade v višini 61.800 din. Tekmovalne komisije so predvsem polagale pozornost na kvaH- teto, ne pa samo na hitrost. Zato se je nekdo od koscev neupravičeno jezil na komisijo, ki mu ni prisodua prvega mesta, čeprav je bil po hitrosti prvi, vendar pa je vsled slabe kvalitete mo- ral prepustiti prvo mesto počasnejšemu toda bolj kvalitetnemu koscu. Najbolj- ši so dobili kar lepe denarne nagrade .in diplome, tolažilne nagrade pa so prejeli vsi, ki so pri tekmovanju so- delovali„ neozdraje se kako so se pla- sirali. Med 21 ročnimi kosci je zasedel prvo mesto Godec Feliks iz Kmetijske za- druge Ziče, drug: je bü Tome Martin iz Kmetijskega gospodarstva Slovenske Konjice, tretji pa Polh Franc iz KZ Loče. V tekmovanju ročnih motornih kosilnic znamke »Austrorapid« je v lahki skupini zmagal Košar Jože iz KZ Laško, v težji pa Kotnik Leopold iz KZ Zreče. V tekmi ročnih motornih kosil- nic znamke »Fahr« je v skupini lahkih strojev zmagal Metulj Martin iz Kme- tijskega gospodarstva Slovenske Ko- njice, v skupini težjih strojev iste znamke pa Kranj Jože iz KZ Laško. V tekmi malih »Stayer« traktorjev je bU. prvi Dolinšek Ivan iz Kmetijskega go- spodarstva Zolože pri Šempetru, v ko- šnji velikih »Stayer« pa Kröslin Av- gust iz Kmetijskega gospodarstva Arja vas. V strojni košnji s traktorjiUnlmog je zmagal Dolinšek Franc iz Kmetij- skega gospodarstva Arja vas. V stroj- nem oranju s težkim traktorjem »Staf- yer« je zasedel prvo mesto Feuzar Marko iz KZ Loče, v oranju z motor- jem »Holder« pa Ramšak Ferdo iz KZ Dobrna. V tekmovanju grabljic pa je zasedla prvo mesto Fajfar Alojzija iz Kmetijskega gospodarstva Arja vas. Razen tekmovanj so navzoči imeli priliko videti demonstracije vseh ostalih kmetijskih strojev, rosilcev in razpršil- cev, naprave za zadimljen j e proti slani in izstreljevanje raket proti toči. Nad tekmovalnim prostorom je krožilo tudi letalo, ki je prikazalo, kako se zapra- šujejo in škrope zemljišča za razne agrotehnične svrhe. Dopoldanska pri- reditev je bila zaključena s kroženjem športnega letala, ki je odvrglo padalca ter s pristankom jadralnega letala. Popoldan so bUe še moto-dirke, nakar so se domačini in gostje še pozno v noč zabavali ob poskočnih zvokih vo- jaške godbe iz Maribora. Prirediteljem te velike kmečke ma- nifestacije gre vse priznanje za brez- hibno in dobro organizacijo. PLINARNA — VODOVOD — RAZSVETLJAVA CELJE iisvršuje vse vrste hišnih instalacij in popravil vodovoda, plinovoda în elektrike. SPREJME: / 5 vajencev za razne stroke, 1 verzlranega vodjo skladišč, 1 komercialista, 1 gradbenega tehnika. Pismene ptonudbe sprejemamo do 25. VII. 1955. Stev. 27 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 8. juHja 1955 IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Izboljšanje hmeti¡ske proizvodnje zahteva iudi od iene, da postane boljša in naprednejša proizvajalka (Z LETNEGA OBČNEGA ZBORA ZEN-ZADRUŽNIC) V dvorani OSS je bil pred dnevi let- ni občni zbor žena zadružnic Okrajne zadružne zveze Celje. Zbora so se de- legatke kmetijskih zadrug udeležile v lepem številu, kot gostje pa so bil na- vzoči predesdnica Glavnega odbora žen zadružnic tov. inž. Pirkovičeva, sekre- tar okrajnega komiteja ZKS Celje, tov. Franc Simonič in predsednik OZZ Ce- lje, tov. Franc Lube j. Poročilo o delu žena zadružnic OZZ Celje je podala tov. Košenina, za Šo- štanj ski okraj pa je poročala tov. Jur- jevec. Kmečka žena se danes že v polni meri zaveda,, da postaja graditeljica napred- nega gospodarskega življenja na vasi in da svoje uspehe najlaže dosega preko zveze žena zadružnic. Ta zveza se je v preteklem letu v celjskem ka- kor tudi v šoštanjskem okraju precej utrdila. Zene so usmerile svoje delo predvsem na vprašanja drobne kme- tijske proizvodnje, kot vrtnarstva, svi- njereje in perutninarstva. Zlasti pe- rutninarstvo, ta zelo rentabilna veja živinoreje, je v našem okraju precej nazadovalo. Zaradi tega so v preteklem letu po krenili akcijo rejskih središč za kokoši, ki je pi^av dobro uspela. Uredili so 75 rejskih središč, katerim je bUo doslej dobavljeno preko 40.000 eniodnevndh piščancev. Ta akcija je v .lanskem letu tako razgibala okraj, da selekcijska postaja v Ločah za letošnje leto sploh ni mogla vsega dobaViti. Cüj pospeševanja kokošjereje pa je raz- širiti pri nas čim bolj rejo štajerske kokoši, ki najbolj odgovarja našim pri- likam. Tudi v zboljšanju svinj ere j e sio se v našem okraju lani pokazali vidni uspe- hi. Ustanovljenih je büo 28 privatnih vzrejišč, katerim so dobavili samo prvo- razredne,, bele plemenske svinje'. Kljub mnogoštevilnim naročilom plemenskih svinj in rodovniških plemenskih mer- jascev izgleda, da bo v letošnjem letu proizvodnja presegla okrajne potrebe, zato pa bodo v živinorejskih središčih (Konjice, Šmarje pri Jelšah) organizi- rani plemenski sejmi za svinje. Čeravno je zelenjava osnovni ele- ment prehrane, za vrtnarstvo pri nas nismo dovolj skrbeli. Zato so o vrtnar- stvu naše žene-zadružnice na občnem zboru mnogo razpravljale. Pojavüa se je težnja naj bi predvsem zadmge oskrbovale z zelenjavo ne samo ozko okolje svoje občine, temveč tudi mesto, .saj vemo, da nam v zimskih mesecih zelenjave zelo primanjkuje. Zadružni- ce so s tem v zvezi razpravljale tudi o shranjevanju zelenjave za zimo. Znano je, da zlasti na deželi mnoge gospodi- nje v jeseni ne vedo, kam bi z zele- njavo,, posebno če so dobre letine. Mno- go zelenjave jim propade,, če je že ne pokrmijo prašičem. OZZ je sicer lani organizirala predavanja o gojenju ze- lenjave, v jeseni pa tudi pokrenila ak- cijo, da bi čim več vrtnih in njivskih pKJvršin zasadili z zimsko zelenjavo. Predavanja o shranjevanju zelenjave preko zime pa niso zajela širšega pod- ročja. Delegatka iz Polja ob Sotli, ki je do sedaj spadalo pod OZZ Krško, je zato predlagala, da bi se tudi pri njih v jesenskem in zimskem času organi- zirala podobna predavanja, poleg tega pa naj bi se pri KZ organiziral tudi odkup zelenjave. Kmetje bodo imeli večji interes za obdelavo vrtov, če bodo vedeli, da bodo lahko vse pridel- ke zelenjave prodali. V Savinjski dolini imamo že prav lepo urejene kmečke in šolske vrtove. Posamezni odbori zadružnic so si na- povedali medsebojna tekmovanja. Vrto- ve bo pregledala posebna komisija pri poljedelskem odboru OZZ, jih locenila in najboljše zadružnice tudi primerno nagradila. Za strokovno izpopolnjevanje kmeč- kih žena je bilo v okviru KZ organi- ziranih v preteklem letu več gospodinj- skih tečajev, ki jih je obiskovalo preko 500 žena in deklet. Kmečka mladina pa je ix>kazala tudi veliko zanimanje za kmetijske šole,, saj je te šole obisko- valo v preteklem letu kar preko 800 kmečkih fantov in deklet. Važno vlogo pri organizaciji teh šol je odigrala zve- za zadružnic. Zene so povsod poudar- jale potrebo po šolanju kmečke mla- dine in zadružnice so bue tudi med prvimi, ki so svoje otroke vključile v šolanje. Predsednica Glavnega odbora žen zadružnic, tov. Pirkovičeva je po poro- čilih in pestri razpravi delegatkam zbora priznala, da je delo žena zadružnic celj- skega in šoštanjskega okraja najboljše v Sloveniji in jih bodrila, da naj gredo dalje po tej poti k še večjim uspehom. • Predsednik OZZ Celje, tov. Lube j, je zadružnicam odgovril na nekatera vpra- šanja. V zvezi z razpravo o odkupih ze- lenjave se proizvajalcu ne bo treba bati, da svojih pridelkov ne bi vnov- čil, ker se bodo morale vse zadruge ba- viti z odkupom. Krožne vožnje za od- kup jajc, mleka in zelenjave pa bodo v prihodnje pripomogle,, da ne bodo trgi v mestu prazni zaradi pomanjkanja zelenjave. (Misliti je treba tu tudi na zalaganje velenjskega trga po združit- vi okrajev.) Nadalje je tov. Lube j go- voril o vprašanju mleka in poudaril, da zadrtige lahko dobijo od Mlekopro- meta akontacije, prav tako pa tudi kmetje, ki bodo oddajali mleko. Glede otrobov je pojasnil, da jih bodo po okrajih delüi živinorejski odseki — pri delitvi pa se bo upoštevala oddaja mleka. Sekretar OK ZKS Simonič je izrazu občutek, da se naše, predvsem kmečke žene boje vključiti v javno življenje. Prav tako so v vseh organizacijah še premalo zastopani mladinci in mladin- ke. Nadalje je tov. Simonič poudaril dejstvo, da so cene na celjskem in ve- lenjskem i^-gu najvišje v Sloveniji. Ta problem bo treba rešiti z organizacijo krožnih prog za pobiranje zelenjave, ki danes propada, ker je kmet ne more prodati. Ta odkup pa bo moral biti vezan s pogodbami, da bo dobaA¿a za- garantirana. Na podlagi referatov in plodne raz- prave si je zbor zadružnic začrtal v letošnji program vrsto važnih nalog in zaključil svoje zborovanje z geslom: zadruge bodo morale biti sposobne od- kupiti od kmeta vse, kar bo imel za prodajo. Prva izmena počitniške kolonije se je vrnila iz Bakarca Prehitro so minili trije tedni lepega, pestrega in otroške razigranosti polnega življenja v idiličnem bakarskem zalivu, kjer stoji v parku skrit »Celjski dom«. Ob našem prihodu je bil dom pust in zaraščen v travo, po nekaj dneh pa se je spremenil v lepo, prijetno zavetišče, kjer smo se počutili kot doma. Otroci so bui srečni in zadovoljni. Letovalo je 82 otrok, povečini .iz delavskih dru- žin, med njimi tudi taki, ki še niso videli morja. Veselo so prepevali: »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Vsak dan življenja v Bakarcu jim je prinesel novih zanimivosti in doži- vetij. Naužili so se sonca in morja in spoznali tudi moč burje. Ob sončnih dneh so se kopali, lovili morske ježe, školjke in zvezde, opazovali plimo in oseko ter po morju zibajoče se barčice. nad katerimi so se lovili beli galebi. Zanimali so se za ribolov in si ogledali, kako ribiči love tune. Nekateri so se naučili plavati, tisti pa, ki so že znali, so tekmovali v plavanju in skokih. Tudi v brezsončnih dneh se niso dolgočasili. Ogledali so si bližnje vasi, ladjedelnico in kopališče v Kraljevici, obiskali lut- kovno gledališče, igrali nogomet in tekmovali z Bakarčani. Lepega sončnega dne so bili na izletu v Crikvenici. Ta dan je bü zanje najlepše doživetje. 25. 