90 bele pokrajine, tišino samotnih polj in deviški mir sveta ubeseduje s posebno očaranostjo in milino (Bela pot, Bela uspavanka, Srce zime). Pretanjene pesničine verze izjemno subtilno dopolnjujejo, včasih samostojno začarajo ilustracije Danijela Demšarja, s katerim sta uspešno sodelovala že v mnogih knjigah (naj spomnimo na bajne Nebeške kočije, pa Vprašanja srca, izbor pesmi Svilnate rime in druge). Pesniško zbirko zaokroža pesem Kaj srce ve, kar gotovo ni naključje. Srce (ali roža kot simbol srca) se pogosto, skoraj načrtno (nenaklonjenemu času navkljub) pojavlja v mnogih naslovih avtoričinih knjig – tako pesniških kot pravljičnih (Drevo srca, Vprašanja srca, Princesa srca, Snežroža, Cesar in roža). Določeno kljubovalnost je zaznati v pesmih Skrivnostja, Premišljevanja, Mama je ena sama, v katerih je že v naslovih najti navidezna spogledovanja z nekaterimi znanimi, že davno kano- niziranimi pesmimi in avtorji. Kakor da pesnici ni več mar, da jo skušajo vzpo- rejati, primerjati, (manj)vrednotiti. Kar je po tako obsežnem in toliko branem, odličnem in nagrajevanem opusu, kakr- šen je avtoričin, razumljivo. Visoka lega njenega pesniškega jezika, lahkotna igra besed, zvočnost ritma in rime, »poprh pravljičnine« in drzna premišljevanja, prepletena z mehko zasanjanostjo, jo vsekakor uvrščajo v sam vrh slovenske mladinske poezije. Zbirka pesmi Barka zvezd bo gotovo našla bralce, mlade in manj mlade sanjal- ce, tiste, ki se še kdaj zagledajo v zvez- dno nebo in prisluhnejo globinam srca. »Poklonil ji je barko zvezd, / res ni bila velika, / a bil na njej je košček sanj, / čaroben kakor slika.« Zora A. Jurič BOOKBIRD 2013 Mednarodna zveza za mladinsko knji- ževnost IBBY je v letu 2013 praznovala svojo 60-letnico. Zveza, ki povezuje pre- ko 70 nacionalnih sekcij po vsem sve- tu, si je močno utrdila ugled s svojim delovanjem, katerega vodilo – ki ga je že leta 1953 zastavila Jella Lepman, pobudnica ustanovitve IBBY – je spod- bujanje medsebojnega razumevanja med narodi s pomočjo knjig za otroke in mladino. Book bird, glasilo IBBY, je ob tej priložnosti zasnoval prvo števil- ko skupaj s prav tako ugledno in po- membno organizacijo, s Commonwealth Educational Trust, CET, s katero imata veliko skupnega. Tako IBBY kot CET sta mednarodni organizaciji, ki si s svo- jim delovanjem prizadevata, da otroci dobijo priložnost za razvijanje kritične- ga mišljenja, empatije, da se kulturno izobražujejo. Obe organizaciji si s po- močjo knjig in branja prizadevata za po- speševanje mednarodnega razumevanja in odgovorne državljanske pripadnosti. Uredništvo te številke Bookbirda sta prevzeli gostujoči urednici Alice Curry in Lydia Kokkola, obe strokovnjakinji na področju mladinske književnosti, prva z univerze Macquarie v Sydneyu v Avstra- liji, druga z univerze Luleå na Švedskem. Za glavno temo te številke sta izbrali povezanost med deželo, nacionalnostjo in mladinsko literaturo. Alice Curry, ki se pri svojem prou- čevanju osredotoča predvsem na post- kolonialno mladinsko literaturo in na mladinsko literaturo v deželah Com- monwealtha ter na ekokritično teori- jo, predstavi v prispevku Our Common Earth: The Local and Global Flow of Narrative in »A River of Stories« (Naša skupna zemlja: lokalni in globalni pri- povedni tok v »Reki zgodb«) knjigo, ki jo je pripravila v dogovoru s CET, ki je leta 2011 praznoval 125-letnico obstoja. Za antologijo je zbrala in uredila pesmi 91 in zgodbe iz dežel Commonwealtha, in to tiste pesmi in zgodbe, ki pokažejo ra- znolikost ljudi in sveta, ki opozarjajo na varstvo okolja, ki spodbujajo eko kritič- no branje in zavest, da je Zemlja svet, ki pripada ljudem vseh narodov. Pomemben delež je s svojimi jasnimi in zgovornimi ilustracijami prispeval ugledni ilustrator Jan Piénkowski. Drugi projekt CET nam predstavlja Morag Styles v prispevku The Power of Caribbean Poetry: Word and Sound (Moč karibske poezije: beseda in zvok). Na univerzi v Cambridgu je CET usta- novil izobraževalni center (Center for Commonwealth Education), v okviru katerega je nastal projekt karibske poe- zije (Caribbean Poetry Project). Gre za sodelovanje pesnikov, učiteljev, učencev, založnikov in ustreznih ministrstev s Karibov in iz Združenega kraljestva, s ciljem, da mladim predstavijo in jim približajo zvonko karibsko poezijo. Za- hodnoindijska poezija je do današnjih dni ohranila vpliv suženjskega obdobja na jezik in ritem poezije. Pomembno je tudi to, da seznanja mlade z obeh strani Atlantika z različnostjo, z njihovo zgodo- vino, z jeziki in s kulturo, in to ne s po- vršnega »turističnega« vidika, ampak z vidika ljudi, ki na Karibih stalno živijo in se srečujejo tudi s tegobami, povezanimi z revščino in z usodnimi vremenskimi ujmami. Jayashree Rajagopalan v prispevku Heal the World, Make It a Better Place: Social and Individual Hope in Indian Children’s Cinema (Zdraviti svet, ustva- riti boljšega: družbeno in individualno upanje v indijskih filmih za otroke) pred- stavi štiri nagrajene mladinske filme. V Indiji, ki je znana po najštevilčnejši letni filmski produkciji, je glavnina filmov namenjena odraslim, precej skromna pa je produkcija za otroke in mladino. Za prispevek izbrani filmi kažejo na to, da so tudi mladi posredno in neposredno vpeti v sodobna družbena, politična, go- spodarska in verska dogajanja in jih tudi poskušajo spreminjati na bolje. Nicole Anae posveča svoj prispevek »She flings her elfin dreams of mystery«: The Child – Poet Gwen Cope in the Land of »Australian Faery,« 1931–1939 (»Raz- krila je svoje čarobne sanje skrivnosti«: Otroška pesnica Gwen Cope v deže- li »avstralskih pravljičnih bitij,« 1931– 1939) mladi avstralski pesnici Gwen Cope, ki je prvo pesem objavila že pri osmih letih. