K ŠTEV I L K A 1 Poprečnlna v gotovini plačana. LETNIK XXXII NARODNI GOSPODAR H GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. JANUARJA 1931 V^FRJ&UA * J' Kupovanje vrednostnih papirjev in naše posojilnice. — Dr. Vlado Valenčič; ■ ■ Uradna tajnost pri posojilnicah. — Ing. Josip Skubic: Stanje sadjarstva. — F. J.: Promet s tujimi valutami in čeki v naših zadrugah. — Gospodarski pregled. — Zvezine objave. — Iz našega zadružništva. — Iz gospodarstva. — Davki in takse. — Literatura. ................................................... Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 1. L 1931. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol are kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na Število navzočih Slanov. Občni zbor Hranilnice in posojilnice za Blejski kot na Bledu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 2. februarja 1931 ob pol 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje rač. zaključka za 1. 1930. 3. poročilo o izvršeni reviziji. 4. slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Braslovčah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 2. februarja 1931 ob 8. uri dopoldne v Društvenem domu Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. odobrenje račun, zaključka za leto 1930. 3. volitev nadzorstva. 4. slučajnosti. Občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice pri Sv. Bolfenku pri Središču ob Dravi, r. z. z n. z., se bo vršil dne 15. februarja 1931 v posojilničnih prostorih ob 8. url. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva. 4. poročilo nadzorstva. 5. poročilo oskrbnika. 6. odobritev bilance za 1.1930. 7. volitev načelstva in nadzorstva. 8. raznoterosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cankovi, r. z. z n. z., se bo vršil na Svečnico, 2. februarja t. 1. ob 11. uri dopoldne v šoli na Cankovi. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrdilo rač. zaključka za 1. 1930. 2. čitanje revizijskega poročila. 4. slučajnosti. Občni zbor Gospodarske zadruge na Češnjici pri Železnikih, r. z. z o. z., se vrši dne 22. februaija ob 4. uri popoldne v zadružnem prostoru. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. odobritev račun, zaključka za 1 1930. 5. sklepanje glede trgovine. 6. volitev načelstva in nadzorstva. 7. slučajnosti. Redni občni zbor Čevljarsko gospodarske nadruge na Dobračevi št. 79 pri Žireh, r. z. z o. z., se bode vršil dne 1. februarja 1931 ob 1. uri popoldan v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2, poročilo načelstva in nad- zorstva. 3. odobritev rač, zaključka za 1. 1930. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. prememba pravil. 7. slučajnosti. Občni zbor Sirarske zadruge v Stari Fužini, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. januarja 1930 ob 1. uri popoldne v prostorih sirarne. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva. 4. poročilo nadzorstva. 5. odobritev račun, zaključka za leto 1930. 6. volitev načelstva in nadzorstva. 7. slučajnosti. Občni zbor Ljudske kuhinje na Jesenicah, r. z. z o. z., se bo vršil 22. februarja 1931 v Krekovem domu ob pol 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobrenje račun, zaključka za 1. 1930. 3. volitve načelstva in nadzorstva. 4. slučajnosti. Izredni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornji Lendavi, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. januarja 1931 popoldne ob 14. uri v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. sprememba pravil v § 16. 2. slučajnosti. Občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, r. z. z n. z., se bo vršil v torek 10. marca 1931 ob 2. mi pop. v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. čitanje revizijskega poročila. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. razdelitev čistega dobička. 4. odobritev rač. zaključka za 1. 1930. 5. predlogi. Občni zbor Hranilnice in posojilniče v St. Lovrencu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 25. januarja 1931 ob pol 8. url v šolskem poslopju. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje račun, zaključka za 1. 1930. 3. poročilo o izvršeni reviziji. 4. slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice Sv. Lovrenc na Pohorju, r. z. z n. z , se bo vršil v pondeljek na Svečnico, dne 2. februarja 1931 ob 9. uri predpoldne v uradnih prostorih zadruge v društvenem domu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo o poslovanju zadruge. 3. potrjenje rač. zaključka za 1,1930. 4. razprava o morebitnih predlogih. 5. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru niže Maribora, r z. z n. z„ se bo vršil dne 25. januarja 1931 popoldne po večernicah. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. sprememba pravil. 5. potrjenje rač. zaključka za leto 1930. 6. volitev načelstva in nadzorstva. 7. slučajnosti. Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1929. Število vseli članic Zadružne zveze koncem leta 1929 je znašalo 578. Statistični pregled se nanaša na 553 zadrug, ker 25 zadrug ni poslalo računskega zaključka.* V tem pregledu izkazane zadruge so imele koncem leta 1929 141.458 članov. Najmanjša posojilnica je imela 16 članov, največja 4.620, med nabavnimi in prodajnimj zadrugami je imela najmanjša 9, največja 10.358, med mlekarskimi zadrugami 13 oziroma 597, med živinorejskimi zadrugami 25 oziroma 150, med zadružnimi elektrarnami 9 oziroma 548, med stavbinskimi zadrugami 7 oziroma 268, med obrtnimi zadrugami 5 oziroma 449, med kmetijsko • strojnimi 14 oziroma 350 in med raznimi zadrugami 13 oziroma 4.914. Celokupni promet vseh zadrug je znašal Din 5.831,816.878,82. Vsota vplačanih deležev je znašala Din 8,680.978’19. Skupni rezervni zakladi so dosegli višino dinarjev 31,520.105’38, skupni čisti dobiček Din 7,648.154 86 in skupna zguba Din 344.128-83. Napram prejšnjemu letu je število zadružnikov narastlo za 7.761 in sicer je število članov pri posojilnicah narastlo za 8.030, dočim se je število članov pri nekre-ditnih zadrugah zmanjšalo za 269. Hranilne vloge in pasivni tekoči računi so se napram prejšnjemu letu dvignili za Din 163,363.118-17, kar pomeni 19%-ni prirastek, leta 1928 je prirastek znašal 21%. Posojila in aktivni tekoči računi so se zvišali za dinarjev 119,127.319-39 ali za 21% (za leto 1928 je bil odstotek isti). Na vsakega člana pri posojilnicah odpade povprečno Din 7.106 04 posojila. Najmanjša posojilnica je imela Din 39.255 80 hranilnih vlog, največja pa Din 180,271.169-45. Najnižja obrestna mera za hranilne vloge je bila 4%, najvišja pa 10%, povprečna obrestna mera je znašala 5’5%. Najnižja obrestna mera za posojila je znašala 5%, najvišja pa 13%, dočim je bila povprečna obrestna mera za posojila 8%. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 2 %o, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 1 l-6%o, pri mlekarskih zadrugah 32%o, pri obrtnih pa 15"5%o od prometa. Od teh 25 zadrug 13 zadrug ni poslalo računskega zaključka brez vsake navedbe vzroka, 11 zadrug v letu 1929 ni oziroma še ni poslovalo, 2 zadrugi pa sta bili v likvidaciji. CuO n *a 1 Število zadružnikov Obrestna mera povprečna CM JD >v5 a, JD -Š Okraj hran. vlog V O/o posoj. v °/o Denarni promet Hranilne vloženo 9 9 2.670 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Črnomelj 5 770 15,818.104 21 3,827.023 98 14 14 4.064 Kamnik 5 6 66,086.019 29 14,910.910 60 15 15 3.875 Kočevje 5 7 367,026 299 45 23,935.356 44 17 17 4.022 Kranj 5 650 161,269.582 63 22,040 66( 87 18 18 6 640 Krško 5 7-50 54,913 732 59 12,016.078 89 11 11 3.161 Litija 5 7 50,073.550 68 11,640 263 30 7 7 5.290 Ljubljana (mesto) .... — — 688,432.023 67 76,092.107 63 20 19 3.746 Ljubljana (okolica) .... 5 50 7 82,385.736 92 14,625.571 44 9 9 2.286 Logatec 5 7 37,497.804 19 9,093.918 78 14 14 2.095 Novo mesto 5 7 38,449.818 78 7,882 665 37 9 9 1.872 Radovljica 5 7 59,314.956 83 12,248.028 61 143 142 39.921 5 7 1.621,267.659 24 208,312.591 91 7 7 2 189 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice 5-50 8 25,292.998 16 5,602.606 51 2 2 5.321 Celje (mesto) — — 829,283.670 66 76,275.248 — 17 17 2.866 Celje (okolica) 6 8 36,401 758 44 6,947877 29 7 7 2.841 Dolnja Lendava 8 10-50 22,795 716 62 5,741.657 89 8 8 1.917 Dravograd 5 50 8 58.835 521 51 7,506.062 14 9 9 1.600 Gornjigrad 5 7 39,014421 59 11,137.375 23 7 7 1.658 Konjice 5 750 35,052.119 87 4,686 006 19 6 6 1.120 Laško 5 7 24,253.817 80 5,761.390 46 9 9 3.987 Ljutomer 6 8 1 13,257.272 17 10,159.253 58 5 5 4.379 Maribor (mesto) 7 9 433,556.517 54 41,375.207 88 10 10 2.887 Maribor (desni breg) . . . 5 8 25,696.904 92 6,178.845 37 15 15 5.334 Maribor (levi breg) .... 5 7 24,525.362 68 6,109.110 17 n 10 1.785 Murska Sobota 8 1050 23,348.532 39 5,060.549 82 2 2 2.235 Ptuj (mesto) — — 352,342.692 86 12.692.662 77 20 19 5.667 Ptuj (okolica) 5 50 7-50 11,316.640 10 8,291.034 48 6 6 1.534 Slovenjgradec 550 7-50 19.752.599 57 5,385.479 03 20 20 3.267 Šmarje pri Jelšah .... 5 7-50 23.601.868 33 7,073.106 01 161 159 50.607 | 5-50 | 8 1 2.128,328.445 21 225.983.472 85 143 142 39.921 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu . . 5 7 1.621,267.659 24 208,312 591 91 161 159 50 607 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru .... 5-50 8 2.128,328.445 21 225.983.472 85 13 13 3.160 Hrvatske zadruge .... 7 80 9-50 405,493.842 30 6,663.697 08 317 314 93.688 4.155,089.946 75 440,959.761 84 — 3 — P ROM E T vloge Posojila Tekoči račun s člani Tekoči račun z Zvezo in naložen denar dvignjeno vmjrno dano prejeto izdano prejeto izdano 2,793.484 05 1,191.829 56 1,637.097 73 16,237 50 17.401 1,909.132 96 2,364.082 96 9,000.644 22 3,086 183 34 5,733.655 50 3,097.253 70 4,692.276 14 8,274 352 13 10,867.160 39 15,825.597 94 15,066.766 51 17,357.701 30 15,630.152 36 17,288.268 99 26,639.947 73 30,101.753 61 10,495.510 82 2,857.721 51 6,639.904 40 22,592.836 47 26,002,837 20 28,227.563 — 33,115.333 94 8,500.339 07 3,089.650 09 4,423 692 68 2,811.845 26j 2,332.998 — 6,187.812 20 9,039.408 40 6,995 012 13 3,521.251 29 5,503.109 38 2,138.670 03 2,176.109 32 5,433.107 '27 8,201.684 02 53,012.796 84 7,116.334 24 11,441.246 31 73,281.186 29 91,761.178 86 113,744.044 60 126,476.594 72 8,703.101 50 4,759 219 89 6,772.692 06 4,815 007 73 6,096.386 34 13,716.913 82 16,939.124 94 5,275.941 01 1,508.933 55 3,245.012 — 1,946.774 53 1,887.693 17 4,836 828 63 7,082.309 51 5,291.354 05 1,596.959 27 3,582.898 74 3,360.614 83 3,919.521 06 4,893.401 75 5,041.500 69 7,545.485 90 2,276 823 45 5,709,598 63 2,831 801 27 4,065.412 09 7,654 386 17 9,897.997 14 133,442.297 53 46,071.672 76 72,046.608 73 132,522.379 97 160,240 082 17 221,517.490 56 259,129.950 32 4,254 602 39 1,377.972 38 2,099.401 80 1,037.709 21 1,255.846 22 2,870.391 92 3,266.632 44 64,484.610 99 8,402.203 60 16.794.736 56 124,976.450 96 129,335.649 64 98,992.513 53 97,897.776 94 7,008.652 46 1,650.127 69 2,790.418 57 1,197.952 64 1,106.638 53 4,359.402 01 2,947.674 67 3,433 635 41 1,702.757 71 4,442 279 10 171.916 172810 — 1,779.317 30 1,966.610 80 4,197.508 43 1,341.810 60 3,550.001 33 6,211.311 52 5,783.809 20 5,757.085 06 9,027.801 30 5,366.420 87 1,952.706 lili 2,336.501 14 1,724.876 80 1,844.614 90 2,364.721 47 7,932.976 85 2,781.548 11 868.656 71 1,126.372 25 5,549.711 36 5,672.672 96 5,605.959 32 6,733.220 93 4,104.831 69 1,329.904 70 1,936 858 18 949,825 20 1,304.963 47 2,741.016 76 3,746.369 13 8,139.352 81 2,315.944 29 3,835.916 71 21,023,547 80 21,023.857 88 22,046.686 93 22,255.944 40 22 692.275 66 23,584.935 18 13,761.331 76 21,300.566 28 30,022.254 84 58,658.858 13 58,028.201 28 4,149.400 05 3,585.767 18 2,232.806 54 1.012.476 45 1,396.326 83 2,507.922 29 3,724.128 90 4,600.882 73 1,384.333 53 3,488.044 35 270 971 77 324.174 77 2,765.764 65 1,982.207 42 1,786.752 07 1,439 380 22 5,786.270 — 423.507 07 773,862 57 936.612 15 981.627 45 10,406.189 24 17,618.778 73 18,345.361 — 44.110.488 — 48,966.881 — 44,082056 08 42,525.118 40 6,488.167 47 3,283.242 68 6,693.533 97 948.375 26 1,252.440 68 5,270.053 38 4,104.376 39 2,890.758 76 1,402.794 05 3,232.009 10 434.342 06 333.340 09 1,724.413 82 3,423.734 95 4,933.993 7 S 1,382.577 94 2,440.888 08 120.391 50 154.506 20 2,280.445 39 3,575.943 90 161,719.582 92 72,623.894 18 94,892.730 44 231,464.419 88 250,724.649|78 164,743.220 49 274,120.337 15 133,442.297 53 46,071.672 76 72,046.608 73 132,522.379 97 160,240.082 17 221,517.490 56 259,129.950 32 161,719.582 92 72,623.894 18 94,892.730 44 231,464.419 88 250,724.649 78 164,743.220 49 274,120.337 15 3,213.929 78 1,702.235 48 3,510.696 — 1,488.347|91 1,837.557 22 1,996-587 66 3,926.030 88 298,375.810 23 120,397.802 42 170,450.035 17 365,475.147|76|: 412,802.289 17 388,257.298 71 537,176.318 35 1 A K T I V A Okraj Gotovina Posojila Menična posojila Aktivni tek. račun Naložbe Inventar premični in nepremični Zaostale obresti Okoliša deželnega sodišča v ljubljnni in okrožnega sodišča v Novem mestu Črnomelj . . . 