POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornice — Trbovlje. Delavski dom —■ Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrtmkirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, znočaio vsaka beseda D>n , maii oglasi. M sla&j* v soeialue namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din, 0.50 Štev, 135 • Maribor, sobota, dne 25. novembra 1939 e Leto XIV Gospodarski problem Slovenije Na široko tarnamo, da beži industrija iz Slovenije. To .je dejstvo, ki opravičeno vzbuja socialno skrb, kako bo Slovenija gospodarsko izhajala, ker je agrarno pasivna dežela, če ne bo uspe- j valo njeno industrijsko gospodarstvo. Preselilo se je iz Slovenije 1938 pet industrij v Beograd, 1939 pa šest ter v druge srbske kraje štiri industrije. — Novih industrij je bilo ustanovljenih v Beogradu 1938 24, 1939 pa 22, toda v Sloveniji v obeh letih 5 in so se iz Slovenije izselile 1939 tri industrije, nekatere so pa likvidirale. Vzrokov je več, da gospodarstvo v Sloveniji propada. Mjed temi vzroki so davčne razmere, devizne težkoče in dejstvo, da se nahajamo na periferiji države, daleč od bogatih pokrajin, s katerimi nas vežejo drage železniške zveze. Važen razlog so pa tudi mezdne lazlike, ker južni kapital še hujše izkorišča delavstvo kakor pri nas. V naslednjem navajamo po »Trg. listu« nekaj zgledov iz obdavčenja industrije, ki kažejo, da je v davčnem sistemu kriza, ki povečava poleg drugih težkoč prospevanje industrije v Sloveniji. Vzemimo industrijsko podjetje z dač-n.o osnovo din 500.000. Industrija na tej davčni osnovi plača davkov v dinarjih: Z a nas vsa ^Hiil anji kruli Ali naj res omejimo notranjo potrošnjo kruha in mesa? osnovnih dopolnilnih nar. obramb, doklade Beograd Zagreb Split 62.000 62.000 62.000 25.000 25.000 25.000 21.000 21.000 21.000 12.400 24.800 55.800 skupaj 121.000 133.400 164.400 Davčna slika v Slovenji pa je ta-le: Ljubljana Maribor Celje osnovni 62.000 62.000 62.000 dopolnilni 25.000 25.000 25.000 nar. obramb. 21.000 21.000 21.000 doklade 77.500 78.740 99.200 skupaj 186.000 187.340 207.800 Davčna razlika na gorenji davčni o-snovi znaša torej okoli din 65.000 do 86.800 več davka kakor v Beogradu. Razlika pa izhaja odtod, ker je velika razlika med dokladami. Doklade znašajo za Ljubljano 125 odst., Maribor 127 odst. in Celje 160 odst. Dele se te doklade takole: v Ljubljani občinske 60 odst., v Mariboru 50 odst. in v Celju 45 odst. K tem dokladam pride cestna doklada v Ljubljani 10 odst., v Mariboru 22 odst. in v Celju 20 odst. Pobira se tudi banovinska doklada po 55 odst. v Sloveniji in v podeželskih občinah še 35 odst. šolska doklada. V Beogradu pa plačujejo le 20 odst. občinske doklade. Če primerjamo te številke, vidimo, da mora Slovenija gospodarsko izkrvaveti in da to vprašanje ne more biti le vprašanje dravske banovine, ampak Problem, za katerega mora nositi riziko država. Ni to gospodarski problem Slovenije, ampak problem celega državnega gospodarstva. Potrebe Slovenije so večje, kakor je njena gospodarska moč, 2ato se more tudi le s tega stališča presojati in ukrepati o njem, „i . vit !.-. U tem Dolgovi naiih mest Beograda, Zagreba in Ljubljane znašajo okroglo 800 milijonov dinarjev, kakor je ugotovila konferenca hrvaških finančnih strokovnjakov. Vladna kriza v Rumuniji posledica gospodarskih nasprotij z Nemčijo v vprašanju dobave petroleja, Dotna it* pa svetu- V Rumuniji je odstopila vlada mini-1 prišli nemški in rumunski odposlanci, strskega predsednika Argetojana. Ka- ruskih pa ni bilo. kor se zatrjuje, je ta kriza v neposred-1 Rumunski trgovski minister se je kot ni zvezi z brezuspešnimi nemško- prvi uprl nemškim zahtevam, zlasti ra rumunskimi gospodarskimi pogajanji. Med Rumunijo in Nemčijo so se namreč vodila pogajanja radi dobave nafte, oziroma petroleja. Rumunija je ponudila Nemčiji 4000 ton petroleja za prvo trimesečje