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je izšlo preko 34 njenih pesmi in ena krajša zgodba. Cape Town velja s svojo lego ob Rtu dobrega upanja, ob katerega udarjajo valovi dveh oceanov, in z verigo gora s Hudičevim vrhom (Devil’s Peak), Miza- sto goro (Table Mountain) in Levjo glavo (Lion’s Head) za eno najlepših mest na svetu. Znamenita Mizasta gora je uvr- ščena med sedem novih naravnih čudes sveta. Vetrovi in skrivnostni oblaki nad mestom in Mizasto goro pa že od nekdaj vzbujajo domišljijo, ki je ustvarila čudo- vite zgodbe o nastanku te naravne lepote. Tanya Barben v prispevku The Mountain and the Devil: Fake Lore or Folklore? A Wonder of the World in South African Children’s Literature (Gora in hudič: potegavščina ali folklora? O čudu sveta v južnoafriški literaturi za otroke) predsta- vi nekaj knjig z zgodbami o skrivnostih tega mesta. Erica Hateley v prispevku Para- noid Prizing: Mapping Australia’s Eve Pownall Award for Information Books, 2001–2010 (Paranoidno ocenjevanje: knjige nagrajene z avstralsko nagrado Eve Pownall, nagrado za informativne knjige, 2001–2010) poda svoj pogled na nekaj nagrajenih poučnih avstral- skih knjig zadnjega obdobja. Med na- grajenkami jo zanimajo predvsem knjige v povezavi z nacionalno zgodovino in identiteto. Izbrala je knjige, ki objektiv- no podajajo zgodovino Avstralije, knji- ge, ki predstavljajo kulturo in jezike 92 Aboriginov in ljudi z otokov Torresove morske ožine. Med temi je treba posebej omeniti knjigo, ki opisuje deželo Abori- ginov (Papunya School Book of Country and History), knjige, ki nepristransko osvetlijo obdobje kolonializma, in knji- ge, ki so posvečene vojakom in vojnam, v katerih so sodelovali pripadniki AN- ZAC (Australian and New Zeland Army Corps) v prvi svetovni vojni. Med temi največ knjig opisuje bitko za dardanelski polotok Gallipoli, pa tudi bitke v drugi svetovni vojni in v Vietnamu. Nagrada za poučne knjige, ki je bila ustanovljena leta 1988 in je poimenovana po ugledni avstralski avtorici Eve Pownall (1902– 1982), se od leta 1993 podeljuje v okviru vsakoletnih nagrad CBCA (Children’s Book Council of Australia), ki jih po- deljujejo od leta 1946 knjigam za otroke in mladino. Knjige, ki kandidirajo za te nagrade, in nagrajene knjige so vključe- ne v šolski kurikulum in nabavljene za knjižnice. V prispevku Flying to Pick Blueber- ries: Two Preschooler’s Literary Enco- unters with Other Cultures (Uspešno nabiranje borovnic: Literarna srečanja dveh predšolskih otrok z drugimi kul- turami) Virginia Lowe opiše izkušnje njenih dveh otrok, ki sta s pomočjo pre- vedenih slikanic in knjig za otroke spo- znavala druge dežele, ljudi in običaje, iz domačih avstralskih slikanic pa odkri- vala tudi svojo deželo. Čeprav je bilo to pred štirimi desetletji, je železni reperto- ar najkvalitetnejših in najlepših svetov- nih slikanic, med njimi: The Happy Lion, Moominstroll, The Snovy Day, A Day in Bullerby, Blueberries for Sal, Vinnie the Pooh, The Rainbow Serpent, Where the Wild Things Are, Barbapapa’s Ark itd., primeren tudi za današnje otroke oz. nji- hovo spoznavanje drugih kultur. Zelo uspešne in prijetne poletne bral- ne tabore opiše Joyce Armstrong v pri- spevku Reading Camp: Children from the Bahamas Develop a New Appre- ciation of Children’s Literature (Bralni tabor: otroci z Bahamov odkrivajo novo vrednotenje mladinske literature). Bral- ne tabore so že trikrat organizirali v me- stu Nassau in to za osnovnošolske otroke iz ekonomsko šibkih družin. Tabore je finančno omogočila neprofitna organiza- cija The Harvest Foundation. Strokovno vodstvo je bilo v rokah preverjenih uči- teljev iz ZDA. Z raznimi programi, od glasnega branja knjig, pogovora ob bra- nju in po njem, pogovora o ilustracijah, igranja prizorov, pisanja o prebranem do pisanja po lastnem navdihu, so otroci spremenili odnos do branja in se navdu- šili za literaturo. Tudi za učitelje je to bila dragocena izkušnja dela z mladimi in s spodbujanjem branja. Nicola Daly predstavi v prispevku »Belonging and Differentiating: Aspects of New Zeland National Identity Re- flected in the New Zeland Picture Book Collection (NZPBC) (Pripadnost in raz- ličnost: Vidiki novozelandske nacio- nalne identitete v novozelandski zbirki slikanic) zbirko slikanic, katerih vsebine so povezane s predstavitvijo Nove Zelan- dije (dežele in njene zgodovine), posebej Mao rov, njihove kulture in jezika. Vprašanje nacionalne identitete tudi na Mauritiusu ni enostavno. Sandra Wil- liams nas v prispevku The Triumphant Return of the Dodo: Emergent Children’s Literature in Mauritius (Zmagovit po- vratek doda: potreba po mladinski lite- raturi na Mauritiusu) na kratko seznani z zgodovino tega otočja v Indijskem oceanu. Uradni jezik je angleščina, lin- gua franca pa je mauricijska (francoska) kreolščina. Večina knjig je uvoženih (francoskih in angleških), domače lite- rature je zelo malo. Današnji prebivalci otočja, ki so sicer potomci naseljencev iz različnih geografskih področij, z raz- lično vero in kulturo, vendarle živijo v skupni deželi, ki ima svojo preteklost in svoje posebnosti, o čemer pripovedujejo zgodbe, ki jih