Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4- gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. '20 kr. vec na leto. j
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice st. 2. |
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob I'SG. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v torek 6. marca 1888.
JLetiiik 3CVI.
Čttdno zadoščenje.
Z Dunaja, 4. marca.
Odkar je nesrečni dualizem Avstrijo razdelil v dve samostalni državi, ki imate vsaka svojo vlado, vsaka svoj državni zastop, vsaka svojo ustavo, svoje lastne zakone itd., nikdar se takraj ogerskih mej nismo vtikali v notranje zadeve ogerskih dežel, še manj pa smo se brigali za to, kaj vitežki Madjari in Madjarčki doma uganjajo. Še se spominjamo malovrednih demonstracij za turškega vojskovodjo Kerim-pašo, kateremu je bila madjarska mladina podarila časten meč, in kdo ne ve, kako madjarski rodoljubi pri vsaki priliki preslavljajo velikega pun-tarja Košuta, ki je naši ljubi Avstriji vsekal toliko skelečih ran in provzročil toliko britkih ur! Ali kdaj je prišlo tukajšnjim merodajnim krogom na misel, zaradi tega prijemati vladajočo stranko, dasi se omenjenih demonštracij navadno udeležuje tudi precejšnje število ogerskih državnih poslancev? Vse drugače ravnajo Madjari, katerim ni dovolj, da gospodujejo doma in drugim tam bivajočim narodom še črhniti ne puste, ampak bi tudi pri nas radi dosegli, da bi plesali, kakor oni žvižgajo. Po raznih listih so se čule že marsikatere pritožbe o tej gospodo-željnosti Madjarov, ali kaj tako nesramnega že dolgo nismo doživeli, kakor o petdesetletnici škofa Stross-mayera, zaradi katere so skušali strahovati slovanske državne poslance, ki so čestitali djakovskemu škofu.
Predrzno natolcevanje in sumničenje madjarskih listov je bilo časti omenjenih državnih poslancev in cele večine našega državnega zbora tako raz-žaljivo, da so konečno tudi na Madjarskem izpre-videli, da so se predaleč zagnali in da so se začeli polagoma zopet nazaj pomikati. Radi bi svoj greh popravili; ali ker se to ne godi iz pravega spoznanja, ampak menda le vsled nekega višjega ukaza, je njih opravičevanje za naše poslance novo in še huje žalenje. „Pester Lloyd" reč sedaj tako obrača, kakor da bi naši poslanci ne bili vedeli, kaj so prav za prav podpisali. Ker je bil telegram Strossmayeru
sostavljen v hrvatskem jeziku, pravi, izvedeli so iz njega le nekatere nedolžne reči, katere jim je hotel poslanec Vitezič ravno razodeti. Ko so pa pozneje na dan prišli panslavistični nazori in se je začela reč razpravljati po časnikih, so se Cehi in Poljaki še le zavedali, kaj so storili. Poslanec Vitezič je poslal »Pester Lloydu" popravek, da on nobenega poslanca za podpis ni ogoljufal, in da so vsi vedeli, kaj so podpisali. Sicer pa je tudi to nova predrznost, da ogerski list telegramu in poslancem vnovič podtika panslavistične namena, o katerih ni ne tu ne tam nobenega sledu.
Tukajšnji liberalni listi verno pritrkavajo svojim madjarskim tovarišem, in nekateri izmed njih segajo še dalje ter vedo celo pripovedovati, zakaj čestitke niso podpisali vsi slovenski poslanci. Hohenvvart in Windischgriitz, Pfeifer, Perjančič in Hren, piše tukajšnji »Tagblatt", branili so se izrečno podpisati adreso na Strossmayera, poslednja dva z odločnim izgovorom, da sta avstrijska uradnika in da kot taka čestitki ne moreta pritrditi. Ne vem prav, je li kdo grofa Hohenvvarta in kneza Windischgriitza prosil za njuna podpisa ali ne, to pa vem, da čestitka ni bila predložena celi desnici, kakor trdijo nasprotni listi, in da je poslanci Pfeifer, Ferjančič in Hren le zaradi tega niso podpisali, ker jih slučajno ni bilo v zbornici, ko se je pripravljala in podpisovala adresa. Od dveh pa vem gotovo (iu tudi tretji bi vprašan menda ravno tako odgovarjal), da bi bila telegram brez pomisleka podpisala, ko bi bila v zbornici. Poslauca Pfeifer in Nabergoj sta hotela celo odposlati poseben telegram, da se pridružujeta adresi svojih tovarišev, naposled sta se pa dogovorila, da to storita 19. marca, ko bode Strosssmayer slovesno praznoval svojo petdesetletnico. Vemo sicer, da Madjare hudo boli priznavanje in čestitanje, ki od vseh strani dohaja djakovskemu škofu, ali s tem za-nje ne bo boljše, ako se sami srde, iu v svojem srdu po nedolžnem žalijo naše državne zastopnike, ki jim za svoje ravnanje niso dolžni nobenega odgovora.	_
Učitelji slovenski, pozor!
(Konec.)
Šolske postave niso bile še 10 let stare, in že so bile pritožbe po vseh deželah. Liberalci so tudi priznali, da so šolski troški ogromni, zaželjeni napredek v obrtu se le ni hotel prikazati, mladina je postajala vedno bolj preširna; to vse so priznali tudi liberalci, a šolskih postav se ni smel nihče dotakniti. Katoliki so zastonj čakali, da bode vlada prišla s kakim predlogom, kar poda letos knez Liechtenstein svoj načrt šolske postave. Sedaj pa nastane krik v liberalnem Izraelu, kakor da bi ko-zaki stali pred »Floridsdorfom". Na Kranjskem pa upijejo in pišejo: duhovniki po nepotrebnem mir kale, kličejo na pomagaj tam, kjer ne gori, in s tem pa ravno najbolj kažejo, da potrebujemo tudi pri nas versko šolo.
Gori, gori tudi pri nas, dasiravno še ogenj bolj pod žrjavico tli, a ugoden veter bode ogenj raz-pihal in začelo bode goreti s svetlim plamenom. Stare reči sem Vam pogrel, da spoznate, ako hočete, da načela tirjajo prej ali slej posledice, ki se iz njih dajo izpeljati; kar še ni, pa more biti, netiva je dosti nakopičenega. A tega ne morem razumeti, zakaj nekateri očitajo duhovnom agitacijo in vznemirjanje ljudstva in da tako ravnajo tudi nekateri učitelji. Kedar je treba kaj za šolo storiti, gleda vse, vlada in učitelji, na duhovnika, naj pomaga, ako drugače ne, z dobrim svetom, naj pouči ljudstvo o koristi šole itd. Kedar pa duhovnik zahteva pravice do šole, ker je vendar on prvi učenik in vzgojitelj v župniji in duhovni predstojnik mladim in starim, takrat razkričč, da hoče gospodariti, da je oblasten in sega v pravice drugih. Sedaj pa nekateri hočejo, da bi duhovniki v takem časi molčali, ko se vendar ima vsak odločiti za vero ali nevero, unemarnost in samopašnost pri vzgoji.