6. so nastopili v Domu kulture z recitacijami, pevskimi in telovadnimi točkami. Na to prireditev so povabili tudi Bakarčane, da se poslove od njih. Vsi otroci so pridobili na teži. ,za kar gre posebna zahvala upravniku, ki je bil družini v prijetnem domu ne le dober gospodar, ampak tudi pravi oče. Zahvaliti se moramo tudi ostalemu ku- hinjskemu osebju za njihovo požrtvo- valno delo. Te dni so se naši otroci polni zdravja in nasmejanih obrazov vrnüi v Celje. Vida. Pomanjkanje sadnih mladik je narekovalo ustanovitev centralne drevesnice v celjskem okraju Za dvig in* pospešitev sadjarstva bi celjs'ki okraj 'potrebo.val letno okrog 50.000 različnih sadnih sadik, dobi pa jih komaj 15.000. Da bi podprli težnje vedno večjega števua kmetovalcev, ki si hočejo obnavljati sadovnjake in ure- diti plantažne nasade, se je Okrajna zadružna zveza odločila, da ustanovi v neposredni bližini Celja veliko dreves- nico, ki bo z najrazličnejšimi sadnimi mladikami zalagala ves celjski bazen od Karavank do Obsotelske doline. Pri- meren prostor za drevesnico so našli na bivšem posestvu »Mirozan« pri Pe- tro včah, ki ga upravlja Kmetijsko go- sp)odarstvo Arja vas. Ugodni podnebni pogoji, zadostna krmska baza ter dej- stvo, da bo nega drevesnice prišla v roke naših najboljših sadjarjev-stro- kovnjakov, je jamstvo, da bo podjetje zelo dobro uspevalo. Sadje s kmetijske- ga posestva »Mirozan« je bilo že na lanski sadjarski razstavi v Ljubljani priznano kot najlepše v Sloveniji. Skrb- na nega in strokovno vodstvo te po- mjiožene drevesnice pa bosta sloves najboljšega sadja ponesla brez dvoma še izven meja republike. Posestvo »Mi- rozan« ima skupno okrog 16 ha zem- ljišča ter nekaj slabo vzdrževanih go- spodarskih poslopij. Ima pa lep sadov- njak, ki bo služil novi drevesnici za cepiče. Komisija, ki je pregledovala teren, je našla še eno možnost, kjer bi se še ena drevesnica pod ugodnimi podneb- nimi pogoji lahko lepo razvijala in bi bila nekaka podružnica mirozanske drevesnice. To je ekonomija v Šmart- nem ob Paki s 26 ha zemlje. Od te zemlje bodo približno 8 ha uporabili za drevesnico. Po ugotovitvah sadjarsko- vinogradniškega odbora bodo lahko v obeh drev^esnicah, ki bodo pod enotno upravo, vzgojili letno približno 30.000 sadik jablan, drugih sadik, kot orehov, hrušk, breskev itd. pa okrog lO.OOO. Ker ima posestvo tudi kakih 6 ha gozda, bodo v tem gozdnem predelu zasadili tudi jagodice v je. Vsa pripravljalna dela za ustanovitev nove drevesnice imata v rokah znana sadjarska strokovnjaka Videčnik in Korbar. Te dni bo OZZ predložila OLO predlog o prevzemu zemljišča, takoj za tem pa predlog o ustanovitvi podjetja dj-evesnice Mirozan s šmartniško po- družnico, ki bo podrejeno sadjarsko- vinogradniškemu odboru OZZ Celje. Z urejevanjem drevesnice bodo začeli že avgusta letos. Nekaj o peronospori v vinogradih Letos, ko so količine modre galice zelo tesno odmerjene, je nujno, da se seznanimo z .nekaterimi najvažnejšimi vprašanji okoli škropljenja vinogradov. Na terenu je büo opaziti razsipava^ nje modre galice. Dvakratno škropljenj^ pred cvetjem je büo potrebno le v tistih predelih, kjer se čedalje bolj pojavlja sušenje kabernikov (PHOMA). Najvaž- nejše škropljenje pa je nedvomno takoj po cvetju, kar pa je v naših razmerah učinkovito težko izvesti spričo dejstva, ker so nasadi sortno močno FK)mešani in zaradi tega čas cvetja ni enoten. Dogaja se pogosto, da vinogradniki v borbi proti peronospori dokaj grešijo s tem, ko uporabljajo previsoke kon- centracije bordoške brozge in trosijo na ta način po nepotrebnem dragoceno modro galico. Strokovnjaki Okrajne za- družne zveze v Celju so preko sadjar- sko-vinogradniških odborov poudarjali in opozarjali na pravüno škropljenje. Pravilno je škropljenje pred cvetjem z 0,75 % do I % bordoško brozgo, dio- čim uporabljamo po cvetju in za vsako nadaljnje škropljenje 1,5% raztopino modre galice in apna. Ta raztopina pa mora biti pravilno pripravljena, to se pravi, pravilno zmešana, ako hočemo, da bo učinkovita. Priporočamo večkrat- no kontroliranje brozge s fenclftalino- vim papirjem, ki mora, ako je mešanica pravilna, pordečiti. Nobena borba proti boleznim lin škod- ljivcem pa ne more biti učinkovita, dokler nam niso povzročitelji v vseh podrobnostih poznani. Peronospora je vinogradništvu najnevarnejša bolezen. Kot njen povzročitelj nam je i)oznana glivica, imenovana Plasmopara viticola, ki razsaja v evropskih vinogradih od leta 1880. Napada vse zelene organe vinske trte, posebno nevarna pa je ne- dozorelemu grozdičevju. Pojavlja se od maja do avgusta. Peronospore ne uni- čujemo, temveč s škropljenjem samo preprečujemo, iz česar sledi, da je po- trebno pravočasno škropljenje. Vse gli- vice potrebujejo za razvoj in uspevanje določene pogoje v pogledu temperature in relativne vlage v zraku (padavine). Glivica Plasmopara vitico.la je sorodna oni, ki napada krompir in hmelj. Njeni trosi prezimi j o kot zimski trosi na lesu in odpadlem listu vinske trte. Okužba po zimskih trosih je mogoča spomladi že pri temperaturi 8 do 9" C in to na listju, premera le nekaj cm. Važno je vedeti, da se izvršijo okužbe le tedaj, ko je vinska trta mokra. Pogoji za raz- voj bolezni so v pogledu temperature naslednji: minimalna temperatura od. 8 do 12' C. maksimalna pa od 18 do 24" C. Izbruh te glivice je mogoč torej pri temperaturi preko 12 do 13" C, pri za- dostni količini relativne vlage v zraku in ko je trs moker. Glivica potrebuje za svpj razvoj v notranjosti rastline več dni. Šele po poteku razvojne dobe (to je čas od okužbe do popolnega razvoja gliivice) pride do izbruha. To obdobje razvoja imenujem.o inkubacijsko dobo. Ce je toplo,,-suho vreme, ali ipa, da je mrzlo, potem ostane glivica v notranjo- sti zelenega dela trte, torej se inku- bacijska doba podaljša, izbruhne pa,, čim je list moker' in je temperatura 12 do 13" C. Inkubacijska doba je v poedinih mesecih vegetacije različna in lahko navedemo kot nekakšno po- vprečje za srednje evropske klimatske pogoje naslednje podatke: V mesecu maju 15 do 18 dni, v začetku junija 12 do 14 dni, sredi junija 9 do 10 dni, konec junija 6 do 7 dni, doôim v juliju in avgustu zadostuje 5 do 6 dni za raz- voj. Iz teh podatkov je razvidno, da se razvojna (inkubacijska) doba v teku poletja ob ugodnih klimatskih pogojih stalno krajša. Pri uspešni borbi proti peronospori moramo v glavnem opazovati vremen- ske priliike in stanje temperature. Pied- sodki, da je treba škropiti recimo vsa- kih 8 dni, ali podobno,, ne smejo veljati. Ne koledar, temveč vreme, nam mora tiLti kazalec za pravilen čas škropljenja. Poleg važnosti pravočasnega prepreče- vanja pa je važen tudi način in izved- ba škropljenja. Uporabljati je treba le drobne razpršilce, ki razpršijo škro- pivo temeljito in zameglijo trs. Paziti moramo, da so spodnje površine listov in grozdići temeljito poškropljeni. Ce uporabljamo kombinirana škropiiva, ki omQgocajo borbo proti večim boleznim in škodljivcem hkrati, moramo posebno, paziti pri mešanju. Vsa škropiva se med seboj ne smejo mešati. Ne uporabljajte zaščitna sredstva, katera niso priporo- ročena in jih ne poznate. V naših raz- merah se uporabljajo v zaščiti vino- gradov proti peronospori sredstvo na bazi bakra, najčešče se škropi z razto- pino modre galice in apna (bordoška brozga). V raznih viinogradniških centrih izven naše domovine pa se pojavljajo v vse večji meri sredstva na bazi cinka. Ti preparati se tudi pri nas pre- izkušajo in lahko pričakujemo v bodo- čem razvoju vinske trte. da se bodo nova sredstva, ki niso na bazi bakra, splošno uveljavüa. Opozarjamo vinogradnike, da upošte- vajo navodila pristojnih strokovnjakov. Kmetijski znanstveni zavod v Ljubljani vedi protiperonospomo službo in javlja napovedi preko Radia Ljubljane in v dnevnem časopisju. Na področju našega kmetijstva imamo organizirano zaščitno — poročevalsko službo, ki jo vršijo zaščitni referenti pri KZ, vodi pa to akcijo Okrajna zadružna zveza v Celju. Namen tega poročanja je čim bolj učinkovito orga- nizirati borbo proti škodljivcem in bo- leznim ter pravočasno omejiiti, oziroma uničiti pojave novih škodijiivcev. Dolž- nost vseh vinogradnikov in sploh kme- . tovalcev je, prijaviti sleherne pojave nepoznanih škodljivcev in bolezni naj- bližnjemu zaščitnemu referentu, refe- rentu za zaščito pri OZZ, ali pa in- špektorju za zaščito rastlin pri OLO Celje. Videčnik Aleksander. Kotiček za naše žene SONČARICA Sončenje je za zdravje odraslih in otrok zelo koristno. Toda pri sončenju kakor tudi pri daljšem sprehodu po soncu je treba paziti, da ne dobimo sončarice. To je zelo nevarna bolezen, ki včasih dovede tudi do smrti, ali pa zapusti trajne pwDsledice. Najpìogosteje se sončarica pojavlja pri majhnih otro- cih, če so postriženi, neredko pa tudi pri plešastih ljudeh. Nastane pa za- radi tega., ker slončni žarki preveč se- grejejo teme in možgane. V pregretih možganih se razširijo krvne žile, to pa privede do povečanega možganskega pritiska, kar poškoduje centre, ki so zelo važni za človeško življenje. Vsaka mati se mora zavedati, da lah- ko njeni otroci, če so pvredolgo na son- cu, dobijo sončarico. Na to je treba še posebno paziti ob-morju, ko sonce še močneje pripeka. Najboljša zaščita so slamnati klobuki, toda te bolj ne- rade vlačimo na morje. Zato pa je tre- ba otroke navaditi, da si pogosto na- močijo glavo s hladno vodo, od časa do časa pa odidejo v senco. Nikakor pa ne smemo niti sebi,' nü^i otroku dovo- liti spanja na soncu. Dobro je, da poznamo znake, ki se pojavijo, preden nastopi sončarica: močan glavobol, vrtoglavost, včasih pa tudi že nezavest. Kadar se otrok prične pritoževati nad temi znaki, ga je treba takoj spraviti v senco in mu podložiti glavo. Glavu mu hladimo še s hladni- mi obkladki. Ce še ni prepozno, bomo na ta način sončarico preprečili. DROBNI NASVETI Orumenelo perilo bo dobilo zopet bello barvo, če boste vsuli zadnji vodi, v kateri bo perilo stalo čez noč, neko- liko boraksa. * Alvuninijeva posoda bo spet kakor nova, če jo bomo prekuhale v vodi, kateri smo dodali jabolčnih lupin ali rabarbaro. Lahko jo odrgnemo tudi s poljsko preslico, splaknemo in posu- šimo. * Ako hočeš svojo obleko temeljito oči- stiti, pa nočeš uporabljati bencina,, ki rad pušča neprijetne robove okoli ma- dežev, pojdi v klavnico in si nabavi goveji žolč v mošnjičku. Mošnjiček do- ma prerezi in vlij žolč v toplo vodo, v kateri izperi obleko. Obleke ne bo treba prav nič militi, ker bo žolč pobral vso nesnago iz nje. KAKO BOMO RAVNALI S PARADIŽNIKOM, DA BOMO IMELI LEPE SADOVE? Kljub temu,, da poznamo pri nas pa- radižnk šele komaj kakih 50 let, si je utrl pot v malodane sleherni hišni vrt, ker je izvrstna hrana, bogata na vita- minih, ki so nujno potrebni za člo- veško zdravje. Paradižnike smo že na- sadili v naših vrtovih in menda ne bo napak, če povemo, kako je treba po- stopa.ti z njim v rastni dobi, da bomo imeli čim lepše plodove. Med rastno dobo moramo paradižnik ne samo le zalivati, ampak tudi oko- pavati, pa tudi vršičkati. Pridelovalci navadno grešijo v tem, da pustijo pre- več vrhov. To je prav takšna napaka, kot če bi pri vinski trti pustili vse poganjke. Ce bi pustili paradižnik svo- bodno rasti, bi nastal cel grm; pridelka pa bi bilo malo. Večino hranilnih snovi bi namreč porabili poganjki in bi je za pliodove ne ostalo dosti. Zato pa je treba vršičkati vsak tederu Pustimo lahko le dva vrha, pa še ta dva avgu- sta meseca odščipnemo. Tako bomo pridelali obilo zrelih, lepih, sočnatih in lepo rdečih plodov. Ko začnejo plo- dovi zoreti, porežemo tudi nekaj listiov, da pride sonce bolj do zorečih plodov. .Nekaj za bodoče mamice 1. Lahka in praktična obleka, ki je zadaj prerezana in se lahko poljubno razširi in zveze s pasom, ki je zašit kakor kaže slika. 