pripovedujejo znameniti 93 izumrli dodoji in jih žuborijo valovi Črne reke. Pristojni državni organi zelo spod- bujajo domače pisce, ilustratorje in za- ložnike, da bi izdajali domačo literaturo, ki govori o domačih ljudeh in o življenju v domačem okolju. O končno preseženih negativnih ste- reotipih o temnopoltih prebivalcih v Re- publiki Južna Afrika tudi v mladinski literaturi pišeta Jay Heale in Jean Wil- liams v prispevku The Growth towards a Truly African Quality in South Afri- can Children’s Literature (Napredek pri vrednotenju Afrike v južnoafriški mladinski literaturi). S knjižnimi prime- ri pokažeta poniževalno obravnavanje črnskih otrok v obdobju apartheida in verodostojno obravnavanje po končani politiki rasne diskriminacije. Opozorita pa na resne težave zaradi številčnosti jezikov, kar otežuje medsebojno povezo- vanje in medsebojno razumevanje. Tudi v pregledu strokovnih knjig so navedene knjige, ki se navezujejo na osrednjo temo te številke: knjige, ki obravnavajo preteklost posameznih držav, ki je nekoč ljudi ločevala, danes pa naj bi poznavanje preteklosti vodilo k medsebojnemu razumevanju, spoštova- nju in povezovanju. Rubrika Focus IBBY predstavlja med- narodno poslanico ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 2013 (njena av- torja sta pesnica Pat Mora in ilustrator Ashley Bryan, sponzor pa sekcija ZDA) in izčrpno poročilo s 33. svetovnega kongresa IBBY, ki je bil leta 2012 v Lon- donu. Strokovni prispevki, med njimi tudi slovenski, so obravnavali mladinsko literaturo v povezavi z motom kongresa: Crossing Boundaries: Translations and Migrations (Preseganje meja: prevodi in selitve). Na kongresih so podeljene tudi najpomembnejše mednarodne nagrade za mladinsko književnost. Andersenovo nagrado sta prejela pisateljica María Te- resa Andruetto iz Argentine in ilustrator Peter Sís iz Češke. Za IBBY častne liste so nacionalne sekcije nominirale 169 av- torjev. Nagrado za promocijo branja sta prejela projekt Abuelas Cuentacuentos (Babičino pripovedovanje pravljic) iz Argentine in projekt za begunce SIPAR iz Kambodže. Na kongresu je bil izvo- ljen tudi izvršilni odbor IBBY, katerega predsednik je ponovno Ahmad Redza Ahmad Khairuddin iz Malezije. Zadnje strani številke so posveče- ne preminuli novozelandski pisateljici Margaret Mahy (1936–2012), dobitnici Andersenove nagrade 2006. Prvi članek v drugi številki z naslo- vom »You brat!«: Maternal Aggression as Women’s Empowerment in Three Re- cent Picture Books (»Ti nadloga!« Mate- rinska napadalnost kot eden od ženskih izrazov v treh sodobnih slikanicah), ki ga je napisala norveška novinarka in literarna kritičarka Guri Fjeldberg, je odlična analiza lika matere v treh slika- nicah, in sicer v norveški slikanici Kari Saanum, Gry Moursund: Pinnsvinmam- ma (Mama ježevka, 2006), v kateri se frustrirana mama spremeni v ježevko; v argentinski slikanici Isol: El globo (Ba- lon, 2002), fantazijski zgodbi, v kateri deklica spremeni svojo kričavo mamo v balon in v finski slikanici Tove Appel- gren, Salla Savolainen: Vesta – Linnea och monstermamman (Vesta – Linnea in mama pošast, 2005), realistični zgodbi, v kateri je utrujena mama do grla sita svoje trmaste predšolske hčere. Mame v teh zgodbah niso brezpogojno ljubeči in ljubeznivi literarni liki, ki opozarjajo na to, da od literarnih mater ne smemo več pričakovati nerealnega vedenja. Victoria Flanagan prikaže v prispev- ku A Similarity or Difference: The Pro- blem of Race in Australian Picture Books (Sličnost ali razlika: rasni problem v avstralskih slikanicah) na primerih dveh slikanic – Jeannie Baker: Mirror (Zr- calo, 2010) in Elizabeth Honey: That’s Not a Daffodil! (To ni rumena narcisa!, 94 2011) –, da je v zgodbah, v katerih na- stopajo akterji iz različnega etičnega in kulturnega okolja, še vedno mogoče zaslediti opise dogajanja, ki prikažejo belce kot superiorne v odnosu z drugimi etničnimi identitetami. Oksana Lushchevska v prispevku Ulitskaia’s Writing for hildren: Trans- cending limitations of the graphic novel genre (Ulitskajino pisanje za otroke: Presežene meje žanra grafičnih novel) delo Liudmile Ulitskaje: Detstvo – 49 (Otroštvo – 49. Moskva, 2003) analizira zbirko zgodb za otroke, ki so umeščene v Rusijo po 2. svetovni vojni, v čas brid- kosti in stisk, v katerem pa za otroke vendarle še obstaja občutek za čudežnost in čudeže. Lijun Bi v prispevku China’s Patriotic Exposé: Ye Shengtao’s Fairytale, Dao- cao ren (Scarecrow), (Kitajski domo- ljubni ekspoze: Ye Shengtaova pravljica, Daocao ren / Ptičje strašilo) predstavi pr- vo pomembnejše moderno delo kitajske literature za otroke, Ptičje strašilo, ki ga je avtor Ye Shengtao napisal leta 1923. Posledice družbenih sprememb, ki so se na Kitajskem zgodile po domoljubnih demonstracijah 4. maja 1919 v Pekingu (zaradi izgube province Šandong po prvi svetovni vojni), so prinesle pojav moder- nega nacionalizma, pa tudi spremenjen, boljši odnos do otrok in do žensk, ki je izražen tudi v Shengtaovih pravljičnih pripovedih. Prispevek z naslovom Multicultural Literature and the Use of Literature in Multicultural Education in Finland (Multikulturna literatura in uporaba li- terature pri multikulturni vzgoji na Fin- skem) sta napisali Julli-Anna Aerila in Lydia Kokkola. S kratkim pregledom zgodovine sta opozorili na to, da je bila Finska zaradi dolgoletne podrejenosti Švedski (od 1150 do 1808) in po rusko- -švedski vojni (1808–1809) Rusom (kot