165. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. julija. XXIII. leto, 18'J(K Ichaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ru-oger ske dežele za vse leto 15 gld., zu pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jjden uiesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa po 10 kr. za mcRec po 30 kr za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. II. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V l4Jtlt»U»nf, 21. julija. V Carigradu bil bo je hud boj mej grškim in bolgarskim uplivom. Carigrajski patrijarh je napel vse sile, da bi preprečil imenovanje bolgarskih Škofov za Makedonijo. Podpirala sta gu tudi grški in srbski poslanik. Ta borba pa ni bila nova. Ni se začela še le z znano bolgarsko noto, temveč trajala je, odkar se je sklenil Svetoštefanski mirovni dogovor. Večkrat je že bila Porta pripravljena, ustreči bolgarskim opravičenim željam, a vselej je znal grški patrijarhat pregovorili jo. Bili so že imenovani škofje, pa se je hitro imenovanje zopet razveljavilo, imenovani in že posvečeni škofje neso smeli na svoje sedeže. Reči moramo, da mi tudi sedaj nesmo verjeli, da bode Turčija ustregla bolgarskim željam. Stam-bulova nota gotovo ni imela taeega upliva, temveč tu so morali delovati vsi drugi faktorji. Nam se dozdeva, da velevlastim nota ni bila tako neznana, ko se je odposlala, temveč da so nekatere velevlasti jo dobro poznale in najbrž same uredovale. — Morda so že poprej dobro poučile Stambulova, v čem da ima pričakovati uspeha, v čem pa ne. Drugače bi pač iz Sofije no bili mogli že nekaj časa tako odločno zagotavljati, da bode Porta bolgarskim željam glede cerkvenih zadev v Makedoniji ustregla. Zastopniki nekaterih velevlastij porabili so ves svoj upliv, da Porta ustreže bolgarskim željam v rej zadevi. Le tako si moremo tolmačiti vest, prihajajočo iz Carigrada in iz Sofije, da je izšla že sultanova irada, s katero se nastavijo bolgarski škofje v Skop-ljah, Kepreliji in Ohridi. Ta uspeh je gotovo velike važnosti za bolgarski narod v Makedoniji. Narodno vprašanje je ondu tesno zvezano s cerkvenim vprašanjem. Grški duhovniki so pravi agitatorji za helenstvo Narod ne mara zanje, ker dobro ve, da jim ni za cerkvene korist1, in da opravljajo le službo vohunov in ovaduhov turški vladi. Marsikakega bolgarskega rodo ljuba so že prognali v Azijo, ker oo ga v Carigradu očrnili grški svečeniki. Posebno je pa trpelo bolgarsko šolstvo v Makedoniji. V orijentu je šolstvo tesno zvezano s cer kvijo. Brez bolgarskih svečenikov si skoro bolgarskih šol misliti ne moremo, brez bolgarskih šol se pa ne moro vzbujati bolgarska narodna zavest. — Irada sultanova, če se bode izvela, bode torej velike važnosti za Makedonijo. Osnovale se bodo nove bolgarske župnije in zraven njih bolgarske šole. Pokazalo so bode, da marsikje bivajo sami Slovani, dasi seje dosedaj mislilo, da ondu bivajo sami Grki. Ta pridobitev ni le hipne važnosti, temveč njena veljava se bode še le prav pokazala, ko razpade Turčija, kar se bode prej ali slej zgodilo. Pri razpadu Turčije bi Grki gotovo reklamo vali vse kraje, koder ima grčka cerkev svoje župe, za Grško. Možje, ki bodo tedaj pri zeleni mizi od ločevali o usodi Makedonije, bi se gotovo ravnali po tem, ker bi druge podlage ne imeli. Znano je, da je evropska diplomacija, kaj slabo poučena o balkanskih razmerah. Pri kongresu v Berolinu se je pokazalo, da še ruski zastopivki neso poznali etnografiČnih razmer na Balkanu, drugi so pa kazali še mnogo večjo nevednost. Jednaki razsodniki utegnejo kedaj odločevati ob usodi makedonskih Slovanov. Kolike važnosti je imenovanje bolgarskih škofov, nam najbolje kaže dogodek, da ja patrijarh že pretil z ostavko. Grki dobro vedo, da kraji, ki se pridružijo bolgarski cerkvi, bodo zgubljeni ne le za grško cerkev, temveč za bodočo VeMko Grško, o katerej že toliko časa sanjarijo. S Ij aoftrskim prevratom se je Vzhodna Rumeliia izvila grškemu uplivu iz rok in sedaj se kaže, da se bode Makedonija. Nam je umljivo, da v Atenah neso posebno veseli, če vidijo, ka!:o se utrja slovanstvo v krajih, katere 8o mislili reklamovati za bodoče grško cesarstvo. Če pojde tako dalje, opustiti bodo morali vsako misel na obnovljenje bizantinske carjevino in zadovoljiti se, če se le malo povekša sedanja kra-ljevitia. S sultanovo irado pa borba mej slovaustvom in helenizmom v Makedoniji še ni končana, temveč se bode še le prav začela. Snovati se bodo jele nove bolgarske cerkve in župe, čemur bodo Grki delali vse mogoče ovire. Agitacije se bodo sedaj zanesle celo v posamične rodbine. S pretenjem in prošnjami bodo Grki skušali odvračati Bolgare, da ne pristopijo k bolgarski cerkvi. Kjer ne bodo te izdale, poslužili Be bodo pa zopet svojega starega orožja ovajanja. Bolgarski duhovniki in učitelji bodo imeli težavno stanje, ker se jim bode bati, da jih v Carigradu ne očrnijo grški sovrstniki. Nadejati se pa smemo, da se makedonski Bolgari ne bodo ustrašili tega boja. Vajeni so že borbe in trpljenja. Dolgo so se borili, predno je Porta vsaj načelno priznala njih pravice, in zopet jim je bilo mnogo let trp-ti in boriti se, predno se je Porta odločila tudi dejanski uresničiti svoje obljube. Nikdar neso obupali in tudi v bodoče ne bodo. Uspeh, kateri so sedaj dosegli, če tudi s tujo pomočjo, bode jim udahuil nov pogum. Čez nekoliko let bode skoro vse krajo Makedonije priborila narodna cerkev za Slovanstvo in Evropa, ki jo v domovini Aleksandra Velieega videla le Grke, se bode tudi preverila, da jo Makedonija slovanska, in da ima pripasti Slovanstvo, ko se bode delala poslednja oporoka o bolne Turčije zemljah. Politični razgled* Atats*4*Hji£ deželo. V Ljubljani, 21. julija. Nemci hi sprava* Izvolitev Heinrichova v deželni šolski sovet je močno razburila češke Nemce. Bati