Dragi rojaki, učitelji in neučitelji, ako hočete, da Vas bodo duhovniki podpirali, dajte jim, kar jim gre po naukih svete vere: čast in pokorščino v stvareh, ki zadevajo zveličanje duš. — Kaj ne, to
kaj storiti v tem oziru, niso imeli prilike in po-močkov zato. Zato nam je jasno, da se je nam še le v novejšem času jela odkrivati slovstvena zgodovina v domačem jeziku.
Prvi, kateri je slovenski popisal slovstvo slovensko, je Matija Maj ar, in to v »Drobtinicah" leta 1849 na 14. straneh. Leta 1853 izide: »Slovenska slovstvena zgodovina", spisal po Metelku, Šafafiku in Jungmannu Ivan Valj a v ec. — Leta 1854 pride na svetlo: »Slovenska slovnica (1—114), s kratkim pregledom slovenskega slovstva (115—156) ter z malim cirilskim in glagoliškim berilom (157— 182) za Slovence." Spisal Anton Janežič. — Leta 1863 izda profesor Macun: „Pregled slovenskega slovstva". — V najnovejšem času jo poskusil v tem oziru Julij pl. Kleinmavr svojo srečo z »Zgodovino slovenskega slovstva", a ubil mu jo jo s svojo kritiko v »Zvonu" žalibog sedaj žo pokojni Fr. Levstik. Tudi mnogi drugi so opisovali življenje posameznih slovečih mož slovenskih.
To so bila sicer dobra, jeklena zrna, a le nepopolni odlomki, s katerimi si človek ni mogel vstva-riti jasne podobe, kako se je razvijalo naše slovstvo.
»Jezičnik" v slovenskem slovstvu
ob njegovi petindvajsetletnici.
(Predaval v Katoliški družbi A. Kalan.)
(Dalje.)
III.
Pregledati nam je sedaj še drugi slovstven o - z g o d o v i n s k i d e 1 „ J e z i č n i k a" o d d e-vetega do petindvajsetega letnika, seveda le na kratko v značilnih potezah.
Ni ga blagega človeka, ki bi so s posebno ljubeznijo ne spominjal in rad no oziral na domačo hišo, kjer so mu mati tedaj še neskrbnemu, nedolžnemu otroku peli pri zibelki in ga z lepimi pesmami zazibavali v sladke sanje detinske. Vse mu je pri domači hiši nekako posebno in sveto, vsak glas, ki ga čuje o njej, vzbuja njegovo pozornost. Pri tem ne gleda, ali mu je domači dom mogočna palača ali borna koča; skoro da kolikor jo bornejša, toliko milejša mu jo in dražja, ker ve, da mu jo edino zavetje. Kako rad posluša, ako mu kdo pripoveduje, kaka je bila rojstna hiša njegova pred sto
iu sto leti, kaj vse se je godilo v njej, kdo je v njej prebival, kaki so bili njegovi predniki, kako so živeli, delali in trpeli.
Kakor posameznemu rojstna hiša, tako je narodu draga domovina; zgodovina njena zanima rodoljuba, radosten brska po listih, ki mu pripovedujejo, kako so živeli, delali in trpeli njegovi predniki; mila mu je posebno slovstvena zgodovina, ki kaže, kako so se naši očetje razvijali v omiki z uma svetlim mečem, kjer so skriti zakladi duševnih del njegovih prednikov. Ni čuda. »Naših predli i k o v vrli, č a s t i t i s p o m i n j e ž i v e 1 j narodnega duha. Pometi starih junakov slavo in si pripravil mlaj i m pogin", pravi A. M. Slomšek.
Slovencev domovina je pač uborna koča, ako jo primerjamo z drugimi narodi, iu kakor svet malo govori o neznatni koči, tako tudi govori malo o naši domovini; zato pa mora toliko ljubša biti njenim sinovom, zato njena, dasi skromna zgodovina, toliko bolj zanimaj domačine!
Brez domačih šol, vzgajani v tujem duhu in tuji besedi Slovenci sobo in svoje zgodovine, posebno slovstvene zgodovine, niso mnogo poznali do novejših časov. Možje, ki so imeli voljo in zmožnost
so sitni nauki, a niso odveč; kdor ima duhovnika le tako rekoč za neizogibno zlo, naj se nikar ne čudi, da ga duhovnik ne more podpirati v težnjah, ki ne spadajo strogo v duhovniško pastirstvo. Najbolj čudno pa je to, ko pravijo: duhovniki so se sprijaznili z novo šolo, radi poučujejo v krščanskem nauku, morda še bolj kakor prej. — Jaz dobro vem, kako so se sprijaznili, saj sem štiri leta opravljal službo c. kr. šolskega nadzornika, in me niso, kar se tiče osebe, čez ramo gledali. Uljudni so pa tudi duhovniki sploh do vsakega in tudi do nadzornikov, ako le-ti poznajo uljudnost, in dostojnost. A iz tega se pa nikakor ne d;i sklepati, da jim je sedanje šolstvo uzor; oni poznajo svojo dolžnost, in naj tudi drugi poznajo svojo, potem bode mir, tak mir, kakor ga svet ne more dati; sicer pa mora biti boj, ker le bojazljivec se odtegne nevarnosti.
Dosti dolgo so katoliki molčali; čas je, da se sedaj ganejo in povedo, kaj hočejo. Učitelji, ki sedaj vstopijo dejanjsko v nasprotni tabor, naj se nikar ne čudijo, ako pozneje nihče ne bode maral za-nje, iu bode njih veljava tako daleč segla, kakor senca paragrafov.