avtonomna velika vojvodina v okvi- ru ruskega imperija do leta 1917, ko je končno postala samostojna) vrsto let v podrejenem položaju, ne le v političnem in gospodarskem, ampak tudi družbe- nem, kulturnem in jezikovnem pogledu. Redka poseljenost dežele in velike raz- dalje med naselji so bili in so še vzrok za medsebojno nepoznavanje. Poleg Fin- cev živi v deželi še več tradicionalnih manjšin, in sicer Samiji, prej imenovani Laponci, Romi, švedsko govoreči Finci (t. i. finski Švedi), Rusi, Estonci ter Judje. Po drugi svetovni vojni, zlasti po letu 1980, ko je beležila Finska gospodarsko rast, se je priseljevalo veliko število ljudi iz nekdanje Sovjetske zveze, nekdanje Jugoslavije, Somalije, Iraka, Irana, Kur- distana, in to predvsem v urbana naselja. Medsebojno spoznavanje, razumevanje in priznavanje omogoča tudi primerna literatura. Dejstvo, da je tovrstne litera- ture premalo – v obdobju med 1990 in 2007 je izšlo le 15 knjig za mladostnike z multikulturno tematiko oziroma knjig, ki obravnavajo tujce – je Fince spodbu- dilo, da posvečajo zdaj temu področju z raznimi programi izobraževanja veliko pozornost. V njih ima pomembno vlogo tudi mladinska literatura. Prispevke za rubriko Otroci in njiho- ve knjige so pripravile Raquel Cuper- man, Virginia Lowe in Tamara Smith. V prispevku Preschoolers Recommending Books (Priporočane knjige za predšol- ske otroke) piše Raquel Cuperman o uspešnem programu, ki ga je skupaj z vzgojitelji in knjižničarji izvedla v Bogoti (Kolumbiji) s predšolskimi otro- ki. Z izborom slikanic, primernih za otroke predšolskega obdobja, z urami pravljic, na katerih so pripovedovali zgodbe iz izbranih knjig, z izposojo teh knjig otrokom na dom, kjer so jih prebi- rali skupaj s svojimi starši, in predvsem s pogovorom o prebranih knjigah se je pokazalo, da so otroci pridobili zmožno- sti oblikovanja in izražanja svojih vtisov o prebranem in da se je povečal njihov interes za branje. 95 Virginia Lowe v prispevku »The books we’ve had forever«: The Parent – Observer Diary (»Knjige za vedno«: starševski dnevnik opazovanj) nadalju- je svoja razmišljanja, objavljena v prvi številki, o izjemnem pomenu literature v otrokovem razvoju že od najzgodnej- šega obdobja. Spontana občutenja in odzivanja svojih dveh otrok na knjigo v celoti je redno spremljala in zapisoval; zapiske je uporabila tudi pri svojem kas- nejšem strokovnem pisanju o mladinski literaturi. Tudi Tamara Ellis Smith v prispevku The Vibrant Triangle: The Relationship between the Picture Book, the Adult Reader, and the Child Listener (Vibrant- ni triangel: Odnos med slikanico, odra- slim bralcem in otroškim poslušalcem) opiše ugotovitve, ki jih je pridobila ob branju slikanic svoji triletni hčerki. Tülin Kozikoğlu v prispevku Turkish Delight: Sweet or Sour? The Double Face of the Turkish Children’s Book Market (Turška radost: sladka ali trp- ka? Dvoličnost turškega knjigotrštva mladinskih knjig) piše o prizadevanjih vladnih in strokovnih krogov v Turčiji za spodbujanje branja, zlasti pri mla- dih, in za izdajanje kvalitetne domače in prevedene tuje mladinske literature. Turčija ima 73 milijonov prebivalcev, od tega preko 20 milijonov mladih. Za nakup knjig potrošijo manj kot 10 US dolarjev na osebo in na listi ZN je med 173 državami Turčija po branju uvršče- na na 86. mesto. V zadnjem času si z raznimi programi prizadevajo povečati bralno občinstvo. Veliko pozornost so usmerili v predšolsko populacijo, za katero je v Turčiji odločno premalo lite- rature. Vlada finančno podpira tudi tur- ški prevajalski projekt TEDA, v okviru katerega je bilo v zadnjih sedmih letih prevedenih več kot 750 knjig v 40 tujih jezikov. Želijo si, da bi tudi tuje založbe podprle prevajanje turških mladinskih knjig. O evropsko ameriški pisateljici in ilu- stratorki Charlotte Steiner (1898–1981), katere knjige so množično razveseljevale otroke po drugi svetovni vojni, piše Zlata Fuss Phillips v prispevku Charlotte Stei- ner. Knjige priljubljene avtorice so izda- jali v posebnih formatih in oblikah, kjer se je dalo nekaj izvleči, odstreti, lahko si jih raztegnil kot harmoniko, nekatere so bile iz blaga in so jih lahko uporabili pri igranju gledališča (tako imenovane pull- -out books, pop-up books, cloth books, accordion books, mail-me books in toy theater books). Zlata Fuss Phillips je av- torica več kot sedemdesetih knjig. Med strokovnimi knjigami je predsta- vljena tudi slovenska knjiga Algoritem arene: Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2012. Prispevek o knjigi je pripravila Kaja Bucik. Med predstavljenimi strokovnimi knjigami velja omeniti še knjigo, ki je izšla ob 80-letnici Tomija Ungererja: Expect the Unexpected. Essays über Tomi Ungerer zu seinem 80. Geburtstag. Zürich: Diogenes, 2011. Maria Jesú Gil, predsednica mednaro- dne žirije za Andersenovo nagrado 2012, podaja v rubriki Focus IBBY poročilo o delu žirije pri izboru nagrajencev. Outside Inn, organizacija iz Zdru- ženega kraljestva, ki promovira preve- deno mladinsko literaturo, informira o svoji spletni strani, kjer so predstavljene knjige iz mednarodnega prostora, ki jih nacionalne sekcije IBBY priporočajo za prevajanje v angleščino. Več informacij na: www.outsidein-world.org.uk Vsebina tretje številke je posvečena večjezični mladinski literaturi. Bettina Kümmerling-Meibauer v uvodniku z na- slovom Multilingualism and Children’s Literature (Večjezičnost in mladinska literatura) piše