508
EROS
Marija Gorše
1
Rada imam vonj črne prsti,
cvetove akacij,
stezo čez travnik,
(lovim perut svojih sanj),
reko, v juliju hladno,
belo od kamnov.
Rada imam tvojo kočo leseno,
črno od časa, dežja,
zvoke tvoje piščali.
4
Žar v očeh. Žar v prsih. Razvnel si ta žar.
Prekletstvo dajanja brez
sprejemanja.
Ne, sem rekla.
Imela sem pokorno srce.
Še slišim: haha —
Eros
509
v krošnjah akacij,
v grlu vsevedne matere,
v klokotanju vode, '
haha — tisto uro, za tisoč ur.
II
Pomnim izbo, temno in tesno, (ne moreš razpeti peruti), tesnobo večerov, (duša kamni).
Pomnim tvoj glas, svetlobo tvojega glasu. Glas keruba kliče vstajenje mrtvih.
2ar v očeh — nisi ga želel. Žar v prsih — nisi ga želel. Ničesar nisi želel.
Pomnim
haha — v dihanju otroka, v grlu vsevedne matere, v molčanju sten.
Haha — tisti dan, za tisoč dni.
III
Rada imam vrbo na vrtu: zmršene dolge lase, nori veter, sonce in dež. Rada imam tvoje oči in tvoj smeh.
Marija Gorše
510
Dajem ti zenico oči — jo potrebuješ? Dajem ti svojo besedo — jo potrebuješ? Dajem ti žar svoje krvi — ga potrebuješ?
Daj mi roko, čvrst splet prstov: pretakanje misli in molka, najlepše, kar da lahko eros.
Brezno med tvojo — mojo roko. Slišim: dobro jutro. Slišim: lahko noč.
Mrzim svojo besedo. Mrzim tvojo besedo. Mrzim tvoj molk: strelico smrtno, nož, rdeč od moje krvi.
Slišim
haha — ne v divjanju vetra, ne v grlu vsevedne matere, ne v tleskanju dežja, slišim
haha — v svojem srcu to uro, to noč, za tisoč noči.
Reka, v juliju hladna,
priteci,
potopim vate lakti.
Ohladi v žilah ta žar,
nikomur potreben.