Veliko imam še pod peresom ; a čas je, da to pogreto stvar zabelim. Ko je Avstrija leta 1866 pri Sadovi propala, kričali so vsi: Pruski „šolmašter" je zmagal. Na vrat na nos so hiteli v Avstriji z reformovanjem šol, liberalizem je bil takrat še v najlepšem cvetji. Prišle so v Avstriji na vrsto postave, ki so v bistvenih delih prenaredile „konkordat". Ni drugače mogoče, da je prišla na vrsto tudi „konkordatna šola". Eeformovanje so začeli s tem, da so nekdanjo politično šolsko postavo še bolj strogo nategnili. Leta 1868 je prišla postava, ki državi prisoja najviše nadzorstvo. L. 1869 je prišla še druga državna postava, ki ustanovlja načela za poučevanje v ljudskih šolah. Kdor ni hvalil moderne šole, je bil starokopitnež, mračnjak. Navduševali so se za novo šolstvo posebno tisti, ki so dobili nove službe; bolj kislo so se držali, seveda, davkoplačevalci. A kaj zato! Rekli so, dobra stvar ne more po ceni biti. Ali sedaj, kako vse drugače svet sodi! Liberalizem je pokazal, da zna razderati, a staviti ne. Svet je tudi izvedel, da se je tist vojak, ki je pri Sadovi zmagal, vzgojil v verski šoli, in da so na Pruskem skoraj povsod le verske šole.
Najbolj so se okoristili z novo šolsko postavo židje, kajti židovskih šol je premalo, židje pa so bogati, izšolajo se in iščejo potem služeb po krščanskih šolah. „Lex Liechtenstein" pa zapira drugo-vercem vrata v katoliške šole. — Sedaj pa „gojim" na tlako! Delaj, upij, kriči, kakor veš in znaš, da se kaj tacega ne zgodi. Časopisje na Dunaji je po večem v židovskih rokah, in kakor bi na vseh štirih vogalih gorelo, začeli so „unisono" kričati nad versko šolo. „Tepec, kristijan se je vendar že nekoliko zmodril. Nadležni antisemitje so se začeli glasiti, krščanski rokodelec, kateremu brezvestni trgovci suknjo z života trgajo, je začel kričati na pomagaj. Na Dunaji je bil obsojen žid Holander na štiri leta, ker je s znamkami sleparil in bil vse tovarne s kosami na beraško palico spravil; David Gutmann in Rothschild igrata pod enim klobukom, do dobrega sta uničila premogove rudnike na Stajer-
Še le „Jezičnik" nam je sicer ne kronologiško, vendar pa celotno podal zgodovino slovenskega slovstva, iu sicer starega slovstva prav na kratko v V. letniku, kar bo letos razširil in spopolnil; od IX. do XXV. letnika pa slovstveno zgodovino 16., 17., 18. in posebno obširno 19. stoletja.
„Slovstvena zgodovina" kaže, kedaj se je slovstvo pričelo, kako je napredovalo, kako dospelo do sedanje ustave in oblike. — Zgodovina pojasnuje vsakatero vedo; tako tudi slovstvena zgodovina pojasnuje jezikovno vedo ali jezikoslovje. — Treba je, da se kaže res zgodovina in prav.
Kar prvo tiče, naj se kaže res zgodovina, se dandanes čestokrat laže in namestu zgodovine razlaga ie po ves t niča celo že po slovenskih nekaterih učiliščih in listih, da bi človek vedoželjnemu mladeniču klical rad: „Ne verjemi! — Tolle et lege, to je vzemi pisatelja v roke in beri ga sam !" — Opisujejo se namestu slovstvenih del ali umotvorov le slovstvovatelji, to je pisatelji po osebnosti, po notranjščini in vnanjščini, po slastih in strastih. — To — seveda — mika mladino! — Osebe naj se v književni zgodovini opisujejo le, kolikor je potrebno in koristno v njeno pojasnovanje.
Kar se drugo tiče, naj se prav kaže slovstvena
skem in Kranjskem, da s tem priščipneta vlado pri dohodkih, katere ima dobiti pri severni železnici. Svoj čas bodo rudniki v Koflaehu in v Zagorji tako ali tako prišli n,a boben. Kdo jih bode drugi kupil kakor ta, ki ima denar in vpliv, to je Kothschild & comp., in potem bodo radi premog plačevali, kakor bodo to velemožje hoteli."
Te in enake reči so na Dunaji in marsikje drugje spoznali. Joj mene! Kakošne »Barbare Ubrik" sedaj ni, a priložnost se izvoljenemu ljudstvu tako rekoč sama ponuja. Kakor nalašč je prišel sedaj Liechtensteinov načrt. Liberalni filistejci boje se velike nevarnosti, ki državi preti po verski šoli. Pridno rogovilijo, resolucije sklepajo, pri tem pa pozabijo, da jim nekdo žepe prazni. Komur ni svetovati, ni pomagati.
Da končam to razpravo ! So pa tudi med Slovenci taki, ki niso zoper versko šolo, a imajo druge tehtne pomiskke, kar se tiče namreč Slovencev na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. O tem le to-le: V Avstriji je silno težko ustreči vsem deželam in sestaviti tako šolsko postavo, ki bi vsem ponujala kar grč; tudi „lex Liechtenstein" ne ugaja vsem. A načelo verske šole je prvo, na kar se je treba tukaj ozirati. Nadejamo se, da bodo naši poslanci že o pravem časi govorili za to, kar je treba Slovencem. Sploh pa ne moremo soditi in stvarno raz-govarjati se o tem, dokler se postava ue izroči šolskemu odseku. Ko bi se postava zavrgla že „a li-mine", godilo bi se nam Slovencem bržčas tako, kakor se je godilo rimskemu kralju Tarkvini-ju, ko je kupoval Sibilinske knjige. Torej najprej versko šolo, to najhuje napadajo krščeni in nekrščeni liberalci, torej mora ta dobra in potrebna biti.
M. Močni k.
Prisilno zavarovanje.
(Daljo.)
Sedaj mi je osvetiti Statistični materijal, kateri je v podkrepljenje svojega predloga zbral in v utemeljevalnem svojem govoru porabil gospod profesor Šuklje. Ees, ko bi številke, kakor jih navaja on, bile eksaktne v vsakem oziru in tikale se le predmeta, v čegar podkrepljenje so morale stopiti pred visoko zbornico, potem bi bila naša dežela v desetletji 1876 do 1886 izgubila vsled požara ogromno svoto poltretjega milijona goldinarjev na nezavarovanih poslopjih. Zal! da moram to iluzijo gospodu predlagatelju razpršiti. Pred vsem je treba pomisliti, kako nastajajo cenitve škod, katere se naznanjajo štatističnej osrednjej komisiji. Pri malih požarih opravlja to županstvo samo, katero pogorelca vpraša, koliko ima škode in zapiše to v zapisnik. Le če je župan posebno vesten, pokliče občinske ceujevalce, da določijo ti škodo. V vsakem slučaji, naj že škodo določa pogorelec sam ali naj jo cenjujejo občinski možje, presega cenitev resnično škodo. Izjeme so tako redke, kakor bele vrane. To je tudi naravno; ako pogorelec ni zavarovan, upa z višjo cenitvijo škode uspešneje apelovati na milosrčnost sosedov in drugih dobrotnikov; ako je zavarovan, pa mn je do tega, da nasproti cenitvenej komisiji dotične zavarovalnice
zgodovina, priporoča nam sveto pismo, naj hvalimo sloveče svoje može, pristavljaje, da njih trupla počivajo v miru (Sir. 44.) ; blagor mrtvim (beati mortui). — Glasoviti sedanji živo top i si, to je opisovanja živočih še tolikih junakov — so vsakdaj kočljivi, malo da ne sumljivi . . . Opisujejo naj se mrtvi rajni, po starem pregovoru: „D e mor tu i s nil nisi bene". —Pregovor nepravi: — „nil nisi bona"; torej se smejo tudi njih „mala" . . . Dela — dobre in slabe — gredo za njimi, kakor na unem tako tudi na tem svetu. Razlagovati se imajo, toda vsegdar bene, to je tako, da se dobre priljubijo, slabe pa pr is tudi j o. Kdor drugače počenja, ne dela prav, vzbuja strasti, nareja stranke, in gorje mu naposled, kajti — ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta." (Of. „Jez." XVIII. str. 1. 2).