so se jeli, da se bode mej Čehi pokazal velik upor proti spravi, kakerŠno so dogovorili na Dunaji. Za spravo na podlagi jednakopravnosti, kakeršno zahtevajo mnogi Čehi, Nemci ne marajo. Jeli so zatorej pretiti, če se jeseni sprava ne dožene, da se ne udeleže de želne razstave v Pragi. Ukrepajo celo, rta sami prirede' svojo razstavo v kakem nemškem mestu na Češkem. Čehi se tega pretenja ne bodo ustrašili. Če so Nemci razstave ne udeleže, res deželna razstava ne bode kazala popolne slike obrtnije češkega kraljestva, pa bode zaradi tega tem pomenljivejša, kar se bode v njej jasno videl napredek naroda češkega. V nanje države. „ Vjcstnik Jevropi'* o položaji. Ta veliki ruski mesečnik prinaša v poslednji številki pomenljiv članek o položaji. „Vjestnik Jev-ropi" piše, da se cesar Viljem II. in njegov kancelar trdno držita politike Viljema I. Nadaljujeta oboroževanje in skušata ohraniti trdne zveze. Storila sta že jeden korak dalje, a pri tem postopata rahleje in spravljiveje, tako da ne vzbujata nezaupanja io pretiranih bojaznij. Veliko važnoBt pripisuje omenjeni list nemškoangleškemu sporazumlje- LISTEK. Kateri je pravi? Češki spisal dr. Josip Štolba; preložil V. Benkovič. (Daljo.) „Saj ni res." „Kaj da ni res? Jaz bom to vender vedel, jaz, njegov sin." Jelinčič je bil čedalje bolj razburjen. „Jaz sem to od svojega rojstva." „Va8a sreča, gospod", pravi naposled Jelinek, pozabivši svoje uloge, „da se v naši družbi nahaja dama. Gospodična, prosim, odpustite —u Sedaj se zave. „Kaj delam?" pravi sam pri sebi; „a kdo bi se ustavljal tako dražestemu bitju?" Juliki se je zdel rešitelj daneB do cela drug nego takrat. „Kako ste se pa vozili, gospod?" vpraša. Jelinek je bil že zopet v svojem tiru nerodnosti. „Prosim vaBB, pripoveduje, „kako more biti potovanje v dostavniku in posebno v družbi, kakeršno sem jaz imel. Sedel je pri meni židi ki je pušil komiani tobak; potem nekova stara gospa, imejoč na kolenih psička, ki očividno potovanja ni bil navajen; nekaj otročajev — a dolgočasim vas s pripovedovanjem takih nezanimljivih rečij," konča galantno, in ne čudimo se, da ni mogel vpričo takega dražestnega bitja kazati svojstev, ki so se mu protivila že od početka, ko je videl, s kom ima opraviti. Kajti ta očesca gledala so ga s tako otročjo zaupnostjo in vrhu tega s tako plaš-nostjo, da mu je pri srci postalo tako gorko — takrat na ledu, po zimi, palo mu je seme v srce. Od takrat Julike ni več videl, a večkrat je mislil nanjo, večkrat jo je zopet iskal na ledu — a vsi-kdar zaman. Tisto seme moralo je čakati, da pride pomlad, da solnce pošlje nanje svoje žarke. Danes je nastal prvi pomladanski dan, solnce pokazalo se je v polni krasoti svoji — je li torej čudo, da je Jelinek čutil, kako se seme pričenja gibati, kako pričenja kliti? Tako nepričakovano završenje stavka, skoro odurno pričetega, razveselilo je Juliko. A tega vender ni vedela, se jo li še spomina. „Nikakor ne, gospod," odgovorila je. „Jaz vas le obžalujem, da morate po takih neprijetnostih še na konci svojega pota dožive i tako neugodnost." Jelinek se ni mogel več držati tona, ki ga je jedini mogel rešiti. „Bodite uverjeni, gospodična," pravi, „da bi rad pretrpel še večjih neprijetnostij, kajti vaše znanje mi je najlepše plačilo za vse." Juliko je to zbolo v srce. „Ne poznate več," dejalo jej je nekaj. „Vi se mi preveč laskate", dejala je, sileč se. Na Karla niti pazila uista. „Tudi jaz se nič ne zmenim za ves strah in težave", izpregovoril je plašno, „ko sedaj tako prijazno govorite z mano." Ona ne pazita nanj. „Kar sem rekel, je resnica, govoril sem od srca," razvnema se Jelinek. „V istini me ne pozna", vzdihne Julika; misel morala je biti zanjo zelo bolestna, kajti oči so jej postale rosne in lice je pobledelo. Jelinek je vse to opazil. „Po tem, kar je vaš oče pisal o nas", odgovori ona čez nekaj Časa, „ne bila bi sodila, da ste tako spreten družabnik dam." Vedela je, da on ni pričakovani gost, a vender je tako govorila. Ta opomba je Jeliuka iznenadila. V Bpomin mu je poklicala celo vrsto rečij. nju, katero bode uplivalo na evropsko mejnarodno politiko. Anglija se je že dolgo bila nagibala k Nemčiji in zaveznicam njenim, sedaj se je pa tesneje pridružila tripelalijanci. Angleškonemška poravnava je velik uspeh za Nemčijo, ker dokazuje, da sta se Nemčija in Anglija približali druga drugej glede evropskih interesov, kar je za srednjeevropsko ligo nova moč. Nemčija ima novo krepko poroštvo za zmago, ker ima na svoji strani bogato in mogočno gospo-dovalko na morji. Povekšal s» bode pa sedaj angleški upliv v Carigradu, kajti beseda Berolinske vlade ondu mnogo velja. Mnenje tega lista se ne strinja z mnenjem druzih ruskih listov, i\ naveli smo je mi, ker je važno, da se sliši več glasov. Bolgarski častniki v JI a si J L Zadnji čas so več bolgarskih emigrantov vspre-jeli v rusko vojsko, kar je zaradi tega pomenljivo, ker je vlada ruska bda uklonila, da ne bode Bolgarov več vsprejemala v rusko vojsko. Vse te častnike bolgarske je vlada odposlala v Besarabijo. Pa tudi druge bolgarske častnike, ki so že bili poprej v ruBki vojski, prestavila je vlada v Besarabijo. Nemški listi sklepajo iz tega, da se Rusija pripravlja za kako vojno na Balkanu, ali pa hoče s pomočjo teh častnikov napraviti v Bolgariji kak prevrat. Panica še živi. Nekateri srbski in bolgarski listi razširili so veBt, da Panica še živi. V Sofiji se baje prav za gotovo pripoveduje, da so usmrtili le nekega dru-zega malopridneža, Panica pa je odšel v Makedonijo, da ondu napravi ustanek, ki bode buknil še letošuje poletje. Za grob majorja Panice nekda v Sofiji nihče ne ve „Temps" pa prinaša tudi vest, da se v Makedoniji pripravlja ustanek, in da je ondu Turčija zaradi tega že pomnožila posadke. Ustanek bode baje buknil, ko se knez Ferdinand