220.938 26 4,447.183 68 25.143 76 3,064.669 156.095 79 145.056 50 Kamnik . . . 490.579 95 14,459.797 61 918 528 90 4,247.111 59 16,650.884 99 127 935 82 183.299 43 Kočevje . . . 828.842 43 18,026.667 06 — — 2,495.924 98 35,258.632 73 1,320.901 91 313.141 93 Kranj .... 844.701 47 18,480.952 53 28.116 63 11,497.864 36 28,927.116 25 384.839 59 294.106 90 Krško .... 614.549 77 13,378.830 21 — — 1,674.600 15 15,662.617 20 408.828 75 255.957 52 Litija .... 523.844 46 15,056.900 38 — — 2,275.792 83 11,788.272 39,989.522 75 479,947 76 451 937 78 Ljubljana (mesto) . 900.265 33 38,054.118 45 3,688.194 46 109,794.166 56 17 8,531.409 10 1,034.933 15 Ljubljana (okolica) 608.433 95 15,643.699 87 — — 3.982.111 54 15,712.455 91 45.157 23 198.783 12 Logatec . . . 217.654 99 7,549.262 16 — — 2,171.362 68 6,351.379 20 178.247 16 232.419 16 Novo mesto . . 259.776 82 6,482.518 61 — — 1,893.998 36 6,807.366 88 231.185 36 105.867 28 Radovljica . . . 394.907 !>;; 11,560.989 34 — — 3,171.908 39 11,537.843 10 324.980 95 217.034 60 5,904.495 36 163,140.919 90 4,634.893 99 143,229.985 20 191,750.760 18 12,192 529 42 3,432 537 37 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice.... 209.966 83 6,987.851 05 572.218 26 3,763.689 20 50.937 80 329.833 75 Celje (mesto) . . 877.712 88 32,363.980 82 9,611.13515 49,269.093 67 25,023.555 64 1,782 062 56 1,219.127 — Celje (okolica) . . 372.599 81 10,956327 10 — — 824.578 10 5,972.095 92 486.380 39 319.800 52 Dolnja Lendava . 207.993 98 8,095.821 26 — — 51.810 — 841.530 69 830.547 70 17.277 16 Dravograd . . . 168.910 15 9,568.717 12 — — 562.547 72 5,570.971 48 279.343 02 154.691 86 Gornji grad . . 504 041 43 8,409.664 73 — — 2,087.498 79 15,736.805 82 281.338 08 158.323 07 Konjice . . . 166.032 11 4,693.233 99 — — 636.886 56 4,398.125 36 403.396 14 168.320 86 Laško .... 188.860 90 5,683.993 64 — — 1,643,839 73 7,486.974 03 450.295 79 72 465 30 Ljutomer . . . 496.418 09 13,712.996 45 — — 9,756.091 72 4,831.870 12 1,103.844 10 195.486 98 Maribor (mesto) . 750.518 03 22,880.063 77 20,616.005 — 16,068.232 51 13,228.803 81 2,950.955 — 335.521 80 Maribor (desni breg) 219.749 72 7,543.627 75 — — 1,231.366 84 6,358.193 04 228.403 09 192.828 11 Maribor (levi breg) 291 051 64 8,306.452 26 — - — — 4,482 350 43 363.928 18 113.357 44 Murska Sobota. . 196.452 10 7,739.952 23 — — 490.027 — 333.0)3 — 34.926 70 20.553 72 Ptuj (mesto) . . 287.625 60 10,776.937 80 — — 18,449.807 50 6,0)5 308 18 509.390 — 37.722 — Ptuj (okolica) . . 342.271 04 16,211.982 59 — — 967.466 83 4,700.954 10 299 894 47 250.229 28 Slovenjgradec . . 98.481 13 5,619.240 34 — — 389.088 06 5,596.664 34 389.989 51 53.112 27 Šmarje pri Jelšah . 212 420 42 7.267.992 84 — - 35.268 35 8,950.978 24 240412 98 183.522 95 5,591.115 89 186,818.835 74 30,227.140 15 103,035.821 64 123,321.913 70 10,686,045|51 3,852.174 07 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu . 5,904.495 36 163,140.919 90 4,634.893 99 143,229.985 20 191,750.760 18 12,192.529 42 3,432.537 37 Okoliša okrož. sodišč v Celju in Mariboru 5,591.115 89 186,818.835 74 30,227.140 15 103,035.821 64 123,321.913 70 10,686.045 51 3,852.174 07 Hrvatske zadruge . 1,422211 38 26,664.587 37 6,806.315 75 1,214.022 21 10,760.845 41 540.808 39 420.468 85 12,917.822 63 376,624.343 01 41,668.349 89 247,479.829|08 325,833.519 29 23,419.383 32 7,705.180 29 5 PASIVA Ostala aktiva Zguba Deleži Hranilne vloge Pasivni tek račun Izposojila in ostala pasiva Rezerva Dobiček 56.021 67 4.838 25 7,871.827 33 26.215 43 176.775. 15 35.452 50 158 166 92 3.251 81 6.295 50 35,897.947 27 494.102 10 62.443 99 657.702 51 121.119 35 339 644 35 — — 10.382 75 55,787.233 34 808.140 — 258.877 47 1,476.108 07 243.013 76 396.817 47 — — 6.836 — 57,663.478 21 1,660.685 91 80.393 56 1,113321 18 329 800 34 353.983 39 — 21.671 78 30,352.080 96 808.242 77 483.880 27 583.332 83 100.158 38 108.428 72 — — 3.896 — 29,722.672 76 66.561 82 251.534 20 493.974 01 146.485 89 9,611 667 26 1.610 - 339 935 92 188,915.693 15 16,222.101 25 947.857 14 4,589.591 22 590.707 80 252.663 66 — — 6.462 75 34,737.257 14 708.656 69 73.848 03 742.609 05 174461 62 72.501 - — — 10.528 50 16,266.332 73 36.473 29 28.601 28 332.648 43 98.242 12 100 198 37 — - 9.578 90 15,012.236 28 336.880 71 148.002 63 283 614 07 63.599 09 238 202 24 — - 6 221 75 25,625 408 06 1,166711 98 58.861 09 432.550 81 156.112 86 11,688.295 05 4.861181 426.648 10 497,882.177 23 22,308.556 82 2,420.515|09 10,882.227|33 2,059.153 71 52.291 9.091 10,657.041 84 324.842 35 418.178 58 481.148 68 76.485 44 339 200 50 — — 47.694 50 105,224.820 13 12,422.306 34 255.993 62 2,138.579 04 396.474 59 107.997 29 — — 14.415 — 17,800.812 371.926 - 139.266 60 615.289 16 98 070 40 50.893 13 — 22.220 - 8,700.831 92 112.436 - 1,013.948 43 176.487 58 69 949 99 77.439 — — - 5.599 75 14,312.512 58 1,262 653 06 330.917 22 357.414 19 113 523 55 60.169 30 — — 4.168 32 26,051.814 13 503.504 79 126.016 77 447.255 46 105.081 75 37.602 — — — 10.969 10,220.771 94 — — 20.666 79 185.293 70 65.895 59 52.290 60 — 2.894 75 15,054.917 15 47.883 32 21.815 08 378.729 44 72.480 2i 95.268 84 — - 32.646 50 23,482.511 82 545.036 15 5,011.565 71 ■ 706.195 80 414.020 62 371.571 58 — — 287 250 75 63 322.265 60 11,072 119 02 571.075 26 1,458 800 02 490.160 65 134.02! 31 — — 10.046 35 14,777.748 40 181.746 23 50 656 34 739.177 59 148.814 95 92.818 62 595 88 19 735 75 12,967.088 04 — - 129.471 76 397.519 53 166.749 37 87.242 31 — - 23 655 — 6,206.586 85 488.226 — 1,961.919 51 86.294 30 135.515 40 5.383 — — — 60.519 — 27,035.540 99 3,581.300 3,947.101 52 1,228 147 26 259.565 31 220.879 50 — — 37 934 75 20,808.786 92 17258 1.130 430 72 833.035 11 183.317 73 38 780 — — — 8.865 75 11,768.010 71 56.260 50.938 39 238.864 47 62.416 33 102.583 — — — 17.368 25 16,176.772 17 10.289|41 76.748 71 594.672 36 117.327 58 1,926.43078 595 88 615.074|42 404,568.833|49 30,980.701|25 15,256.71l|oi 11,062.903|69 2,975.849 50 11,688.295 05 4.861 81 426.648 10 497,882.177 23 22,308.556 82 2,420.515 09 10,882.227 33 2,059.153 71 1,926.430 78 59588 615.074 42 404,568.833 49 30,980.701 25 15,256.711 01 11,062.903 69 2,975.849 50 1,875.295 62 — - 2,739.235 - 36,554.181 15 6,563.070 53 2,682.390 26 651.757 41 513.920 66 15,490.021 45 5.457 69 3,780.957 52 939,005.191 87 59,852.328 60 20,359.616 36 22,596.888 43 5,548.923 87 1 Z G U B A Okraj Obresti hranilnih vlog Obresti tek. računa Upravni stroški Davki in pristojbine Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Črnomelj 384.838 — — 95.563 12 2.126 50 Kamnik 1,698.709 22 17.197 72 241.822 64 23.872 20 Kočevje 2,423.826 64 157.339 63 491.647 20 40.217 23 Kranj 2,732.276 13 31.474 05 598.526 01 50.070 41 Krško 1,490.649 32 15.085 61 223576 73 18 783 48 Litija 1,360.459 25 11.705 57 144.935 67 36.672 94 Ljubljana (mesto) 9,014.824 32 1,612.774 90 1,648.963 76 24 953 26 Ljubljana (okolica) 1,638.435 97 41 613 50 284.513 49 13.040 49 Logatec 710.012 35 4.017 80 96.575 45 11 059 63 Novo mesto 680.455 95 27.522 90 182 523 89 7.110 81 Radovljica 1,100.967 91 62.260 28 201.178 85 15.076 80 23,235.455 0e| 1,981.021 96 4,209 826 81 242.983 75 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice 494.361 49 32.825 97 132 809 75 . 3.211 63 Celje (mesto) 5,970.403 90 822.499 88 758.195 92 143.522 99 Celje (okolica) 990.532 30 31.299 95 233 588 72 13.261 40 Dolnja Lendava 572.586 68 29.765 98 111.946 52 1.698 17 Dravograd 754.698 84 32 842 51 135 956 67 1.539 05 Gornji grad 1,069.862 93 34.534 37 142.102 50 23.007 29 Konjice 483.918 78 40.207 24 85.848 34 5.198 44 Laško ■ . . . 688.229 36 824 93 120.179 17 4.462 90 Ljutomer 1,264.355 62 551.976 68 288.302 13 16.022 96 Maribor (mesto) 3,692.052 99 537.765 — 364.399 33 31 915 33 Maribor (desni breg) 691.391 75 10.848 69 133.970 02 12.567 48 Maribor (levi breg) 674.980 54 1 580 43 75.716 97 13.414 17 Murska Sobota 338.072 71 116.503 04 118.942 43 1.881 09 Ptuj (mesto) 1,665.453 20 171.175 43 377.951 17 21.235 20 Ptuj (okolica) 1,087.689 32 65.575 71 232.985 46 5.484 99 Slovenjgradec 565.420 -Sli 1.174 59 101.389 14 932 40 Šmarje pri Jelšah 748.771 18 4.677 42 124.211 57 36.472 79 1 21,752.782|45| 2,485.377|82 3,568.795 81 341.828 28 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 23,235.455 06 1,981.021 96 4,209.826 81 242.983 75 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Ma- riboru 21,752.782 45 2,485.377 82 3,568.795 81 341.828 28 Hrvatske zadruge 2,162.964 62 756.826 11 786.435 26 216.203 62 47,151.202 13 5,223.225 89 8,565.057 88 801.015 65 7 DOB I ČEK Odpisi Podpora Ostalo Obresti posojil platane, zaostale, predplatane prejinega leta Obresti tek. računa in naložb Upravni prispevki Ostalo 15.536 67 1.930 210.570 94 480.503 22 200.922 67 18.255 09 10.884 25 94.221 20 87 836 392.681 80 1,269.428 98 1,067.201 75 196.757 25 22.952 80 503.376 68 107 893 50 539.052 50 1,605.045 65 2,526.321 53 88.751 35 43.234 85 26.845 51 110.469 88 721.746 76 1,571.550 99 2,560.994 04 117.979 57 20.884 15 303 858 26 96.270 97 497.131 82 1,351 412 42 928.399 01 57.519 27 308.025 49' 76.089 17 26.600 — 642.288 33 1,465.688 05 735.127 22 64.342 60 33.593 06 911 915 95 92.150 — 1,548.779 91 4,754 306 74 9,228.767 45 104.768 26 796.519 65 58.540 44 35.250 — 393.623 69 1,351.198 93 1,054.154 77 55.3i 6 43 4.377 45 73.106 36 40.357 — 355.248 88 801.818 77 472.830 81 9.938 54 5.789 35 13.572 52 32.324 50 258.527 78 549.904 32 559.808 03 65.686 40 26.639 60 22.263 84 70 643 50 369.349 45 909.001 54 890.067 61 30.933 96 11.737 52 2,129.326 60 701.725|35 5,929.001 86 16,109.859 61 20,224.594 89 810.248 72 1,284.638 17 69.247 20.656 428.381 55 905.999 16 223 095 73 45.514 20 6.884 30 40.521 24 — — 1,819.708 38 4,089.682 18 5,236.246 45 130.865 18 98.058 50 65.188 25 24.850 — 413.313 60 1,168.707 41 522.626 99 29.624 06 51.075 76 43.161 79 550 — 224.226 01 847.825 69.174 80 62.932 70 4002 65 17 858 52 27.450 50 323.508 80 1,015.035 39 210.487 68 56 480 87 11.850 95 8.146 18 22.475 — 287.553 15 765.223 52 759.776 29 22.810 84 40.170 77 42.412 66 13 986 17 212.204 554.459 69 304.199 18 24.055 52 1.061 24 19.331 50 21 061 50 175 226 79 469.312 62 524.741 12 25.976 50 9.285 91 183.225 15 23.440 — 763 235 92 1,364.433 88 1,540 239 09 160.277 08 25.608 41 142.419 — — — 1,686.061 99 5,480.683 05 324.162 96 59.657 12 593.110 51 98.842 15 27.256 50 384.707 10 813.601 19 485 814 63 23.889 79 36.278 08 34.737 58 18.100 — 380.743 78 901.615 79 244.475 89 20.661 45 32.520 34 4 090 70 — — 464.202 63 778.055 51 40.680 14 94 704 73 159.252 22 5.150 — — — 724.626 10 1,034.946 05 1,847.520 85 9.930 70 76.493 50 35.338 85 27.259 50 556.367 58 1,493.801 76 384.841 52 99.793 59 32.264 54 7.360 45 10.778 03 161749 06 445550 10 369.781 — 30.279 53 6.193 90 23.957 58 11.000 — 314.133 07 706.122 92 508.753 71 27.998 33 20.348 65 810.98860 248.863 20 9,322.949 51 22,835.055 22 13.596618 03 925.452|l9| 1,204.460|23 2,129.326 60 701.725 35 5,929.001 86 16,109.859 61 20,224.594 89 810.248 72 1 284.638 17 840.988 60 248.863 20 9,322.949 51 22,835.055 22 13,595.618 03 925.452 19 1,204.460 23 53.870 73 37 300 — 912.454 — 3,108.107 34 1,064.426 86 74.921 08 678.596 06 3,024,185 93 987.888|55 16,164.405 37 42,053.022 17 34,885.642 78 1,810.621 9S 3,167.694 46 NeKrećliine Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Zadruge 1. Nabavne in prodajne zadruge : 37 37 21.755 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 20 20 4.482 „ okrožnili sodišč v Celju in Mariboru 8 5 2 085 Hrvatske zadruge 65 62 28 322 II. Mlekarske zadruge: 31 28 3.319 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sod'šča v Novem mestu 6 5 235 „ okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 37 33 3.554 III. Živinorejske zadruge: 21 19 1.307 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 10 10 420 „ okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 31 29 1.727 IV. Zadružne elektrarnei 12 10 1.224 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 10 7 371 „ okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 22 17 1.595 V. Stavbinske zadruge: 19 19 1.190 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 5 4 146 , okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 24 23 1,336 VI. Obrtne zadruge: 16 16 1.504 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 