leta 1940. Stavila pa je zahtevo, da mora Nemčija plačati za lej več kot pa doslej in pa da si mora petrolej ter ostalo blago odpeljati v največji meri sama, to je s svojim voznim parkom. Nemci so zahtevali ravno obratno: več petroleja, znižanje vrednosti leja v razmerju z marko in angažiranje vseh rumunskih prometnih sredstev, vagonov in ladij za prevoz petroleja in ostalega blaga v Nemčijo. Nemčija je tudi predlagala Rusiji, da bi šel del izvoza preko ruskega ozemlja, ne da bi Rusija pošiljke nadzorovala. Rusija pa se ni določno izjavila, ko pa je Nemčija radi vprašanja prevoza preko ruskega ozemlja sklicala posvet strokovnjakov v Černovicah, so di tega, ker bi znižanje vrednosti ru-munskega leja napram nemški marki povzročilo, da bi morala Rumunija svoj izvoz za celo tretjino povečati, ako bi hotela dobiti zanj toliko kot je dobila doslej za tretjino manjši tovor. Nekateri ministri v rumunski vladi so bili pa mnenja, da bi zavrnitev nemških zahtev lahko ogrozilo Rumunija, Njihovo naziranje je, da se je Rusija zadržala napram Rumuniji korektno samo zato, ker ji je Nemčija prigovarjala. Ako pa pride do spora med Nemčijo in Rumunijo, ne da bi imela Nemčija iz-gled, da ga povoljno reši v svojo korist, ne bo več zainteresirana na zadržanju Rusije napram Rumuniji. Novo vlaoo sestavila Tatarescu Novo rumunsko vlado sestavlja bivši ministrski predsednik in do julija 1939 poslanik v Parizu, Tatarescu. • Na fronti samo letalske bitke Na zapadni fronti ni skoro nobenih bojev, razen v zraku. Angleško poročilo pravi, da so angleška letala sestrelila 11 nemških »Dornier« aparatov. Nemško poročilo pa pravi, da so bila setreljena 4 francoska letala in eno nemško, nad Šetlandskimi otoki pa, da so nemška letala vžgala eno angleško. AngleSki rulllec „Glpsy“ se je potopil, ker je trčil na mino. Ali preide nemSka vojska v ofenzivo? Nemška pogajanja z Rusijo? Francoske vesti pravijo, da je nemška vojska na francoski meji hotela preiti v ofenzivo. Vendar je bila ofenziva odložena in nihče ne ve, kdaj jo nemška vojska prične, Nemčija ali lahko prične ofenzivo, ki bo zvezana z velikimi žrtvami na kopnem, v zraku in na morju, ali vodi z Anglijo in Francijo gospodarsko vojno, ali pa izvede napad na Nizozemsko. To so tri možnosti. Iz Curiha pa poročajo berlinski dopisniki, da se s presledki vrše pogajanja med Nemčijo in Rusijo glede pomoči. — Po istih vesteh obljublja Nemčija Rusiji, da ji odstopi več vpliva v jugovzhodni Evropi, če pristane še na nekatere nemške zahteve. Ofenziva na francoski meji bi bila po sporazumu z Rusijo jako olajšana. 1300 milijonov dinarjev na dan stane vojna Anglijo Vojna stane Anglijo dnevno 6 milijonov funtov sterlingov, t. j. 1300 milijonov dinarjev, tako je izjavil angleški finančni minister John Simon, ko je te dni utemeljeval potrebo razpisa notranjega posojila v Angliji. V desetih dneh vojne izda Anglija toliko denarja za vojno, kot znaša naš državni proračun za vse leto! Krivde za monakovski atentat zvraia nem Ska vlada na nacistično „irno fronte Po nemških poročilih iz Monakova je vzidal peklenski stroj v steber v pivnici meščanske pivovarne neki Georg Elser, ki so ga vjeli na meji, ko ;e hotel pobegniti v Švico. V Nemčiji dolže sokrivde tudi Otona Strasserja, ki je bival v Švici in je pobegnil v Francijo, še preden je Nemčija zahtevala njegovo izročitev. Strasser je bil ožji sodelavec Hitlerjev in je pripadal radikalni struji, ki so jo v Nemčiji zadušili pri »čiščenju« 30. januarja 1934. Strasserju je posrečilo pobegniti na Češko in potem v Švico. Strasser ima svojo »črno fronto«, Strasser sam pravi, da je prvotno mislil, da je atentat delo njegovih ljudi, sedaj pa je prepričan, da so krivci popolnoma drugi. Nemški listi dolže tudi angleški zunanji urad, dočim mednarodni tisk sumi, da je atentat pripravila neka tretja struja, o čemer pa doslej še ni ničesar