Tu izrečena načela so vedno in verno vodila „Jezičnika" pri spisovanji slovstvene zgodovine. Popolno objektivno se opisuje vsak pisatelj, najprej je prav na kratko načrtan njegov životopis, nato slede njegova dela; pove, kak obseg ali pomen ima to ali ono delo in za vzgled poda nekaj cvetja, kak odlomek iz dotičnega dela. Tako so nam nekako sam predstavlja vsak pisatelj in kaže, kako so so razvijala in spopolnjevala njegova dela; tako dobimo
naglaša, kako silno veliko škodo mu je prouzročil požar. Cenitve županstev naznanjajo se c. kr. žan-darmeriji, katera jih semtertja — ali jako redko kedaj — po lastnem preudarku spremeni, navadno pa nepremenjene naznanja c. kr. okrajnim glavarstvom, od koder jih dobiva osrednja statistična komisija na Dunaji. Le pri velikih požarih dajo škodo cenjevati okrajna glavarstva sama iu to zopet le po občinskih možeh. Te cenitve so pač natančnejše, a pretirane so gotovo v 99. iz sto slučajev. Smelo rečem, da je znesek, kateri na ta način dobiva za registrovanje osrednja statistična komisija, gotovo pretiran za tretjino in da računim zvrhoma dobro, ako faktično škodo na poslopjih v letih 1S76 do 1885 mesto izkazanih 8,600.215 gld. redukujem na 2,500.000 gld.
Glede točnosti izkazanih odškodnin zavarovalnih zavodov imam isto tako opravičene pomisleke. Ko bi se uredila stvar tako, da bi zavarovalnice same naznanjale okrajnim glavarstvom odškodnine, katere plačujejo zavarovanim pogorelcem, — in to bi ne bilo težko — potem bi pač izvedela osrednja Statistična komisija prave številke; po se-danjej uredbi pa to nikakor ni mogoče. Iz lastne skušnje vem, da je pogorelec, ki je prejel odškodnino, občinskemu predstojništvu naznanil za polovico manji znesek, samo zato, da bi se bilo to zvedelo po [občini in da bi mu bili sosedji raje pomagali s potrebnim stavbenim lesom. Ako se kaj tacega more zgoditi v jednem slučaji, kdo nam je porok, da se ne zgodi večkrat? Gotovo pa je — če že abstrahujem od vsega tega — da za one odškodnine, katere zavarovalnice izplačujejo pogorelcem izredno, osrednja Statistična komisija ne zve. Zgodi se namreč večkrat, da pogorelec ni plačal zavarovalnine o pravem času. Ako je sicer bil reden plačnik in večleten zavarovanec, tedaj mu zavarovalnica spregleda osodno zamudo in izplača navadno vsaj polovico zavarovane škode. Toda, ker ravnateljstvo samo po pravilih ni opravičeno likvidovati jednake odškodnine, mora se vsak tak slučaj predložiti upravnemu svetu, kar celo stvar zadrži navadno po par mesecev. V tem pa je občina in žandarmerija že odposlala svoje poročilo o pogorišči in tako ostajajo te izredne odškodnine čisto neznane c. kr. okrajnim glavarstvom; dasi na priliko le pri dveh na Kranjskem poslujočih vzajemnih zavarovalnicah znašajo navadno 4000 gld. na leto. (Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. marca, dežel©.
Cesar povrnil se bo iz Budimpešte na Dunaj v soboto dne 10. t. m.
Nikjer ne delujejo liberalci s tako silo zoper versko šolo, kakor v Sleziji. Vzlic temu pa je nabranih v severno-zahodnem delu že nad 4000 podpisov.
Poslanec Jjienbaclier predložil bo državnemu zboru samostojen predlog glede verske šole. Kakor poroča brzojav, dobil je v ta namen med poslanci že 21 podpisov.
verno sliko, kako se je po pisateljih likala slovenščina v posameznih stoletjih. In meni se zdi, da tako opisovati tudi žive pisatelje ni ne kočljivo, ne sumljivo, da bi nam torej „Jezičnik" smel opisovati tudi žive, ko bi nam smrt žalibog tako silno ne kosila med slovstveniki slovenskimi, da »Jezič-nik" še umrlih sproti ne zmaguje.
Od IX. do XXI. letnika »Jezičnik" ni vrejen po času, ampak razpravljal je, kar se mu je zdelo bolj važno in prilično, ker od začetka pač sam ni mislil, da mu bo toliko vzrastla in se razširila slovstvena zgradba njegova.
Od XXI. letnika, kjer začenja „Knjigo Slovensko" v 16. stoletju razpravljati pa do XXV., kjer že tretjo leto nadaljuje zgodovino slovstveno v 19. stoletju, dasi to stoletje razpravljajo skoro vsi letniki od IX. do XXI., pa tudi kronologiško opisuje pisatelje in njih dola ter se pri že opisanih pisateljih sklicuje na prejšnje letnike. Ker je moj namen, da Vam, čestiti gospodje, podam neko podobo, kako se je razvijalo slovstvo naše, kakor nam jo kaže „Jezičnik", zato so ne bom oziral na posamezne letnike, temveč si bomo ogledali, kako se je razvijalo naše slovstvo od stoletja do stoletja do naših dni, kakor nam to kaža „Jezičnik" v »Knjigi Slovenski". (Dalje prih.)
Srbski poslanci v ogerskem državnem zboru pričeli bodo izdajati svoje glasilo v Budimpešti z naslovom „Srpski Dnevnik". Glavno vredništvo prevzel je znani poslanec Štefan Popovič-Wazki.
Tuanje držav©.