8 8 225 „ okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 24 24 1.729 VII. Razne zadruge: 11 8 266 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 17 16 5810 . okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 28 24 6.076 VIII. Osrednje zadruge: 2 2 | 2.032 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 3 *a S S o o. >M 3 •a C8 N Zadruge tl > -iC _0J CJ Sc K/5 K/D IX. Kmetijsko - strojne zadruge 22 21 1.275 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 4 4 124 „ okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 26 25 1.399 P R O M E T Denarni Za blago Izposojila Naložbe promet prejeto izdano prejeto izdano prejeto izdano 341,824.950 88 56.536.162 55 51,624.262 64 7,614.235 43 6,427.914 46 16,434.473 22 16,113.728 70 32,855.380 59 10,600.838 59 9,958 495 28 1,357.051 06 889.472 98 1.503 95 18.354 31 37,484.714 79 5,740.447 41 5,217.506 57 233.860 225.733 54 —* — — — 412,165.046 26 72,877.448 55 66,800.264 49 9,205.146 19 7,543.120 98 16,435.977|l7 16,132.083|01 28,984 866 72 8,638.051 94 7,705.618 93 3,128.236 80 2,918.083 95 2,363.653 11 2,309.163 29 609.226 90 209.691 83 196.977 40 33 222 - 53.631 80 — — — 29,594.003 62 8,847.743 77 7,902.596 33 3,161.458 80 2,971.715 75 2,363.653 11 2,309.163 29 1,029.910 07 157.347 22 143.881 45 99.186 49 58.292 29 23.940 83 32.085 08 186.718 12 16.314 28 14.381 33 237 - 2.000 - 16.687 60 39.789 54 1,216.658 19 173.661 50 158.265 78 99.423 49 60.292 29 40.628 43 71.874 62 13,813615 66 1,676.733 19 1,087.302 37 275.827 49 160.870 65 1,720 736 42 1,092.889 24 1,383.247 92 19.717 13 13.517 50 160.817 - 137 694 25 9.000 - 4217 60 15,196.863 58 1,696.450 32|| 1,200.819 87 436.644 49 298.564 90 1,729.736 42 1,097.106 84 11,139.588 80 — 2,276.243 26 1,424.953 49 272.877 32 215.479 57 2,481.668 41 229.543 04 214.693 17 126.122 50 164.917 50 — - — — 13,621.257 21 229 543 04 214.693 17 2,402.365 76 1,589.870 99 272.877 32 215.479 57 479,854.383 12 29,658.777 36 29,168 792 78 28,763 759 02 15,259.982 50 21,711.649 86 20,594.071 27 63,388.907 38 5,242.368 51 3,023.143 98 3,477.558 72 3,441.291 92 2,204.940 24 2,195.171 64 543,243.290 50 34,901.145 87 32,191.936 76 32,241 317 74 j 18,701.274 42 23,916.590 10 22,789.242 91 51,569.176 26 5,310.116 39 6,786.941 61 1,812.858 89 816.911 83 687.242 66 1,475.548 91 40,304.885 35 4,308.446 84 4,168.017 10 2,986.755 60 800.000 — 905.288 03 759396 50 91,874.061 61 9,618.563 23 10,954.958 71 4,799.614 49 1,616.911 83 1,592.530 69|| 2,234.945 41 567,070.090|24| 61,508.292|24|| 64,637.847|4l| 162,073.810|75|| 149,524.269|33| 1 - — P R O M E T Denarni Za blago Izposojila Naložbe promet prejeto izdano prejeto izdano prejeto izdano 2,527.181 28 742.613 65 690.315 18 140.259 25 117.220 74 14.199 — 218.389 58 — — 54.000 — — — — — 2,745.570 86 742.613 65 690.315 18 194.259 25 | 117.22C 74 - 14.199 — NeK.red.ltne Zadruge AKTIVA Goto- vina Zaloga blaga Dolžniki zadružni in nezadružni Inv premični en tar nepremični I. Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu „ „ v Celju in Mariboru . . Hrvatske zadruge II. Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu „ „ v Celju in Mariboru .... III. Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem meslu , „ v Celju in Mariboru.... IV. Zadružne elektrarne: j Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu „ „ v Celju in Mariboru.... V. Stavbinske zadruge: | Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu „ „ v Celju in Mariboru. . . . VI. Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu „ „ v Celju in Mariboru. . . . VII. Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu „ „ v Celju in Mariboru .... VIII. Osrednje zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 285.163 53.847 98.697 94 84 43 14,161.718 2,564.904 711.165 58 47 68 4,676.180 1,475.763 150.068 79 39 65 723.406 188.089 94.768 61 70 79 2,340.162 659.225 138 506 27 24 09 437.709 21 17,440.788 73 6,302.012 83 1,006.265 10 3,137.893 60 32.325 9.408 37 06 880.233 26.468 90 579 457 9 304 35 96 548.337 32 388 61 50 851 728 77 642 44 30 41.733 43 906.701190 588 762 31 580.726 ll| 929.370 74 23 819 2.665 01 92 21.550 15.444 73 6.281 — 38.481187 19.311182 137.505 5 660 MO 50 26.484 93 36.994 73 6.281 - 57.793|69|| 143.166 30 40625 16.053 66 08 192.583 1 028 85 467.997 126.597 46 95 1,040,230 571.388 71 20 1,767.886 54.620 77 56.678 74 193.611 85 594.595 41 1,611.618 91 1,822 506 77 8.538 15.074 18 73 4.633 22.820 54 589 577 333 650 23 5§ 646.681 203 580 14 17 2,196 894 938 936 42 51 23.612 91 27.453 54 923.227 82 850.261 31 3,135.830 93 224.354 30.751 67 15 15,287.698 1,499.076 05 33 10,908.776 240.255 02 34 3,702.178 1,030.294 55 26 9,317.403 2,826.212 30 10 255.105|82 16,786.774 38 11,149.031 36 4,732 472 81 12,1 13.615 40 43.180 58.761 95 91 2,883 672 1,557.217 59 15 1,983.643 1,570 891 23 01 244.468 395.663 72 04 431.727 464.833 65 101.942 86 4,440.889 74 3,554.534 24 640.131 76|| 896.560 65 182.112|62| 3,289.129|72| 16,961.726|53| 287.178!-|| 2,612.382|32 Zadruge AKTIVA Goto- vina Zaloga blaga Dolžniki zadružni in nezadružni Inventar premični nepremični IX. Kmetijsko - strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu „ . v Celju in Mariboru.... 49.218 3.643 73 80 262.206 59 94.308 20 391.782 88.580 39 38.386 5.093 27 1 52.862 53 262.206|59 94.308 20 480.362 39 43.479 27 PASIVA Na- ložbe. Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 376.440 53.603 95 17 1,990 669 27.119 12.710 46 55 93 97.447 28.112 70 53 407.598 115.681 153.832 95 51 50 7,049.286 1,540.012 430.259 34 91 64 11,640 009 2,206.576 454.413 84 18 54 1,199.167 88.074 14.317 23 03 20 3,819.650 947.874 102.230 57 04 54 538.477 152.447 50.864 37' 22 15, 430.044|l2 2,030.499 94 125.560 23 677.112 96 9,019.558)89 14,300.999 56 1,301.558 46 4,869.755 15 741.788 74’ 322.640 3.335 06 99 133.722184 13.240|36 40.350 66 185.504 14.215 34 868.087 5 977 39 72 849.987 100 618 71 87 77.645 12 037 28 11 1,101.586 17.246 49 39 305.985 21.693 02 08, 325.976|05 14 6.963) 20 40.350)66 199.719 34 874 065 11 950.606 58 89.682 39 1,118.832 88 327.678 10 21.371 55.245 63 93 5.856 1.286 75 04 837 191 37 80 26.720 18.100 25 950 - 119.336 2.877 80 3.837 10.C00 84.316 64.071 11 92 20.544 4.757 07 02 76.617 56 7.142 79 1.029 17 44.820 25 950) - 122 213 80 13.837 — 148.388 03 25.301 09 49.222 260.027 95 05 467.736)22 44.532)- 88.022 8.448 94 13 934.525 298 575 — 303.061 98 4.201 45 2,536.498 724.861 07 75 16.142 1.361 26 71 255.494 39.183 53 67 68.584 14.510 72 83) 309.2501— 512.268)22 96.471)07 1,233.100 — 307.263)43 3,261.359 82 17.503 97 294.678)20 83.095 55 419.591105 7.880 - 10.866 2.846 31 17.906 953 13 45 482.134 81.550 66 1,053.11066 202.120)- 1,637.379)02 1,097.150)01 23.2( 0 110.625 22 49 600.754 76 31.514 77 98.108 781 37i 49 427.471105 13.712)31 18.859 58 565.684 66 1,255.230)66 2,734.529)03 133.825 71 632.269)53 98.889 86 5,823.170 4.973 63 95 934.723 54.808 26 38 4.490|03 874)24 945.365 12 267.175 - 7,229 157 1,694.687 56 75 36,478.408 3,549.412 36 71 201.836 2.793 82 33 999.182 110.300 25 80 348.841 62.876 40) 16 5,828.144 58 989.531 64 5.364)27 1,212.540)12 8,923.845 31 40,027.821 07 201.630 15 1,109.483 05 411.720)56 67.678150 428.710)42 36 353 51.7?3 18 95 344 44.996 69 97 212010 589.742 34 2,188.468 322.524 91 90 2,457.787 40 3,234.621)63 389.988 87.752 23 28 206.081 256.803 81 57 236.733 81 402 16 7;; 496.388)92 88.127 13 45.341 66 801.752 34 2,510.993 81 5,692.409)03 477.740 51 462.885)38 318.135 89 11.200|32| 74.980|—| 105.879)-|3,116.618|95| 20,133 588) 13| 45.286|76| 15.15l|74| 2.184)93 PASIVA Na- ložbe Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 75.476 11 65 29 17.179 401 94 5.398 295 85 65 57.127 2.285 165.203 97 366.503 72.529 29 49 6.019 105 35 253.722 18 050 58 41 85.381 5.054 43 84 75.487)94 17.580)94 5.694 50 59.412 — 165.203)97 439.032 78 6.124 35 271.772 99 90.436 27i NeKreditne Z G L B A Zadruge Upravni stroški Odpisi Obresti Davki in pristojbine I. Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 4,114.142 24 362.670 65 879.702 61 592.295 89 „ „ v Celju in Mariboru . . . 477.611 18 44.627 86 132.726 12 73.394 85 Hrvatske zadruge 212.314 21 20 529 12 25.611 20 47.592 06 II. Mlekarske zadruge: 4,804 067 63 427.827 63 1,038.039193 713.282 80 Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 946.827 74 129.208 36 50.654167 9.730 61 . , v Celju in Mariboru . . . 19.836 31 24.077 - 4 159|50 2 963 55 III. Živinorejske zadruge: 966.664108 153.2851 i6 54.814|l7 12.694)16 Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 102.151 16 8 968 10 5.427 88 4 897 37 „ „ v Celju in Mariboru . . . 15 797 13 1.875 23 35 - 2.148 92 117.948 29 10 843 33 5.462 88 7.016 29 IV. Zadružne elektrarne: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 485.579 54 223.003 94 174.019 73 8.880 57 „ , v Celju in Mariboru . . . 39.505 10 54.193 89 53.823 51 1.324 - 525.084 64 277.197 83 227.873 24 10.204 57 V. Stavbinske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 144.281 92 77514 13 31.412 81 7.794 39 „ „ v Celju in Mariboru . . . 16.912 92 22.111 59 63.942 49 21.990 13 161.194 84 99.625 72 95.355 30 29.784 52 VI. Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 8,108.169 31 2,054.213 45 1,308.944 99 133 205 88 „ „ v Celju in Mariboru . . . 324.951 68 227.506 41 157 346 28 17.572 89 8,433.120 99 2,281.719 86 1,466 291 27 150.778 77 VII. Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 1,423 250 22 98 657 67 153.016 97 30.872 76 , „ v Celju in Mariboru . . . 912.524 58 235 781 0!) 231.211 01 21.321 69 2,335.774 80 334.438 76 384.227 98 52.194)45 VIII. Osrednje zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu I,359.829|l4 502.605 - 1,334.436)56 200 179)46 Z G L - Zadruge Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila IX. Kmetijsko ■ strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 146.338 40 52.264 H 44.431 62 12 492 80 . . v Celju in Mariboru . . . 15 469 85 8.602 95 18.723 — 50 — 161.808 25 60.867 36 63.154 62 12.542 80 DOBIČEK Ostalo Kosmati dobiček Obresti Podpora Ostalo 2,199.387 240.447 450.368 64 14 19 6,337.573 784.629 601.581 06 20 59 200.490 24 530 8.436 44 05 25 70.095 15.000 — 1,540.040 144.647 116 396 53 90 94 \ 2,890.202 97 7,723.783 85 233.456 741 85.095 — 1,831.085 37 490.164 7.675 24 27 1,353.211 37.444 49 45 33.894 974 64 21 28.110 4.975 211.369 15.318 49 497.839|51 1,390 655 94 34.868 85 33 085 - 226.687)49 50.960 36.615 95 36 47.618 3.305 69 2.804 3.486 48 76 63.925 21 042 50 58.057 28.637 29 38 87.576 31 50.923)69 6.291 24 84.967 50 86.694 67 459.210 101.348 03 93 760.047 4.420 74 63 29.870 26.098 02 28 75.752 41 485.053 219 676 64 52 560.558)96 764.468 37 55.968)30 75.752 41 704.730 16 131.764 18 706 49 24.877 28.194 25 18 63.409)91 988)68 154.405 19 550 70 150.074 94.930 39 76 150.470 49 53.071 43 64.398)59 173.955 70 245.005 15 3,172.571 52.662 92 89 11.150.568 753.839 31 56 128.418 52 71.058 — 3,427.060 26.200 72 59 3,225.234 81 11,964 407)87 128.418 52 71.058 - 3,453.261 31 448 156 11 223.822)28 1,592.162 1,320.067 44 15 53.824 28.576 71 84 172.000 30.000 - 335.966 246.016 58 66 671.978)39 2,912.229 59 82.401 55 202.000 — 581.983 24 431.615)67 3,734.404|33| — |- | 35.000|-| 59.261150 B A DOBIČEK Obresti Davki in pristojbine Ostalo Zaslužek strojev Obresti Podpora Ostalo 24.98091 466)65 4.547 06 119.327 5.107 78 34 282.792 48.110 63 50 7.030 13 93 64 44.080 - . 70.479 295 42 63 25.447)56 4.547 06 124.435 12 330.903 13 7.044 57 44.080 — 70.775 07 Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Nekreditne zadruge Denarni promet 65 62 28.321 I. Nabavne in prodajne zadruge 412,165.046 26 37 33 3.554 II. Mlekarske zadruge 29,594.093 62 31 29 1.727 III. Živinorejske zadruge : . . . 1,216.658 19 22 17 1.595 IV. Zadružne elektrarne 15,196.863 58 24 23 1.336 V. Stavbinske zadruge 13,621.257 21 24 24 1.729 VI. Obrtne zadruge 543,243.290 50 28 24 6.076 VII. Razne zadruge 91.874.061 61 2 2 2.032 VIII. Osrednje zadruge 567,070.090 24 26 25 1.399 IX. Kmetijsko-strojne zadruge 2,745.570 86 259 239 47 770 1.676,726.932 07 AKTIVA Nekreditn zadruge Gotovina Zaloga blaga Dolžniki zadružni in nezadružni Inventar Naložbe Ostala aktiva premični nepremični I. 437.709 21 17,440.788 73 6,302 012 83 1,006.265 10 3,137.893 60 430.044 12 2,030.499 94 11. 41.733 43 906.701 90 588.762 31 580.726 11 929.370 74 325.976 05 146 963 20 III. 26.484 93 36.994 73 6.281 57.793 69 143 166 30 76.617 56 7.142 79 IV. 56.678 74 193 611 85 594.595 41 1,611.618 91 1,822.506 77 309.250 — 512.268 22 V. 23.612 91 27.453 54 923.227 82 850.261 31 3,135.830 93 427.471 05 13.712 31 VI. 255 105 82 16,786.774 38 11,149.031 36 4,732.472 81 12,143.615 40 5,828.144 58 989.531 64 VII. 101942 86 4,440.889 74 3,554 534 24 640.131 Tli 896.560 65 496.388 92 88.127 13 VIII. 182.112 62 3,289.129 72 16,961.726 53 287.178 ... 