o knjigah za otroke v dveh ali več jezikih. Med tovrstnimi izdajami prevladujejo slikanice, ki tudi s pomoč- jo ilustracij olajšujejo razumevanje 96 pripovedi. Nujno pa bodo morali tudi založniki vse bolj upoštevati spoznanje, da je sodobna globalna družba raznolika, večjezična in večkulturna. Nikola von Merveldt v svojem pri- spevku Multilingual Robinson: Imagin- ing Modern Communities for Middle – Class Children (Večjezični Robinson: domiselne moderne skupnosti otrok srednjega razreda) piše o primernosti prevodov mladinske literature za uče- nje tujih jezikov. Izpostavi primer knji- ge Daniela Defoeja Robinson Crusoe (1719), katere adaptacija zgodbe Joa- chima Heinricha Campeja z naslovom Robinson der Jüngere (1779) je odličen primer večjezične dogodivščine, ki so ji sledili prevodi v francoščino, anglešči- no, latinščino, italijanščino, španščino in v druge jezike. Campe 1746–1818) ni bil le teolog, pedagog, filantrop in lingvist mednarodnega slovesa ampak tudi plodovit pisatelj, prvi nemški pro- fesionalni avtor in založnik knjig za otroke. Bil je tudi eden od vodilnih pri gibanju za reformo izobraževanja, ki so se v duhu dobe razsvetljenstva zavze- mali za moderno izobrazbo ne le redkih izbrancev, ampak tudi otrok srednjega družbenega razreda, za izobrazbo, ki naj prvenstveno ne služi ljubezni do učenja, ampak ljubezni in razumevanju člove- štva. Campe je zagovarjal stališče, naj se mladi raje učijo sodobne tuje jezike kot pa stare, antične, ker jim bo znanje sodobnih tujih jezikov omogočilo komu- nikacijo z ljudmi drugačnega govornega področja, kar jim bo dalo občutek samo- zavesti. Prav adaptacije Robinsonove zgodbe še danes doživljajo različne iz- daje, namenjene različnim programom. Longman in Icon Group International tako izdajata priredbe za poučevanje in učenje angleščine. O tem, da je izdajanje večjezičnih slikanic izziv za slikaniško produkcijo, piše Bettina Kümmerling – Meibauer v prispevku Code – Switching in Mul- tilingual Picturebooks (S kode na kodo v večjezičnih slikanicah). Slikanica ima pomembno večjezično didaktično vlo- go pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih: kompetenco pripovedi, učenje jezika, spoznavanje raznolikosti jezikov in spoznavanje različnih kultur. Refe- rentka se pri večjezični slikanici posveča razumevanju teksta in slik in njunemu medsebojnemu odnosu. Odnos med sli- kami in besedami je določen z različnimi vizualnimi kodami na eni strani in z medsebojno povezavo različnih jezikov in pisav na drugi strani. S kombinacijo mnogovrstnih jezikovnih in vizualnih kod je mogoča razumljivost večjezične slikanice. Spoznavanje drugega jezika, druge pisave, drugačnih kulturnih vi- zualnih simbolov (na primer simbolni pomen neke barve na zahodu in na vzho- du), drugačne literature, je v večjezični, najpogosteje dvojezični izdaji slikanice, v kateri je poleg prevoda tudi originalna verzija, izrednega pomena za učenje dru- gih jezikov in za spoznavanje in razume- vanje drugih kultur. To natančno prikaže na dveh izbranih primerih, in sicer z iransko–nemško slikanico Busfahrt ins Ungewisse (Vožnja z busom v neznano. Berlin, 2012) in s korejsko–angleško slikanico Waiting for Mama (Čakajoč na mamo. New York, 2007). Lydia Kokkola v prispevku Reading Multilingual Literature: The Bilingu- al Brain and Literacy Education (Bra- nje večjezične literature: Dvojezični razum in opismenjevanje) nazorno opiše razvoj organov pri človeku, ki so ne- posredno povezani z zaznavanjem in ra- zumevanjem govora drugih ter razvojem lastnega govora. Prikaže razliko med je- zikovnim dojemanjem in odzivanjem na enojezično in dvo- ali večjezično osebo in velikim pomenom časa ter okolja za učenje jezikov. Poznavanje teh razvojnih procesov je pomembno pri izobraževanju pismenosti in vlogi literature znotraj tega procesa. 97 Lilia Andrea Teruggi v svojem pri- spevku Exploring Written Systems in Early Childhood Education (Razisko- vanje pisav pri vzgoji najmlajših) piše o potrebi po didaktičnih spremembah v italijanskih šolah zaradi naraščajoče- ga števila priseljenih otrok iz številnih drugih evropskih in zunaj evropskih držav. Prizadevajo si, da otroci že v vrt- cih spoznavajo večjezičnost ob različnih pisavah in to v slikanicah, ki so izdane v različnih jezikih. Marίa Paula Ghiso in Gerald Campa- no želita v prispevku Ideologies of Lan- guage and Identity in U. S. Children’s Literature (Nazori o jeziku in identiteti v mladinski literaturi v ZDA) na nekaj izbranih primerih knjig za otroke in za mladostnike pokazati, da je v ZDA kljub porastu knjig, ki spodbujajo učenje tujih jezikov, porastu dvojezičnih knjig in porastu knjig o priseljencih, premalo kvalitetne dvo- ali večjezične mladin- ske literature, ki bi pisala o ljudeh iz drugačnega kulturnega območja, ki go- vore drugačen jezik, na tak način, da bi spodbujala zanimanje in spoštovanje drugačnosti, ki ne sme pomeniti drugo- razrednosti. Da igra mladinska literatura po- membno vlogo pri razvoju govora, pis- menosti in še posebej pri učenju drugih jezikov in jezikov domačinov, soglašata tudi Nancy L. Hadaway in Terrell A. Young, ki svoj prispevek Celebrating and Revitalizing Language: Indigenous Bilingual Children’s Books (Proslav- ljanje in oživljanje jezika: dvojezične mladinske knjige prvotnih prebivalcev) namenjata predstavitvi mladinske lite- rature domačinov, prvotnih prebivalcev Avstralije, Nove Zelandije in Kanade. Zaradi velikih