2. Kombineža, spredaj odprta, v pasu je vpeljana vrvica, ki se po potrebi zveze. Pri OZZ Celje je osnovan pododbor za proizvodnjo jagodičevja in malin Izmed jagodičevja pri nas zelo dobro uspeva malina in črni ribez. Naši sad- jarski strokovnjaki se dobro zavedajo, da je črni ribez, ta visoko vitaminozna hrana, v svetu zelo priznan in iskan, ker ga vse države razmeroma zelo malo pridelajo. Tega so se zavedali tudi Nemci, ko so hoteli med okupacijo pri nas iziruvati savinjski hmelj in ga na- mestiti s črnim ribezom. Crni ribez ni cenjen samo kot izvrstno hranivo in pi- jača, njegovo listje išče tudi kemična industrija za razne dragocene proiz- vode. Da bi se pri nas, kjer so dani vsi pogoji za goj::tev jagodičevja,. ta pano- ga sadjarstva utrdila in pomnožila, se je OZZ Celje odločila, da osnuje pri odboru za sadjarstvo in vinogradništvo pododbor za pro.izvodnjo jagodičevja. Odbor Okrajne zadružne zveze v Celju je sicer že v lanskem letu pristopu k gojitvi malin v manjšem obsegu, za le- tos pa so nabavili za potrebe celjskega okraja okrog 53.700 malinjih sadik naj- boljše sorte, ki jih bodo razdelili. Sa- dike so razdeljevali brezplačno za po- skusne nasade, ostaü pa so jih lahko kupili z regresom. Ker je polovico teh sadik plačala tovarna Celea-Sad, se bodo proizvajalci morali tudi pogodbe- no obvezati, da bodo pr'idelek in sadike prodajali samo njej. Nekoliko bolj kritična za naše kraje ho dobava sadik črnega ribeza. Za en- krat je Okrajni zadružni zvezi uspelo, da je dobila iz Avstrije 8000 sadik črnega ribeza ,za matične nasade. Stro- kovnjaki pri OZZ, ki se bavijo s tem vprašanjem, so tudi že dobro preštu- dirali, kateri predeli v celjskem okraju bi prišli najbolj v poštev za gojenje črnega ribeza. Ker jagodičevje nasploh potrebuje dobro humuzno zemljo, bodo nasade gojili tam, kjer je razvita tudi živinoreja. Prišlo bo v poštev predvsem Kozjansko in predeli okoli Šentjurja. Odbor teži tudi za tem, da nasadi ne bi bui preveč razmetani, ampak bolj kompleksni. Gledali bodo, da bodo predvsem utrdüi matični nasad, po- zneje pa po drugih okoliših poskusne nasade. Pravilo pa bo: bolje manj na- sadov, pa te dobro oskrbovati... CELJSKI TEDNIK, 8. julija 1955 Stev. 27 — stran 5 Kulturno prosvetna društva iz Celja sodelujejo pri proslavah 10. obletnice osvoboditve v celjski okolici Skoraj vsako nedeljo opazijo Celjani pred kolodvorom zbiranje članov kul- iurno prosvetnih društev, pevcev, god- benikov, igralcev in tamburašev. Okraj- ni odbor Ljudske prosvete je v čast 10. obletnice osvoboditve organiziral nešteto gostovanj po podeželju, da s svojimi kulturnimi nastopi ot)ogati in izpopolfii programe, ki jih za te prilike pripravljajo domača kulturno prosvetna društva in množične organizacije. Do- mačini Socke, Šentilja ipri Velenju, Šmar- ja, Polja otj Sotli, Kozjega, Tabora, Vranskega, jurkloštra, Braslovče, Fran- kolovega in Nazarja, so nadvse prisrčno pozdravili v svoji sredi celjske kulturno prosvetne delavce. Kolikor se morajo le ti pogostokrat (žal!) v Celju truditi za obisk svojih pri- reditev, najdejo na podeželju dovolj navdušenja, tople hvaležnosti in prošenj za ponovna gostovanja. Ta želja in hva- ležnost ter zavest kulturnoprosvetnega poslanstva vodi in žene Ijudskoprosvet- ne delavce iz Celja, da žrtvujejo svoj prosti čas vsako nedeljo za obisk po- deželja. Posebno se v tem odlikujejo tamburaši in godba na Inhala KUD »France 'Prešeren«. Razen kulturnoumetniških programov je v načrtu tudi organiziranje knjižnih in likovnih razstav. Prva otvoritev li- kovne razstave sekcije KUD »France Prešeren« bo v Gornjem gradu 9. julija. Razstavljena bodo dela priznanih celj- skih slikarjev omenjene sekcije. Prepričani smo, da bodo poleg Gor- njegrajčanov tudi prebivalci Zgornje Savinjske doline s svojim obiskom do- kazali razumevanje kulturnega pomena te razstave, na kateri bodo lahko vi- deli tudi dela domačinke Vere Pristov- šek-Fišerjeve. Taka kulturna gostovanja in obiski z razstavami dokazujejo, da Ljudska pro- sveta v Celju izpolnjuje svojo nalogo da kulturne dobrine mesla prenaša v okolico in s tem zbližuje mesto z vasjo. M. F. ČLANOM PREŠERNOVE DRUŽBE PRIPRAVLJAJO PRIJETNO PRESENE ČENJE Glavni odbor Prešernove družbe v Ljubljani pripravlja žrebanje nagrad za svoje člane. Srečni obdarovanci bodo s tem dvakrat obdarovani: z lepimi knjiagmi in z izžrebanimi darili. Tudi mesto Celje se je pridružilo tej akciji, ki jo podpirajo naša industrijska in trgovska podjetja s svojimi darovi. Med prvimi so se odzvale Tovarna emajlirane posode, Celeia-Sad, Savi- nja-Les, Metka, i. dr. Podjetja, ki se še nameravajo pridru- žiti tej akciji s svojimi prispevki v na-i ravi, so vljudno naprošena, da to store čimprej. Nagrade z naslovi darovalcev bodo razstavljene v izložbenih oknih Ljudskega magazina v Celju prihodnji leden. Napravimo tudi mi Celjani veselje članom Prešernove družbe, saj nas je okrog 4000! Dan žrebanja bo objavljen v našem tisku. Irižem kražem do žalski komuni Moj »železni konjiček« me je ponesel te dni po lepi betonski in asfaltni cesti, pa tudi po dobrih in slabih poteh v vse kraje in vasi na skrajni periferiji naše žalske komune, tudi one v hribo- vitih predelih, kjer so bili naši borci tako gostoljubno sprejeti. Povsod, kamor pridem, vidiyn pridne roke naših kmetov, vidim lepo obdelana hmeljišča in polja. Seno so kmetje že pospravili kljub nagajivemu vremenu. Trudni se vračajo zvečer na svoje do- move, kjer lučke kmalu ugasnejo. Saj je treba nabrati novih moči za nasled- nji dan. Kljub temu pa brlijo v neka- terih krajih lučke še pozno v noč, posebno tam, hjer se vršijo razni se- stanki in seje. V večini krajev je javno življenje malodane zamrlo. Šolska vrata so se povsod zaprla, naša šolska mla- dina pa je odšla na taborenje ali na izlete, večina njih pa pomaga doma pri delu na poljih in travnikih. Tudi učiteljstvo uživa svoj zasluženi oddih po napornem delu v šoli. Le v BRASLOVCAH je vse na nogah. Pri- pravljajo se na svoj veliki praznik, na partizanski miting in na otvoritev prvega dela nov.e Partizanske ceste. Slovesnost bo v nedeljo, dne 17. julija. Zato mora pripravljalni prireditveni odbor, ki ga vodijo trije neumorni javni delavci tov. MAROVT, KOLAR IN KO- VACIC, hiteti. Tudi v sosednjih krajih se vrši živa agitacija za čim večjo ude- ležbo in kakor je videti, je zanimanje za ta miting povsod veliko. Požrtvoval- no delo Braslovčanov bo gotovo kronano z lepim uspehom. Tu sem se malo zaustavil, da se po- zanimam za splošne prilike v tem kraju, ki slovi po svojih partizanskih Dobro- vljah in odličnih hmeljarjih. S priho- dom šolskega upravitelja FRANCA KO- LARJA in upravnika Kmetijskega go- spodarstva KOVACIČA se je tu poli- tično in gospodarsko življenje zelo razgibalo. Predsednik SZDL tovariš JEZERNIK FRANC pripoveduje o do- brem odzivu članstva, katerega število je v nekaterih vaseh že stoodstotno. Ta uspeh je pripisati v največji meri tov. AGREZ JOŽICI, ki si za to mnogo prizadeva. Šolske razmere so v Braslov- čah zelo ugodne. V šolskem poslopju, ki je po zaslugi šolskega upravitelja Kolarja eno najlepše urejenih v okraju, gostujeta še vajenska šola in KGS Učni uspehi na osemletki in končni iz- piti na vajenski šoli in KGS so bili zares odlični, kar dokazuje, da so se učitelji in predavatelji na moč potrudili. Uči- teljica tov. KOLAR MARIJA je bila za svojo odlično učno in vzgojno delo na- grajena z enim najvišjih zneskov, ki jih je letos naklonil vzornim učiteljem OLO Celje. Žal pa prosvetno in kulturno delo v okraju šepa. Izjemo tvori le ljudska knjižnica, ki pod vodstvom knjižničarke tov. POCAJ NEŽE zelo dobro deluje. Odkar je pred nekaj leti neka reakcio- narna skupina onemogočila aktivno delo na prosvetnem polju s tem, da je likvidirala SKUD in pridružila igral- sko skupino »Partizanu«, je odrsko delo zamrlo. »Partizan«, ki ima kot telovadno društvo že svojo dolgoletno tradicijo in ki žanje v tem oziru za- vidljive uspehe, očividno na prosvetnem polju ne rmjde primerne oblike za oži- vitev tega, za kraj tako potrebnega odseka. Sicer pa ni nikogar, ki bi dal iniciativo za obnovitev KUD v Braslov- čah. Tudi mladina se pritožuje, da nima primernega vodstva, ki bi ji dal priliko za toliko zaželeno prosvetno in kul- turno izživljanje. Samo s plesnimi va- jami niso zadovoljni. Radi bi se udej- stvovali na odru, v petju in v knjižnici, slovčah izboljšale. Problem je dvorana. Kaj pravi k temu občinski odbor SZDL? No, s prihodom učiteljice tov. VIDE KRAMARJEVE, ki je bila v tem šolskem letu nameščena na šoli, je upati, da se bodo tudi prosvetne razmere v Bra- slovčah izboljšale. Problem je dvorana za prosv etnokulturne prireditve, ker telovadnica pač ni primerna za to. Drugo dvorano, ki bi bila zelo primerna za te prireditve, uporablja žal domača KZ za skladišče, kar je velika škoda. Mogoče bi se dalo z dobro voljo in s skupnim posvetovanjem vseh merodaj- nih činiteljev urediti v splošno zado- voljstvo tud to zadevo. Organizacijo SZDL čaka tu zelo hvaležna naloga. Ce omenim še RK, ki pod vodstvom tov. OMLADIČ PAVLE žanje že prve lepe uspehe, KZ, ki jo upravljajo na- predni gospodarji in ki je ena najbolj- ših v okraju, nadalje agilno in požrtvo- valno gasilsko društvo ter pionirje, ki v svojih krožkih pod vodstvom učitelj- stva zelo aktivno deluje, potem lahko ugotovimo, da dobi človek v okraju kar dober i^tis. Partizanski miting, ka- terega se bodo udeležili naši najboljši borci za svobodo, bo Braslovčanom gotovo dal novo pobudo za še lepši raz- mah tudi na prosvetnokulturnem polju, da bo s tem partizansko obeležje, ki ga kraj s svojimi Dobrovljami uživa, ostalo častno zabeleženo. Popotnik UDELEŽITE SE TURISTIČNE RAZSTAVE V LJUBLJANI, DNE 10. 7. 