2,612.382 32 11.200 32 74.980 — IX. 52,862 53 262.206 59 94 308 20 480.362 39 43.479 27 75487 94 17.580 94 1,178.243 05 43,384 551118 40,174.479|70 10,246.810 08|| 24,864.805 98 7,980.580|54 3,880.806jl7 ZGUBA' o Nekreditn zadruge Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila Obresti Davki in pristojbine Ostalo I. 4,804.067 63 427.827 63 1,038.039 93 713.282 80 2,890.202 97 11. — — 966.664 08 153 285 36 — — 54.814 17 12.694 16 497.839 51 III. — — 117.948 29 10.843 33 — — 5 462 88 7.046 29 87.576 31 IV. — — 525.084 64 277.197 83 — • — 227.873 24 10.204 57 560.558 96 V. — — 161.194 84 99.625 72 — — 95 355 30 29.784 52 150.470 49 VI. — — 8,433.120 99 2,281.719 86 — — 1,466.291 27 150.778 77 3,225.234 81 VII. — — 2,335.774 80 334.438 76 — — 384.227 98 52.194 45 671.978 39 Vlil. • — 1,359.829 14 502.605 — — — 1,334 436 56 200 179 46 431.615 67 IX, 161.808 25 60.867 36 63.154 62 12.542 80 25.447 56 4.547 06 124.435 12 161.808 25 18,764.551 77 4,150.698 11 12.542 80 4,631 948 89 1,180.712 08 8,639.912 23 lacija PROMET Za blago Izposojila Naložbe prejeto izdano prejeto izdano prejeto izdano 72,877.448 55 66,800.264 19 9,205 146 49 7,543.120 98 16,435.977 17 16,132.083 01 8,847.743 77 7,902 596 33 3,161.458 80 2,971.715 75 2,363.653 11 2,309.163 29 173 661 50 158.265 78 99.423 49j 60.292 29 40.628 43 71.874 62 1,696.450 32 1,200 819 87 436.644 491 298.564 90 1,729 736 42 1,097.106 84 229.513 01 214.693 17 2,402 365 76 1,589 870 99 272.877 32 215.479 57 34,901 145 87 32,191.936 76 32,241.317 74 18,701.274 42 23,916.590 10 22,789.242 91 9,618 563 23 10,954.958 71 4,799 614 19 1,616.911 83 1,592.530 69 2,234.945 41 61,508.292 24 64,637.847 41 162,073.810 75l 149,524.269 33 — — — — 742.613 65 690 315 18 194.259 25| 117.220 74 — " 14.199 — 190,595 462| 17 184.751.697 70 214.614,041126| 182,423.241 23 46,351.993 24 44,864.094 65 PASIVA Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 125.560 23 677.112 96 9,019.558 89 14,300.999 56 1,301.558 46 4,869.755 15 741.788 74 40.350 66 199.719 34 874.065 11 950.606 58 89.682 39 1,118 832 88 327.678 10 1.029 17 44.820 25 950 — 122.213 80 13.837 - 148.388 03 25.301 09 96.471 07 1,233.100 — 307.263 43 3,261.359 82 17.503 97 291.678 20 83.095 55 18.859 58 565.684 66 1,255.230 66 2.734.529 03 133.825 71 632.269 53 98.889 86 5.364 27 1,212.540 12 8,923.845 31 40,027.821 07 204.630 15 1,109.483 05 411.720 56 45.341 66 801.752 34 2,510.993 81 5,692.409 03 477.740 51 462.885 38 318 135 89 — — 105.879 — 3,116.618 95 20,133.588 13 45.286 76 15.151 74 2.184 93 5.694 50 59.412 - .165.203 97 439.032 78 6.124 35 271.772 99 90.436 27 338.671 14 4,900.020 67 26,173.730 13 87,662.559 80 2,290.189 30 8,923.216|95 2,099.230 99 D 0 B I č E K Kosmati Znslnžpk dobiček strojev Obresti Podpora Ostalo 7,723.783 85 233.456 74 85.095 1,831.085 37 1,390.655 94 — — 34.868 85 33.085 — 226.687 49 50.923 69 . — 6.291 24 84.967 50 86.694 67 764.468 37 — — 55.968 30 75.752 41 704.730 16 53.071 43 — — 64.398 59 173.955 70 245.005 15 11,904.407 87 — - 128.418 52 71.058 — 3,453.261 31 2,912.229 59 — — 82.401 55 202.000 - 581.983 24 3,734.404 33 — - — — 35.000 — 59.261 50 — — 330.903 13 7.044 57 44.080 - 70.775 07 28,533.945|07 330.903 13 612.848 36 804.993 61 7,259.483 96 ' NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25’— Din na leto, za pol leta 12-50 Din. ~ Cena inseratov po dogovoru. — izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. === J. B. Kupovanje vrednostnih papirjev in naše posojilnice. Kupovanje vrednostnih papirjev bi predstavljalo važno panogo poslovanja naših posojilnic. Obstoji interes posojilnic, da kupujejo vrednostne papirje za svoj račun. Je pa tudi v interesu članov posojilnic in vlagateljev, da jim posojilnice nakup vrednostnih papirjev posredujejo. Zakaj jih doslej niso kupovali? Vendar pa moramo reči, da se dandanes posojilnice s to važno panogo poslovanja sploh ne pečajo. Vzrokov je več. Navajamo samo nekatere. Še vedno ni rešeno vprašanje predvojnih državnih in predvojnih deželnih papirjev, dasi je že preteklo 12 let in je država ponovno obljubila, da bo rešila to vprašanje. Drugi vzrok je ta, da je po vojni, zlasti v dobi inflacije bilo ustanovljenih mnogo bančnih in industrijskih podjetij, katerih delnice so prešle med ljudstvo. Podjetja pa so kmalu prišla ali v konkurz ali likvidacijo s popolno izgubo delniške glavnice. Razumljivo je, da so potem ljudje postali zelo nezaupljivi, tembolj, ker prav malo poznajo solidnost in uspeh poslovanja bančnih ali industrijskih podjetij, katerih delnice so še na trgu. Kot tretji vzrok pa bi mogli navajati dejstvo, da so danes večini ljudi, ki bi imela veselje štediti na ta način, da kupuje vrednostne papirje, ti papirji zelo malo ali nič poznani. Še več, zelo veliko ljudi, ki so državne papirje kupovali na obroke od agentov, je bilo varanih in so prišli popolnoma "ob denar, bodisi da jih je ob denar spravil agent, ali pa da je tvrdka, kateri so papirje v obrokih plačevali, prišla v konkurz. V tem poslednjem oziru se je hvala Bogu vendar napravil red z zakonom glede trgovanja z državnimi papirji na obroke. Pomen kupovanja vrednostnih papirjev. Posojilnice imajo predvsem interes, da kupujejo vrednostne papirje za se, zlasti če hočejo vložiti svoje rezerve v stalno obrestovane papirje, kot so n. pr. državni papirji. Običajno bo posojnica s tem dosegla višje obrestovanje svojega rezervnega kapitala. Ima pa to za njo še drugo prednost, da namreč državne vrednostne papirje lahko proti mali proviziji posoja svojim komitentom za polaganje kavcij pri vseh licitacijah za državne dobave, za državna dela in v vseh drugih slučajih, kjer so kavcije potrebne. Prednost polaganja kavcij v državnih papirjih je v tem, da se na ta način ne gubi na obrestih (kakor bi se gubilo, če bi se kavcija polagala v gotovini) in da se državni papirji za polaganje kavcij računajo z nominalnim zneskom, n. pr. obveznice vojne škode z Din 1000'—, medtem ko je kurzna vrednost le Din 425 —. 2 Posredovanje nakupa za člane In vlagatelje. Posojilnice bi pa lahko posredovale nakup vrednostnih papirjev tudi za svoje člane in vlagatelje. Gotovo je mnogo takih ljudi, ki bi jih vleklo varčevanje v obliki, da kupujejo vrednostne papirje, zlasti če je še s temi papirji združena možnost dobitkov. To je slučaj pri obveznicah za vojno škodo, pri tobačnih srečkah iz 1. 1888 in pri loterijskem posojilu iz 1. 1881. Če so poprej agenti spravili med ljudi tolike količine vojne škodo, tobačnih srečk, srečk Rdečega križa, ko so vendar ljudi v mnogih slučajih enostavno goljufali, ali pa zahtevali za 50o/o pretirane cene, koliko bolj bi uspele s prodajo papirjev posojilnice, katerim ljudje zaupajo. Poznanje papirjev. Da bi se mogle posojilnice baviti s posredovanjem prodaje vrednostnih papirjevt morajo seveda papirje same poznati in vedeti zlasti najvažnejše o papirju: kurzno vrednost, obrestovanje. Že kar naprej moramo zato izločiti iz prodaje delnice bančnih in industrijskih podjetij, ker je stanje teh podjetij veliko premalo znano, da bi mogle posojilnice strankam nakup enih ali drugih delnic priporočati ali odsvetovati. Za posojilnice same pa bi med privatnimi papirji prišel v poštev edino nakup delnic Zadružne gospodarske banke, katerih pa, hvala Bogu, posojilnice že precej imajo, banko pa iz njene bilance kakor tudi iz poročil na občnih zborih Zadružne zveze dobro poznajo. Prišli bi torej v poštev za nakup le državni papirji. Od teh bi torej bilo važno poznanje zlasti za sledeče: 1. Obveznice loterijske 2I/2°/o drž. rente za vojno škodo ali kratko imenovane vojna škoda (ratna šteta). Teh obveznic je v prometu za 4.604,466.000 nominalne vrednosti. Obveznice glasijo na 1000 Din in se obrestujejo z 2I/,2°/0, torej za 1000 dinarsko obveznico Din 25 letno, in sicer se izplačuje kupon 1. februarja vsakega leta. Kurzna vrednost teh obveznic pa je dosti nižja od nominalne, ker se giblje v zadnjih dneh med 425 do 430 Din. To pa pomeni faktično obrestovanje približno po5 9°/o- Toda kot posebno ugodnost tega papirja treba je vpoštevati še dvoje. Prvič se po z zakonom ustanovljenem načrtu vsako parno leto izžreba 188 dobitkov v skupni vsoti dinarjev 7,000.000, vsako neparno leto pa polovico tega, to je 3,500.000 Din. Drugič pa se vsako leto potom žrebanja amortizira (izplača) večje število teh obveznic in sicer po nominalnem znesku, tako da se za amortizirano srečko izplača Din 1000, dasi smo jo mogoče na borzi kupili za 430 Din. Ti dve ugodnosti še v veliko večji meri vabita k nakupu teh obveznic, kakor pa obrestovanje samo, ki s 5'9°/o res ni visoko. Velja še pripomniti, da je tečaj vojne škode radi ravno imenovanih ugodnosti zadnje mesece pred žrebanjem vedno nekaj višji kot po žrebanju. Amortizacija vojne škode se vrši z vsakoletnim izžrebanjem gotovega števila obveznic, za katere potem država izplača, kot že omenjeno, nominalno vsoto. Število obveznic, ki se imajo vsako leto z izžrebanjem amortizirati, določi vsakokrat v decembru minister za finance. Zakon predvideva, da se imajo vse obveznice ratne štete, t. j. vseh 4.604.466.000 amortizirati do konca leta 1974, torej v bodočih 34 " letih. Zato se bo moralo število obveznic za izžrebanje v bodočih letih napram dosedanjemu znatno povišati, če pomislimo, da je bilo dosedaj tekom 6 proračunskih let amortiziranih obveznic le za Din 222,490 000 Preostali dolg vojne škode pa znaša sedaj še 4.604,466.000. Ravno za 16. januarja je določeno 7. žrebanje obveznic za amortizacijo. 2. Obveznice 7 °/o- nega investicijskega posojila iz leta 1922, ali kratko imenovano 7%-investicijsko posojilo. Teh obveznic je v prometu za Din 496,000.000 nominalne vrednosti. Obveznice glasijo na 100 Din in se obrestujejo s 7 °/0. Obresti se izplačujejo dvakrat in sicer 15. marca in 15. septembra vsakega leta. Posojilo se bo amortiziralo po načrtu v 50 letih, računajoč od leta 1925 dalje. Vendar pa ima tukaj država možnost, da obveznice, ki jih je vsako leto amortizirati, kupi na trgu po kurzni vrednosti in jih torej ni treba, kakor pri vojni škodi, izžrebati in plačati po nominalni vrednosti. Faktično obrestovanje teh obveznic pri današnjem kurzu približno 87 dinarjev dosega že 8%- 3. Premijske obveznice Iz leta 1888 ali kratko tudi Srbske tobačne srečke (du-vanski lozovi). Obveznice glasijo na 10 Din nom. Celotno posojilo je znašalo dinarjev lO.OOO.OOO-—. Obveznice ne donašajo rednih letnih obresti. Zato tudi nimajo kuponov. Pač pa se vsako leto vrši žrebanje precej številnih dobitkov. Tako se n. pr. za 1. 1929 do 1933 vrše po načrtu vsakoletno tri žrebanja dobitkov, pri katerih se vsako leto izžreba 87 dobitkov v skupni vsoti dinarjev 204.2501—. Z žrebanjem se vrši tudi amortizacija obveznic po načrtu. Ker srečke nimajo kupona za vsakoletne obresti, je načrt urejen tako, da se pri žrebanju imejitelju ne izplača le nominalna vsota, temveč še prirastek za obresti in je po načrtu urejeno tako, da se izplačujejo izžrebanim obveznicam tem višji zneski, čim pozneje so srečke izžrebane. Obstoji torej pri teh srečkah dvojno žrebanje: a) žrebanje vsakoletnih dobitkov, b) žrebanje srečk, ki se imajo vsako leto amortizirati. Srečke notirajo sedaj okoli 28 do 30 Din. 15. I. se vrši 106. žrebanje dobitkov. 4. Premijske obveznice srbskega rdečega križa iz 1. 1907 ali kratko imenovane tudi Srečke rdečega križa. Obveznice se glasijo na 20 Din in je znašalo 1. 1907 celotno posojilo Din 20,000.000-— Urejene so čisto slično kot tobačne srečke; torej imajo le en kupon za eventuelno izžrebani dobitek. Tudi amortizacija srečk se vrši na podlagi izžrebanja in se za izžrebane srečke po načrtu izplačuje tem višja amortizacijska vsota, čim pozneje so izžrebane. Torej se tudi tu obresti kompenzirajo v rastoči amortizacijski vsoti. 5. Inozemsko državno posojilo v zlatu iz leta 1922 ali kratko 8%-no Blairovo posojilo. Nominale teh obveznic je 1000 dolarjev vsaka in je vseh obveznic bilo za 15,250.000 dolarjev. Kurz teh obveznic je sedaj okoli 900 dolarjev. Pri tem kurzu daje obveznica blizu 9%-i'0 obrestovanje. Izplačujejo se pa kuponi dvakrat na leto. 6. Inozemsko državno posojilo v zlatu Iz leta 1927 ali kratko 7 °/o • no Blairovo posojilo. Tudi obveznice tega posojila glasijo na 1000 dolarjev nominale in je bilo skupno izdanih za 30,000.000 dolarjev. Ker je kurz tega posojila sedaj približno 800 dolarjev za obveznico, znaša faktično obrestovanje pri tem kurzu 875 %, oziroma nekoliko bolje, ker se kuponi oziroma obresti izplačujejo dvakrat na leto. Tudi glede tega posojila, kakor glede predidočega moremo reči, da je nakup za male ljudi izključen radi visoke nominalne vsote posamezne obveznice. Bile bi pač bolj pripravne za posojilnice. 