V	soboto vršila se je v Vatikanu obletnica kronanja papeža Leona XIII. Sv. Oče je šel v spremstvu kardinalov in dvornikov v sikstinsko kapelico, v koji je bil navzoč pri sv. maši; prišlo je tudi mnogo tujcev, rimskih plemeuitašev in zastopnikov diplomatskega kora. Pozneje je sprejel papež maročanskega zastopnika, ki mu je čestital k obletnici ter se od njega poslovil.
Srbski radikalci dobili so pri včerajšnjih volitvah ogromno večino. Kar se je Garašaninovi vladi tolikokrat posrečilo, to je doseglo tudi sedanje ministerstvo, ki bo po tej sijajni zmagi gotovo skušalo z vsemi sredstvi utrditi si pridobljeno stališče. Toda mnogi nepričakovani dogodki, ki so se izvršili zadnja leta v notranjem življenji Srbije, opravičujejo popolnoma vprašanje: Utrdili se bodo — toda za koliko časa?
Ruska nota razburila je vendar bolgarske duhove. Najbolj se pečajo z vprašanjem, kaj bo Turčija odgovorila na-njo. Splošno je mnenje, da turška vlada ne bo ustregla ruskim željam, vendar pa dostavljajo za vse slučaje: Turčija naj le dobro pomisli, da se bodo Bolgari uprli vsakemu poskusu, ki bi jim hotel naložiti ruske tirjatve. In da Bolgari ne bodo ostali pri samih besedah, dokazujejo nam vojaške naredbe sploh in posebno še priprave v Burgasu in Varni. — V dveh mesecih oddan bo javnemu prometu denar od nikla v znesku treh milijonov. Država bo imela lep dobiček, kajti 100 frankov tega novega drobiža stalo jo bo le 19 frankov in 50 centimov v zlatu.
Ruski krogi so prepričani vzlic nasprotnim zatrjevanjem nemških časnikov, da je padanje kurzov ruskih vrednostij provzročil konzorcij, ki ima svoje središče v Berolinu in ki razprostira svoje delovanje po vseh evropskih borzah. — Gar je sprejel v av-dijenci srbskega eksmetropolita Mihaela, ki mu je razložil sedanji položaj v Srbiji. Politiški krogi pravijo, da je ta dogodek velike važnosti.
„Koln. Ztg." objavlja nastopno novico: Kot svetovalec nemškega princa Viljema v vseh vprašanjih notranje politike in uprave imenovan je pro-tesor Rudolf Gneist. Razmerje njegovo nasproti princu je isto, kakor nekdaj sedanjega pravosodnega ministra (dr. Priedberga) nasproti prestolonasledniku.
V	četrtek dne 1. t. m. začudila se je cela francoska zbornica, ko je stopil F e r r y po triletnem molčanji na govorniški oder ter začel pobijati tarnanje poslanca Delafossea o slabem stanji v Tunisu in nezmožnosti Francije glede naselbinske politike. Ferryjeva postava je le še senca od nekdaj. Iz ponosnega in samozavestnega državnika postal je bojazljivo človeče, koje mučijo še vedno žalostni spomini iz preteklosti. Govornik je naglašal, da se Tunis lepo razcvita, kar najbolje dokazuje presežek 12 milijonov pijastrov, a pozabil je le to povedati, da to ni zasluga Francije, marveč le v prvi vrsti nadškofa v Kartagi, kardinala Lavigerie-ja, kar je tudi pozneje priznal republikanec Deschanel. Zbornica je dovolila potem polni proračunski znesek za Tunis. — "VVilson se je pritožil zoper razsodbo prvega sodišča.
Stališče italijanske vojske v Abesiniji se bliža svojemu odločilnemu trenotku. Po soglasnih poročilih došel je neguš s svojimi vojaki v obližje italijanskih taborov ter se pripravlja k napadu. Kar pa vstvarja položaj Italijanov še bolj neugoden, je okoliščina, da jih je zapustil njihov dosedanji zaveznik Debeb ter se pridružil kralju Janezu. Italijani sicer trdijo, da to odpadnikovo dejanje ni posebne važnosti, a že moralni vpliv na abesinske vojake, ko vidijo, da je Debeb spoznavši svoje domoljubne dolžnosti zapustil sovrage skupne domovine, velik bo zaveznik negušev.
Turčija je ukazala vsem postajnim predstojnikom vshodne železnice, da morajo dovoliti prosto vožnjo do Carjigrada vsem ubožnim družinam, ki se hočejo izseliti iz južne Bolgarije. Euak ukaz izdala je kratko pred rusko-turško vojsko — znak, da je turška vlada pripravljena na resne dogodke, ki se bodo v kratkem vršili na Balkanu. Pripravljena je neki tudi, kakor trdi „Reuterjevo izvestje", vsled prigovarjanja nemškega veleposlanika poslati v Sofijo izjavo, da ne priznava Koburžana kot bolgarskega kneza, vendar pa ne v tako ojstri obliki, kakor to zahteva ruska nota. Predno pa bo storila ta korak, počakati hoče baje, kaj bo opravil grof Herbert Bismarck v Londonu.
Iz rumunske prestolnice se brzojavi z včerajšnjim dnem, da je knez G h i k a prevzel sestavo novega ministerstva ter naprosil pomoči Bratiana, ki mu je to tudi obljubil. — Avstrijska vlada naznanila je Rumuniji, da ne more sprejeti njenih predlogov glede trgovinske pogodbe.
Izvirni dopisi.
Iz Rudolfovoga, 2. marca. Vsaka dobra reč ima sovražnike, ki jo pobijajo, — to pa še posebno, ako ima kakove resnične ali vsaj dozdevne napake
ali pomanjkljivosti, ki se jej dajo očitati. Ni torej čuda, da se tudi v naši ožji domovimi toliko govori, prepira, piše za in zoper šolski zakon Liechtensteinov. Opirajo se pač nasprotniki njegovi na gotovo očitno pomanjkljivost tega zakona, da nima nikake določbe glede materinega jezika ... in vsled tega bi raje popustili ves zakon po vodi, nego po-prijeli se dobrega ter zboljšali, kar je pomanjkljivo. Noben zakon še ni bil potrjen nespremenjen, ka-koršen je stavil ta ali oni poslanec v državnem zboru. Tako bode pač tudi s tem. Gospodje poslanci različnih klubov bodo pač našli način, po katerem bode ustrezal ta zakon potrebam no le verskim, ampak tudi narodnim. — In zato sem vsaj jaz prepričan. da nikakor nimajo prav oni gospodje — in tacih je tudi pri nas lepo število — ki ne marajo podpisati prošnje za versko šolo, češ, da niso z Liechtensteinovim predlogom „v vsem" zadovoljni, ki bi pa sicer radi videli, da je šola na verski podlagi. Naši nasprotniki —■ židje — in vedoma ali nevedoma jim služeči, so prebrisani; vsaka reč jim prav pride, da bi le vrgli versko šolo: nikar jim vendar ne služimo! Konservativni Nemci nikakor nimajo večine, Cehi pa vendar ne bodo privolili, da bi se zakon potrdil v obliki, po kateri bi izročil naše brate zunaj Kranjske narodnim nasprotnikom, to tem manj, ker bi tako podpisali enako sodbo svojim češkim rojakom zunaj Geške! Glasujmo pred vsem za načelo: versko šolo! Način, kako naj se osnuje, da bode ustrezala tudi v narodnem oziru, našel se bode lahko.