1955. Cena 300 din Obenem obveščamo interesente za Du- najski velesejem, da že sprejemamo prijave. Velesejem bo meseca septembra. Putnik Slovenija, Celje Uspehi in načrti IZUD „Bratov Ipavcev" iz Šentjurja IZUD »Bratov tpavcev« je v Šent- jurju eno najbolj delavnih društev. Da bi mogli bolje razumeti prizadevanje nekaterih ljudi pri tem društvu in spo- znati težave društva, si je treba ogle- dati celotno življenje društva vsaj za pol leta naz.aj in se seznaniti z bodo- čimi nalogami in načrti. V zimski sezoni letošnjega leta je dra- matska skupina pripravila Kreftove »Celjske grofe«. Dramo je gledalo skup- no preko 2500 ljudi, saj je bila uprizor- jena kar sedemkrat. Kakor vsako leto je tudi letos nastopil društveni pevski zbor s celovečernim koncertom. Po kon- certu je bil zabavni večer IZUD »Bra- tov Ipavcev«. Poleg omenjenih priredi- tev so člani društva aktivno pomagali pri akademijah in proslavah. Od gosto- vanj je treba omeniti igralsko družino »Svobode« iz Stor, ki je interpretirala Kozakovo »Vido Grantovo«. Gostje so pokazali nenavadno dobro igro in po- polnoma uspeli. V bližnji prihodnosti bo igralska sek- cija mešanega'sindikata v Šentjurju v okviru IZUD uprizorila igro »Ce se utrga oblak«. Sentjurčane in okoličane že to pot opozarjamo na nastop ene najbolj delavnih in prizadevnih igral- skih skupin v trgu. Poleg tega name- rava društvo uprizoriti še dve drami v tem letu. Povabiti namerava tudi celj- sko Mestno gledališče, kajti danes so dani vsi pogoji za to. Društvo skrbno obnavlja svoje pro- store v Zadružnem domu. S prispevki tukajšnjih podjetij in občinskega od- bora namerava urediti podo dr j e in za- odrje, obnoviti in dokončno urediti vse vhode in oskrbeti oblačilnico z vsemi nujnimi pritiklinami. Polovica teh del je že opravljena. Nabaviti namerava' tudi več novih zaves in s ítem usposo- biti oder tudi za zahtevnejše scene. Glavni problem, s katerim se društvo že dalj časa ukvarja, je: kako izkoristiti zimsko sezono. Kurjava v dvorani je slaba, na odru pa je sploh ni. V pri- hodnosti namerava društvo investirati večje vsote za ureditev kurjave. Ce bo društvu uspelo rešiti še pro- blem lastništva Zadružnega doma, ki je danes le kulturni dom, potem se lahko nadejamo, da bomo o IZUD »Bratov Ipstvcev« še kaj dobrega in pohvalnega slišali. KOMUNALNO PODJETJE >J4YNE NAPRAVE« CELJE -sprejnu' takoj v služl)o FINANČNO MOC za blagajno in pomoč v knjigovodstvu. Pogoji: Ekonomska srednješolska iz- obrazba. V poštev pridejo tudi zžftet- niki. Plača po tarifnem pravilniku. Po- nudbe z opisom dosedanjega dela je po- slati na »Javne naprave«, Celje, Zidan- škova 18. Stev. 27 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 8. julija 1955 IZ CELJA....! Slovo 0(d prof. BezenšeR Janje Dijaško naladino in ves profesorski zbor II. gimnazije v Celju je te dni do- letela težka novica o tragični smrti pri- ljubljene profesorice Bezenšek Janje. Čeprav je službovala v Celju le dve šolski leti, si je med profesorskim zbo- rom in šolsko mladino pridobila velik ugled. Bila je polna človeške topline, plemenitosti in skromnosti. Na vsakem koraku je pomagala sočloveku, za vsa- kogar je imela prijazno besedo. V šol- skem razredu je vselej prisluhnila mla- dim ljudem in po tem uravnavala svoje pedagoško delo. V sebi je imela globoko razvit čut za dolžnosti, smisel za skup- nost in delo-. S svojo iskreno besedo in požtrvovalnim delom pri premagovanju poklicnih dolžnosti si je pridobila ugled nesebičnega in požrtvovalnega prosvet- nega delavca. V torek so jo spremili na zadnji poti v Ljubljani številni njeni prijatelji, med njimi tudi 30 prosvetnih delavcev in dijakov liz Celja. V imenu profesorskega zbora in dijaštva II. gimnazije ter Dru- štva profesorjev se je poslovil od po- kojnice tovariš Jug Karel, taborniški kvartet z II. gimnazije pa je zapel ža- lostinko. . . Bridka je zavest ob tej težki izgubi, kjer je usoda iztrgala iz profesorskega zbora II. gimnazije njenega najboljšega člana. Njen svetal lik bo ostal na tem zavodu nepozabljen. V NEDELJO BODO V CELJU MOTO DIRKE Avto-moto društvo »Šlander« v Celju in Društvo Ljudske tehnike Tovarne emajlirane posode v Celju bosta pri- redila v nedeljo, dne 10. julija ob 15. uri na dirkališču ob Mariborski cesti (Zi- danšek — Celjske opekarne mednarod- ne motociklistične dirke »Speedway«. Na dirkah bodo sodelovali najboljši jugoslovanski in avstrijski dii'kači. Lju- bitelji dirk lahko dobe vstopnice v predprcdaji pri urarju Trglavčniku v Stan eto vi ulici. ZMAGOVALCI NA NEDELJSKIH OTROŠKIH DIRKAH V CELJU Na nedeljski dirki pionirjev in cici- banov v Celju je sodelovalo 30 dečkov in deklic z vsemi vrstami otroških vozil. Med starejšimi pionirji na dvokolesüi je zmagal Stegu Stanko, med mlajšimi i>a Rihter Branko. V tekmovanju na skir- cah je med starejšimi pionirji zmagal Dogler Emiü, med mlajšimi pa Cemažer Drago. Gibanje prebivalstva v Celju v času od 2?. 6. do 2. 7. 1955 je bilo rojenih 19 dečkov in 26 deklic. Poročili so se: Dr. Vrečer Bojan, zdravnik iz Maribora in Pavla-Marija Vedenik, profesor iz Celja; Jožef Curk, konservator in Štefanija Borovšak, zobna asistentka, oba iz Celja; Karel Zupane, klju- čavničar iz Začreta, obč. Škofja vas, in. Rupnik razv. Dolinšek Marija, delavka iz Celja; Feliks Krajne, elektrotehnik iz Štor in Karolina Fijavž, nameščenka iz Celja; Ivan Cretnik, skladiščni delavec iz Podgorja, občina Šentjur pri Celju, in Terezija Palir, delavka iz Celja; Anton Fa- zarinc, absolvent medicine in Aleksandra Lovrcc, študent, oba iz Celja. Umrli so: , Ivan Zelič, otrok iz Lokavca, občina Rimske Toplice, star 4 mesece; Julijana Sekirnik, vdv. Mastnak, roj. Štravs, preužitkarica iz Kačjega dola, občina Pristava, stara 70 let; Ana Tomše, razv. Brložnik, nameščenka iz Celja, stara 41 let; Hinko Stosicky, upokojenec iz Hrastnika, star 50 let; Ivan Mlaker, upokojenec iz Celja, star 71 let; Karel Ahačič, gozdar v pokoju iz Kozjega, star 74 let; Franc Funkel, električar iz Celja, star 46 let; Rudolf Kovač, urar iz Celja, star 66 let; Branko Napotnik iz Šoštanja, star 1 dan; Ernest Resnik, slikar iz Levca, ob- čina Petrovce, star 42 let. SEM IN TJA PO CELJU Na vrtu restavracije »Vino-Koper« igra ob večernih urah tamburaški zbor, v katerem sodeluje večje število otrok obojega spola, ki v poznih nočnih urah igrajo, opazujejo življenje v lokalu, po- slušajo govorjenje vinjenih ljudi ter se tako fizično in duševno kvarijo. Nočno delo je otrokom prepovedano, predvsem pa še otroci ne bi smeli igrati v gostil- nah in to celo v poznih nočnih urah. Gostje se nad tem upravičeno zgražajo. * V nekaterih trgovinah nimajo papir- natih vrečic, kar gotovo ne prispeva h kulturni postrežbi. — Obratovalnice »Povrtnina-Sadje« pa zahtevajo od po- trošnikov, da jim vsako vrečico pri na- kupu blaga plačajo, kar gotovo ni prav. * DiapMDzitivi v celjskih kinematografih opozarjajo obiskovalce, da med pred- stavo ne bodo puščali zamudnikov v dvorano. Uslužbenci-vratar j i pa se ne ravnajo po tem sklepu uprave Kino- podjetja in je opozorilo res samo — na platnu. * »Kače« pred mesnicami, pekarnami in na živilskem trgu spet močno bodejo v oči. Zakaj n. pr. v Stanetovi ulici pro- dajalni pekarne nista istočasno odprti! In zakaj na živilskem trgu ni več stoj- nic za prodajo sadja in zelenjave in zakaj takih stojnic ne bi postavili tudi na periferiji? * V mesnici na Tomšičevem trgu me- sarji že ob 3. uri zjutraj pri odprtih vratih na vso moč razbijajo in raz- sekavajo meso ter s tem budijo speče delovne ljudi. Poleg tega pa tudi šo- ferji ob isti zgodnji uri motijo nočni mir z glasnim govorjenjem in raz- kladanjem mesa, zraven pa pustijo še motor delovati kakih 20 minut, kar vse pripomore k nemiru na Tomšičevem trgu? Zakaj le imamo v našem mestu odlok o javnem redu in miru? ' * Javnih pip, pri katerih bi si lahko vsak državljan bodisi ugasil žejo, bodisi osnažil roke ali umu kupljeno sadje, v mestu pogrešamo. KAM V NEDELJO IZ CELJA? Na Mozirsko planino, kjer je zopet zaživelo! Na Mozirski planini letujejo tudi leios otroci iz Celja. Tokrat je otroško kolo- nijo organiziral Svet za zdravstvo LOMO Celje. Prva izmena 80 otrok je že prispela na planino, v juliju in av- gustu pa se bosta zvrstili še dve sku- pini. Pod vodstvom skrbniti šestih učite- ljev potekajo otrokom nepozabni dnevi veselja v igri in v prelepiti izletili po planinah v čistem zraku in ob višinskem soncu. Našel sem jiti vse razžarjene, od son- ca zagorele in nasmejane. Z veseljem sem jiti gledal, s kakim tekom so po- spravljali izdatno kosilo. Najraje imajo malico z maslom in mlekom. Hvalijo se sami, da imajo tirane v izobilju. Neumorni oskrbnik koče znani Gusti Tajbmajster kaže tudi vso svojo iznaj- dljivost, pa tudi skoraj neomejeno po- trpežljivost, da vsestransko zadovolji stoterim željam teti maliti letoviščarjev. Vsakega turista že od daleč sprejemajo s prijaznim planinskim pozdravom. Svojevrsten uži*ek za nas turiste je bila urica, ki smo jo preživeli s to mla- dino ob tabornem ognju na predvečer praznika Zveze borcev. Prisrčen na- govor pionirke Lagoje Štefke, dekla- macije, kolo in par47anske pesmi ob spremljanju tiarmonike, zamorejo vsa- kega prepričati, da je v polni meri po- skrbljeno za pravilno vzgojo te naše mlaf^ine. Mogočen kres na vrtiu Ver- bočeve planine je ra^žaril planoto Golt in «^ve'il tja do Šaleške doline in Celja. Prepričan sem, da bo vzgoja otrok v ljube7ni do našiti gora in do planin- skiti čarov to mladino še privabljala neš'etokrat v naše lepe in čudovite gore. Ker je sedaj čas naših potiodov v planine, pridite planinci in planinke pritiodnjo nedeljo na Mozirsko kočo, da si ogledale tudi to kolonijo. Zveza za Mozirje je ugodna. V soboto popoldne vozi avtobus iz Celja ob 15 in ob 15.30 do Mozirja. Od tam ste v dobriti dveti urati na Mozirski koči, od koder se lafiko vračate preko Smitiela. Od tu zavije'e v Mozirje k avtobusu v nedeljo popoldne ali pa na Paško vas k večernemu vlaku. Ta pot je sicer i)recej dolga, toda lepa. Dr. M. MARK TWAINOVA MODROST Med najboljše stvari na svetu spada smeh. Gube na človeškem obrazu ne bi smele biti nič drugega, kakor smeh. Poskušajmo živeti tako, da bodo oh naši smrti jokali celo grobarji. Rajši poslušajmo, da nas kdo dvajset- krat ozmerja, kakor da bi se nam enkrat prilizoval. Prijatelj in sovražnik se morata zdru- žiti, da užalita človekovo srce. Sovraž- nik raznaša obrekovanja, prijatelj pa nam jih prinese na ušesa. Da ne bo prepozno Zadnja leta opažamo, da veliko število še ne polnoletne mladine išče zaposlitev po podjetjih. Si- cer bi to ne bil slab pojav, če želi mladina vstopiti v delo ta- koj po končani osnovnošolski iz- obrazbi, vendar je tu še drugo vprašanje. Mladine manjka za uk v raznih poklicih in celo za štu- dij na višjih strokovnih šolah. Tako n. pr. Keramična tovarna Liboje išče več vajencev za razne poklice svoje stroke, pa jih ne najde. Preteklo leto bi tovarna sprejela v uk 25 mlad:ncev, od- zvalo pa se jih je le 11 in še to same mladinke z izjemo 1 mla- dinca. Tudi letos pravijo, da bodo sprejeli v uk 16 mladincev in od tega 2 mladinki. Keramična stroka je po vojni napravila