7. Obveznice Državne hipotekarne banke iz leta 1927 v zlatu ali kratko Sellgmanovo posojilo. To posojilo je v inozemstvu najela Državna hipotekarna banka. Obveznice glasijo na 1000 dolarjev nominale in jih je bilo izdanih za 12,000.000 dolarjev. Obrestovanje nominala je 7 %. Ker je sedaj kurz tudi približno 8Oo/0 nominala enako kot pri 7%-netn Blairu, se doseže tudi pri tem papirju faktično obrestovanje 8-75 o/0. 8. Obveznice za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz leta 1921 ali kratko Bosanski agrari. Obveznice so po 100 Din nominale in jih je bilo vsega skupaj izdanih za 124,355,000 dinarjev. Obrestuje se nominalna vsota s 4% in sicer enkrat na leto 1. maja. Sedanji kurz teh obveznic je 50 Din do 51 Din, kar da faktično obrestovanje papirja pri tem kurzu čisto blizu 8 0/0. 9. Obveznice za finančno likvidacijo poškodb begovskih posestev v Bosni in Hercegovini, ali kratko Beglučke obveznice. Obveznice so po 100 Dm nominale in jih je bilo izdanih vsega skupaj za 150,000.000 dinarjev. Na nominale se plačujejo 6%-ne obresti enkrat v letu in sicer 1. julija. Faktične obresti pri sedanjem kurzu 66 do 67 dinarjev znašajo blizu 9°/o- To so papirji, ki se sedaj največ trgu-lejo, in ki nudijo tudi prav lepo obrestovanje. Ker država točno plačuje kupone ob zapadlosti in tudi vrši amortizacijo papirjev, kakor predvideva pri vsakem posojilu z zakonom ugotovljeni načrt, so ti papirji dobili zaupanje in se z njimi precej trguje. Uprava papirjev. Uprava papirjev je izredno važna zadeva. Kdor papirje kupi in jih ne zna upravljati, trpi znatno škodo. Zanj bi bilo bolje, da bi denar po nizkih obrestih naložil v posojilnico. Pred kratkim so časopisi poročali, da je samo pri dveh državnih papirjih, pri Srbskih tobačnih srečkah (glej zgoraj pod 3) in pri Srbskem rdečem križu (glej zgoraj pod 4) ostalo za 5 720.350 zlatih dinarjev dobitkov oziroma amortiziranih srečk nedvignjenih, ki so deloma že ali pa še bodo zapadli v ko- rist države. Taka malomarnost se nam zdi skoro neverjetna. Kdor hoče papirje dobro upravljati, jih mora dobro poznati, tako da more na podlagi poznanja zasledovati in eventuelno poizvedeti točno za vsa žrebanja dobitkov, za sva žrebanja obveznic za amortizacijo in za pravočasno dviganje kuponov, ki so zapadli v plačilo. Koliko je n. pr. slučajev, da se ne dvignejo pravočasno kuponi ratne štete, pri katerih je rok zastarenja le eno ! leto. Po enem letu že zastarajo v korist države, odnosno invalidskega fonda. Dobitki vojne škode (ne kuponi) zastarajo v petih letih. Posojilnice naj upravljajo papirje. Zato naj posojilnice nasvetujejo lastnikom papirjev, da jim prepustijo papirje na upravo, ako jih sami ne znajo ali nimajo čašo pravilno upravljati. Seveda se morajo pa potem posojilnice pobrigati, da bodo papirje res tako skrbno in vestno upravljale, da ne nastane lastnikom papirjev nobena škoda. Če bi v kakem vprašanju ne bile na ■ jasnem, naj se obrnejo na Zadružno zvezo, ki je za vsa pojasnila članicam vedno na razpolago. Za konec pa še to-le: Prav bi imel, kdor bi ugovarjal, da v času sedanje krize, ko malim ljudem tako manjka denarja, ni čas za kupovanje vrednostnih papirjev. Nismo hoteli s tem agitirati za kupovanje vrednostnih papirjev, hoteli srno le pojasniti najnujnejše glede nekaterih papirjev in opozoriti, kake previdnosti je treba pri poslovanju z vrednostnimi papirji. Agenti so v preteklih letih spravili vendar precej papirjev med ljudi. Dogaja se, da se mnogi lastniki papirjev za upravo sploh ne brigajo in včasih prinesejo posojilnici na vnovčenje kupone, ki so že zastareli. Zato morajo posojilnice glede teh papirjev vsaj same vedeti najpotrebnejše, da morejo strankam dajati pojasnila. Dati materijal za taka pojasnila, to je namen predstojećega članka. Poleg tega pa smo hoteli posojilnice s tem člankom opozoriti, naj bi začele širjenje varčnosti med ljudstvom tudi na ta način, da vzbudijo zanimanje za kupovanje vrednostnih papirjev. Je mnogo ljudi, ki niso dostopni za enostaven način varčevanja v obliki nalaganja denarja v posojilnice, ki bi pa gotovo imeli veselje varčevati v svrho, da kupujejo vrednostne papirje, zlasti če je še s temi papirji združena možnost zadeti večje dobitke, torej loterija. Loterija danes vleče in loterijo, kakršna je združena z zgoraj naštetimi papirji, bi edino priporočali, dočim vsako drugo loterijo odsvetujemo. Dr. Vlado Valenčič: Uradna tajnost pri posojilnicah. Mesto člana v načelstvu ali nadzorstvu zadruge je po svoji naravi zaupno mesto. Vse znanje, izkustvo in delo je brez pomena, če manjka zaupanje. Zato je samo ob sebi razumljivo, da je vprašanje zaupanja javnosti do posameznih članov načelstva in nadzorstva za zadrugo odločilnega pomena. Če ni zaupanja v načelstvo in nadzorstvo, ga ne bo tudi v zadrugo samo. Zalibog se povsod tega ne zavedajo kot bi bilo treba. To pa velja prav posebno z ozirom na uradno tajnost. Nepotrebno je dokazovati, da so posebno člani načelstva dolžni varovati uradno tajnost. Brez upoštevanja te važne dolžnosti trpi mnogokrat uspeh poslovanja in uradovanja. Največjo škodo pa trpi, če načelstvo in nadzorstvo ne poznata uradne tajnosti, zadruga sama. Njen ugled in zaupanje v njo sta v veliki meri odvisna od tega, če znajo člani uprave v vsakem slučaju čuvati uradno tajnost. Dostikrat moremo opaziti, da so uspehi kakšne zadruge majhni in da njen Ugled pada, če prav so navidez dani vsi pogoji za lep razvoj. V takih slučajih manjka navadno ne samo v krogu članov, ampak tudi v drugih krogih, ki imajo kakšne zveze z zadrugo, potrebno zaupanje. Tega zaupanja pa ni, ker ni pri zadrugi uradne tajnosti. Vsak pa, kdor stopi z zadrugo v poslovne stike, ima na uradni tajnosti največji interes. Uradna tajnost mora veljati tako za hranilne vloge kot za posojila. Vlagatelji nočejo, da bi vsi vedeli, koliko in kdaj so naložili, kdaj so zopet dvignili denar itd-Če prinesejo denar v posojilnico, smejo računati s tem, da tega nihče ne bo obešal na veliki zvon. Mnogokrat morejo naše posojilnice opažati, da ljudje ne nosijo denarja v domačo posojilnico, ampak v sosednjo ali pa celo h kakšnemu denarnemu zavodu v mestu. Včasih delajo seveda to radi višjih obresti, ki jih drugod dobijo, največkrat pa zato, da se doma ne bo zvedelo, da imajo in koliko imajo naloženega denarja. To dokazuje, da niso vsi prepričani o uradni tajnosti pri zadrugi, ki pa mora ravno v takih slučajih gledati prav posebno na to, da si zaupanje pridobi. Isto tako je pri posojilih. Ni nobenemu ljubo, da vsa vas ve, za koliko se je zadolžil pri posojilnici. Tisti, ki posojilo prosi, nima navadno možnosti, da bi hodil posojilo iskat drugam, da ne bi nihče domačih izvedel, vzeti ga mora v domači posojilnici. Zato je tu potrebna še večja obzirnost in molčečnost. Vsako kršenje uradne tajnosti v takih slučajih se zna nad zadrugo bridko maščevati. Vzemimo n. pr. da vsa vas ve, koliko je posojilnica posodila nekemu članu. Sedaj pa naj se zgodi, da tisti dolžnik gospodarsko propade. Zopet bo vedela vsa vas, da je posojilnica toliko in toliko zgubila. Naj pa bo enkrat več takih slučajev ali pa naj gre v enem slučaju za veliko vsoto, posojilnica ne bo izgubila le na ugledu, vlagatelji ne bodo odtegnili le zaupanje, ampak tudi hranilne vloge. Kršitev uradne tajnosti more škoditi seveda tudi ugledu članov in vzbuditi nezaupanje v njih, ker jim škodi v njihovem gospodarstvu in jim manjša kreditno sposobnost. Pri govoricah, ki gredo od ust do ust, se vsaka stvar navadno poveča. In če je bil začetek govorice ta, da je nekdo zaprosil za posojilo, zna biti konec že tak, da je dotičnik že čisto zadolžen in gospodarsko popolnoma propadel. Vsakemu je umljivo, da morejo take govorice veliko škodovati tistim, ki se jih tičejo. Za člane načelstva in nadzorstva in tudi za vse uradnike, ki so pri poslovanju zadruge na kak način soudeleženi, je uradna tajnost ena glavnih dolžnosti. Zato ne smejo stvari, ki so jih pri zadrugi izvedeli, pripovedovati drugim izven zadruge stoječim, ako so pri teh stvareh prizadete koristi in interesi bodisi zadruge ali pa tretjih oseb. Molčečnost mora biti ena izmed lastnosti vsakega zadružnega funkcijonarja. Kdor ne more molčati, ampak mora vsled prirojene klepetavosti vsako stvar, ki jo je kje izvedel povedati naprej, ni sposoben za člana načelstva ali nadzorstva pri posojilnici. Če ima posojilnica take ljudi v svojem načelstvu ali nadzorstvu, naj jih na lep način odstrani, predno so ji mogli škodovati. Nočemo trditi, da nastane kršenje uradne tajnosti vedno iz zlobe, kar bi bilo najhujše. Navadno nastane iz nekake potrebe po go- vorjenju, ko kdo misli, da mora v družbi povedati razne zanimive stvari, n. pr. tudi iz poslovanja zadruge. Da krši uradno tajnost, se mogoče niti ne zaveda. Šele, ko se njegovo pripovedovanje raznese po celi vasi, ko nastanejo razne govorice, dostikrat povečane, ko se prizadeti že razburjajo in jezijo, šele takrat uvidi, da ni prav naredil, a tedaj je že prepozno. Zato mora biti načelo zadružnih funk-cijonarjev, da se v poslovnih stvareh razgo-varjajo le tam, kamor spadajo, pri zadrugi torej v sejah načelstva ali pa nadzorstva, ne pa v gostilnah ali pa ob kakih drugih prilikah, ko se znanci zbero, da se malo pogovore. Kar se pa pri sejah govori, naj se ne pripoveduje okrog. Marsikatera zamera in marsikatero sovraštvo nastane iz tega. Prizadeti, n. pr. prosilec za posojilo naj izve samo sklep seje in sicer: „posojilo je odobreno” ali pa „ni odobreno”, ne pa „ta član načelstva je bil za, ta pa proti”. Gotovo je, da bo član, ki bo vedel, kateri člani načelstva so glasovali proti temu, da bi dobil posojilo, jim bo to zameril. Zna se zgoditi, da se člani načelstva tudi ne bodo upali v sejah načelstva povedati svojega mnenja, če bodo vedeli, da bo prizadetim prišlo na uho. Uradna tajnost prepoveduje ne samo jasno in odkrito pripovedovanje o razmerah dolžnikov in vlagateljev, ampak tudi vsako prikrito namigavanje, ki je tolikokrat v navadi. So včasih pri zadrugah v načelstvu taki člani, ki se kar ne morejo vzdržati, da ne bi, če pride mimo njih vlagatelj, ki ima pri posojilnici veliko vlogo, pomežiknili svoji družbi in skrivnostno povedali: „ta pa ima denarja”, češ, mi, ki smo pri posojilnici blagajnik to že vemo. Taka namigavanja morejo postati ravno tako ali pa še bolj škodljiva, posebno če se tičejo razmer dolžnikov in jim izpodkopujejo ugled, kakor pa jasno in odkrito pripovedovanje, kajti ravno namigavanja povzročajo največkrat pretirane govorice brez vsake podlage. Kar smo že enkrat poudarili, poudarjamo še ponovno: za uspeh zadruge je po trebno, da uživa zaupanje tako sama kakor tudi vsi člani njenega načelstva in nadzor- stva. Kdor ne zna varovati uradne tajnosti, ne spada v načelstvo ali nadzorstvo zadruge in zadruga ima ne samo pravico, ampak dolžnost, da takega odbornika iz načelstva ali pa nadzorstva odstrani. Ing. Jos. Skubic: Stanje sadjarstva. Radi ugodnih klimatičnih in talnih razmer je dravska banovina v splošnem zelo ugodna za sadjarstvo. Prav posebno ugodni srezi pa so: Litija, Novo mesto, Krško, Brežice, Laško, Celje, Šmarje pri Jelšah, Konjice, Maribor desni in levi breg, Ljutomer, Ptuj in Murska Sobota. V ostalih srezih so tudi manjša področja, ki so istotako ugodna za sadjarstvo. Čeprav so razmere za sadjarstvo zelo ugodne, vendar ni sadjarstvo še na taki višini, kot pa mu pripada z ozirom na talne, klimatične in gospodarske razmere. Zato tudi ni intenzivnega sadjarstva, ampak prevladuje ekstenzivno sadjarstvo. Najbolj kompaktni so nasadi v obliki domačih sadnih vrtov. Tudi število drevja vseh sadnih plemen ne odgovarja ugodnim predpogojem. Po zadnjih statističnih podatkih je posajenega v dravski banovini 5,908.683 sadnih dreves brez kostanja. Od tega je jablan - 2,821.917 hrušk .... - 1,039.006 češpelj in sliv . 1,474.931 črešenj . 