povrne v Sofij , kadar mislijo tudi proglasiti bolgitrsko nezavisnost in Bolgarijo proglasiti za kraljestvo. Mi seveda tacih vesti ne verjamemo. Da Panica še živi, to vest so najbrž raztrosili bolgarski vladni pristaši, da potolažijo narod, ki je bil močno razburjen zaradi usmrčenja tega rodoljuba. Sicer se pa mej lahkoverneži podobne vesti širijo ob usmrčenji vsake odlične osebe in mi se le čudimo, da resni listi na široko pišejo o tacih izmišljotiuuh. H is »narek o bolgarskem vprašanji. „Hamburger Naehiicbten" objavile so te dni članek o bolgarskem vprašanji, o katerem se domneva, da ga je pisal ali pa vsaj inspiroval knez Bismarck sam. V tem članku se pravi, da je naloga Nemčijo, da posreduje mej Avstrijo in Rusijo. Ko bi Nemčija zaradi Bolgarije pretrgala prijateljstvo z Rusijo, postala bi zavisna od Avstrije. Ce bi odstopil Koburžan, bil bi mir v Evropi zagotovljen. Usoda Koburžana in Bolgarije za Nemčijo ni jednega strela vredna. Milan in Natalija. Kraljica srbska Natalija se je bila obrnila do škofovske sinode, da pove svoje mnenje o pismu, v katerem je bivši metropolit Teodozij izrekel ločitev zakona. Kralj Milan je poprosil metropolita, da mu pošlje kopijo odloka v tej zadevi. Minoli petek je dobil Milan odlok, da sinoda neče obravnavati stvari, ki je že defiuitivno rešena. Metropolit Mi-hajl in škof Hijeronim sta sprva bila za to, da bi 86 stvar meritorično pretresovala, pa jo je od te namere odgovoril regent Ristič, kateremu se je za to zahvalil Milan. Papeževa vožnja po italijanskih tleh. Nekateri konservativni listi oporekali so vesti, da se je papež zares vozil po italijanskih tleh. Dopisnik „Pol. Corr." iz Rima pa odločno trdi, da je papež bil na italijanskih tleh in pravi, da se o tem dogodku govori po vsem Rimu, četudi mu ne pripisujejo prevelike važnosti. Francozi v Tonkingu. Francozi v Tonkingu imajo zaznamovati znaten uspeh. Vodja kitajskih pomorskih roparjev Luotig-Tam Ky-Sa pokoril se je z vsemi podvodjami in moštvom podpredsedniku Bernardu v Hanui-i. Vsled tega bode velik del Tonkinga imel mir. Dopisi, 1k|>o«1 \auosa 19. julija. [Izv. dop.] Že je nekaj let preteklo, ko so pričeli nekateri rodo-ljubje skladati in nabirati doneske za narodnega pisatelja in pesnika Miroslava V i 1 h a r j a spomenik. Veselo bilo je videti, kako uspešno je v početku napredovalo to delo. Odbor, v ta namen sestavljen, štel je mej seboj uzorne, delavne, za stvar naudu-šene ter odločne možake. Nihče ni torej dvomil, da se bode namen, oziroma dolžnost, katera nas veže napram možu, koji je toliko žrtoval za vzbujo svojega mu ljubega naroda, kmalu izvršil. Ali, žal, v tej nadi in misli bili smo prevarjeni. Rudečica nam sili v obraz, ko na to mislimo, ko o tem govorimo. Lahko umevna istina je, da radi neopravičene malomarnosti, koja se je v to zadevo urinila, se mej zavednim svetom Notranjske, čedalje večja, in to popolnem opravičena nejevolja širi. Moj namen nikakor ni, komu delati krivico, torej tudi onim, časti vrednim rodoljubom ne, koji so bili v to svrho, da se poBtavi primeren spomenik, postavili temelj. Čast komur čast, grajo onemu, ki jo zasluži. Jaz sem popolnoma uverjen, da, ko bi bil dotični odbor le še nekoliko časa skupaj ostal, bi dandanes že dičil Miroslava Vilbarja spomin kak primeren prostor. Ali nemila osoda hotola je, da so nekateri udje šli v druge kraje, od kodar jim ni bilo mogoče več tako uspešno delovati, kakor so to sicer želeli. In tako pričelo se je naudušenje za lepo stvar hladiti, dokler naposled ni skoro do čista zamrlo, kakor vsa znamenja kažejo. Kakor znano, prevzelo je bilo „Pisateljsko društvo" v Ljubljani nalogo, napraviti ter uzidati spominsko ploščo na rojstveni hiši Miroslava Vilbarja v Planini. Govorilo se je, da se bode ta jako slovesno odkrila, kakor je že to običajno. Da bode ta svečanost jedna najlepših, no o tem ni bilo dvomiti, VBaj Planinci iu drugi rodoljubi so za to imeli dovolj volje. In res plošča se je napravila, uzidala in — razkrila. Pa razkritje se je, žal, tako vršilo, da ne dela posebne časti dotičnikom. In kje je izgovor ali kak je izgovor za to blamažo? Jaz bi tega ne omenil, ali ker je to činil že drug dopi-eatelj, no, potem moram z mnogimi vred obžalovati, da je cena, koja je bila postavljena za skupni obed, bila pravi — • uzrok, da se je svečanost opustila ali bolje zanemarila. Kolikor je znano, se pa vender ne sme trditi, da so cene jedil in pijače v Planini kedaj bile pretirane. Verjeti torej tudi ni, da bi se bilo pri tem slučaji to godilo. Se ve, da po postrežbi se terja navadno tudi plačilo. „Quale vinom, tale latinum". V obče pa te svečanosti namen vender ni bil cena pojedina, pač pa vse kaj druzega. Dolžnost je torej naša, da napake, katere so se napravile radi spomina Miroslava Vilbarja, zopet poravnamo. Rojaki, stopimo v kolo ter obnovimo z nova potrebni odbor. Pokažimo, da nam narodna zavednost ni prazua fraza, tako pa tudi pokažimo, da napredujemo in da ne zaostajemo, kar bi se o samo za hip oglasilo se je v njem, da bi.prešel zopet v odurni ton — — ne, ne, tega ni mogel, in naj bi ga stalo karkoli, tega ni mogel. „Gospodična," dejal je čez nekaj časa gorko, „vaše besede delajo me zelo srečnega." „Ste li tako nečimerni, da besede preproste deklice morejo tako u plivati na vas?" „Preproste deklice?" vsklikne on ognjeno. „Gospodična, zdi se mi nepotrebno, da bi ugovarjal tej vaši izjavi. Vaše angeljsko bitje, ki mora ganiti slehernega človeka, je najboljši dokaz k vašim besedam. Kar umeti ne morem, da takrat, ko —" Zbal ae je, da se je izdal. Juliki je obličje zasijalo v radostnem blesku. Blažen smehljaj zaigral jej je okrog usten — „ni te pozabil", vskliknilo je v njej — in bilo jej je tako dobro pri srci, tako sladko! Jelinek je sedel tu s povešeni očmi. Sedaj mu ni