ogromen razvoj in ja- sno, da mora temu primerno skr- beti za kvalificirani strokovni ka- der. Tudi plače v tej panogi go- spodarske dejavnosti niso slabe, saj so enake ali celo višje od ko- vinske industrije. Poklicev ima- jo več, in sicer: poklic za slikar- ja keramike zahteva 3 leta učne dobe in seveda tudi nekoVko ta- lenta za slikarsko umetnost, žga- lec pa je kot v drugi industriji kurjač. Livar in strugar kera- mičnih izdelkov je osnovni po- klic te stroke za obdelavo vseh vrst keramičnih izdelkov, mlinar mase pripravlja surovine za iz- delavo keramike, modelar izde- luje modele (v tem poklicu naj- bolj manjka dobrega kadra). Za te poklice je učna doba 2 leti. Torej izbira je velika in stroka-- zelo zanimiva, saj proizvodnja - keramičnega značaja nudi velike^ možnosti uveljavitve lastne za- > misli in nenehno razvija sposob- ' nosti. V Jugoslaviji se je ta in- dustrija močno razvila. Po vojni je zgrajena nova velika tovarna v Zagrebu, Titovem Velesu, Mla- denovcu, Arandelovcu itd. Iz tega vidimo, da se je ta industri- ja šele začela uveljavljati. Kera- mična tovarna v Libojah je že pred nekaj meseci objavila tudi razpis 2 štipendij za Šolo umet- ne obrti (keramični oddelek) v Zagrebu, za Îçar pa ni bilo no- benega odz'vá in sta ti mesti še vedno prosti.i Vse to nani da misliti, ker več- krat naletimo na negodovanje češ — kam z mladino. Po vsej verjetnosti je premalo institucij, ki bi poleg staršev skrbele za usmerjanje mladine v poklice. Tudi mnogi roditelji ne skrbe do- volj za bodočnost svojih otrok. Nekateri namreč pravijo: »Delat boš šel, da boš kaj zaslužil, ker smo že dosti dolgo skrbeli zate«. Pri tem pa ne misijo, da bo njihov otrok ostal vsaj v večini primerov vedno nekvalificiran delavec. Mladinci, ki so končali šolo in je ne bodo nadaljevali, naj sedaj ob koncu šolskega leta pravoča- sno preskrbe za svojo prihodnost, da ne bo zopet za eno leto pre- pozno. ...IN ZALEDJA Kulturna gostovanja v Laškem V zadnjem času je zajela Laško prava poplava gostovanj. O nekaterih smo že poročali. Preteklo soboto pa nas je zo- pet obiskalo celjsko gledališče s For- sterjevo psihološko dramo »Sivec«. Delo je režiral domačin, absolvent igralske akademije Juro Kislinger, kateremu »Sivec« ni več debut. Ansambel se je v delo močno vživel in pokazal na ne- katerih mestih dramatično silo. Takoj drugi dan — v nedeljo — pai( je gostovalo MKUD »Vinko Košak« i¿ Ljubljane s svojim mešanim, ženskim' in moškim pevskim zborom. Zbor raz- polaga z dobrim pevskim materialom. Intonacijsko je dovolj čist. Ko se bo izdelal še dinamično, se bo uvrstil med naše najiboljše zbore. Navdušila je tudi majhna violinistka. Poslušalci, ki so prišli na koncert, so bili zboru za nje- gova izvajanja hvaležni. Pevovodja prof. Korošec je prejel tudi šopke cvetja. •P. A. 2ALEC — MESTO? Razširjena občina Žalec ima danes okrog 3000 prebivalcev, je sedež ko- mune Spodnje Savinjske doline z 10 občinami, center savinjskega hmeljar- stva s cvetočo industrijo ter se odlično udejstvuje v vseh panogah gospodar- skega, političnega in kulturnega živ- ljenja. Zunanje lice Žalca se zlasti v zadnjih nekaj letih kar vidno spremi- nja, dopolnjuje in olepšuje. Podjetja in zasebniki gradijo industrijske objekte in števune stanovanjske hiše. Dobro or- ganizirano gostinstvo in ugodne pro- metne zveze z železnico in avtobusi v bližnje in oddaljene kraje pospešuje tu- rizem. Trgu na tako ugodnem terenu se nudi vsestranska možnost hitrega raz- voja. Tako ima Žalec vse pogoje, da ga" merodajne oblasti priznajo kot mesto. Zato je te dni Turistično-Olepševalno društvo v Žalcu vložilo na Republiško skupščino Slovenije v Ljubljani prošnjo, da Žalcu podeli statut mesta. Prošnjo so podprla vsa žalska industrijska pod- jetja in vse gospodarske, politične in kulturne ustanove, zato so Zalčani pre- pričani, da bodo pristojni činitelji pod- prli njihova stremljenja, kar bo drago- ceno darilo ob proslavi 10-letnice osvo- boditve. IZ VITANJA Pod vodstvom tovariša inženirja Za- bukovca ter s ix)močjo več celjskih di- jakov opravlja te dni Gozdno gospodar- stvo iz Celja pri vitanjskih zasebnikih v gozdovih merjenje debeline in višine dreves, prav tako pa tudi vrsto in letni prirastek dreves. Merjenje bo natančno dognalo, koliko ima posamezni kmeto- valec gmote na hektaru gozdne površi- ne in koliko ima na njej zrelega lesa. Na podlagi teh podatkov bo pristojnim forumom,, ki izdajajo sečna dovoljenja, zelo olajšano delo in bo odpadla tudi marsikatera nepravilnost. KDO BO NOSIL ODGOVORNOST ZA MOREBITNO NESRECO NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI ŠTORE Tik ob železniški postaji v Štorah je glavni cestni prehod k Železarni. Pro- met je na tem mestu izredno živahen. Močan železniški promet se križa s cestnim in je res le sreči pripisati, da nismo imeli do sedaj več in težkih nesreč. Posebne težave ima vodstvo že- lezniške ;postaje, ki je odgovorno za red na tem prostoru, ki pa zaradi nedisci- pliniranosti delavcev, ki izstopajo iz vlakov na napačni strani (ne upoštevajo varnostnih zapornic in prehajajo progo na prepovedanih mestih), ne more uve- sti prepotrebnega reda v interesu var- nosti delavcev. Tudi vodstva podjetij niso vsega storila in tudi ne odgovorni oblastveni organi. Vodstvo železniške postaje je že večkrat opozorilo na te nevarnosti, vendar brez pravega uspeha. Kdo bo torej odgovoren za nesreče, ki so spričo povečanega prometa na tem prostoru možne vsak trenutek? Vsi odgovorni so opozorjeni in njihova dolžnost je, da izvedejo vse potrebne ukrepe. K. F. IZ SLOVENSKIH KONJIIC Pretekli teden je bil v Slov. Konjicah skupni občni zbor KZ Slov. Konjice in KZ Spitalič. V KZ Spitalič so se za- družniki zedinili, da svojo zadrugo pri- ključijo konjiški. Ta je s to priklju- čitvijo dobüa nekaj okoli 70 članov, vse pa kaže, da v Špitaliču niso biLi ravno slabi gospodarji in da so prinesli s seboj tudi nekaj denarja, medtem ko je bezinska zadruga pred časom prinesla precej dolga. Na z,boru so izvolili nov 15-članski odbor, ki bo v teku tedna na prvi seji izvolil predsednika, tajmka in vodje pospeševalnih odsekov. Delavsikj svet v Konusu je razpravljal o spremembah v tarifnem pravilniku Delavski svet tovarne usnja Konus v Slov. Konjicah je na svojem zadnjem zasedanju obravnaval tudi nekatere predlagane spremembe in dopolnitve tarifnega pravilnika za letošnje leto. Upravni odbor je predložil postavitev nekaterih novih delovnih mest, nekate- ra bi se združila, nekaj pa naj bi jih 'ukinili. Prav tako so bile predložene spremembe k načinu premiranja. Med- tem ko so bile do sedaj premije pri nekaterih delovnih mestih določene do najvišje vsote brez ozira na plačo, pa naj bi bile po novem osnutku urejene po višini plače, in sicer v odstotkih. Celotni predlog o spremembah in dg- polntivah tarifnega pravilnika bo dan še v razpravo celotnemu kolektivu ter nato šele v potrditev za to pristojnim organom, t. j. delavskemu svetu, oblast- veni in sindikalni komisiji. IZ PREVORJA Svet za zdravstvo okraja Celje je ustanovil in opremil na Prevorju am- bulanto, kamor prihaja dvakrat teden- sko zobotehnik iz Kozjega. Na željo prebivalstva je naš kraj vključen v komuno Šentjur. Zaradi tega je prišel iz Kozjega voznik z vozom in dvema tovarišicama, da bi pobrali in odp>eljali invelar v Kozje. Ker se trojica ni mogla izkazati z odločbo o odvzemu inventar- ja, se je morala vrniti s praznim vozom. Iz Kozjega vozi zjutraj tod mimo avto- bus v Celje in se vrača zvečer, tako da ima kozjanski dentist s Prevorjem naj- prikladnejšo zvezo. Ni izključeno, da bo tudi po novi upravni razdelitvi pri tem načinu ordinacije ostalo. Ce že ni bilo povelje za izpraznitev ambulante samo- voljno, je pa bilo vsekakor prenagljeno. Naši ljudje so mnenja, da se komune ne bodo obdale s kitajskim zidom, tem- več da se bodo v duhu socializma med seboj podpirale. * Prevorski vojni pogorele! so se pridno poslužili obnovitvenega kredita. Neka- teri gospodarji so sami s svojimi dru- žinskimi člani opravili razna gradbena dela. Njihova delovna vnema zasluži priznanje in je vredna posnemanja. V zvezi s črpanjem kredita so pogorelci predlagali tudi račune. Uprava za do- hodke v Celju je našla nekaj računov, podpisanih od oseb, ki nimajo obrtnega dovoljenja. Takšnim upnikom je upra- va predpisala davek po šušmarski le- stvici. Nek prejemnik dohodninske od- ločbe se je silno razhudil, češ da pri oškodovancu ni nikoli ničesar delal. Po kratkem razmišljanju pa se je spomnil, da je bil naprošen, naj podpnše nek račun, kar je iz uslužnosti tudi storil. Občinski izvedenec je pojasnil, da so marsikatere ustrežljivosti skregane z zakonom in je razburjenega potolažil z besedami: dobrota je sirota. * Naša porhožna pošta pnrejema p>o celj- skem avtobusu pošto vsak delavnik zvečer. Ce bodo pomožne pošte res ukinili, se ljudstvo z dostavo dvakrat na teden nikakor ne strinja in zahteva, da se ustanovi samostojna pošta, ker je okoliš zelo razsežen in velik. Ljudsko prosvetno delo je zaradi obi- lice poljskega dela popustilo. Letos smo ljudem predstavili »Poslednjega moža«. Obisk veseloigre pa ni dal dosti pwbude za nadaljnje odrsko delo, kar bi naj Prevorjani v bodoče popravili in bol¿ сепШ trud nastopajočih. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Češnje so obrodile Že nekaj let sem češnje v našem kraju niso tako dobro obrodile, kakor to leto. Žal pa precej dreves ne bo obranih, ker je ljudi neprestano dež zadrževal pri ostalem delu, pxDsebno pri košnji. Res je, da so mnogo češenj že prodali, nekaj pa spravili v sode za kuho žganja, vendar je to vse premalo. Saj bi jih ljudje pokupili še več, žal p>a prav sedaj, ko bi ta žlahtni sad radi vložUi za zimski čas, ni na razpolago • sladkorja, ki je za to nujno potrebea. Razglednic ni Mnogi tujci, ki prihajajo v počitnicah v naše lepe kraje, stalno sprašujejo po razglednicah posameznih krajev. Žal jim naše trgovine in trafike s tem ne morejo postreči, ker jih enostavno ni. Prosimo trgovsko podjetje »Tobak« v Smartnem ob Paki, da jih založi. Tudi mnogi domačini bi raje pisali svojim prijateljem in znancem razglednice, ki prikazujejo domače kraje. Gibanje prebivalstva v ceijsl(i т\т v času od 27. 6. do 2. 7. 1955 je bilo rojemik 12 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Jožef Jan, lesar in Marija Zmrzlak, poljedel- ka, oba iz Miklavža; Ivan Frelih, kmet i* Slivnice in Kristina Frece, poljska delavka iz Lukovja; Peter Vodeb, tovarniški delavec iz Gorice pri Slivnici in Matilda Zibret, gradbena delavka z Crnolice; Franc Blazinšek, kmet iz Crešnjevca in Štefanija Petelin.