278.436 marelic 1.344 breskev 54.217 orehov • 238.832. Vsa ta sadna plemena vsebujejo ne- šteto sort. Vendar pa zadnja leta zelo napreduje smisel za bolj sortne nasade. Kljub zmešnjavi v sortah, producirata vendar zlasti nekdanja Štajerska in Dolenjska zelo mnogo prvovrstnega sadja, ki je že od nekdaj renomirano na tujih tržiščih. Iz statističnih podatkov je tudi dobro razviden pomen posameznih sadnih plemen. Zato ni nič čudnega, da se tudi zanaprej prvenstveno širi jablana, ki jo tudi trgovina posebno ceni. Sadjarstvo z mladimi nasadi sicer precej napreduje tako glede obnove sadovnjakov, kot glede kvalitete sadja, prvenstveno se širijo kvalitetne sorte, ki so določene za dravsko banovino s knjigo „Sadni izbor za Slovenijo", oziroma z ožjimi — krajevnimi — sadnimi izbori. Prvenstveno pospešujejo sadjarstvo kralj, banska uprava dravske banovine in sadjarsko in vrtnarsko društvo ter Kmetijska družba. Zelo velike zasluge si je pridobila in jih še predobiva Kmetijska družba. Za širjenje nasadov skrbe zelo številne drevesnice, katerih seznam in kapaciteta se pravkar ureja. Drevesnice so deloma last kraljevske banske uprave in njenih kmetijskih šol (kmet. šola Grm — Novo mesto, Št. Jurij ob j. ž., Rakičan pri Murski Soboti, vinarska in sadjarska šola v Mariboru, banovinske drevesnice: Kostanjevica, Leskovec, Pekre • Limbuš, Logatec, Ptuj, Kapele-Slatina-Radenci) Obstoje tudi še sreske drevesnice za sreza Kranj in Radovljica. Zelo številne pa so drevesnice sadj. in vrtnarskega društva, Kmetijske družbe, šolske in privatne drevesnice. Pregled vseh teh podjetij bo tekom tega leta mogoč na podlagi gradiva, ki se zbira. Vendar se že po dosedanjih podatkih da sklepati, da znaša letna produkcija vseh drevesnic vsaj 500.000 drevesc. Kljub temu pa, da se proizvaja toliko drevja, se sadjarstvo potom novih nasadov le še premalo širi. Temu je vzrok v prvi vrsti še premala produkcija sadnega drevja in prodaja v druge pokrajine in države. Nič manj važen vzrok pa je dejstvo, da je bilo do pred par leti tako malo drevesnic, da niso mogle kriti niti števila drevja, ki je propadlo. Stari sadovnjaki so se zato mogli vzdrževati le tako na taki višini, da so sadjarji sami cepili v gozdu zrastle divjake. Vzrok za premalo napredovanje pa je prav posebno ostra zima v letu 1928/29, ki je ugonobila, zlasti po nižjih legah ponekod preko polovice sadnega drevja. Zato vzgoji drevesničarstvo zaenkrat komaj toliko drevesc, da se more stare sadovnjake obnoviti. Škoda je ogromna in se bo komaj dala omiliti celo tekom let. Sadjarji so organizirani po podružnicah sadjarskega in vrtnarskega društva. Teh podružnic je že 169 s preko 9000 članov. Društvo izdaja mesečno list „Sadjar in vrtnar". Njegova naklada je bila v 1. 1930. med strokovnimi listi po številu na drugem mestu. Organizacija sadjarjev se prav dobro razvija in število članov narašča vsako leto. Strokovne članke prinašajo prilog „Kmetovalcu" tudi dnevniki in tedniki itd. Sadjarji so organizirani tudi v Kmetijski družbi. Ker je sadjarstvo zaenkrat skrajno ekstenzivno, še niso dovolj upeljani vsi tehnični načini, ki bi dvignili produkcijo. Zato čaka sadjarske kulturne delavce še zelo mnogo dela. To delo pa je izvedba smernic in spo-polnjenih načrtov prejšnjih pospeševateljev. Glavne naloge, ki jih bo treba izvršiti so: izvedba sadnih izborov, uvedba enotnega pakovanja sadja in vpeljava splošno obrambe pred škodljivci. Sadni izbor za dravsko banovino je že določen; in se bo samo apliciral na ožje sadne izbore po srezih in še manjših okoliših, ki so sicer že določeni, vendar pa ves materijal še ni dovolj pregledno obdelan. Z njimi se usmerja delovanje drevesnic in kasneje se bo izvedla na tej podlagi tudi akcija za precepljevanje sadnega drevja. Glede uvedbe enotnega pakovanja in prodaje sadja se študira oblika in vrste določb v ta namen. Kakor hitro bodo dani predpogoji za izvedbo obligatne obrambe sadnega drevja in sadja pred škodljivci, bo upeljano obligatno zatiranje. Zato se proučava z gospodarske strani tudi to vprašanje. Poleg teh najbolj perečih gospodarskih temeljnih vprašanj, se deluje tudi drugače mnogo za sadjarstvo, zlasti za tehniko v sadjarstvu. Radi osamosvojitve pred uvozom gotovega sadja iz inozemstva se proučava tudi to gospodarsko vprašanje, ki se bo rešilo, kakor hitro bo proučeno vprašanje sreskih sadnih izborov in ti v praksi izvedeni. V tem smislu se bo usmerilo drevesničarstvo in preuredilo kmetijske kulture na večjo rentabilnost. Poleg tehničnega in organizatoričnega dela se tudi zelo veliko stori za sadjarsko izobrazbo. To dvigajo kmetijske šole, predavanja potom radia-Ljubljana in številna predavanja po deželi, ki jih imajo banovinski sadjarski strokovnjaki in člani sadjarskega društva ter kmetijske družbe. V dravski banovini se producira mnogo več sadja, kot pa ga porabi domače prebivalstvo. Zato se novodobno sadjarstvo u-smerja pretežno po zahtevah inozemskih trgov. V tem smislu se določajo predvsem sadni izbori. Za izvoz sadja skrbe številni domači in inozemski izvozničarji. Domači sadni izvozničarji so ustanovili društvo sadnih trgovcev. Med sadjarje - producente pa prodira tudi misel za zadružno prodajo sadja. Tako posluje v Mariboru sadjarska zadruga. Ta pokret garantira sadjarjem še lepo bodočnost. V sadjarstvu kot mladi gospodarski panogi je še treba mnogo organizatoričnega dela. Izgledi za uspehe pa so dani in v sadjarstvu bo našel slovenski kmet panogo, ki ga bo rešila materielne krize, kot panoga, ki dobičkanosnost zanje prikladnih zemljišč zelo dvigne in da često večje dobičke, kot vse druge kmetijske kulture. Ker seje zadnja leta sadjarstvo izkazalo v krajih, kjer je dovolj razširjeno, za rešilno gospodarsko panogo, ki je kmeta rešila krize, in ker je verjetnost dana, da bo slovensko sadje tudi zanaprej trgovsko blago prve vrste, kaže pač s tem vsakemu gospodarju, da to panogo kar se da forsira. Kupčija z dobrim in kvalitetnim sadjem je in bo cvetela. Ob količkaj dobri letini izvozimo na stotine vagonov sadja in zanj prejmemo desetine mili- jonov. Kot trenutno najbolj dobičkanosni panogi kaže ji zato posvečati tudi s trgovskega stališča vso pozornost. Sadjarske zadruge bi morale biti razpredene po celi banovini in zadružni delavci bodo imeli tu še mnogo dela. To bo sicer težko, ali — delo bo v korist našega gospodarstva. Prodaja in predelava sadja potom zadrug bo tudi stalno znala čuvati interese tukajšnjih producentov. Vse za sadjarstvo primerne pokrajine naše banovine je treba zato spremeniti v sadne nasade (ekstenzivne in intenzivne) in sadjarje združiti v mogočno zadružno fronto. Tako bi spremenili našo banovino v kulturno pokrajino, ki bi se mogla kosati s Porenjem, Poadižjem i. t. d. Tudi zadružni delavec je poklican, da pripomore doseči ta cilj. F. J.: Promet s tujimi valutami in čeki v naših zadrugah. Zadružna zveza je v pretečenem letu posredovala zamenjavo tujih valut in čekov v 1186 slučajih; 1. 1929 pav 1057 slučajih. Po Zadružni zvezi je zamenjavalo zaupane jim valute 113 zadrug; prejšnje leto 53. Največ zadrug, ki so izročale Zvezi valute v zamenjavo, je bilo iz področja novomeškega okrožnega sodišča in sicer 43. Iz področja dež. sodišča v Ljubljani jih je bilo 31, iz področja okrožnega sodišča v Celju 14 in okrožnega sodišča v Mariboru pa 22; to so predvsem prekmurske zadruge. Od zadrug, ki imajo sedež izven Dravske banovine, so zamenjavale 3 zadruge iz Medjimurja. 113 kreditnih zadrug se je torej posluževalo za zamenjavanje tujih valut Zveze. Ker je vseh zadrug 391, je zamenjavalo po Zvezi 30°/o zadrug. Vse druge so zamenjavale tuje valute drugod, ali pa nočejo posredovati zamenjavanja, ker jim prinaša premalo neposrednih koristi in nočejo imeti dela. Tudi pri Zvezi dado valute precej dela in o kakem neposrednem zaslužku pri zamenjavanju ni govora, ker izplačuje Zveza za valute tiste zneske, ki jih dobi za nje v bankah. V slučajih, ko se izkupički za valute vpišejo zadrugi v dobro, ne računa nobenih stroškov. Le kadar mora poslati izkupiček takoj stranki, ali so pa z vnovčenjem kakšnega čeka združeni stroški za dopisovanje, zaračuna nekaj, kar je pa ponavadi tako malenkostno, da ne krije režijskih stroškov. Le v takih slučajih, ko dobi Zveza naročilo, da vpiše izkupiček zadrugi v dobro, moramo govoriti o koristi, ker se pomnoži naložen denar. Za valute in čeke je Zveza prejela in izplačala v preteklem letu 6,586.492 Din t. j. 2,432.794 več kakor 1. 1929., ko je izplačala 4,153 638 Din. Promet se je torej pomnožil za 58°/o- Morda bo koga zanimalo vedeti, odkod prihajajo valute. Največ je bilo USA dolarjev — bankovcev iu čekov — in sicer 66.274, za katere se je dobilo 3,707.623 Din. Zmotno bi pa bilo misliti, da prihajajo USA dolarski čeki samo iz Zedinjenih držav. Nikakor ne! Tudi naši izseljenci v Kanadi in v Južni Ameriki pošiljajo čeke glaseče se na USA dolarje in izplačljive v njujorških bankah — velike njujorške banke imajo podružnice po vsej Ameriki — ali pa imajo kanadske banke svo-e podružnice v Newyorku. V bodoče bomo pazili, koliko USA dolarskih valut pride iz Kanade in Južne Amerike, da bomo vedeli, koliko dajo Zedinjene države same. USA dolarji prihajajo v vse kraje naše banovine. Kurz USA dolarskih bankovcev je bil od 55 75 do SG'IS, čekov pa 5610 do 56.60. Nemških mark je bilo 70.914, za katere smo dobili 897.152 Din. Marke so pošiljale zlasti zadruge iz Prekmurja. Pošiljajo ali prinašajo jih s seboj večinoma sezonski delavci V druge kraje pride mark zelo malo. Sodeč po tem, koliko zaslužka prinesejo sezonski delavci iz Nemčije, moremo sklepati, da zaslužek ni slab, gotovo pa boljši kakor drugih delavcev, ki so stalno v Nemčiji, ki pa bolj poredkoma pošiljajo domov. Za marko sc je dobilo 13 27 do 13’45 Din. Kanadskih dolarjev je bilo 1.905 za 103.105 Din. Kurz je bil 55 Din do 5510. Angleških in avstralskih funtov je bilo 1389 za 383.175 Din. Te valute so prihajale izključno iz Južne Avstralije. Bankovci so bili avstralski funti, čeki pa angleški. Čeke je izstavljala State Bank of South Australia v angleških funtih, izplačljivi so v Londonu. Kurz angleškega funta je bil 274-24 do 275, avstralskih funtov 245. Funte so pošiljale le medjimurske zadruge. Tako moremo sklepati, da so iz naših pokrajin le Medjimurci zaposleni v Avstraliji. Holandskih goldinarjev je bilo poslanih v zamenjavo 7.481, za katere se je prejelo 162.738 Din Kurz holandskega goldinarja je nihal od 22 35 do 22 50 Din. Belgijcev — belgijskih frankov —, katerih kurz je nihal od 150 do 155, smo prejeli 43.570; za nje smo dobili 65.743 Din. Francoskih frankov smo prejeli 56 314 in dobili za nje 118 923 Din. Za francoski frank smo dobivali 2-15 do 2 16 Din. Belgijce, hol. goldinarje in francoske franke so pošiljale zlasti zadruge iz krajev, iz katerih se rekrutirajo rudarji, ki so šli vsled pomanjkanja dela po domačih premogovnikih za kruhom v tujino. Ako sodimo po pošiljkah denarja domov, moremo sklepati, da zaslužek rudarjev v Franciji ni zadovoljiv. Italijanskih lir smo dobili 122.395, ki so vrgle 345.023 D;n. Poleg navedenih valut smo dobili še avstrijske šilinge, nekaj argentinskih in urugvajskih pezet, švicarskih frankov in drugih bankovcev. Precej čekov iz tujih držav je bilo v naši valuti. Tu naj še povemo, kako so prihajali čeki in valute. V januarju smo jih dobili za Din 255 752, v februarju za 216 839, v marcu za 303.764, v aprilu za 544.430, v maju za 419.384, v juniju za 566.028, v juliju za 696 297, v avgustu za 715.863, v septembru za 654,959, v oktobru za 650.314, v novembru za 498.562 in v decembru za Din 1,064.100 Din. Omeniti moramo še, da se v obče za kovan denar — srebrn ali zlat — ni dobilo skoraj nikdar toliko kakor za papirnate bankovce. Za zlat dolar n. pr. smo dosegli 44 dinarjev takrat, ko je bil bankovec 56 Din. Starih avstrijskih kron in goldinarjev, starih srebrnih lir in srebrnih dinarjev ne sprejema nobena banka več. Tak denar smo morali prodati pri obrtnikih, ki se bavijo z izdelovanjem srebrnih predmetov, po isti cevi seveda kakor se plačuje srebro, ki pa n ima sedaj zelo nizko ceno. Bakren drobiž smo oddali v trgovino z železom. Tako smo podali kolikor mogoče natančno sliko o poslovanju z valutami. Zveza pojde tudi v bodoče zadrugam v tem oziru na roke in prav bi bilo, da bi se še tiste zadruge, ki doslej niso hotele imeti dela s posredovanjem zamenjavanja valut, v bodoče lotile te stvari. Takojšnega zaslužka pri tem res ne bodo imele, a marsikak dinar bo pa vendar prišel v zadrugo in to je glavno. Krog interesentov posojilnice se bo povečal in tako okrepil zavod, kar je namen vseh, ki vodijo posojilnico ali zadrugo. Omeniti moramo še, da Zveza brez na-daljnega naročila zamenja valute še tisti dan, ko jih prejme in tudi vpiše v dobro ali pošlje za nje denar, ako je naročeno. Izplačilo ozir. vpis se zakasni le v tem slučaju, ako je treba poslati ček v vnovčenje v drugo mesto ali celo v inozemstvo. Pa tudi v takem slučaju Zveza takoj stori svojo dolžnost, ko dobi obvestilo, da je ček odobren. Posojilnice naj vedno sprejemajo valute le v vnovčevanje, to je, da stranki izplačajo denar