geografskih razdalj zno- traj teh držav so bile in so še vedno posamezne skupine staroselcev nepove- zane in jezikovno različne, domačinom nenaklonjena politika kolonialistov pa je še povečala siromašenje in izgublja- nje jezikov in njihovih kultur. Zadnje raziskave so pokazale, da se je število originalnih jezikov staroselcev Avstra- lije skrčilo od več kot 250 na 145, origi- nalnih jezikov in dialektov v Kanadi od 450 na le 60, v Novi Zelandiji pa govori maorski jezik le še 9 % ljudi. Danes vlagajo velike napore v to, da se jeziki in kultura staroselcev oživ ljajo in da se z njimi seznanja tudi ostale prebivalce. Pri tem ima pomembno vlogo in veliko moč prav literatura, še posebej mladinska. Ustanovljenih je bilo kar lepo število za- ložb, ki izdajajo tovrstne knjige. Večina jih izide v dvojezičnih izdajah, in sicer v jeziku domačinov in jeziku večinskega prebivalstva. Pisci prispevkov za rubriko Otroci in njihove knjige pišejo o svojih izkušnjah pri spodbujanju mladih k branju. Rosemarie Somaiah v prispevku Oral Storytelling: Negotiating Text, Perfor- mance, and the Porous Story (Pripove- dovanje zgodb: posredovan tekst, nastop in porozna zgodba) piše o pripovedova- nju zgodb, s katerim veliko otrok navduši za knjige in za branje. Pripovedovanje zgodb se vse bolj uveljavlja v vrtcih in šolah v Singapurju, pozornost in po- men pripovedovanju sta izkazana tudi z mednarodnim festivalom pripovedova- nja zgodb, ki ga prireja National Book Development Council (nacionalni svet za knjižni razvoj) v Singapurju. S pripo- vedovanjem zgodb je tudi učenje tujega jezika zabavnejše in lažje. S knjigo Revolting Rhymes (Odvrat- ne rime) priljubljenega avtorja Roalda Dahla so na Finskem uspešno izvedli poseben program učenja angleškega je- zika, v katerem so osnovnošolci sodelo- vali aktivno in kreativno ter hkrati tudi uživali. O poteku programa piše Taina Wewer v prispevku »I have ants in my pants«: Classroom Rhyming Inspired by Roald Dahl’s Poetry (»Mravlje imam v spodnjicah«: kovanje stihov, ki jih je navdihnila poezija Roalda Dahla). 98 Knjige za otroke in mladino, še po- sebej pa slikanice, omogočajo mladim spoznavati življenje vrstnikov drugod po svetu. Nekaj slikanic iz mednaro- dnega prostora, s katerimi učitelji lah- ko prikažejo mladim kulturno pestrost, predstavlja Penni Cotton v prispevku Picture Books across Cultures: A Leap into the Unknown? (Slikanice različnih kulturnih prostorov: skok v neznano?). Navaja tudi nekatere programe, s kate- rimi v Združenem kraljestvu spodbujajo prevajanje v angleški jezik, med kate- rimi so leta 1996 ustanovljena nagrada Marsh Children’s Literature in Trans- lation Award ter priporočilni seznami knjig, objavljeni na spletu. V rubriki Pisma sta dva prispevka. V prvem Peggy Semingson v prispev- ku Poets, Artists, and Storytellers: Bi- lingual, Bicultural, and Transnational Narratives (Pesniki, umetniki in pri- povedovalci zgodb: dvojezične, dvokul- turne in mednarodne zgodbe) predstavi nekaj dvo- in večjezičnih mladinskih knjig avtorjev iz ZDA, ki opisujejo iz- kušnje imigrantov iz Latinske Amerike v ZDA. V drugem prispevku z naslo- vom Translation Is No Child’s Play: Translator’s Workshop »Kein Kinderspi- el« (Prevajanje ni otročarija: prevajalska delavnica »Nobena otročarija«) Regi- na Pantos predstavi in opiše delavnico za prevajalce, ki prevajajo mladinsko literaturo iz nemškega jezika v svojo materinščino. Vsakolet ne delavnice od leta 2010 organizirata Arbeitskreis für Jugendliteratur, ki je nemška sekcija IBBY, in finančni sponzor, neprofitna ustanova Robert Bosch Stiftung. Delav- nice, ki trajajo po šest dni in so v mestu Hamburg, lahko obišče 15 udeležencev iz različnih držav. Stroški bivanja so pla- čani, za pot pa organizatorji prispevajo 300 evrov. Cilj organizatorjev je, da na prevajalskih delavnicah spodbujajo kva- litetno prevajanje čim več izvirnih nem- ških knjig v druge jezike. Udeleženci si na delavnicah izmenjujejo prevajalske izkušnje, s strokovnjaki obravnavajo vprašanja, ki zadevajo samo prevajanje, in vprašanja, ki so povezana s statusom prevajalca, informirajo se o možnostih povezovanja med prevajalci, srečujejo se z založniki, pisatelji, ilustratorji in drugimi posredovalci literature ter se seznanjajo z novejšimi nemškimi knji- gami za otroke in mladino. Informacije o prevajalskih delavnicah v Nemčiji so na www.jugend literatur.org V tej številki revije je predstavljena le ena strokovna knjiga, ki pa se temat- sko navezuje na vsebino te številke, na prevajanje mladinske literature. Knjigo The Role of Translators in Children’s Literature: Invisible Storytellers (Vloga prevajalcev literature za otroke: nevidni pripovedovalci zgodb. London: Routled- ge, 2010) avtorice Gillian Lathey pred- stavlja slovenska strokovnjakinja Darja Mazi-Leskovar. V rubriki Focus IBBY sta objavlje- na govora Andersenovih nagrajencev (argentinske pisateljice Marίe Terese Andruetto in češkega ilustratorja Petra Sίsa) ob sprejetju nagrade na kongresu v Londonu 2012. Oba govora sta žlahtni pripovedi o življenjski poti, ki ju je pri- peljala do ustvarjanja za mlade. Neznano povzroča vsakomur stisko in strah. Nekaj najbolj neznanega je tu- di smrt, s katero se soočamo vsi, tudi otroci, zato je prisotna tudi v mladinski literaturi. V prvem prispevku četrte številke revije z naslovom Death and the Empathic Embrace in Four Contempora- ry Picture Books (Z empatijo vključena smrt v