bilo nič več do tega, da bi veljal za Karla, a druga reč ga je napolnovala z obupom: da mora ona zvedeti, zakaj je prišel v to stanovanje. Karel je mej tem hotel nase obrniti pozornost. „Gospodična", dejal je, jaz eem vam hotel ravuo to reči, a ne znam se tako izražati." Bil je to glas vpijočega v puščavi. „Gospodična", prične zopet Jelinek ne vedoč, kaj bi počel, „gospodična, znanje z vami utegne me narediti nesrečnega, a vender moram blagoslavljati trenotje, ko sem stopil v to hišo". Naklonil se je k njej. Njena roka bila mu je sedaj tako blizu — ta krasna, bela roka, Naglo jo je prijel zanjo ter vroče pritisnil na ustnice. Kako je bilo pri tem Juliki! Čutila je gorki dih njegov na svoji roki. vroči ta poljub prešinil jej je celo telo, v glavi jej je vrelo, prsi so se jej stiskale. — „Zakaj bi vas to delalo nesrečnega?" rekla je ekoro šepetaje, vsa zmešana. Jelinek je na vse pozabil. Videl je samo njo, videl ta blaženi usinev — trepalnice teh nebeških očij pričele so se trsti, Julika jih je zaprla, da bi zamorila — solzo. „Gospodična", vsklikne on strastno, „ali ne vidite, kaj ste storili z mano ? Poglejte mi v oči, v njih ee zrcali moja duša, ki bode odslej živela samo za vas." Pokleknil je in držeč njeno roko v svojih rokah gledal jej v obličje. (Daljo prih.) nas dalo trditi, ako ne bi znali ali ne hteli spoštovati spomina naših vse časti vrednih velmož, mej katere se smelo prišteva naš nepozabni Miroslav Vilhar. Gospodje odborniki dotičnega|odbora, dogovorite se ter skličite v primernem kraji shod rodoljubov, kjer se bode dogovorilo ter določilo, kaj je vse ukreniti in učiniti v zadevi spomina našega narodnega pesnika. Pričnimo resDo, ker je stvar sama na sebi resnobe vredna. Bodimo odločni ter V8lrajnt, dokler svoje dolžnosti ne dovršimo. Torej čvrsto naprej. Pri tem nam pomozi Bog ! H i n k o. Domače stvari. — (Iz Ljubljane) 20. julija: Že nekoliko let je minolo, odkar se dozorela naša mladina, dokončavši srednješolske svoje nauke ni zbrala, in z osupnenjem smo opažali tišino, katera se je je polotila. S tem večjo radostjo pozdravljanu) vzlet, kateremu sledi letos. Slišimo namreč, da nameravajo letošnji gimnazijski naši abiturijenti prirediti slavnost svojo v osrednji zemlji slovenske, v beli Ljubljani in da se vrše mej delavnimi dijaki našimi uprav velike priprave, da se izvrši slavlje njihovo v možno lepej obliki in v za vse našo kroge res prav pristojnem načinu. Želja v tem slučaji mora biti lo jedna, da se občinstvo naše udeleži ker najmnogobrojnejšo veselice, ki hoče biti kakor slišimo krasna, da se usveži njegov poletno-soparni duh, in nasprotno prirejevalci obradostč z mla-deniškim ognjem in plamtečim navdušenjem za dom in narod svoj. Ista mladina, ki prireja sedaj veselice, je up in bodočnost naroda našega — in pomagati na poti do lepše bodočnosti domu našemu je dolžnost vsacega zavednega Slovenca — torej tudi naša. Zavednej mladini pa kličemo: Deluj čvrsto, krepko in vstrajno, ne zabi nikdar narodovih svetinj in naklonjenost istega naroda ti je vedno gotova. Spominjaj se našega slavca, ki poje: „Dolžan ni samo. kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan". — (Tržaški „In di pe nri en te") bil je pretekli četrtek konfiskovan v prvi in drugi izdaji zaradi člankov o razpušteni „Pro patria". Številka od petka pa nazuanja, da jo bivši predsednik društva dr. Attilio Cofler, kot upravitelj društvenega premoženja izročil otroški vrt s telovadnico in vrtom na Greti mestnemu zastopu Tržaškemu ter pravi, da je tako v dobrih rokah „il forte avauzato n e 1 t e r r it o r i o" in izreka nado, da bodo tudi druge občine italijauske prevzele „dedščino" po razpu-ščenem društvu. „Cittadino" ojstro napada Indi-pendentovce, kateri sos svojim pretiranim vedenjem zakrivili razpust društva. Kolovodje imenuje „Derao sten i di strapazzo", kateri se vdržujejo z ved-nim kričanjem in šarlatanizmom ter zasledujejo politične interese itd. Sicer pa ui dvoma, da Be bode skoro zopet oživotvorilo drugo društvo, kar že napoveduje „11 Piccolo", rekoč „morto il papa, se ne fa un' altro." Ta list dostavlja še, da razun „Politike" in „DirittoCroato" je bila tudi .Edinost", ki je napadala ,Pro patrio" s strastjo in tako dopoluila terno, katera bode gotovo zdaj pela „Te deum lau-damuB". No, potolaži naj se, ne samo ta „tema" nego vsak pošteno miBleč Slovan je istega mišljenja, da je bil skrajni čas, da se je kaj zgodilo o tej zadevi. — (Ubogi avstrijski denar.) Pod tem naslovom prinaša zadnja „Edinost" naslednje vrste : Izvestno se v tržaških mestnih srednjih šolah vzgo-jnjejo najhujši nestrpneži; mladina, ki je te šole obiskavala, navadno ostane zvesta svojim panla-honskim načelom ter je potem laskej nezmernej stranki v Trstu v največjo podporo. Letošnji maturanti na mestnej gimnaziji v Trstu nabrali so 404*35 frankov za f „Pro patria" slabega spomina, in 200 tudi frankov za spomenik Danteju v Tridentu, čigar odkritje izvestno ne ostane brez politiških demonstracij, koje so tej gospodi istinito k srcu prirasle. Vzgled pajdašev na gimnaziji so posnemali tudi učenci mestne realke, kateri so tudi nabrali množico frankov za ranjco nPro patrio" in imenovani spomenik. K sreči je bilo že prekasno za prvo, kajti šla je že mej ranjce. Avstrijski goldinarji imajo preslabo veljavo, da bi se smeli rabiti v lakonske idealne smotre! Te vrste so jasna ilustracija k našemu sobotnemu članku o šolstvu Tržaškem, kjer se odgaja fanatična mladina, mej katero je žal mnogo tudi potomcev naše slovenske krvi, ki se nam tako izgublja a množi že itak pre-silne vrste nasprotnikov naših. — (Umrl) je v petek v Gradci bivši ravnatelj tukajšne realke gosp. J. M r h a 1, v 67. letu dobe svoje. — (Na c. k. de š k i I j ud s k i šoli ▼ Trstu bilo je v obeh oddelkih v preteklem