šele, ko od Zveze dobijo obračun. Na noben način pa naj valut ne kupujejo po kakršnemkoli tečaju in sicer, ker zadruge nimajo pravice do nakupa valut in ker bi jih mogla vsled spreminjanja tečajev doleteti tudi izguba. Gospodarski pregled. Ljubljana, 12. januarja 1931. Gospodarski položaj se od našega zadnjega poročila sem ni bistveno izprernenil. Težaven položaj našega gospodarstva traja nadalje. Ravno tako prihajajo tudi iz inozemstva iše vedno neugodne vesti. Tako smo re dni čitali, da je na celem svetu bilo decembra 20 mil. brezposelnih. Kako velik obseg zavzema brezposelnost v najvažnejših industrijskih državah, se vidi iz tega, da je v Nemčiji brezposelnost 57 °/0 vsega prebivalstva, v Angliji 5 2 % in v severno ameriških Združenih državah 4.9 °/0. Drugo značilno dejstvo za svetovno gospodarsko krizo, je veliko naraščanje konkurzov in bančnih insolvenc, v katerih prednačijo severno ameriške Združene države in pri katerih so bili v mnogočem prizadeti tudi naši izseljenci. Cene na svetovnih tržiščih so se deloma ustalile, kar je pripisovati v veliki meri naporu in velikim denarnim sredstvom raznih držav, da predvsem ustavijo padanje cen kmetijskih proizvodov. Na drugi strani pa gre tendenca gospodarske politike za tem, da se polagoma znižujejo cene industrijskih in drugih proizvodov, da tako zopet pridemo do ravnovesja med cenami agrarnih in industrijskih proizvodov. Vendar so težkoče povsod velike in posebnih uspehov ni zabeležiti, čeprav so pritisk pa tudi denarna sredstva, s katerimi skušajo razne države pomagati v krizi, izredno velika. V splošnem se opaža, da cene drugih proizvodov zopet bolj počasi padajo, kakor preje in po tem sklepajo, da so cene dosegle svoje najnižje stanje in da se bodo začele sedaj pomikati navzgor. Na svetovnih denarnih tržiščih vlada radi krize izredna obilica denarja in zato obrestna mera stalno pada. Tako se je znižala oficielna obrestna mera v Ameriki in v Franciji po 2 in pol na 2%. Istočasno plačujejo banke in hranilnice v Ameriki komaj 1/2 do 1 % za hranilne vloge, kar je izredno nizko in doslej tako nizke obrestne mere še nismo imeli. Pa tudi v drugih državah bodo sledili tem zgledom in obrestna mera bo še bolj padla. Ko pa bomo dobili tudi pri nas zakonsko stabilizacijo dinarja na sedanjem tečaju, bo tudi k nam prišel dotok tujega kapitala in pritisnil na našo obrestno mero. Računati moramo to leto še z nadaljnim zniževanjem obrestne mere tudi pri nas. Iz podatkov o kreditih Privilegirane agrarne banke, je razvidno, da je banka dala do konca leta 1930 788 mil. Din kreditov. Ta svota se je razdelila takole: 453 mil. so dobili poedinci, 335 mil. pa zadruge. Kmetijske zadruge so dobile 184.5 mil. kredita (razven kreditov bivšega ravnateljstva za kmetijski kredit, ki so znašali 86 9 mil-Din), ostale zadruge in zveze so dobile kreditov v znesku 29.7 mil. Din. Naša trgovinska bilanca je bila v novembru aktivna za 79.5 mil. Din. (41.4 mil. Din v oktobru). Skupno je bila v prvih 11 mesecih lani naša trgovinska bilanca zaključena s pasivnostjo v znesku 151 mil. Din. V prvih 11 mesecih 1929 pa je bila naša zunanja trgovina aktivna za 147.9 mil. Din. Skupno smo v prvih 11 mesecih uvozili blaga za 6.438 mil. Din, izvozili pa za 6.287 mil. Din. V primeri s prejšnjim letom je uvoz nazadoval za 8%, izvoz pa za 12°/°. kar priča, da so cene naših najvažnejših pridelkov, ki jih moramo izvažati bolj padle, kakor cene onih proizvodov, katere moramo kupovati v inozemstvu. Hranilne vloge regulativnih hranilnic v letu 1930 so narastle od 1. jan. do 30. sept. od 1 025 mil. na 1.098 mil. Din. Vendar kaže podrobno analiza podatkov, da so narastle le vloge pri banovinskih hranilnicah in sicer za 54 mil. Din, dočim so pri vseh ostalih regulativnih hranilnicah narastle le za 19 mil. Din. Devizni promet ljubljanske borze je lani znašal 956 mil. Din, v primeri z 978 mil. Din v letu 1929. Indeks cen v veletrgovini, ki ga objavlja Narodna banka, je tudi v decembru padel in dosegel najnižje stanje s 78 točkami (cene leta 1926 so vzete za 100), dočim je še v novembru znašal 79.2, v januarju pa 93.6. V teku leta 1930 je najbolj padel indeks cen poljedelskih proizvodov in sicer od januarja do decembra od 104 5 na 72.5. Nadalje je padel indeks živalskih proizvodov od 98.2 na 86.4. Najmanj je padel indeks cen mineralnih proizvodov in sicer od 88 2 na 87. Indeks industrijskih proizvodov je nazadoval od 86.6 na 75.2. Zvezine objave. Statistični pregled za 1. 1929. Tej številki „Narodnega gospodarja" smo priložili statistični pregled o poslovanju naših članic v 1. 1929. Pregled je obširnejši kot prejšna leta in ima vsled tega tudi novo obliko. Radi vedno novih upravnih razdelitev države smo morali tudi mi poiskati nov način razdelitve. Opustili smo prejšno delitev na Štajersko in Kranjsko, ki sta le še dva zgodovinska pojma, ter smo izvedli razdelitev po okoliših registrskih sodišč. Namesto bivše Kranjske sta sedaj v statistiki okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu, namesto Štajerske pa okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru. Ker se navedeni okoliši popolnoma krijejo z ozemlji bivše Kranjske oziroma Štajerske v naši statistiki, pri tej razdelitvi ni spremenjeno drugo kot ime. Da smo sedaj našo razdelitev naslonili na okoliše registrskih sodišč je vzrok ta, ker se je pokazalo, da je ta razdelitev še najbolj stalna in ker se krije z našo prejšno razdelitvijo na Kranjsko in Štajersko. Tako je mogoče podatke letošnjega leta primerjati s podatki prejšnjih let, kar bi bilo izključeno, če se statistika letos ne bi nanašala najsto"ozemlje. Kreditne zadruge smo razdelili tudi po posameznih okrajih. Okraji so tudi več ali manj gospodarsko enotni, zato bodo[številke naše statistike dale o njihovem gospodarstvu nekakšno sliko. Kaže (nam pa tudi naša statistika, da je skoraj polovica hranilnih vlog pri posojilnicah koncentrirana v mestih Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj, kar je v veliki meri posledica navade, da ljudje na deželi raje nalagajo denar v mestnih zavodih kot pa v svojih domačih. H koncu pa vsem našim zadrugam opozorilo in prošnja: Statistika ima svoj pomen le. če izide kmalu po času, na katerega se nanaša. Zato želimo, da bi statistiko za eno leto izdali takoj v sledečem letu. To se nam dosedaj še ni posrečilo, kar pa ni naša krivda. Čj bi vse zadruge pravočasno poslale računske zaključke, bi bilo že mogoče sestaviti statistiko v času kakor želimo, a žalibog je nekaj zadrug, ki nam kljub prošnjam in opominom ne pošljejo računskih zaključkov prej kot koncem leta, dasi bi po zakonu in pravilih morale imeti sestavljen računski zaključek že v prvi polovici leta. Radi popolnosti statistike moramo seveda čakati na te zadruge. Prosimo pa sedaj vse take zadruge, da naj letos skrbijo, da bodo računski zaključki pravočasno sestavljeni in naj nam jih tudi takoj pošljejo. Tiste zadruge, ki jim pa iz važnih razlogov ni mogoče sestaviti računskega zaključka, pa prosimo, da nam to vsaj javijo. Sedaj se pa včasih zgodi, da ne dobimo od kakšne zadruge na celo vrsto dopisov, v katerih prosimo za računski zaključek, sploh nobenega odgovora. Taki slučaji gotovo ne pričajo o lepem redu pri zadrugi in tudi ne o preveliki vljudnosti njenega načelstva. Opozarjamo pa tudi vse zadruge, da računske zaključke pravilno izpolnijo tudi glede podatkov, ki se tičejo števila članov, višine obresti hranilnih vlog, obresti posojil itd., kakor je pač razvidno iz tiskovin za računske zakjučke. Nepopolno izpolnjeni računski zaključki prizadevajo nepotrebno delo zadrugam in nam, ker moramo radi podatkov naknadno pisariti. Dolžnost zadrug po občnem zboru. Po občnem zboru morajo zadruge napraviti sledeče vloge: 1. Zadružni zvezi kot revizijski oblasti je treba poslati celoten prepis zapisnika o občnem zboru in dva izvoda računskega zaključka za preteklo upravno leto. Zadruge prosimo, da naj to svojo dolžnost store takoj, da ne bo treba članic opominjati. 2. Kraljevski banski upravi dravske banovineiv Ljubljani je potom sreskega na-čelništva predložiti en izvod računskega zaključka, na katerem naj se na prvi strani zgoraj pod robom napiše pripomba, na katerem občnem zboru je računski zaključek odobren. Zadruge v črnomaljskem sreskem načelništvu in ostale zadruge v savski banovini napravijo to vlogo na bansko upravo savske banovine v Zagrebu. 3. Dravski finančni direkciji v Ljubljani (oddelek za neposredne davke) se mora poslati računski zaključek v dveh izvodih (čl. 105 pravilnika za izvrševanje o neposrednih davkih) in prepis zapisnika o občnem zboru; vendar ni treba predložiti celotni prepis zapisnika, ampak se lahko ta prepis pošljeNe v izvlečku o onih točkah, ki se nanašajo na odobritev računskega zaključka in na sklep o uporabi (oziroma razdelitvi čistega dobička). Zadruge v savski banovini pošljejo te spise savski finančni direkciji v Zagrebu. Pripomniti je, da morajo te spise predložiti finančni direkciji vse za- druge brez izjeme, torej tudi one, ki so proste družbenega davka, da more davčna oblast kontrolirati, če so se trajno izpolnjevali pogoji, pod katerimi se prizpava davčna prostost. 4. Pristojnemu trgovske m u sod i šču se mora poslati predlog za vpis novih članov, oziroma za izbris izstopivših odbornikov ter za vpis premembe pravil, to pa seveda le tedaj, ako se je zgodila v sestavi načelstva, oziroma pravil kaka izprememba. Iz našega zadružništva. Organizacija naših vinarskih zadrug. K „Izvozni zadrugi jugoslovanskih vin v Ma-riboru“ ki je bila lansko leto ustanovljena z namenom, da pospešuje izvoz naših domačih vin, so nedavno pristopile vse vinarske zadruge dravske banovine. Zadruga bo skrbela tudi za potrebno propagando na tujih trgih. Izvozna zadruga ima v bližini Gradca svojo lastno, veliko in lepo opremljeno klet, kjer leži sedaj okrog 8 vagonov vina iz cele države. Nad 1000 hi vina je že prodala. Bil je že zadnji čas, da so se vinogradniki organizirali na podlagi samopomoči ter da iščejo potom zadružništva izhod iz sedanje krize. Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo je v Zadružnem koledarju priobčila statistiko o poslovanju svojih članic v letu 1929. Koncem tega leta je imela Zveza 46 članic in sicer 6 konzumnih, 14 produktivnih, 8 denarnih, 11 stavbnih, 3 tiskovne in 4 razne zadruge. Te zadruge so imele skupno 24.051 članov. Od teh odpade na konzumne zadruge 18 599 in na denarne zadruge pa 3.070 članov. Konzumne zadruge so imele skupno 67 oddajališč, v katerih so prodale za 39 2 mil. Din blaga, kar je približno za 3 mil. več kot 1. 1928. Produktivne zadruge so prodale blaga za 17 9 mil. Vse zadruge Zveze go- spodarskih zadrug so imele koncem 1. 1929 2V2 mil. Din hranilnih vlog proti 17‘1 mil. v 1. 1928. Deleži pri vseh zadrugah skupaj so znašali 4 8 mil. Din, razni skladi pa 2.6 mil. Din. Štajerska sadjarska zadruga, je izvozila v 1. 1930 380 vagonov sadja. Večinoma so bila to jabolka, 7 vagonov pa je bilo sliv. Vrednost izvoženega sadja je znašala Din 13 milijonov, Zadruga si je nabavila tudi okrog 10.000 jugoslovanskih oziroma amerikanskih zabojev. Uporaba zabojev je omogočila boljše sortiranje sadja in na ta način se je sadje lažje nepoškodovano spravilo od sadjarja v vagone in na inozemski trg. Da postavi naše sadjarstvo na trdnejšo podlago, je zadruga pričela tudi z akcijo za pravilno gnojenje in smotreno pokončevanje sadnih škodljivcev. Iz gospodarstva. Tedensko varčevanje. „Prva hrvatska štedionica", največja banka v Jugoslaviji, je z letošnjim letom vpeljala stalno tedensko varčevanje. Najmanjši znesek, ki pride vpoštev je Din 10, Varčevanje je obvezno od 1 do 15 let. „Prva hrvatska štedionica" je sklenila z zavarovalnico „Croatia" dogovor, po katerem se more varčevanje zvezati z zavarovanjem in sicer tako, da more vsaki, ki varčuje biti obenem zavarovan za slučaj smrti. To zavarovano varčevanje je možno za dobo od 5 do 15 let brez zdravniškega pregleda za vsoto od Din 2.000 do Din 10.000, z zdravniškim pregledom pa tudi za večje vsote. Vlagateljem, ki hočejo biti zavarovani, se bo računala zelo neznatna pristojbina. „Prva hrvatska štedionica" obljublja tudi tistim, ki bodo pristopili k tedenskem varčevanju posojila po prav posebno ugodnih pogojih. Omenjamo to tedensko varčevanje, ki ga uvaja „Prva hrvatska štedionica", da 15 bodo naše posojilnice videle, kakšen pomen pripisujejo zbiranju majhnih vlog velebanke. Zato naj tudi naše zadruge, ki so namenjene predvsem malemu človeku, ne zamudijo nobene prilike zbiranja malih vlog. Zavedati se morajo, da je to vprašanje važno za nas tudi zato, da si ohranimo naš položaj in se ne pustimo izpodriniti po drugih. Kajti „kdor prej pride, prej melje!." Statistika obdelane zemlje in žetvenega prinosa v dravski banovini v I. 1929. Iz statistike ki jo izdaja kmetijsko ministrstvo, je razvidno, da je znašala obdelana površina v dravski banovini 786 091 ha, od tega odpade 289.378 na polja, 245.000 na travnike, 199.113 ha na pašnike, 22.438 na sadovnjake, 19.710 ha na vinograde, ostalo pa odpade na vrtove in barja. Z žitom je bilo posejanih 184 401 ha, to je 63 °/0 vse površine, ki odpade na polja. Produkcija pšenice v dravski banovini je znašala 669.234 q, kar je 1V16 q na hektar. Za pšenico smo izmed žita pridelali največ koruze in sicer 624 798 q, kar je 15 96 q na hektar. Produkcija rži je znašala 327.248 q ali 10 48 na hektar, ovsa 266 944 q ali 1V40 na hektar, ječmena 211 933 q ali 10 91 na hektar. Krompirja smo pridelali na 50 157 ha 4,418.126 q, to je 88'08 na hektar, repe 529.563 q oz. 113'53 na hektar, fižola 16 632 q oz. 9'83 na hekta^ detelje 983 665 q oz. 37'89 na hektar, lucerne 265.171 q oz. 42 85 na hektar. Produkcija sena je znašala 5,763 931 q. Produkcija vina v dravski banovini je dosegla 236 805 h^ kar da 12 01 hi na hektar. Sadja smo pridelali sledeče množine jabolit 355 377 q, hrušk 121.568 q, sliv 149 682 q in orehov 10 654 q. Načrt zakona o delniških družbah. V ministrstvu je dovršen načrt zakona o delniških družbah ter je že razposlan posameznim gospodarskim organizacijam, da dajo o načrtu svoje mnenje in predloge. Načrt bo v najkrajšem času uzakonjen. S tem bodo stopili iz veljave vsi prejšnji zakoni, naredbe in pravilniki. Davki in takse. 