štirih sodobnih slikanicah) Lesley Clement analizira slikanice štirih vrhun- skih avtorjev, Andersenovih nagrajencev (Jutta Bauer: Grandpa’s Angel (Dedkov angel), Wolf Erlbruch: Duck, Death and the Tulip (Račka, smrt in tulipan), Ro- berto Innocenti: Rose Blanche in Max Velthuijs: Frog and the Birdsong (Žabec 99 in ptičje petje)), ki na izjemen način spregovorijo otrokom o smrti. Ilustracija račke in smrti Wolfa Erlbrucha, ki je tudi na naslovnici te številke, zadrži pogled in misel. Da je tudi v Kanadi, deželi, kjer se prepleta več kultur in jezikov, prodrla tematika o različnosti v mladinsko litera- turo, prikaže Vivian Howard v prispev- ku Picturing Difference: Three Recent Picture Books Portray the Black Nova Scotian Community (Oris razlike: trije novejši slikaniški prikazi črnske skup- nosti v Novi Škotski) na treh primerih izbranih knjig, ki opisujejo življenje tem- nopolte mladine v deželi z dominantnim belim prebivalstvom.. Enkelena Shockett Qafleshi v prispev- ku Images of Ethnicity, Nationality, and Class Struggle in Communist Albanian Children’s Literature and Media (Podo- be etničnosti, narodnosti in razrednega boja v komunistični albanski mladinski literaturi in medijih) piše o albanski mla- dinski literaturi, ki je nastajala v času komunizma. Ugotavlja, da je komunizem izkoriščal mladinsko literaturo in druge medije kot propagando za svoje politične cilje: zgraditi socialističnega »novega človeka«, tendencioznega proletarca in brezkompromisnega patriota. William Boerman–Cornell v prispev- ku Exploring the Text / Image Wilderness (Raziskovanje divjine v tekstu in sliki) nazorno prikaže s primerom adaptacije knjige (iz leta 1634) nizozemskega razis- kovalca Harmena Meyndertsza Van den Bogaerta Journey into Mohawk Country (Potovanje v deželo ljudstva Mohawk) interakcijo med besedilom in sliko, ki je ironična in ki bralca spodbudi h kri- tičnemu razmišljanju. George O’Connor je raziskovalčev dnevnik priredil leta 2006 v grafično novelo, v kateri je s sliko prikazal različne poglede tako do- mačinov kot ekipe raziskovalcev na nek dogodek, ki je opisan v tekstu in je, kar je pomembno, tudi del slike. S tem je dal bralcu možnost, da si skozi sliko in skozi besedo ustvari svoje mnenje. Južnoafriška republika je dežela tako geografskih kot jezikovnih in kulturnih raznolikosti. Kljub izrednemu napredku na področju izobraževanja so še vedno predeli, kjer so ljudje zaradi oddaljeno- sti od centrov, zaradi jezika in zaradi revščine deležni te dobrine v premajhni meri. Strokovnjaki s področja izobraže- vanja so zato pripravili projekt, ki temelji na tem, da so posamezni učitelji sami napisali knjige z zgodbami za mlade, ki se vsebinsko navezujejo na življenje mladih njihovega okolja in so napisane v lokalnem jeziku. Namen teh knjig je tudi upoštevanje tradicije in družbenih vrednot. O tem projektu pišejo Misty Sailors, Miriam Martinez in Lorena Vil- larreal v prispevku Teacher Authored Supplementary Reading Materials in South Africa (Dopolnilno bralno gradivo učiteljev avtorjev v Južni Afriki). Maria da Conceição Tomé in Glória Bastos v prispevku Immigrants and Immigration in Portoguese Children’s Literature (Priseljenci in priselitev v portugalski mladinski literaturi) pred- stavita literaturo za mlade, ki se posveča priseljencem v Portugalski. Večinoma so to prebivalci nekdanjih portugalskih kolonij, ki se jim v zadnjih letih pridru- žujejo še prebivalci iz V Evrope in Azije. Kot drugod po svetu se tudi ti priseljenci srečujejo s težavami. V mladinskem leposlovju so problemi obravnavani s pozitivnim odnosom do drugačnosti in z željo, da spodbujajo medsebojno razu- mevanje in dobre medsebojne odnose. Za rubriko Otroci in njihove knjige je Yara Maria Miguel pripravila prispevek The School as Mediator when Constitu- ting the Family of Readers (Šola kot po- srednik pri branju v družinah), v katerem predstavi projekt: Literary Bag (književ- ni kovček), ki ga izvajajo šole v Braziliji. S tem projektom želijo spodbujati branje otrok tudi doma in k branju pritegniti 100 vse člane družine. V kovčku so knjige za otroke in knjige za odrasle ter časniki in revije, ki si jih lahko izposodijo domov. Odziv je pozitiven, saj je branje otrok in odraslih zaživelo v marsikateri družini, tudi taki, kjer odrasli niso obvladovali te veščine v zadostni meri. Pisateljica Joanne C. Hillhouse v pri- spevku Wadadli Pen and Young Writers in the Caribbean (Wadadli Pen in mladi karibski pisatelji) opiše svojo pot do obli- kovanja v pisateljico. Prepričana je, da mora opogumljati mlade domače pisa- telje, naj pišejo o svoji deželi in o svojih ljudeh, o mitih, zgodovini, geografiji, družbi in s tem bogatijo domače bralce in bralce po svetu. Prav zato je bila leta 2004 tudi pobudnica ustanovitve nagra- de Wadadli Pen za mlade pisatelje. Tudi na Nizozemskem imajo progra- me za spodbujanje branja mladih. Fieke Van der Gucht v prispevku The Chal- lenge: A Reader – Centered Programme for Young Adults in Vocational Colleges (Izziv: bralni program za mladostnike v poklicnih šolah) predstavi program za spodbujanje branja pri mladih v poklic- nih šolah s pomočjo spleta. Ideja o ustanovitvi dokumentacijske- ga centra knjig za prizadeto mladino se je porodila norveški pisateljici in profesorici Tordis Ørjasaeter, ki jo je v povezavi z IBBY in z Norveškim in- stitutom za specialno pedagogiko tudi uresničila. Od leta 1981, ki so ga ZN proglasili