šek, poljedelka iz Zg. Slemen; Fran Sadnik, kamnosek iz 2alca in Vida Frank, nameščenka iz Celja; Mihael Višnjar, gospodar, pomočnik in Frančiška Vid- mar, gospodinjska pomočnica, oba iz Vitanja; Pavel Kamenik, tovarniški delavec in Jožefa Vidmar, kmečka hči iz Ljnbnice; Orožim Vla- do, mizarski pomočnik iz Kaplje vasi in Fran- čiška Zagožen, tovarniška delavka iz Latkove vasi; Franc Ploštajner, delavec iz Rifnika in Pavla Cestnik, delavka iz Prebolda; Anton Mli- naric, progovni delavec iz Zg. Kostrivnice in Monika Sekirnik, poljedelka iz Hanjskega; Anton Plemenitaš, učitelj in Edita Soršak, ači- teljica, oba iz Kristanvrha; Anton Belak, po- ljedelec iz Sv. Ilja. obč. Dramlje in NeZa Brecl, kmetica iz Smartna v Rož. dol. Umrli so: Darinka Škerl. .otrok iz Laz, stara 12 me- secev; Jakob Orač. kmet iz Magdalene, star *5 let; Marta Znidaršič, dijakinja iz Pilštanja, stara 15 let; Marija Jagrič, posetnica iz Drea- skega rebra, stara fc? let; Amalija Štancer, preužitkarica iz Babne gore. stara 74 let: Ka- tarina Erak, tovarniška delavka iz Dolenje vasi; Anton Bek, upokojenec iz Rog. Slatia«) star 73 let; Nežmah Marija, kmetovalka ** Dobovca pri Rogatcu, stara 73 let. Zgoraj: Preklete ceste, je zaklel nekdo od Uprave cest. Desno: Kaj se boš jezil, če ti je rekel tradicionalni pijanec, v Celju je itak vse tradicionalno. Že spet pijan šofer? Ne — tokrat pa direktor! CELJSKI TEDNIK, 8. juüja 1955 Stev. 27 — stran 7 Dva hitrostna čolna znanike »Albatross«, ki se odlikujeta po izredni hitrosti. Oklep čolna je iz- delan iz tanke alu- minijaste gmote, da je čoln čim lažji. Te vrste čolni vozijo s hitrostjo 30 vozlov in še več, zato jih uporabljajo tudi v športne namene pri vodnem smučanju. ZANIMIVOSTI NAJBOLJ ZDRAV NAROD NA SVETU Učenjaki so ugotovili, da je najbolj zdrav narod na svetu prebivalstvo ple- mena Hunca v planinah Severne Indi- je. Njihove vasi so v planinah 1800 metrov visoko. Ti ljudje so tako zdra- vi, da je najnavadnejši zobobol pri njih zelo redek pojav. ŠALJIV VLOMILEC Specialisti newjorske kriminalne po- licije so si dolgo časa belili glave nad nenavadnimi odtiski prstov na izropa- ni blagajni. Sele po dioigem času so ugotovili, da je šaljivi vlomuec delal ssicer v posebnih rokavicah, za sled pa pustil odtiske nožnih prstov. PREPRIČLJIV ALIBI Francoska policija se je dolgo mu- čila pri zasledovanju nevarnega vlo- milca Peretija. Ko so ga nazadnje ulovili, Slo ga postavili pred sodišče. Toda možakar je odločno zanikal, da bi oropal tudi »Regional banko«. Zahte- vali so, da to dokaže. On pa je eno- stavno izjavil, da bi bño tako dejanje zanj preneumno,, ker je v tej banki imel svioj čekovni račun. Sodniki so mu morali verjeti. ZAMAN SO SE MUCILI Kanadska policija je strokovnjakom naročila, naj izdelajo prototip sani, ki bi bile najbolj uspešne za arktične kraje in ki bi jih vlekli psi. Strokov- njaki so se mučili mesece okoli tega projekta, nazadnje pa ugotovili, da se njihov »izum« skoraj nič ne razlikuje od sani, ki jih že stoletja uporaibljajo Eskimi. SRCE — NAJBOLJ IZDRŽLJIV STROJ V življenju sedemdesetletnega člove- ka naredi srce 2 miljardi, 555 miljonov in 440.000 gibov. Vsako uro včrpa in izčrpa 750 litrov krvi, ali v 70 letih 46 milijard litrov. To je naravnost pre- senetljivo delo tako majhnega dela člo- veškega organizma, da ga lahko ime- nujemo za najbolj izdržljiv stroj, ki ga ne more nihče pcipolnoma ponarediti, čeprav imajo kirurgi že nadomestila v času operacij na srčni mišici. KLEOPATRA JE POPILA NAJDRAŽJO PIJACO Ko je Kleopatra nazdravila Marku Antonijц, je držala v rokah najdražjo pijačo in jo potem popila. V kis je vrgla velik biser. Učenjaki trdijo, da je to mogoče, ker so biseri sestavljeni iz 92% kalcijevega ikarbonata in se v 3 do 4 urah raztopijo. Baje je tako pi- jačo pil že Klodije, sin igralca Ezopa. Ta pijača, ki zmanjšuje vrednost za- misli Kleopatre, je bila vredna okoM dvanajst milijonov din. 1. kateri sektor lastništva v ki- tajskem gospodarstvu je najmoč- nejši? 2. kako upajo znanstveniki člo- veštvo ubraniti pred posledicami atomskih eksplozij? 3. коШко je še gobavcev na svetu? 1. V kitajskem gospodarstvu je še vedno zelo močan privatni sek- tor, katerega proizvodna vrednost znaša 38 %, medtem ko zna- ša proizvodna vrednost državnih podjetij 53 %, zadružn'h in držav- no-privatnih pa 9 %. V privatnih 'industrijsko-trgonskih lin trans)- portnih podjetjih dela 4,840.000 delavcev in uradnikov. 2. Znanstveniki, ki so pred kratkim v Nevadi proučevali, ka- ko bi človeštvo ubranili pred škodljivimi posledicami atomskih eksplozij, predpostavljajo, da bi zavese gostega dima prepreče- vale širjenje atomskih delčkov v atmosferi in po zemlji, vendar pa še zaenkrat niso znani točnejši podatki o tej strokovni domnevi. 3. Strokovna zdravstvena or- ganizacija sporoča, da je na vsem svetu še okoli 7 milijonov le- proznih bolnikov. Največje šte- vilo gobavcev ima Kitajßka in Ind'ja, medtem ko Jugoslavijo to sporočilo ne omenja več, čeprav je pred to vojno ležalo v sara- jevski bolnici okoli 20 gobavcev. Nove okužbe niso bile pri nas že dalj časa zabeležene. IZ KERSNIKOVE ULICE S prelepo se ulico Kersnik ponaša, ob njej drevored že brsti in kmalu tam javorov senca prijetna hladila nam vroče bo dni. A glej, ob drevescu še mladem in šibkem objesten fantiček stoji, njegova se rast mu vesela ne smili, nožiček mu v roki blešči... Tedaj pa nekdo mu ročico ustavi: »Kaj nimaš, ti fantek, srca, da lepo prirodo nam žališ in raniš?« In nožek je zdrknil na tla. »Drevesca naj rastejo, kakor ti rasteš, da bodo nekoč nam v radost!« »Nikdar več,« je deček obljubil skesano, »ne bo me speljala norost!« In glej! Penzionist je pohvalil fantička in ga za slovo še objel. Spet storil je danes koristno dejanje. Sam Kersnik naj bo ga vesel! _^ »INŽENIR« Kot Hlestakóv, revizor tajni, kot Šuštar Hauptmann Köpenick, kot SćepanMali, Dmitrij Lažni si zvito je izmislil trik. Kar brez izpitov in diplome je hôtel biti inženir in je grdo munipuliral, dokler zašel ni v slepi tir. Zdaj pravo je prejel diplomo, ki mu veljala bo pet let, ob njej lahko premišljeval bo, kako je še pravičen svet. RAZLASTITEV Ì Bilà je ulica brez hiš, njegovo je ime nosila. Ko je dobila hiše tri, ime je staro izgubila. \ Res bil koroški je junak, nikoli pa imel ni hiše. Zato je prav, da ulici Malgájevo ime se zbriše. Kako si Janezek zamišlja sončno vreme s kraiçynunà s^'dayioami.^ ^..^ Celjski grofje Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok 91 — Evropa se je takrat nahajala sredi temač- nega srednjega veka in krvavela v notranjih bojih posameznih fevdalcev za nadoblast. Nenadoma pa jo je stresel sunek od zunaj. Cez maloazijski polotok so na grška tla vdrli divji rodovi azijskih Turkov. Moč tega ljud- stva ie bila veslika. Nekdaj močan Bizanc je podlegel, pa tudi Bolgari in Srbi so se težko upirali veliki vojaški sili, ki je grozila ne samo balkanskim narodom, temveč vsej sred- nji Evropi. Evropski fevdalci so spoznali, da ne bo dovolj, če se bodo Turkom upirali le slabejši narodi na jugu. Povsod so začeli zbirati vojske. Tudi v Celju so se zbirale čete. Toda na prapor s tremi zvezdami so privezali črn trak. Leta 1385 je spomladi umrl Herman I.^ — 92 — Smrt je obiskala tudi Ogrsko-hrvaški dvor. Stari kralj Ludvik je umrl, njegovo mesto pa je prevzel Sigmund, sin češkega kralja in cesarja Karla IV. Herman II. celjski grof je nadaljeval prija- teljstvo, ki sta ga navezala njegov ^oče in stric. Postal je ožji prijatelj Sigmunda, ki je takrat pripravljal veliko vojaško silo za od- por proti Turkom. Herman II. mu je bil ves čas v veliko oporo. Leta 1389 so Turki na Kosovem polju krva- vo potolkli srbsko vojsko in zavzeli večji del Balkana. Takrat so udarile proti turškim hordam čete, na hitro zbrane po vseh deže- lah jugozahodne Evrope. Pri teh bojih je bil težko ranjen Viljem, Hermanov bratranec. — 93 — Herman je svojega težko ranjenega bra- tranca spremljal ob Donavi navzgor. Krščan- ska vojska je utrpela velik poraz, bržčas zato, ker so podcenjevali moč turške vojske. Težko ranjeni Viljem je počasi ugašal. Na Dunaju so ga zaupali najboljšim ranocelni- kom toda nič ni pomagalo. Leta 1392 je iz- dihnil ob strani svojega bratranca Hermana in ni dočakal vrnitve na Poljsko, kjer je po- stala njegova mlada žena s hčerko Ano, po desetih letih zakona, vdova. Herman je bil takrat krepak tridesetletnik. Viljem je bil mrtev in Herman je postal ne- deljivi vladar celjske posesti. Ana, grofica celjska je svojemu možu dala tri sinove: Friderika, Hermana in Ludvika, ter tri hčere: Elizabeto, Ano in Barbaro. ^ — 94 — Otroci so na celjskem gradu res hitro pri- hajali. Hermanova žena, grofica Ana, je ime- la z možem veliko skrbi in žalosti, saj je poleg nje rad videl tudi druge, predvsem mlade žene. Poleg svojih zakonitih otrok je imel Herman še nezakonskega sina Hermana in hčer Valpurgo. Tudi nad Ano, Viljemov© hčerko se je Herman postavil kot varuh. Herman je bil aristokrat v pravem pome- nu besede. Neredko so njegovi biriči v tem- nih nočeh zalezovali mlada dekleta in jih ugrabljali za svojega gospoda. Herman je bil gospodar in sodnik v skoraj vseh deželah Slo- venije in ni ga bilo, ki bi se upal upirati njegovi volji. Tega niso tvegali niti plemiči* kaj šele tlačani. Z avtomoliilom od Skopljo do Sten (Od našega posebnega dopisnika Tekač Z el jka) Naše uredništvo je navezalo stike z novinarjem Tekač Zeljkom, ki potuje v esperantlstični delegaciji na dveletno potovanje po svetu. Delegacija bo potovala po Grčiji, Tur- čiji, Siriji, Libanonu, Izraelu, Egiptu, Sudanu, Etiopiji, Ara- biji, Afganistanu, Iranu, Pakistanu, Ind'ji, Burmi, Indoneziji, Indokini, Avstraliji, Novi Zelandiji in Japonski. Iz vseh teh daljnih dežel Afrike in Azije nam bo kot posebni dopisnik poročal o svojih vtis'.h, o življenju, običajih in posebnostih teh narodov. Njegove potopise bomo objav- ljali od časa do časa. Prepričani smo, da bodo naši bralci z zanimanjem sledili potovanju našega posebnega dopisnika. S TOBI — JUGOSLOVANSKI POMPEJI Potujemo iz Skoplja skozi lepo pokrajino najjužnejšega dela naše države proti Grčiji. Trije smo. Tovariš Tibor Sekelj, naš znani razisko- valec, gospodična Elsie Parson iz Anglije in jaz. Ustavili smo se v mestu Stobi, ki ga boste težko zasledili v zemlje- vidu, edino kak turistični vodič аД arheolog vas bo opozoril na to poseb- nost. To so jugoslovansiki Pompeji, le da o njih ne moremo točno vedeti, kdaj je v tem mestu zamrlo življenje. Nekako v četrtem ali šestem stoletju je tu cvetelo ktilturno lin trgovsko življenje. Mesto Stobi je Naš posebni dopisnik Zeljko Tekač z raziskovalcem Sekeljem in an- gleško sopotnico med ruševinami starodavnega mesta Stobi. Stebri, ki