1. Davek na poslovni promet je treba plačati v teku 30 dni po preteku vsakega trimesečja, torej za oktober, november in december 1930 do konca januarja 1931, za januar, februar in marec 1931 do konca aprila 1931 i. t. d. 2. Uslužbenski davek. Delodajalci so dolžni od uslužbencev potrebne zneske odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega minulega meseca. Oni delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, ki jih nalepljajo v davčno knjižico, morajo te knjižice tekom januarja 1931 predložiti na vpogled davčni upravi. 3. Davek na samce je stopil v veljavo dne 1. januarja 1931. Temu davku so zavezani vsi neoženjeni moški in vdovci brez zakonskih otrok, ki stanujejo v mestih ali pa v takih krajih, kjer ima svoj sedež sresko načelstvo in ki so pred 1. januarjem 1931 izpolnili 30. leto starosti ter tega dne še niso izpolnili 60. leta ter imajo nad 2500 Din mesečnih dohodkov. Davek znaša za moške od 30 do 35 let 50%, od 35 do 40 let 40%, od 40 do 50 let 25%, od 50 do 60 let 10% direktnih davkov. Vsi delodajalci morajo takim uslužbencev odtrgovati ta davek skupno z uslužbenskim davkom. Odtegnjene zneske morajo odvesti davčnim upravam v gotovini in ne z davčnimi znamkami. V ostalem veljajo za ta davek iste odredbe, kakor za uslužbenski davek. 4. Davek za rente morajo zadruge, ki so ga dolžne plačati, poravnati najkasneje v 45 dneh po preteku svakega polletja, torej za drugo polovico lanskega leta najkasneje do konca 15. februarja, za prvo polovico 1. 1931 pa do 15. avgusta 1931. 5. Ostali neposredni davki do-spevajo v plačilo v štirih enakih letnih obrokih do 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra in se morajo plačati najkasneje do 15. prihodnjega meseca po dospelosti. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6°/o ne zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Od tega pravila obstoji izjema za zemljiški davek, ki se mora plačevati v dveh enakih letnih obrokih najkasneje do 15. avgusta in do 1. novembra. Dokler se ne izvrši nova odmera za 1. 1931, se plačujejo neposredni davki po predpisih za 1. 1930. 6. Dopolnilna prenosna taksa. Za odmero dopolnilne prenosne takse od prometne vrednosti nepremičnin za prihodnjih pet let 1931 — 1935 je bilo treba vložiti napoved do 15. januarja 1931. Po tarif. post. 12, pripomba 12 taksne tarife je treba dopolnilno prenosno takso, če ne presega 500 Din letno, plačati v celotnem iznosu do 31. januarja. Ako taksa presega 500 Din lelno, se lahko plačuje v trimesečnih obrokih v naprej in sicer prvi obrok do 31. januarja, drugi od 1. do 15. aprila, tretji od 1. do 15. julija in četrti od 1. do 15. oktobra. Literatura. Zadružni koledar za 1. 1931 je izdala Zadružna založba v Ljubljani. Kolendar je namenjen zadružnikom v okviru Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo. Posvečen je spominu lansko leto umrlega predsednika zveze, Antona Kristana. Cela vrsta člankov nam kaže pokojnega Kristana kot političnega in zadružnega delavca. Njegovo delo na na zadružnem polju je bilo veliko, omejeno pa je bilo seveda le na delavsko zadružništvo. Pri tem se je Kristan izkazal kot spreten zadružni organizator, ki je tudi v težkih položajih znal voditi zadruge do uspehov. Poleg člankov, ki se nanašajo na pokojnega Kristana so v koledarju še sledeči pomembnejši članki: o temeljnih načelih zadružništva, (po predavanju Karla Gide-a), o mednarodnem zadružništvu, zadružna poglavja (spisal pokojni Kristan), poročilo o zadružnem mednarodnem kongresu na Dunaju in statistika zadružnega tiska v Jugoslaviji. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 110'—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 kg a Din 96'— in po 100 kg š Din 94'—; kalijeva sol po 100 kg Din 176"—, kostni superfosfat Din 126'—; apneni dušik v plo čevinastih bobnih Din 260'—; kostna moka Din 105-—; mavec (gips) Din 40'—; nitrofo-skal v vrečah Din 172'—; cement dalmatinski Din 56'—; cement Dovje v papirnatih vrečah Din 60 —; klajno apno Din 275'—; lanene tropine Din 2 50; modra galica Din 8‘—; žveplo Din 3 20. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100'—; slamoreznice Din 1700 do 2 000; čistilnik 10 sit Din 1.500 ; plugi Din 500 do Din 940; repo-reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2 000 do 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike „Rapp“ Din 70' —. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja" Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani. Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani. Občni zbor Kmetijske strojne zadruge v Savljah, r. z. z o. z., se bo vršil 15. februarja 1931 po prvi sv. maši v društvenem domu na Ježici. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1930. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Kmetsko-delavske hranilnice m posojilnice na Teharjih, r z. z n. z., se bo vršil 1. februarja 1930 ob 8. uri v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev rač. zaključka za 1. 1930. 5. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Trsteniku, r. z. z n. z., se bo vršii dne 1. februaja 1931 ob 10. uri v društveni dvorani na Trsteniku. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o ystanovnem obč. zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. odobritev računskega zaključka za 1. 1930. 5. volitev načelstva in nadzorstva 6. slučajnosti. XXV. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v St. Vidu nad Ljubljano, r. z. zn z., se bo vršil dne 2. februarja 1931 ob pol 8. uri zjutraj v Ljudskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poro- čilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobrenje rač. zaključka za 1. 1930. 5. volitev novega načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Gospodarskega društva na Vrhniki, r. z. z o. z., se bo vršil 8. februarja 1931 ob 3. uri pop. v Rokodelskem domu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobrenje rač. zaključka za 1. 1930. 4. volitve načelstva in nadzorstva. 5. slučajnosti. V. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Uncu, r.z. zn. z., se bo vršil v pondeljek dne 2. februarja 1931 popoldne ob pol 3. uri v župnijski pisarni. Dnevni red: l. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1930. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zagradcu, r. z. z n. z., Se bo vršil 8. marca 1931, pop. ob 3. uri v hranilničnem prostoru. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. pregled in odobrenje računskega zaključka za leto 1930. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. poročilo o reviziji. 6. slučajnosti. ■ Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru r. z z. o. z., išče DELAVCA, VEŠČEGA KLETARSTVU. Interesenti naj se obrnejo na zadrugo v Mariboru, Rotovški trg 2. POSLOVNE KNJIGE IN TISKOVINE. Vse članice opozarjamo, da ima Zveza v zalogi vse knjige in tiskovine, kakor jih zahteva poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih jvrst zadrug. — Mnoge tiskovine nudijo za poslovanje znatno olajšanje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru, vloga na sodišče, rač. zaključek. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tudi najnižje cene. V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (II.) in vzorna pravila (IH.)i I. Komad Komad Rač. zaključki za hranilnice in posojilnice . , za blagovne zadruge . . . Zapisnik o rednem občnem zboru . . . Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu, ali prememba pravil).................... Vloga na okrajno glavarstvo (predložitev računskega zaključka)................... Izpiski iz knjige hranilnih vlog . . . . Izpiski iz knjige posojil................. Tiskovine za izvl. tek. rač............... Zadolžnice na poroštvo.................... Zadolžnice na vknjižbo.................... Zadolžnice na amortizacijo................ Prošnje za posojilo....................... Pogodba za kredit v tek. rač.............. Obrestne tabele (na kartonu S’/a0/« do 6°/. , . 6V*% do 7»/o (na papirju) . 7*/2°/o do 8Va®/» . . 90/0 do 10»/o Listek za izplačilo vloge................. Listek za izplačilo posojila............... Opomin dolžniku........................... Opomin porokom............................ Zemljeknjižni predlog (list).............. Pole za inventuro......................... Potrdila.................................. Izpiski (nova tisk.) tek. rač............. Računski zaključki (kartonirani po 20 komadov) za kreditne in nekreditne zadruge (zvezki) ............................... Denarne kuverte........................... Kuverte za dopisovanje z Z. Z.............. Dopisnice za dopisovanje z Z. Z. . . . Din —•50 n -'SO —■50 —•50 -.50 1— V— —•30 -•75 —•75 —•75 —•50 —•75 2'— 3— 3,— 3.~ —TO —‘10 —•10 —•10 —•40 —•75 -•10 —•75 II. Komad Knjiga hranilnih vlog 50 listov . . . Dln^fiO * ” " 150 celo platno , 160 Knjiga posojil 50 listov.................... 65. „ „ 100 , .......................110" . . 150 . 155 Razdelnik za kreditne zadruge 50 listov . , 50 . » 100 . .85 . 150 .telopi . 135 Razdelnik za nedenarne zadruge 24 listov . . 40 , . . . 50 . . .60 . . . . 100 ... 100 Blagajniški dnevnik 100 listov................45 Blagajniški dnevnik 200 listov .... Din 751— Knjiga tekočih računov 50 listov ... . 40'— Knjiga tekočih računov 100 listov ... . 56"— . , „ 200 „ celo plat. , 120*— Amerlkanski Journal za blagovne zadruge . „ 180"— Knjiga denarnih listkov 100 strani ... . 15'— Knjiga pristopnic 50 listov.....................12 — 100......................... 16— x . . 200 ..................... 34— .Štraca' 100 listov............................ 65'— „Štraca1* 50 listov............................40’— Blagovni skontro 100 listov............... Blagovni skontro 50 listov................ Nakupna prodajna knjiga 100 listov . . Nakupna prodajna knjiga 50 listov . . Blago oddajni bloki....................... Deležna knjiga 100 listov................. Deležna knjiga 200 listov................. Vložni zapisnik........................ . Hranilne knjižice (lično vezane v šagrinpapir) , . (vezane) ................. . „ (broširane)............... Zadružno- posojilne knjižice.............. Knjižice za imetnike tekoč, računa 16 list. Knjižice za električni tok................ Imenik zadružnikov 20 listov.............. Imenik zadružnikov 30 . ............ Imenik zadružnikov 40 . ............ Knjiga porokov „ 20 — Knjiga odstopnic (broširano) 9 6 — Sejni zapisniki , 26— Trgovske knjige z 2 kolonama .... 26— Indeksi 16— Mlekarske knjižice n 3-75 Saldo-Konti na trdem papirju 50 listov . 30— . . , 100 . . . , 50— III. Komad Pravila za hranil, in posojil. (Rajfeis.) . . Din Pravila za hranil, in posojil. (Schulz.) . . . Pravila za kmet. nabav. In prod. zadruge , Pravila za živinorejske zadruge .... „ Pravila za kmetijska društva (strojne zadr.) . Pravila za mlekarske zadruge...................„ Pravila za zadružne elektrarne .... , Pravila za zavarovanje goveje živine . . , Pravila za strojne zadruge....................., 2 — 2 — 2 — 2,— 2 — 2— 2— 2 — 2—