šolskem letu 1032 učencev, izmej teh je bilo 636 Italjanov, 214 Slovanov in 169 Nemcev. Novo šolsko leto začelo se bode dne 16. septembra. — (Velika vaja prostovoljnega gasilnega društva Ljubljanskega) vršila se je včeraj zjutraj ob 7. uri pod poveljstvom stotnika Doberleta v pričujočnosti župana Grassellij a sijajno. Prisotni odposlanci gasilnih društev k ranj-skih bili so polni hvale in priznanja na izvrstnem izvežbanji Ljubljanskega gasilnega društva, še bolj pa o neprecenljivem pridobitku, ki ga je Ljubljana vsled vodovoda dobila za gasilne namene. Na cesarja Josipa trgu bilo je razpostavljeno vse gasilno orodje, katero je tako mnogobrojno in praktično, da se malo katero provincijalno mesto sme ponašati s tolikim gasilnim orodjem. Gasilno društvo Ljubljansko ima tri brizgalnice po najnovejši sistemi parno brizgalnico in poleg tega še tako zvani »Gasilni train". Razven tega veliko lestvo, ki doseže najvišje strehe, veliko malih lestvic, se katerimi se v par minutah pride v tretje in celo četrto nadstropje. Dalje ima tudi takozvano držalno plahto (Rutschtuch), skakalno plahto (Sprungtuch) i. t. d. Vse vaje predstavljale so se jako precizno pri vež-balni hiši na vrtu starega strelišča. Potem pa se je rešila naloga, gasiti goreče licejsko poslopje in varovati sosedne hiše. Uporabljali sta se vodovodna moč in parna brizgalnica najprej polagoma, da se strehe neso poškodovale, ker je šlo le za vajo, ne za resen slučaj, potem pa intenzivneje. Pridružil se je hidrant iz dveh, pred Urbasovo kanonikatsko hišo pa kar iz treh cevi. Jako impozanten pa je bil prizor, ko je gasilno društvo od vodometa do župnijskega dvorca brizgalo kar iz devetih cevij. Marsikdo izmej gledalcev si je mislil: No sedaj vem, kako koristen je vodovod, Ljubljana ne bode pogorela. Saj pa bode tudi, ko bode vse redu, iz hi-drantov nastavilo lahko v četrt ure od cesarja Josipa trga do redute osemindvajset brizgalnih cevij iz hidrantov samih, ki bodo vodo metali na strehe najvišjih hiš. Župan G ras seli t izrazil je poveljniku Doberletu svoje zadovoljstvo, katero naj prostovoljnim gasilcem naznani. — (Tretji Bhod „Zveze prostovoljnih gasilnih društev kranjskih") vršil se je včeraj pod predsedstvom načelnika g. Doberleta v magistratni dvorani o navzočnosti cesarskega svetnika M urnika kot zastopnika deželnega od bora in župana Grassellij a. Načelnik zveze gosp. Doberlet pozdravlja zastopnike kranjskih gasilnih društev in se jim zahvaljuje, da so se v tako mnogobrojnem številu sešli. Potem izreka zahvalo cesarskemu svetniku Mu miku za veliko naklonjenost in za izredno požrtvovalno delovanje njegovo v prid „Zveze", proseč ga, naj bi to naklonjenost še nadalje ohranil. Nadalje pozdravlja gospoda župana, ki je počastil shod, in pravi, da čuti dolžnost, še jedeukrat izreči gorko zahvalo županu in mestnemu zastopu za vodovod, ki je varnost imetja tako močno osigural. Končno kliče vsem srčno: „Na pomoč". Cesarski svetnik M urni k pozdravi zbor v imenu deželnega odbora, in pravi, da ga srčno veseli, da ima tretjikrat čast udeležiti se zborovanj. Delovanje „Zveze" je bilo jako uspešno. Preverjen je, da se bode dežela Kranjska, katera upravlja zaklad iz prinosov zavarovalnih društev, vsekdar ozirala na Zveznega odbora uaBvete, dobro vedoč, da se bodo podpore gotovo zmirom koristno uporabljale. Ko-nečno zagotavlja da bode tako koristnemu društvu deželni odbor zmirom naklonjen. (Živio! Dobro!) Župan Grasselli pozdravlja odposlance prostovoljnih gasilnih društev, rekoč da si mesto Ljubljansko zmirom šteje v veliko čast, tako važna društva pozdravljati v svoji sredi. Zahvaljuje se na ponovljeni zahvali glede vodovoda in zagotavlja, da si bode mesto Ljubljansko vsekdar Štelo v čast, kadar se tukaj zbero zastopniki prostovoljnih gasilnih društev. (Živio! Dobro!) Odbornik Ahčin poroča, da je zastopanih 32 prostovoljnih gasilnih društev. Vseh gasilnih društev na Kranjskem je 56, torej jih 24 še k „Zvezi" ni pristopilo. Lani je pristopilo 6 društev, ustanovila pa so se tri nova. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je v blagajnici gotovega preostanka 129 gld. 92 kr. Sklene 8e, da se izvolijo trije pregledovalci računov. Načelnik Doberlet opomni, da so deželni gasilni pregledovalci vsa gasilna društva na Kranjskem pregledali, in da se je vse večinoma našlo v najlepšem redu. Teh stroškov za potovanje odslej ne bode več, ker se bodo nastavili za posamične okraje posebni nadzorovalci. Jednotne oprave (uniforme) gasilcev, kakor jo je lanski „Zvezni" zbor Bklenil, ni deželna vlada potrdila, ker jo komo poveljstvo v Gradci zmatra preveč podobno odli kam c. kr. vojske. Jednaka znamenja za poveljnike, in jih namestnike sploh nosijo na Češkem, Nižjeavstrijskem, Štajerskem itd., kjer neso prepovedana. „Zvezni" odbornik Abčin potem poroča o shodu vseh avstrijskih „Zvez" gasilnih društev, in mej drugim pove, da se je sklenilo, da dobi vsak ud gasilnega društva, ki deluje 25 let, od države, kakor je to na Ogrskem že uvedeno, svetinjo. Tudi se je sklenilo, da se c priliki ljudskega štetja leta 1891. priskrbi statistika prostovoljnih gasilcev v Avstriji, za kar bode „Zvezaw skrbela po posebnih tiskovinah. Poročilo o obravnavah na Dunajskem shodu pa se bode v obeh jezikih razposlalo vsem gasilnim društvom. Kot prihodnji kraj za veliki zbor „Zveze" določi 8e jednoglasno zopet Ljubljana, ker je najbolj v sredi in vsem udom prilična. Potem vrše se volitve v zavezni odbor in sicer po vzkliku. Izvolijo se za Ljubljano: Doberlet, Ahčin, Hinterlechner in Rliting. Za Dolenjsko: Gustin in Adlešič. Za Notranjsko: Petrič in Verbič. Za Gorenjsko : Jiiger in JuvančiČ Kot pregledovalci računov izvolijo se: Gerber, Fock in Majer. Pred zaključkom zborovanja poprime besedo načelnik Doberlet in stavi predlog o