za mednarodno leto ljudi s posebnimi potrebami, center z redni- mi razstavami knjig za prizadete in o prizadetih (večino knjig prispevajo nacionalne sekcije IBBY) v Bologni, s potujočimi razstavami in s predava- nji po vsem svetu ozavešča o pomenu dostopa literature mladim s posebnimi potrebami, o potrebi po sprejemanju prizadetih in strokovno svetuje tistim, ki živijo s prizadetimi. Z letom 2013 pa se je center iz Norveške preselil v Kana- do, v splošno knjižnico Toronto Public Library. O centru je prispevek The IBBY Documentation Centre of Books for Di- sabled Young People za rubriko Pisma napisala Heidi Boiesen. Pismo: Jane Langton’s Fiction for Children (Zgodbe za otroke Jane Lang- ton) o svojih vtisih s pohajanja po ulicah mesta Concord v ZDA, kjer se je doga- jalo veliko zgodb, ki jih je napisala leta 1922 rojena, večkrat nagrajena pisateljica Jane Langton, je napisala Crystal Hurdle, ki je tudi sama pisateljica. Obžaluje, da danes ni več na voljo nekaterih pisate- ljičinih knjig, ki jih je v mladosti sama strastno prebirala. Rachel Johnson v prispevku Setting up a Research Collection (With No Bud- get) (Postavitev znanstveno raziskoval- ne zbirke /brez sredstev/) piše o svojih izkušnjah pri mednarodnem forumu za raziskovanje mladinske literature na univerzi v Worcestru, in svetuje, kaj vse je potrebno za postavitev tovrstne zbirke. Med IBBY novicami je informacija Christiane Raabe o literarni zapušči- ni Jamesa Krüssa, enega najvidnejših nemških mladinskih avtorjev, ki so jo njegovi dediči predali Mednarodni mladinski knjižnici v Münchnu, in o ustanovitvi nagrade, poimenovane po velikem piscu, James Krüss Preis für in- ternationale Kinder- und Jugendlitera- tur. Nagrada z denarnim prispevkom v višini 8.000 evrov se podeljuje bienalno nemškim avtorjem in tujim avtorjem, katerih dela so prevedena v nemški je- zik, za njihov celoten ustvarjalni opus. Nagrado, ki je bila prvič podeljena leta 2013, je prejela nizozemska avtorica Joke van Leeuwen. Sledi predstavitev vseh članov med- narodne žirije za Andersenovo nagrado 2014, ki ji je predsedovala Marίa Jesus Gil, in vseh nominirancev za nagrado. Slovenska sekcija IBBY je nominirala pisateljico Polonco Kovač in ilustratorko Alenko Sottler. 101 Kratki informaciji o izboru knjig za mlade s posebnimi potrebami, razstav- ljenimi na IBBY razstavnem prostoru v Bologni 2013, in poročilu s prve re- gionalne konference nacionalnih sekcij iz centralne Azije in severne Afrike, CANA, sledi še informacija o IBBY kongresu v Ciudad de México leta 2014. Zadnja zapisa, predvsem o njunem aktivnem sodelovanju pri IBBY, sta po- svečena ruskemu pisatelju Sergeju Mi- halkovu in Dušanu Rollu, slovaškemu strokovnjaku na področju mladinske li- terature, tudi ustanovitelju BIB, Bienala ilustracij v Bratislavi. V tej številki je predstavljenih več strokovnih knjig iz mednarodnega pro- stora in v vsaki številki tudi več razgle- dniških informacij o leposlovnih knjigah po svetu, ki jih ne kaže prezreti. Tanja Pogačar »V ZGODOVINI SO SKRITE ZGODBE / V ZGODBAH JE SKRITA ZGODOVINA« Bralnospodbujevalna akcija ob mednarodnem dnevu knjig za otroke Lanska akcija »S knjigosrečo okoli sve- ta«, s katero smo v povezavi z mednaro- dno poslanico ob 2. aprilu spodbujali k branju poezije, je bila zelo dobro sprejeta in uspešna, zato smo tudi letos združili moči in – v povezavi s tokratno medna- rodno poslanico – spodbujali k branju »zgodb, v katerih je skrita zgodovina«. Bralnospodbujevalna akcija je po- tekala od 19. marca (svetovnega dneva pripovedništva), preko 2. aprila (med- narodnega dneva knjig za otroke) in 23. aprila (svetovnega dneva knjige in avtorskih pravic) do konca šolskega leta. Povezovala se je s praznovanjem 2000-letnice Emone in slovenskim knji- žnično-muzejskim MEGA kvizom, ki je bil v tem šolskem letu prav tako na- menjen tej temi. V bralnospodbujevalni akciji smo opozorili tudi na 100-letnico 1. svetovne vojne (1914) in na 75-letnico začetka 2. svetovne vojne (1939). Pobudnika in krovna organizatorja bralnospodbujevalne akcije sta bila Slo- venska sekcija IBBY in MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, soorganizatorji pa Bral- no društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, DSP – Sekcija za mladinsko književnost, Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga. K branju zgodovinskih zgodb smo spodbujali v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v splošnih in šolskih knjižnicah, knjigarnah, medijih idr., torej tako otroke in mladino kot odrasle in starejše; spod- bujali smo zasebno branje oz. posame- znike, skupine, javnost … Skupaj z IBBY poslanico, prevede- no v slovenščino, in s plakatoma smo preko domačih strani organizatorjev in po elektronski pošti osrednjim cilj- nim ustanovam ter medijem posredovali nekaj spodbud za branje. Akcijo smo promovirali tudi na Kulturnem bazar- ju (26. 3. 2014) v Cankarjevem domu. Informacijo o njej smo sporočili tudi Irski sekciji IBBY (www.ibbyireland. ie), ki je pripravila letošnjo mednarodno poslanico (besedilo pisateljice Siobhan Parkinson in plakat ilustratorke Niamh Sharkey smo objavili tudi v reviji Otrok in knjiga štev. 89). Namen letošnje bralnospodbujeval- ne akcije je bil spodbuditi zanimanje za slovensko zgodovino in zgodovino drugih narodov. Naj navedemo še nekaj zastavljenih ciljev: – brati različna gradiva o slovenski zgodovini, zgodovinske zgodbe, raz- lagalne pravljice idr.,