Isto velj& tudi o trditvi, da Liechtensteinov predlog premalo zahteva, da je nazadnjak, češ, da so v njem nekatere bistvene tvarine izpuščene. Ako je res tako, gospodje ga bodo lahko spopolnili. Sicer pa me pri taki trditvi najraje prime — smeh. Zakaj? Zato, ker imam mnogo mnogokrat priliko slišati tožbo učiteljev na srednjih šolah, da sedaj v „novi" šoli učenci manj znajo potrebnih reči — pisanja, čitanja, računstva, slovnice — nego so prinesli teh vednosti seboj poprej iz stare. Pač je tudi tu resnica: „ex omnibus aliquid ex toto nihil". Seveda, ako bi bili vsi učitelji taki, kakor oni nekje na „Kranjskem", ki je v 3. razredu ljudske šole razlagal učeno „astronomijo" — ali pa kot oni, ki je zahteval, naj mu prvošolci znajo pravila prozodije — potem bode pač ostalo živo srebro v gorkomeru Liechtensteinovega zakona globoko pod zmrzliščem.
V Rudolfovem je podpisalo prošnjo za versko šolo vkljub nasprotnemu prizadevanju čez 150 mož, v okolici pa baje podpisujejo še marljivo.
Mraz imamo zopet neznosen, snega še debelo skorjo. Ljudje ne morejo delati, živini pomanjkuje klaje, vse toži kaj bode, ako Bog ne pošlje kmalu toplega juga, da nam raztopi belo odejo znad krilja matere zemlje.
Trgovinska in obrtna zbornica.
Trgovinska in obrtna zbornica imela je, kakor smo že javili, dne 30. decembra 1887 svojo redno sejo pod predsedništvom gospoda zborničnega predsednika Josipa Kušarja in v prisotnosti nastopnih gospodov zborničnih udov: Ivana Baum-gartnerja, Oroslava Dolenca, Vekoslava Jenka, Ivana N. H o r a k a , Janka Kersnika, Antona K1 e i n a , Maksa Krennerja, Karola Luckmanna, Blaža M o h ar j a, FranaOmerse, Mihaela P a k i č a , Tome P a v š 1 e r j a , Vasa P e t r i č i č a , Jerneja Žitnika in Filipa Zupančiča.
Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost dovoljno število članov navzočnih, otvori sejo ter imenuje ovijrovateljema zapisnika gg. Janka Kersnika in Blaža M o h ar j a.
I.	Zapisnik zadnje seje se odobri.
II.	Tajnik poroča o pravilih nastopnih zadrug:
a)	rokodelskih in dopuščanih obrtov, izimši krčmarje in mesarje v sodnem okraju idrijskem;
b)	krčmarjev vseh vrst, mesarjev in klavcev drobne živine v sodnem okraju idrijskem;
c)	mlinarjev in Žagarjev v sodnem okraju idrijskem ;
č) trgovinskih iu svobodnih obrtov v sodnem okraju idrijskem;
d)	rokodelskih in dopuščanih obrtov, izimši krčmarje in mesarje sodnega okraja ložkega;
e)	trgovinskih in svobodnih obrtov sodnega okraja ' ložkega;
f)	krčmarjev vseh vrst, mesarjev in drobna živine klavcev sodnega okraja ložkega;
g)	krčmarjev vseh vrst, mesarjev, drobnice klavcev, trgovinskih in svobodnih obrtov sodnega okraja logaškega;
h)	rokodelskih in dopuščenih obrtov, izimši krčmarje in mesarje sodnega okraja logaškega;
i)	vseh obrtov sodnega okraja metliškega ;
dalje
j) o pravilih razsodiškega odbora zadruge vseh obrtnikov sodnega okraja metliškega;
k) o pravilih pomočniškega zbora tistih pomočnikov, ki so v delu pri zadrugi vseh obrtnikov v sodnem okraju metliškem ;
1) o pravilih bolniške blagajnice zadruge vseh obrtnikov sodnega okraja metliškega.
Poročevalec omenja, da so vsa ta pravila pregledana natančno ter da so se nasvetovaie premembe na potrebnih mestih z ozirom na postavo od 15. marca 1883, drž. zak. br. 39, in na postavo od 8. marca 1885, drž. zak. štev. 22, in konečno z ozirom na nova osnovna pravila. Ker so te premembe utemeljene, nasvetuje poročevalec v imenu odsekovem: Slavna zbornica naj poroča o teh pravilih visoki c. kr. deželni vladi v zmislu nasvetov odsekovih.
Predlog se sprejme jednoglasno.
III. Gospod zbornični svetnik Karol Luck-mann poroča v imenu odsekovem o prošnji inženirja Arnolda Kramerja, zastopnika francoske stavbene družbe: „Societe anonyme ancient Etablis-sements Cail" v Parizu, da se mu dovolijo tehniška pripravna dela za zgradbo lokalne železnice od Gorice čez Ribnico v Brežice s postranskimi črtami v Ljubljano in do ogerske deželne gran;ce v smeru proti Karlovcu.
Odsek ne more proti osebi prosilčevi nič reči, ker mu o njej ni nič znanega. A kar se tiče pri-vatnopravnih in javnih ozirov, ni o tem nobenih pomislekov, in zato predlaga odsek: Slavna zbornica naj se izrazi v tem zmislu.
Predlog se sprejme.	(Konec prili.)
Dnevne novice.
(Nadvojvotliiiji Štefaniji) je v Opatiji jako všeč in je skoraj ves dan pod milim nebom, če tudi je ondi letos še prav občutljivo mrzlo vreme. Dopoludne in popoludne sprehaja se visoka gospa po lepih nasadih okoli hotela, kjer stanuje.
(Prein. gospod knez in škof ljubljanski) odpeljal se je včeraj na Dunaj, kjer so se danes pričela posvetovanja znanega škofovskega odbora. Vest, ki je šla zadnje dni po svetu, da se snidejo v s i avstrijski škofje, je kolikor nam znano — neutemeljena.