katerem je uverjen da bode vsprejet jednoglasno. Saj gre največjo čast izkazati velezaslužnemu možu, ki je v deželnem odboru zmirom vnet zagovornik vseh teženj in prošenj prostovoljnih gasilnih društev Kranjskih. Njegovo delovanje je res uzorno, požrtovalno in vztrajno in kdor, kakor on pozna, kaj je cesarski svetnik M urnik že storil za Zvezo gasilnih društev, za gasilstvo na Kranjskem sploh, bode z veseljem in naudušenjem glasoval za njegov predlog, da se izvoli „častnim članom". — Predlog se jednoglasno mej živio in slavaklici vsprejme in potem zborovanje ob 12. uri zaključi. — V go-stilnici pri Frlinci zbrali so se ob 1. uri odposlanci k obedu, pri katerem je bila dolga vrsta napitnic. Omeniti je, da je pri obravnavah, kakor pri napit-nicah do malega prevladovala slovenščina. — (Delavska slavnost) na Koslerjevem vrtu vršila se je včeraj nevzlic ne baš vabljivemu vremenu še dosti povoljno. Občinstva nabralo se je precej, vojaška godba in petje vrstila sta se po sporedu, ter zabavala občinstvo, drugi del občinstva pa se je zabaval s streljanjem in kegljanjem na dobitke. Proti večeru nastala nevihta pa je prouzročila, da se je nekako pretrgal redni ivspored in se je občinstvo moralo potegniti v prostore v stekleni salon, deloma pa je odšlo pred svršetkom. — (Ogenj.) Preteklo noč proti 11. uri naznanil je strel z Grada ogenj. Gorelo je v Vod-matu in pogorel je St rahov kozolec zli štanti pšenice, pod kozolcem pa dva z ržjo naložena voza. Pogorelec bil je zavaroaan za 600 gld., škode pa je nad 1000 gld. Zažgala je brez dvombe zlobna po-stopaška roka. Ljubljansko gasilno društvo bilo je hitro na pogorišči, in zabranilo je, da se požar ni razširil. — (S Krškega) piše se nam, da je 19. t. m. tjakaj iz Gradca dospel fzm. vojvoda Virten-berški ž njim pa grof Feliks Orsini-Rosenberg. Vojvoda bil je prisoten pri vpjah I. teške baterije divizije tretjega topničarskega polka. Ob jako lepem vremenu trajalo je streljenje do 1. ure popoludne. Po vajah odpeljal se je v Auerspergov grad, kjer je prenočil. Zvečer bil je na strelnem prostoru v Zadovinjeku njemu na čast zabava s petjem, umetnim ognjem in bengalično raz vetij avo. V nedeljo ob 11. uri odpeljal se je korni poveljnik v Celje. — (Iz Idrije) 19. julija: Včeraj se je vršila pri nas volitev novega župana. Izvoljen je bil županom gospod Fran D i d ič , meščan in posestnik v Idriji. Naš novi gospod župan, znan kot vrl narodnjak, delal je že veliko let v mestnem starej-šinstvu kot odbornik in kot svetovalec v blagor mesta. S svojim mirnim in modrim delovanjem pridobil si je ljubezen in veljavo pri vseh, pri gospodih uradnikih kakor tudi pri prebivalstvu. Prepričani smo, da bode novi gospod župan vse svoje moči posvetil v povzdigo našega mesta. Volitev je vodil sam gospod okrajni glavar Dell-Cott. Potem se je vršila še volitev jednega svetovalca. Izvoljen je bil pospod Fran Šinkovec. Svetovalci so gospodje: Valentin Tre v en, Franc G o 11 i, Josip Ser jun in Franc Šinkovec. — (Deželni odbor Kranjski) dobil je nastopno naznanilo: Iz razsodil (rešil) posameznih finančnih deželnih oblastev, ki so dozdaj v zmislu § 3. ukaza z dne 13. junija 1889. 1., drž. zak. št. 92. bila razglašena v ukazniku c. kr. finančnega mini-sterstva, in s katerimi so se od omenjenih oblastev hranilnicam in posojilnicam (kreditnim in napredni uski m društvom) priznale pristojbinske ugodnosti zakona z dne 1. junija 1889. 1., drž. zak. št 91, prepričalo se je c. kr. finančno ministerstvo, da pravila teh društev v nekaterih deželah ne vstrezajo dovolj jasno onim pogojem, ki jih predpisuje zadnji odstavek § 1. navedenega zakona. Po zadnjem odstavku § 1. tega zakona namreč smejo se pristojbinske ugodnosti priznati pod tem pogojem, da „obrestna stopinja posojil vštevši postranske pristojbine (upravne troške itd.) presega obrestno stopinjo hranilnih vlog največ za P/a od-atotek." V nekaterih deželah, n. pr. na Gornjeav-strijskem imajo tam veljavna pravila (§ 15. al. 2), ki se glase: „veuder ne sme zadnja (to je obrestna stopinja posojil) vštevši pod katerim koli naslovom vplačane provizije, upravne troške itd. presegati obrestne stopiuje posojil in hranilnih vlog za več ko za ll/a odstotka" ta pogoj za pristojbinske ugodnosti natanko določen; v drugih deželah, n. pr. na Dolnjeavstrijskem, Češkem, Tirolskem pa v dotičnih pravilih (g 65.) ta pogoj ni dovolj določno izražen, ker je tam samo rečeno: „ista (to je obrestna stopinja posojil) ne sme najvišje obrestne stopinje, ki se določi za obrestovanje hranilnih vlog, presegati za več, ko ll/a odstotka", ne da bi se pri tem glede obrestne stopinje posojil kaj omenilo ob eventualnih postranskih pristojbinah (re-žijnih doneskih itd.) Akoravuo visoko c. kr. finančno ministerstvo doslej ni še našlo povoda, da bi se od posameznih finančnih deželnih oblastev dovoljene pristojbinske ugodnosti v omenjenem ukazniku ne razglaševale zaradi tega, ker so v predloženih pravilih ni oziralo na režijne doneske itd., bo c. kr. finančno ravnateljstvo prihodnjič na dotična določila pravil vender posebuo pazilo ter pri vsakem nejasnem tekstovanji pravil priznalo pristojbinske ugodnosti ne poprej, da se društvena pravila primerno prenarede. Tudi se bo strogo na to gledalo, da bodo društva, katerim so bodo one pristojbinske ugodnosti priznale, točno spolnovala ono dolžnost, katero jim nalaga § 4 zvršitvenega ukaza z dne IS. junija 1889. I., drž. zak. št. 92. ter vsako premembo pravil nazuanjevala finančnemu oblaBtvu. C. kr. finančno ravnateljstvo počastuje se vsled razpisa visokega c. kr. finančnega miniBterstva z dne 20. marca 1890. ]., šl. 10.376 slavni deželni odbor na predstojeće opozarjati s prošnjo, da izvoli o tem obvestiti tudi vsa ona avtonomna oblastva in one avtonomne organe, ki se morebiti bavijo