jih vidite, so ostanki bazilike Janeza Krstnika. Poleg naših popotnikov, ki bodo obredu skoraj ves svet, je tudi mladi arheolog, ki vodi izko- pavanja te zgodovinske znamenito- sti, kateri je neki naš univerzitetni profesor nadel ime — jugoslovanski Pompeji. imelo okoli 10.000 prebivalcev. Izkopanine kažejo, da so tu živeli velikaši, trgovci, plemiči in cerkveni dostojanstveniki. Kakšna je bila usoda tega mesta je težko reči, gotovo je„ da ga ni zasula vulkanska lava. Morda so meščani zapustili mesto zaradi kake velike epidemije, ali pa so jih pregnali bojevniki ikakega divjega plemena. Izkopavanje tega starodavnega mesta se je začelo že pred 30 leti. Veliko pomembnih lizkopanin je že na razpolago raziskovalcem. Letos odkopavajo bazEike Janeza Krstnika, medtem ko bodo prihodnje leto začeli s širšimi izikopovalnimi deli. Zelo zanimivi so ostanki sinagoge, ker še vedno ni jasno, kako prideta ti dve, po pripadniosti različni sve- tišči, v enako časovno razdobje. Nedaleč od tu pa so ostanki mestnega kopališča, dalje amfiteater, ki je lahko sprejel okoli 1.000 gledalcev naenkrat. PRIHOD V SOLUN Vožnja po grških cestah je udobna, ker so ceste zelo dloibro iire- jene. Ceste so v Grčiji važnejše kot železnice. Ob cestah se vrstijo reklame na ploečah„ hišah in zidovih ter dostikrat bolj kvarijo kot pa oživljajo panoramo. Ko smo prišli v Siolun smo ugotovili, da za eno uro zaostajamo za njihovim časom. Pomaknili smo kazalce za eno uro naprej. Odslej bomo morali to večkrat storiti, saj potujemo proti deželam vzhajajočega sonca. Solun je veliko pristaniško mesto z 280.000 prebivalci in zelo živahno. V luki pristajajo ladje mnogih držav, zato se po ulicah mešajo jeziki najrazličnejših narodov. Mesto se deli na staro mesto, ki je polno tvirškega vpliva, ;in na novo moderno^ ki je bilo zgrajeno ix> velikem požaru leta 1917. Večer smo presedeli v družbi grških esperantistov dn lîoskusili njihove kuharske speciaiitete. Tudi vino bi verjetno našim pivcem ne bilo preveč všeč, ker vsebuje duh in barvo dodane smole omorike, Cez parnas in olimp Vožnja po serpentinah nudi potniku vsak hip nove lepote, nove poglede na izredno lepe pokrajine. Vzpon čez Parnas m Olimp mi bo ostal vedno v spominu. Podoben je vožnji od Boke Kotorske na Lovčen, samo da tu ni v bližini plavega morja. Cesta se vzpenja čez planine v višinio več kot 1500 metrov, da smo nekajkrat morali hladiti motor. Spo- toma smo videli Marathon s spomenikom padlim grškim vojakom, Delphi, Olimp. Parnas, skratka vse tiste posebnosti, ki so mi v gimnaziji zada- jale skrbi v zgodovinski snovi, dežele s prastaro kulturo, ki je bila center ljudske kulture in dala človeštvu prve učenjake, matematike, filozofe in športnike. Moje razmišljanje lo tej davni preteklosti je odpihnil nov pogled 'na pokrajino. Za naslednjim ovinkom smo v svetlobi sončnega zahoda zagledali na morski obali Atene, prestolnico prijateljske Grčije. štev. 27 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 8. julija 195 ŠPORT Triumfalen pohod celjskih športnikov na paradi v Ljubljani \ nedeljo je Ljubljana sprejela na tisoče slo- \ diskih športnikov, ki so prišli v Ljubljano iz vseh krajev Slovenije, da pokažejo v paradi moč in veličino slovenskega športa po osvobo- ditvi. Lepo sončno in poletno dopoldne je po- vzdignilo že itak praznično razpoloženje. Ljub- ljanske ulice so preplavili športniki v svojih živobarvnih oblačilih. Točno ob 10. uri so se \suli iz zbornih mest in se strnili v veličastno parado, ki je trajala polnih 58 minut in v kateri je sodelovalo okrog 12.000 udeležencev. Ljub- ljana brez dvoma po osvoboditvi ni videla tako veličastne manifestacije mladosti in zdravih sil. V tej družbi tisočev slovenskih športnikov so tudi Celjani pokazali z množično udeležbo vso pestrost športnega udejstvovanja v našem me- stu. Na čelu celjskih športnih društev so bili praporščaki z državnimi zastavami, sindikalni- mi prapori kot simbolom tesne povezanosti celj- skega športa z našim delovnim človekom in modro celjsko zastavo. Takoj za tem so pod zastavo AD Kladivar korakali atleti in atletinje, ki predstavljajo vrh celjskih športnikov in so tudi med najboljšimi v Jugoslaviji. Številen sodniški zbor. potem pa atleti in atletinje od mladih let pa tja do zrelih - vsi v pisanih vadbenih oblačilih so napravili na desettisoče gledalcev nepozaben vtis. Za atleti in atletinjami so se zvrstili ostali celjski športniki iz vseh društev: ND Kladivar, Svobode, Celja, Betona, SD Celje. SK Kladivar ter športniki iz naših najmočnejših delovnih kolektivov — Metke, To- varne tehtnic. Kovinskega podjetja itd. Prav množično so Celjani pokazali v paradi nasled- nje športne panoge in igre: atletiko, smučanje, nogomet, dočim so po manjših skupinah (do 40) Eokazali še ostale zvrsti športa — košarko, od- ojko. kegljanje, sabljanje, namizni tenis, roko- met in alpinistiko. .Močno so bili zastopani tudi strelci in taborniki, ki pa niso korakali pod celjsko zastavo, ker so bili. formirani v skupnih kolonah z ostalimi strelci in taborniki Slove- nije. Celjski športniki so bili po vseh ljubljanskih ulicah toplo pozdravljeni od številnih gledalcev in so zapustili po svojem strumnem nastopu in odličnem korakanju najboljši vtis. Vsega je bilo na tej paradi iz Celja kar 650 udelcžencev! Prav pa je. da ob tej priliki kljub triumfal- nemu uspehu celjskih športnikov pogledamo nekoliko tudi na senčne strani. Vsekakor mo- ramo ostro obsoditi odsotnost celjskih plavalcev, ki bi se morali te parade udeležiti s 50 pla- valci. Za to parado so tudi prejeli ustrezno opremo. Vsekakor se jim je zdelo važnejše tre- niranje v Velenjskem jezeru za bližnje nastope na tekmovanjih, kot pa udeležiti se tako velike športno-politične manifestacije v počastitev 10- letnice osvoboditve! Vse kaže. da v teh mladih ljudeh prevladuje v preveliki meri lé težnja po športnih storitvah, manjka pa jim prave športne zavesti in takta, da je poleg športnih tekmovanj v športu še vrsta drugih dolžnosti in nalog. Tudi s celjskimi kegljači ne moremo biti zadovoljni. Ta šport se je tudi v Celju po osvoboditvi močno razvil, doseženo so bile tudi kvalitetne storitve. In navsezadnje je celj- ske kegljače na paradi zastopaj le Beton. Kje so bile ostale ekipe. Ali res ni bilo možno nabaviti potrebne opreme za nastop na tako veličastni prireditvi? Ce pogledamo na teren izven Celja, moramo dati vse priznanje šport- nikom Kovinarja iz Štor, ki so bili zastopani s 30 udeleženci, v Ljubljani smo opazili tudi smučarje iz Vojnika, dočim je lepo število atletov, sabljačev in drugih športnikov, ki so korakali pod Celjem, bilo iz okoliških krajev. Vprašamo pa se — kje so bili športniki iz ostalih krajev? Ali ni razvito športno življenje tudi v Konjicah, Rogatcu, Šoštanju, Velenju in drugod? Odtod nismo opazili nobenih šport- nikov na paradi! Ali je prav, da je Velenje prav na ta dan organiziralo svojo lokalno prire- ditev — otvoritev športnega stadiona in va- bilo na to prireditev še ostale športnike iz celjskega bazena? Prizadeti lahko na to vpra- šanje odgovarjajo v ))rihodnji številki našega lista. Smatramo pač, da je bila častna dolžnost vsakega slovenskega športnika, da bi se udeležil športne parade v Ljubljani, kjer so posamezna društva lahko pokazala uspehe svojega dela po osvoboditvi, ki feo brez dvoma tesno povezani z našimi splošnimi napori pri socialistični gra- ditvi. Športniki Celja so opravičili svoj sloves. Nič čudnega, če je tudi tov. Kimovec-Žiga v imenu CK ZKS in SZDL v svojem govoru na slavno- stni seji Zveze športov Slovenije še posebej po- hvalil celjske športnike in športne delavce, ker mesto Celje prednjači po številu organiziranih športnikov daleč pred ostalimi slovenskimi me- sti. Ta svoj sloves so potrdili pred tisoči gle- dalci na stadionu Odreda tudi naši atleti in atletinje, ki so pokazali lepoto atletskega športa in visoko kvalitetno stopnjo. Prepričani smo lahko, da bodo po nedeljskem uspehu v Ljubljani celjski športniki v sodelo- vanju z vsemi ostalimi celjskimi organizacija- mi pokazali svojo množičnost tudi na enaki paradi v Celju, ki bo v počastitev Dneva vstaje in občinskega praznika Celja, dne 21. t. m. ob 18,50 po celjskih ulicah. KAJ BO S KLADIVARJEM? Po treh zadnjih nastopih in porazih Kladi- varja v hrvatsko-slovenski ligi, ki so Kladivarja utrdili na zadnjem mestu v tem tekmovanju, so se gledalci spraševali — kaj bo pa sedaj? '] Ali v Celju res ne bomo več gledali kvalitetnih ^ nogometnih ekip iz Slovenije in Hrvatske? V À nogometu prehajamo z nastopom jeseni na nov ; sistem tekmovanj, od potlzveznih preko repub- liških lig, grupnih do conskih in od tod do naj- višje stopnje — zvezne lige! Kam bo šel Kla- divar, to sedaj zanima v največji meri širok krog ljubiteljev nogometne igre. Naš sistem nogometnega tekmovanja terja vsekakor s pre- hodom v višjo skupino tekmovanja odstop od amaterskih principov, ki bi morali biti osnovno načelo vsakega športnega udejstvovanja v naši državi. Zvezna liga je itak že uzakonjena s pro- fesionalizmom ali »neamaterizmom«, saj so v tej ligi igralcem uzakonili na račun dobrih nog mesečne prejemke. Čeprav trdijo nogometni stro- kovnjaki, da bo ves ostali sistem tekmovanj, ki temelji na geografskih principih (prilagojen je klubom in društvom po pokrajinah), ostal dosledno na amaterski osnovi, pa temu vsekakor ne moremo prav verjeti . . . Kljub temu bo še mnogo dragih potovanj, borb za prva mesta in s 'tem tesno povezano »verbanje« boljših igral- cev, ki jih lahko »kupiš« le za denar itd. Teh negativnih pojavov ne bo kar čez noč izkore- ninil nov sistem tekmovanja, ker nismo začeli zdraviti nogometa prav na vrhu, pri klubih zvezne lige! Na eni strani dosledna borba za amaterizem, na drugi strani pa legalizirani pro- fesionalizem . , . Poglejmo na celjska tla! Kladivar je dal slovo conski ligi. ki bo nekako nadomestilo II. ^vezni ligi in hrvatsko-slovenski ligi. Ali bi bil Kladivar zrel za nastope v družbi izbranih moštev v zahodni coni? Po dosedanjih nastopih vsekakor moramo odgovoriti negativno, saj ka- žejo celjski nogometaši že leto dni neko krizo, ki ima sicer različne vzroke. Kladivar z od- hodom oziroma razpustitvijo hrvatsko-slovenske lige ne odhaja v podzvezno tekmovanje, pač pa v grupno ligo, ki jo bodo sestavljale najboljše ekipe celjske, mariborske in varaždinske pod- zveze. Katera moštva bodo nastopala v tej ligi? Iz varaždinske podzveze kar 6, iz mariborske 3 in iz celjske 5. Ce pomislimo, da ima varaždin- ska podzveza kar 86 društev (saj je najmočnejša v Hrvatski!), potem nam imena kot so Tekstilac in Sloboda iz Varaždina, Edinstvo iz Čakovca že jamčijo o visoki kvaliteti. Iz mariborske j)odzveze bodo v tej ligi sodelovali Maribor, ki deli usodo s Kladivarjem, mlado poletno -tnoštvo iz Murske Sobote in Nafta iz Lendave. Iz celjske podzveze bosta poleg Kladivarja so- delovali ekipi Bratstva iz Hrastnika in po vsej verjetnosti še trboveljski Rudar, če se na kva- lifikacijskih tekmah ne bo uvrstil v consko ligo. V tej ligi. ki bo nekakšna repriza hrvatsko- slovenske lige, bo zbranih 12 moštev, kjer bo imel Kladivar dovolj dela, če se bo hotel častno uvrstiti v lestvici. Toliko v Informacijo ljubiteljem nogometne igre, v jeseni pa bomo videli na celjski Glaziji poleg starih že znanih ekip še nove nogometaše, ki boALI BABA IN 4f) HAJDUKOV«, francoski barvni film Predstave dacvno ob 18 in 20. Ob nedelj ih ob 16, 18 in 20. KINO DOM, CELJE Od 8. do 10. 