(Vijolčen biret.) Rimski časnik „Ephemerides Liturgicae" objavlja pismo sv. Očeta Leona XIII. dne 3. februarija t. L, v katerem izrekajo najprej svoje veselje in Bogu hvalo, da so mogli petdesetletnico mašništva praznovati v krogu toliko izvrstnih škofov celega sveta in obdani od brezštevilnih vernikov vseh krajev. Potem pa nadaljujejo tako-le: „Nos ne fausti huius eventus memoria intercidat, atque ut publicum aliquod benevolentiae Nostrae testimonium Venerabilibus Fratribus exhibeamus, externo honoris insigni universos terrarum orbis Antistites exornan-dos censuimus. Quare hisce litteris Apostolica aucto-ritate Nostra perpetuum in modum concedimus, nt universi Patriarchae, Archiepiscopi et Episcopi bi-retto violacei coloris hoc futurisque temporibus uti libere et licite possint et valeant. Hoc ita illis pro-prium volumus, ut alius, qui Episcopali dignitate non sit insignitus, eiusmodi ornamento nullatenus potiri queat. Non obstantibus Constitutionibus et sanctionibus Apostolicis, ceterisque omnibus, licet speciali et individua mentione ac derogatione dignis, in contrarium facientibus quibuscumque."
(Vabilo k tomboli), katero napravi „katoliško društvo" v svojih prostorih v g. dr. Ahačičevi hiši št. 13 na starem trgu 11. marca 1888. Začetek ob V26. uri zvečer.	Odbor katol. društva.
(Dr. Emil Holnb), ki je noči predaval v redutni dvorani o svojih skušnjah na potovanji po Afriki, odpeljal se je po noči na Dunaj in ni mogel prirediti še drugega predavanja; obljubil pa je, da bo ustregel želji ter predaval v drugi polovici tekočega meseca, ko se bo odpeljal z Dunaja v Trst.
(Romarji) šli bodo tudi iz Bosue in Hercegovine v Rim, da se poklonijo sv. Očetu. Imeli bodo svoj vlak. Ž njimi gredo premil. gospodje škofje: dr. S t a d 1 e r, B u c o n j i č in M a r k o v i č. Sv. Oče Leon XIII. bode v posebni avdijenci sprejel te vrle Hrvate med 12. in 16. aprilom.
(Kranjski »Landes- Lehrerverein") nastavlja zanjke nekaterim gosp. učiteljem, ker prav rad maha po »Učiteljskem Tovarišu". V zadnji številki svojega glasila ponuja gosp. profesor Linhart nekaterim šolam učnih pripomočkov iz zaklada „Schulpfenniga".
—	Zadnji „Wochenblatt" pa se z vso srditostjo zaganja zoper vse, kar ni nemško. Vse pri nas mu je zgolj frakcija, kakor da bi on in peščica njegovih somišljenikov bili edini gospodarji v deželi. Nam nikakor ne more odpustiti, da se toliko potegujemo za versko šolo. Agituje proti verski šoli, dasi prav lisičje trdi, da nemško-liberalna stranka ni nikdar bila veri nasprotna. Ali namerja „Landes-Lehrerverein" na jednak način pridobiti slovenske učitelje proti verski šoli? Upamo, da si bodo le-ti dobro premislili stvar, predno bodo šli na limanice.
(Izvanredni občni zbor »Sokola") bil je dobro obiskan. Pri prvi točki: volitev staroste in podsta-roste oddalo se je 73 volilnih listkov. Voljen je gospod Ivan H r i b a r starosto in gospod Srečko N o 11 i podstarosto z vsemi oddanimi glasovi.
—	Mej raznimi nasveti sklene se, da odpošle »Sokol" svojemu častnemu članu vladiki Stross-inayer-ju deputacijo čestitat k 501etnici njegovega svečeništva. Odbrani so v to gg. Ivan Hribar, Oroslav Dolenec, Hugo Turk in Franc Hribar. Po še nekaterih drugih nasvetih in sklepih zatvori podsta-rosta z vsklikom vsega zbora slava ravno izvoljenemu starosti zbor ter izraža željo, da bi »Sokoli" vedno se v tako mnogobrojnem številu udeleževali, kadar jih kliče odbor, ker le tako bode postal »Sokol" to, ker ima biti in kar zasluži po prestani dobi 25 let.
(Železnica Ljubljana-Kamnik). Koncesijo za zgradbo kamniške železnice dobila bo v kratkem, kakor se čuje, podjetniška tvrdka Laz ar i ni. Glavnica je vže določena in zagotovljena, podpisali so jo: Kranjska dežela, mejaši in država. Glede železniškega mosta čez Savo na Črnučah izrazila je kranjska deželna vlada željo, naj bi se most tako zgradil, da bi posredoval ob enem navadni tovorni promet. Tak most bi veljal 150.000 goldinarjev več od navadnega in vendar so ga podjetniki obljubilli proti temu, da se jim dovolijo letni obroki za poplačilo te večje svote. Treba je sedaj le še ugodne rešitve od ministerstva, in delo se bo moglo pričeti.
(Slovenski klub) na Dunaji ima svoj sedmi večer v soboto 10. t. m. v hotelu »Goldene Ente" I, Riemerstrasse 4 v prvem nadstropji, čital bode g. J, Jereb svoj spis: »Svatba", ki je bil namenjen že prejšnjemu večeru. Začetek ob 8. uri Ker se tudi za ta večer ne bodo razpošiljala še posebna vabila, vabijo se s tem na Dunaji živeči Slovenci. da se vdeleže v obilnem številu tega večera.
(Naš rojak g. Sim. Rutar), profesor na špljetski gimnaziji, imenovan je od naučnega ministra kon-servatorjem spomenikov za Dalmacijo.
(Učiteljske skušnje sposobnosti) se bodo pričele dne 30. aprila. Oglasiti se je treba do 15. apr.
(Srbska akademija) v Belemgradu je imenovala svojim pravim članom Dr. Miklošiča in dr. J. Jagiča na Dunaji, prof. J. Bogišiča v Odesi, zgodovinarja Ruvaraca in slikarja Jovanoviča.
(Osepnice.) Dne 4. t. m. so zboleli: 1 moški, 2 ženski 1 otrok. Ozdravela: 1 moška, 2 otroka. Bolnih 86 oseb.