z ustanovitvijo hranilnic in posojilnic ter jim izrecno pripomniti, da se pod „obrestno stopinjo posojil" po smislu § 65. pravil razume: „obrestna stopinja posojil vštevši postranske pristojbine (režijne doneske)" — (Z Iga) se nam piše: Človek bi skoraj ne verjel, da se se v sedanjih časih preprosto ljudstvo poslužuje sebi v škodo raznih vraž, ko bi se sam ne uveril. Za vzgled nastopen slučaj: Kakor je že bilo v št. 153 „S1. N.K z dne 7. t. m. objavljeno, pičil je gad v Suši, občina Želimlje, 12 letno hčerko posestnika Matevža Šteblaja v levo roko. Oče njen in mačeha, mesto da bi iskala zdravniške pomoči ali vsaj odvela otroka v bolnico, dala sta strup »zagovoriti", potem pa, ko sta videla, daje ta toli hvalisana „coprnija" ostala brez vspeha ter roka jela nenavadno zatekati, poklicala necega zloglasnega mazača iz Kamniškega okraja — kateri se bo, ko se njegovo ime sezna, zarad njegovega, nadnaravnega zdravniškega poslovanja itak sodišču ovadil — da je nekaj nerazumljivih besed izustil nad obolelo, kateri je vsled tega zanemarjanja od strani starišev roka do rame zatekla, popolnoma očrnela, da se že sedaj koščico vidijo. In te bolečine prestaja ubogi otrok že tri tedne, a kedaj bode še le dospel otok do srca, da revici ugasne življenje. — Žal, slučaj ni pojedin, temveč je mnogo tako nevednih in zanikernih starišev. Želeti bi bilo, da bi osebe ki pridejo s kmetskim ljudstvom v teenejo dotiko, je z besedo in z neovrgljivimi dokazi od tacih in jednacih vraž odvračale, ter v tem oziru blagodejno upi i vale. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celovec 91. julija. V Vovbrah, Gre binji, Škocijanu in Rikarji vesi zmagali naši. Živeli podjunski Slovenci. Včerajšnji shod v Klečali nri Beljaku bil sijajen. Navzočnih nad sto posestnikov volilcev. Františkovv lažne (Frmtuensbmd] 21. julija, Ruski veliki knez Pavi s soprogo semkaj do šel. Carigrad 91. julija. Tudi inženerja Gersona izpustili so roparji. Razne vesti. * (Pori očni manevri ruske vojske.) Iz Peterburga javlja „Kolniscke Zeitung" zanimive vesti o ruakih manevrih, ki se vrše v Krasnojeselskem taboru, pri katerih se jemlje poseben ozir na ponočno pdljsko službo. Izbirajo se posebno temne, oblačne noči. Veliko ulogo imajo pri teh vajah oddelki prostovoljcev, ki se sestavljajo iz posebno urnih, močnih in prekanjenih vojakov. Vsak vojaški kor ima tak oddelek, katerega moštvo je v zimskem času na lovu, ter se pripravlja za svoj posel z dolzimi marši, raznimi napornimi opravili in ponoćnim patrolovanjem. Ponočni napadi na sovražnikove postojanke zgodo se, ko so jih natanko ogledali pojeaiul taki prostovoljci. Prostovoljci skušajo neopazen! prodreti sovražnikovo prvo iito, plazeč se počasi po tleh ter tako najti najboljšo točko za napad. Vračaje se nalepajo znake od belega papirja ali platna, kateri se vidijo tudi v noči, in jim kažejo pot, kader vodijo ćete, ki imajo izvršiti napad. Da pojedini oddelki, ki imajo napasti sovražnika, ne izgube zveze mej seboj, dajejo si vodeči jih prostovoljci vedno mej seboj optične signale z malimi svetilkami, katere drže za hrbtom, tako da sovražnik njih svita ne more opaziti. Posebno podučna je bila ponočna vaja Semo-novskega polka telesne garde, kateri je izvršil skupno z drugimi oddelki tak ponočen napad na sovražnika. Vršile se bodo take ponočne vaje tudi v vef.ji meri. ker se hoče uvesti v ruski vojski poseben način vojevanja. * (Kraljica angleška) ie stopila v 72. leto. Mati njena je umrla v 76 letu, njen oče je umri izpolniva! še le 53. leto. Njen ded, ki je umrl v istem letu, kakor oče njen, je bil 82 let star, teta njena Marija 81, njen ujec vojvoda Sussex pa 80 let. * (Hiša se je podrla.) V Brnu podirali ho te dni staro poslopje hotela pri „črnem medvedu". A po noči zrušil se je ves dvonadstropni oddelek. Velika sreča je bila, da ho ni zrušila tudi Boba, v kateri so spali zidarji in drugi delavci. Po čudnem nakbučji vstavil se je polom baš pred to sobo, in t ako ni obžalovati nobenega človeškega življenja. Pri odpravi podrtin sodelovali sta dve kompaniji vojakov. * (Biciklisti na Angleškem.) Prijatelje tega sporta utegne zanimati vest, koliko koleg imajo na Angleškem. Nek statistik preštel je vse bicikliste na Angb škem, ter dognal, da se s tem plemenitim pportom bavi samo v angleški kraljevini okolu pol milijona ljudi. * (Romantična pri povest.) Na sejmu v TuršKem Be&eji sedelo je pod šatorom več se-Ijakov. ko se jirn približa ciganska četa, vodeča sabo j bedno slepo deklico kacih pet let. Jedna kmetica razplakala se je nad nesrečnim otrokom. Ko otrok začuje glas te kmetice, plane proti njej s klikom: Mati! mati! Kmetica, katerej je zginolo dete pred letom dnij, a je mislila, da je davno mrtvo, vsa uzrujana, razgrne otroku obleko in najde na prsih znak, na katerem je spoznala svoje dete. Cigani bili so ukradenemu otroku iztaknili obe očesi iu je tako preminili, da je niti lastna mati ni mogla koj spoznati. Cigani so pobegnili, a žan-darmi zasači i so jih kmaiu in jih komaj rešili pred razjarjenim ljudstvom, ter jih odveli v zapor. * (Potovanja Željne dame) bode za-nimalo, da so v Berolinu po ameriškem vzgledu osnovali zavod, ki ima namen samostojnim damam, ki pohodijo Berolin, dajati vsa potrebna izvestja in jim skrbeti za primerno spremstvo. * (Eksj)lozija na tovornem vlaku.) Pri Kmgs Mills (Ohio) v uHvend Ameriki razpočilo se je 16 ton smodnika na nekem tovornem vlaku, vsled česar se je vnela blizu ležeča tovarna za patrone , ki se je tudi razletela, poškodovala in užgala še več druzih hiš. Pri tej katastrofi prišlo je deset O8ob ob življenje, trideset pa je bilo teško poškodovnnih. * (Žensko kesauje.) V Le Maueu se je usmrtila petindvajsetletna Josipiua Godeak, ki je bila prišla iz Pariza in se ustavila v tamošnjem hotelu. Iz pisma, katero so našli pri njej, so zvedeli, da se je otrovala, ker je nesrečna, odkar se je ločila od svojega moža. •stoj I xii vnc lelo glđ« 4.