7. 1955: »KRENKBIJ«, ameriški film. Od 11. do If). :. 1955: ONA DVA«, jugo- slf;\anski film. Predstave dnevno ob 18,15, v Letnem kinu ob 20,30. Ob nedeljah ob 16,15, 18,15 in v Letnem kinu ob 20,30. V primeru slabega vremena bo zadnja predstava ob 20,15 v dvorani. ZAHVALA Prim. dr. Pehanlju. vsem zdravnikom ter strežnemu osebju ginekološkega oddelka celjske bolnišnice se iskreno zahvaljujem za skrbno nego v času moje bolezni. Smigoc Marija, Celje, Stritarjeva ul. OPEKARNA LJUBECNA — BUKOVZLAK, Ljubečna pri Celju, sprejme v službo MATERIALNEGA KNJIGOVODJO Pogoji: Popolna ekonomska srednja šola, z ali brez prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj. še nekaj o stadionu v Augsburgu. Po vojni so skozi mesto napeljali ozkotirno železnico, ki je odvažala v vagončkih ruševine na kraj, kjer stoji sedaj stadion. Na ta način so koristno odstranili vse ruševine in v ravnini ob robu mesta dvignili teren za gledalce v obliki pod- kve, ki jo zaključuje tribuna. Prostora je za 60.000 gledalcev. Na podoben način so v Augs- burgu ustvarili tudi letno gledališče. Izkoristili so grapo ob mestnem zidu in postavili klopi za 3500 gledalcev. Vstopnina nanese vsakikrat pri- bližno 10.000 mark ali poldrugi milijon dinarjev. Se izplača! Svet je majhen. Hodiš sam samcat po ulici. Mimo tebe brzi elegantna limuzina, v njej sedi amerikanski častnik - črnec, šofira pa njegova črna žena. Takoj nato srečaš belega vojaka z lepo stasito Indljanko. srečaš Indijko z majhno, temnopolto punčko, srečaš rumenega vojaka, pa tudi mešanice vseh teh ras. 'Nse to drvi ml?no tebe. Na mah pa se ustaviš pred izložbo, v ka- teri zagledaš »Karte von Jugoslavlen« in »Schnell serbokroatisch«. Na trgu pa zagledaš med mno- gimi dobrotami jajca z napisom »Jugoslavija«. Eh! Pri teh malenkostih se ustaviš z veseljem. Kar dobro ti de. da zagledaš nekaj domačega. Godba je zaigrala pri tekmi »Lepa naš domo- vina«. Da! Lepa! C. R. PREUSMERITEV PROMETA Zaradi izpopolnitve nosilne konstrukcije mostu čez Voglajno na Teharski cesti pri »Pošti« v Celju bo promet od 11. do 21. 7. 1955 preusmer- jen na okrajno cesto Spod. Hudinja—Teharje (Bežigrajska cesta). ' ; uprava za ceste in kanalizacije Celje PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Odjemalce električne energije središča mesta Celja, na Mariborski cesti in Sp. Hudinji. ob- veščamo, da bo v nedeljo, dne 10. 7. 1955 pre- kinitev električnega toka od 5.00 do 5,20 in od 14,00 do 14,20 zaradi vzdrževalnih del. Iz varnostnih razlogov je smatrati, da so vse elektro naprave pod napetostjo. Elektro Celje USLUŽBENCA ZA BLAGAJNIŠKE IN ADMINISTRATIVNE POSLE sprejme KMETIJSKO GOSPODARSTVO V ROGATCU Pogoj: večletna praksa v podjetju s potrebno kvalifikacijo. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Uprava Radio Celje Nedelja. 10. julija 10,00 Za prijetno nedeljsko dopoldne 10,15 Literarna oddaja: Jean Cocteau: »Izgubil sem se« in »Šala v gra- du«. Interpretira A. Krošl 10.50 15 minut z orkestrom Persy Faith 10,45 Radijska kronika 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,4? Reklame in objave, vmes zabavna glasba Ponedeljek, U. julija 19,00 Lahka glasba, vmes reklame in objave 19,10 Športni tednik 19,30 Prenos iz Ljubljane Torek, 12. julija 19,00 Pregled »Večera«, poročila 19.10 Reklame in objave 19,15 Franz von Suppe: Pesnik in kmet 19,30 Prenos Iz Ljubljane Sreda. 13. julija 19,00 Poročila 19,10 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 19,20 Vi vprašujete — mi odgovarjamo! 19,30 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 20,00 Prenos iz Ljubljane CetrteiT, 14. julija 19,00 Pregled »Večera«, objave in reklame 19,10 Gospodarska in kulturna kronika- 19,15 Za vsakogar nekaj 19,30 Prenos Iz Ljubljane Petek. 15. julija 19,00 Pregled Celjskega tednika, reklame in objave ч 19,10 Nekaj za ljubitelje plesa 1 19,30 Prenos iz Ljubljane \ Sobota, 16. julija ] 19,00 Poročila, reklame in objave 'i 19,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! j 19.30 Prenos iz Ljubljane ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki. ste darovali vence,_ šopke in cvetje, sočustvovali z nami in spre-' mili k zadnjemu počitku našo drago SENICAR JOSIPINO Posebno se zahvaljujemo dr. Cerinu za njegovo požrtvovalnost, primariju dr. Flajsu, dr. Rojnika In sestram internega oddelka bolnišnice za nji- hov trud, rodbinam inž. Kosi - Lisjak, Jožefa Medvedu, Klun in Sagmeister pa še za prija- teljsko pomoč. Lepa hvala tudi čč. duhovščini celjske opatije. Seničar Štefan s hčerko Gerto. ZAHVALA Vsem, ki so spremili mojo nepozabno ženo, mnmo, staro mamo, taščo in teto MARIJO SORCAN, roj. ŠTOR, posestnico iz Zagrada, na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Posebna zahvala tudi pevcem in č. č. duhovščini. Žalujoči mož Rudi, hčerke Štefka in Anica, zet Rudi, vnuk Emil, družine Sorčan, Gregorčič, Štor, Mak, Hab- jan. Strelu ik, Papst ter ostalo so- rodstvo. ESPERANTA (PO RADIJSKEM TEČAJU TOPÎETA LOGARJA PRIREJA IVAN JAZBEC) Dektria (13.) ledono. Bonan tagon, kamaradinoj kaj kama- radoj ! Zadnjič smo rekli, da pomeni tria tretji -a, -o. Tria je vrstilni. števnik. Tri — tri, tria — tretji. Pravilo: Vrstilne števnike tvorimo ta- ko, da grlavnim števnikom dodamo pri- devniško končnico -a. Uniu — en, eden, ena, eno. Unua — prvi, -a, -o, dua — drugi, -a, -o, tria — tretji, kvara — četrti, kvina — peti, sesa — šesti, sepa — sedmi, oka — osmi, naüa — deveti, deka — deseti, dekunüa — enajsti, dekdua, dektria, dekkvara, dekkvina, deknaùa, dudeka, dudekunua, trideka, kvardeka, centa — stoti itd. Ankoraù kelfcajn novajn vortojn: lavujo — umivalnik, tapišo — preproga, objekto — predmet, spegulo — ogledalo, homo — človek, homa — človeški, korpo — telo, parto — del, kapo — glava, trunko — trup, membro — ud, vizago — obraz, frunto — čelo, nazo — nos, t bušo — usta, mentono — brada, haro — las, lipharoj — brki, orelo — uho, kolo — vrat, flanko — stran, brusio — prsa, v entro — trebuh, šultro — rama, dorso — hrbet, brako — roka (od rame do zapestja), mano — roka, gambo — noga (cela noga), piedo — noga, stopalo, Cefa — glavni, antaùa — sprednji. supra — gornji, permesi — dovoliti, promesi — obljubiti. Per la šlosilo ni malšlosas la pMDrdon de la čambro. S ključem odklenemo sobna vrata. Šlosi — zakleniti, malšlosi — odkleni- ti, šlosilo — ključ. Ni rigardu vian cambrón, se vi per- mesas, kamaradino. * Vian je 4. sklon svojilnega zaimka via — vaš, -a, -e; mi — jaz, mi -a, mia — moj, Via — tvoj, lia — njegov, sia — njen, iia — njegov, -a, -o, nia — naš, via — vaš, ilia — njihov. Pravilo: Svojilne zaimke tvorimo ta- ko, da osebnim zaimkom dodamo pri- devniško končnico -a. Pazite, da ne boste zamenjali permesi — dovoliti in promesi — obljubiti! Kio estaá en via čambro? En mia ôam- bro estas: lito, šranko, tablo,' du sedgoj kaj lavujo. Sub la tablo kaj apud la lito estas tapišoj. Poste estas objekto, kiu montras nin (nas), se ni staraš antaù gi. Tiu objekto estas spegulo. Ni rigardu nun en la si)egulo la homan korp>on. Homa korpo havas tri cefajn (glavne) partojn. Hi estas: kapo, trunko kaj membro j. Antaùa parto de la kapo estas vizaêo. antaù — pred, antaùa — prednji. Sur la vizago estas frunto, du okuloj, nazo, bušo, mentono. Sur la kapo estas haroj. Kelkaj (nekateri) viroj portas'ha- rojn sub (pod) la nazo. Haroj sub la nazo estai lipharoj. Ni havas ankaù orelojn. Kapo staraš sjar la kolo. Sur la antaùa flanko de la trunko estas brusio kaj ventro. Supra parto de la trunko estas šultro j. Malantaùa parto estas dorso. Membro j estas du brako j kaj du gambo j. Spoznali smo sobno optemo kaj ce- fajn partojn de la homa korpo. Naučite se nove besede, ter večkrat in glasno prečitajte vse lekcije, ki smo jih do sedaj predelali! Pazite na naglas in pravilno izgovorjavo! Gis la revido!_____________ ------------... . V najtežjih dneh žalostne izgube najinega edinca Vlada FaJaelJna ŠTUDENTA GEOGRAFIJE IN BIOLOGIJE nam je neizmerno gorje lajšalo iskreno sočustvovanje njegovih mladostnih in šolskih tovarišev, predstavnikov Geografskega inštituta in Društva geografov Univerze Ljublja- na, planincev-alpinistov, jamarjev, športnikov ter številnih naših prijateljev in znancev. Toplo se zahvaljujeva za ganljive besede ob grobu univerzitetnemu profesorju dr. Svetozaru Ilešiču, dr. Valterju Bohincu, tov. Bogdanu Mirniku, njegovemu sošolcu iz Ljubljane. -Andreju Begu iz Celja in zastopniku Planinske zveze Slovenije tovarišu Bučarju. Srčna zahvala organizacijam, društvom in vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebna zahvala reševalni ekipi AO Medvode, tečajnikom, ki jih je vodil tov. Keršič Marjan in Mirnik Janko, obveščevalcu Dobrotinšek Tonetu ter celjskim reševal- cem prof. Orel Tinetu, mr. ph. Gradišnik Dušanu, dr. Cetina Jožetu, Meštrov Mirkn, Lednik Slavku in Ilerle Jožetu. Iskreno se zahvaljujeva za razumevanje in pomoč sekretarju QK ZKS tovarišu SImonič Francu, predsedniku OLO Celje tov. Jerman Riku in podpredsedniku OLO Celje tov. Cvenk Miranu. Nadalje sva dolžna zahvalo za nude no pomoč tov. Klenovšek Viktorju, Stebe Francu ter za vso pozornost oskrbniku Korošice Franju Kreačiču, Angelci Ilavdetovi in ostalim. Globoko naju je ganilo sočustvovanje njegovih prijateljev in znancev Iz gornje- savinjskega planinskega sveta, med katerimi se je počutil tako srečnega. Najlepša zahvala pevskemu zboru »Ivan Cankar« pod vodstvom Ing. Šegule za ganljive žalostinke in vsem, ki so Vlad a spremili do njegovega zadnjega počiva- lišča in ki z nami sočustvujejo. Marija in Rudolf F^ajgelj, starši Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila tovarišica JANJA BEZENŠEK profesorica na II. gimnaziji v Celju. Zvesto tovarištiico in odlično vzgojiteljico bomo ohranui v trajnem spominu! Celje, dne 3. jimija/ 1955. Profesorski zbor II. gimnazije in odbor Društva profesorjev v Celju.