(»Posojilnica v Črnomlji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo") poslala nam je račun za tretje upravno leto 1887., iz katerega posnamemo, da se je delovanje posojilnice v minolem letu zdatno razširilo, kajti v letu 1886. je bilo prometa 54.575 gl. 32 kr., leta 1887. pa 119.575 gld. 52 kr. Pristopilo je 193 udov, izstopilo 34, vseh udov ima posojilnica 385. Hranilne vloge znašajo koncem 1. 1887. 35.797 gl. 70 kr., kise obrestujejo po 5%. L. 1887. se je izposodilo 36.909 gld. po 7%, za 1. 1888. pa so se obresti znižale na 6'5°/0. Rezervni zaklad znese koncem 1887. 1. 1530 gld.
(Umrla jc) dne 1. t. m. v Giiding-u na Mo-ravskem grofica Gabrijela Radetzky rojena baronica Liebig, soproga grofa Radetzkega, stotnika konjiče v 12. dragonskem polku. Truplo pokojne pripeljali so 4. t. m. na Dunaj, kjer je bilo v župni
cerkvi nemškega viteškega reda slovesno blagoslovljeno. Sprevod je vodil z mnogobrojno asistenco naš rojak č. g. Franc Jančar.
(Marec) je letos že takoj v začetku grozno robat, leden in mrzel. Iz tega vedeži sklepajo, da bode proti koncu lep, mil in prijazen.
(Za popravo hiše »Katol. družbe rokodelskih pomočnikov" v Rudolfovem) so darovali preč. in č. gg.: M. Potočnik 10 gld., Fr. Marešič 15 gld., Ant. Fiuc 5 gld., Mat. Videmšek 5 gld., Iv. Ple-vanič 8 gld., Ivan Narobe 2 gld., Anton Peterlin 4 gld., Ivan Germ 20 gld., Neimenovan 25 gld., Neimenovan 5 gld.. Sim. Zadnik 5 gld., Fr. Bru-lec 3 gld., Iv. Zupančič 3 gld.
Telegrami.
Dunaj, (3. marca. Državni zbor: Vlada je vložila predlogo glede varstva znamk. G h on in tovariši interpelnjejo ministra notranjih zadev, ali hoče zopet preklicati na-redbo, ki ukazuje, da koroške hranilnice ne smejo več nalagati svojih denarjev v menicah.
Carjigrad, 6. marca. (Havasovo izvestje.) Včerajšnji ministerski sovet je sprejel ruski predlog glede nepostavnosti Koburžanove. Po ministerskem svetu naznanilo se bo to bolgarski vladi. Sultan je potrdil ministerski sklep in je Turčija brzojavno naznanila Stam-bulovu Koburžanovo nepostavnost.
Umrli so:
3.	marca. Jurij Krakar, mizar, 24 let, Ulice na Grad št. 12, jetika. — Barbara Česen, dekla, 43 let, Cesarja Jožefa trg št. 13, vsled prisada črov.
4.	marca. Budolf Krejči, klobučarjev sin, 1 mes., Kongresni trg št. 4, vsled slabosti. — Marija Kratocliwil, privatnega uradnika žena, 43 let, Poljanska cesta št. 35, jetika.
V b olnišniei:
13. marca. Janez Dežman, gostač, 51 let, Bulbiir paralyse. — Liza Grum, strežnica, 57 let, Thyphus.
2. marca. Kranja Kakar, gostija, 44 let, pljučnica.
Vremensko sporočilo.
g čas Stanje	§ t
~	-—	Veter	Vreme ja«* I
nna7nrmia zrukomera	toplomera	o« B
opazovanja	T mm	po"Celziju	g g
7. u. zjut.l 728-1	iT~vzE	megla
5. 2. u. pop.	728-2	— 3-6	sr. jzap.	jasno 0 00
9. u. zvee.	730-4	— 3 0	si. jazp.	oblačno
„ Dne 4. zjutraj megla, pozneje jasno, zvečer zarija, potem oblačno. Srednja temperatura — 8'6° C., oziroma za 1M° pod normalom.
Dimajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 6. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	77 gl. 45 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „	78	„ 65 „
4 °/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . .	107	„ 65 „
Paprna renta, davka prosta......92	„ 45 »
Akcije avstr.-ogerske banke ......	8b6	„ — „
Kreditne akcije ....................267	„ 80
London.............127	_
Srebro ..............._ _
Francoski napoleond....................10	» 041/2"
Cesarski cekini ....................5	» 99 '
Nemške marke ..........62	!'. 32V2"
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče • pri želodčnih boleznih.
Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi rapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kainenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obložonji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 35 kr., dvojni steklenici 60 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Kavol Brady, Kroinžir |na Moravskein].
Marijaceljske kaplieo za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedeno so v navodu o rabi, koji je pridejan vsaki steklenici.
Pristne dohiti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljico za želodee so mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka stekloniea v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi še povedano na navodu o rabi, ki jo pridejan vsaki stekloniei, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, lek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Pr. Baecareich, — Škofjaloka: lok. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Koblok. — Rudolfovo: lek. Dominik Kizzoli, lek. Bergtnann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(6)
(* ospotlar ico
(3) (lii&iiio)
išče vodstvo deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Ifovem-mestu.
Ona bi učencem in poslom — s pomočjo dekle — kuhala in kruh pekla; za posteljno in namizno perilo skrbela, mlečno klet in druge v gospodinjstvo spadajoče zadeve nadzorovala.
Plača je 10 gold. na mesec, prosta hrana in stanovanje.
Le istinito strogo poštene, slovenskega jezika tudi v pisavi zmožne ženske oglašajo naj se za to službo do 15. marca t. I. pri vodstvu šole na Grmu pri Rudolfovem.
nuxn*K*mnMxxxxnxx\ Brata IHHicrl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
ISC4J oa R» s a >i;t,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižjo ceno. ££ Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve Jr v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. ^	Cenike na zalitevanje.
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Itljuearske nlieo štev. 3,
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in februarija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Mo-droce na peresih fFcdermadratzen) po lO gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo se jamči. Naročila z dežele in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se točno in najceneje izvršujejo.
Cenilci s podobami zastonj in f ranico na za-htevanje.
St. 3776.
(3)
V	smislu § 15. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. leta dež. zak. št. 22) se javno naznanja,
da so imeniki volilnih upravičenčev
za letošnjo dopolnilno volitev občinskih svetovalcev sestavljeni, in da se smejo od danes naprej 14. dni tukaj pregledovati in zoper nje ugovori vlagati. O pravočasno vloženih ugovorih razsojal bo občinski svet.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. marca 1888.
]P»osš»tiie zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blage in popotnike. Prostora jo za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 1/sl7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l(',5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, potok in soboto ob 1/,5 popoludno poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz	Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz	Lukovce vsak dan ob 4. uri 15 min. popoludne.
Iz	Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne.
Iz	Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz	Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz	Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.