<»0; Kit p«* J leta \, i 3.80J mm četrt letu IH5. Z&hvala. Blagorodni gospod Vinko Majdič, veleposestnik v Kranji, podaril je našemu društvu v.soto 50 goldinarjev, M kateri blftgadašni dar izreka najtoplejo zahvalo odbor slovenskega bralnega društva v Tržiči: L oo p. Ahaoić, Alojzij Šini o c, blagajnik, predsednik. 20. julija l>ri Slomi: Stirler, Eschler, Kida, Rosenzvvoip, Ko -lavski, Millichcofer, Velaut r, BiOg|t Kaiser z Dunaja. — Deider h Budimpešta. — Pl. Kani Is Maribora. — Coho-lich z Ruke. — Osmo iz Trsta. — Petrić iz Postojne. — Pri llit'ii I : Urof Atteim iz Gradca. — Canknvie iz Zagreba. — Pl. liihu, Loohner, Staukovič, Pehar, Hof-inan, Markes, Kratit z Dunaja. — Cora, Miirk, pl. Bon, Pl. Ferra b sinom ii Trsta. Pri nvMtriJMkem cesarji: Ltokft, Toky iz Ka-poSvara. Metcorologicno poročilo. ^mrii pni v I^tit>]J|ftnl: 19. julija: Ivana Sp.mdon, zaselmica, 73 let, Costa na južno železnico št. 1, za plučnico. 20. jiiljja: Marija. Magd. Pleiwoin, trgovčeva vdova, 76 let, Pred Škofijo št. 10, za mrtvoudom. V d o ž e 1 n i bolnici: 17. julija: Anton liiegar, delavec, 32 let, za jetiko. 18. julija: Janez Zupančič, posestnikov bui, 27 let, za srčno napako. Tržne cene v Erfubljanl dne 19. julija t 1. L-i. kr. -I. kr. Pfienicii, hktl. . . . (i §6 špeb povojen, kgr. . — 70 Kež, - 4 86 Surovo maslo, „ — 70 j Ječmen, . 3 58 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... — 2 0 '08, . 3 57 — S Ajda, n • ' • . 5 53 Goveje meso, kgr. - 59 Pl oso, . 4 87 Telečje — 56' ! Koruza, > • . 4 *7 Svinjsko , „ — 62 Krompir . 3 50 Koštrunovo „ K — 86 Leča, . 10 — — 40: Oran, • i 9 — Golob...... — 17 Fižol, . 9 _ Seno, 100 kilo . . . 145 Maslo, kgr. _ 90 Slama, „ „ . . . i 45 Mast, . — 70 Drva trda, 4 Qtttofcr. i K 20 , Speli tri Sen n • Ih- 6G „ mehka, 4 , c opazovanj-i Stanje baromvtra v mm. Temperatura Vetrov i Nebo Mo-krina v mm. -*3 ai l-H 7. zjutraj 8, popoi. i), aveoer 784*8 mm. 784*9 mm. 784*9 mm. 18«;'C si. vzh. 24 0" 0 i al. vzh. 19 4" C breav. ohl. d.jas. ttjai 0 00 mm. _1 20. julija 7. zjutraj 2. popol. S*, zvečer 788-8 mm. 781*8 mm. 733*3 mm. 20 8° C •24 8° C 1?-8°C si. zah. ■1) V/ll, si. vzh. JHS. d.jas. otd. 3*>0«n,. dežja. nad Srednja temperatura nor malom. 'Jj-l' in 2M\ za 1-3' in 1-70 ZCDnozieo&lsa« borza dne 21. julija t. I. (Izvirno telegrafifino poročilo.) srebrna renta ..... Zlata renta ...... 5°/0 marca renta .... Akeije UHfodno banko . Kreditno a'ceije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. oekini .... Nemške marki.-..... 4°/0 državne sreeke i/. I. 1854 Dri::.vi;u sreč'ce iz I. lrt'>l ngerska zlata renta 4°/0 . . Dgi rak« papirna renta f)"/0 . Quonya reg. srečke 5°/4 . . '/.•■■< ilj. obč. rtvstr. 4','j /„ zlati Kreditne brdčke..... Rudolfu- e srečke .... Akeije anglo-avatr. banke . Tram':jway-druAt. velj. 17'» gli včeraj — danes gld. 8 S 20 — gW . -J8-25 n *9 20 Ti 82 35 » 109*80 »t 109 3 > n Ml 85 101*88 n 982 n &88'~ n 3 •:{••>■ * n 303 — n 116*35 9 m 1.18*86 n —•— m —•— B fj 28«/, - »•98 n ■) 5^ r. .^•52 r» r6 »5 •6 92'/« 28 1 gld. 132 gld. 75 ks. 100 . 17'i • 50 „ 101 n 9"' r H9 i »o S 100 gld. 12 L n '5 „ z as t. listi . 115 n 50 „ 100 gld. 135 n 75 „ l<> n 19 H M , 1110 .. 154 i. a. v.. . . 218 V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izšbi je knjiga: Razne pripovedke. n^ajgrrozo-vltejža, -rra.-a.l3:a, pelElenslca.. Spisal Catulie Mendes; prevel Vinko. — XJlo-«a.ci. Spisal Sevničan. — Silvestrov ©trožlžels:. Kaliforn-ska povest. Spisal lir. t Jlatte; poslovenil Vinko. — "CJ"an.i-ieao *žiT7-ljen.;e. Češki spinil Strouocžnickv; preložil V i n k o. Št. 1028. Razpis službe. Na slovenskem zabavišči družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu je izp.raanjenp mesto otroške vrtnarice 7. letuo plačo StlH sto (400) forintov. Podpisano vodstvo vsprojenia prošnjo s potrebnimi prilogami do konca tekočega meseca. Vodstvo družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani 15. julija 1890. ga cesarja Josipa trp. Traber-jev svetovno/iiani in odlikovani MUZEJ. Odprt je vsak dan od 8. uro zjutraj do 10. ure zvečer. Ob torkih in petkih od 2. ure popoludu^ dalje rauuio za ilaiue. (5ti3—1) I siopui m« SO kr., /.» vojnke iu otroke i O kr. Št. 9659. Občinski sovet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil, da je na dan poroke Nje c. in kr. Visočanstva gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti 200 gld. mej petero ubozih vdov Ljubljanskih, t. j. tacih, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Prošnje za podelitev te podpore je uložiti pri mestnem magistratu do 26. dne julija letos. V Ljubljani, dne 14. julija 1890. (562) Župan: Grasselli 1. r. Predaja vina» Graščinsko oskrbništvo v Dubrovl, pošta Krapina Toplice na Hrvatskem, proda svoja cista vina raznega pridelka jako dobra kvaliteta, iz let 1879, 1885, 1886 in 1887, vkupe 1200 hektolitrov, po najnižjih cenah. — Več pove (554—2; ravnateljstvo v Krapinskih Toplicah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Drag o t in Hribar. rečke a 1 gld. Vsalia srcčEta rcUa za obe -Jg žrebanjM. Seznam dobitkov za obe žrebanji. (505—26 Prvo žrebanje 14. avgusta 1800. I dobitek 50.000 qld. vreden 1 , 500<» a n 1 ■ 2O00 i) » 1 n lO(M) n n 2 ■ oOO n n 5 5 2 » ■ 10 „ 100 n n 20 - BO n v 50 i n n 200 „ lO 2000 dobitkov 5 razstav, srečk T) Drugo žrebanje 15. oktobra 1890. I dobitek 50.000 gld.vreden SREČKE * 1 »i« V WjJQflli3jaaiii prodaja 1 „ SOOO „ „ 1 „ 30«0 „ n 1 „ lOOO g p 2 „ 5oo „ ; 5 , aoo „ „ io i i«o „ n 20 „ SQ , „ 50 „ SO , „ 200 „ IO n B 2000 dobitkov 5 Uprava razstavine loterije, Dunaj, IIV, rotunda. srečke C. »IAYEH. Lastuiua iu tisk -Narodne Tiskaru«*".