jasnega. O volitvah se čujejo najrazličnejši glasovi. Eni jih napovedujejo in sicer, da bodo zelo kmalu, drugi pravijo, da o tem vprašanju ni še ničesar odločeno, ker je vse odvisno od mendarodnega položaja. Vsekakor, pred Božičem jih ne bo, dasi se je pred par meseci govorilo, da se bodo na vsa« način vršile do tega termina. Sedaj se imenujejo meseci januar ali februar. Železničarske organizacije zahtevajo povišanje draginjskih doklad za nameščeno osobje. I Opozicija »svobodnih« pri ministru socialne politike. Meščanski tisk je objavil vest, da je bila 30. oktobra pri ministru socialne politike 30-članska -deputacija pod imenom »svobodnih«, katere člani so bili še včeraj v Jugorasu, in mu predložila svoje zahteve. Deputacija ne predstavlja organizacijo, marveč le osebe, ki so jih postavili Jugorasovci pod kap, kakor Mitič in Zarija. . , * t •*. .e , r < .. - ’ j • Zahtevali so volitve v socialne zavode in zamenjavo •til sa- mouprav. — l »...-.*•*■•' f 1*1* Banska uprava na Hrvatskem in socialne zahteve nameščencev. V Zagrelbu se je vršila anketa predstavnikov privatnih nameščencev o socialno političnih reformah. Zastopnik banske uprave je izjavil, da bo banska uprava vpoštevala samo soglasne sklepe. — Soglasni sklepi se na anketah težko dosežejo, lahko so pa tudi druge inicijative pametne in koristne. Ravnatelj zagrebškega OUZDja dr. Ante Mu-drinič, ki je bil ljotičevec, je vpokojien. Mednarodna cesta od Subotice do Beograda, dolga 203 km, je bila te dni otvorjena, stala je 253 milijonov dinarjev, torej kilometer ceste mnogo več kot en milijon dinarjev. To nam pove, kako drage so dobre ceste. Vse kar stane manj, tudi manj vzdrži in se ne izplača. Naša zunanja trgovina v oktobru aktivna. Jugoslovanska zunanja trgovina izkazuje v oktobru mesecu 1939 din 154.9 milijonov prebitka. V prvih desetih mesecih je bila nasa zunanja trgovina aktivna za din 181 milijonov Italija in Španija za nevtralnost Nizozemske in Belgije. Švicarsko časopisje poroča, da sta italijanska in španska vlada obvestili nemško, da sta interesirani na ohranitvi nizozemske in belgijske nevtralnosti. Ta vest je bila sprejeta v Parizu z zadovoljstvom. Dve delavski zvezi za Roosevelta. Dve ameriški strokovni organizaciji, ki štejeta skora; 1,200.000 članov, sta se izrekli za ponovno kandidaturo (tretjič) Roosevelta za predsednika Zedinjenih držav. Organizaciji se zavzemata za nadaljnje izvajanje njegovega dielovnega zakona (New Deal). Prvi cddelki novozelandske vojske, ki so bili doslej rekrutirani, bodo odpremljeni te dni na francosko-nemško bojišče. Tega bi se nam manjkalo! »Slovenski Narod« poroča, da ne bo semenskega krompirja ' — 1 1_____ ________1 ' M n 1kX — olmrvi 41 ir hlUCI in da ga bomo morali najbrž nakupiti v bivši Avstriji. Deputacija Čehov, ki že dolgo časa bivajo na Hrvaškem, je obiskala bana dr. Šubašiča in ga zaprosila, da naj čimprejie preskrbi, da ; bodo Čehi lahko postali jugoslovanski držav-: ljani in da se bodo ponovno otvorile po prejš-1 njih režimih zaprte češke paralelke na ljudskih ! šolah. Naše klirinške terjatve na Madžarskem je vlada odstopila Italiji in se bo s tem naš dolg v Italiji znižal za okrog 19 milijonov dinariev. Nov načrt za železniško postajo v Sušaku bodo izdelali na zahtevo banovinske uprave v Zagrebu in so radi tega gradbena dela, ki so se že pričela, prekinili. Epidemija v Osijeku. V Osijeku; je zbolelo nad 50 oseb za tifusom. Smrt delavskega borca, V Curihu je umrl s. Wilhelm Schraber, ki ima velike zasluge za švicarsko strokovno gibanje, v katerem je igral veliko vlogo nad trideset let. Povišanje plač na Danskem. »Jusa« poroča, da se bodo delavske plače na Danskem zvišale ter se prilagodile naraščajoči dlraginji. Zaenkrat bo tega povišanja plač deležnih 240 tisoč delavcev. Nov predsednik belgijskega senata, Z glasovi 86 senatorjev je bil izvoljen za predsednika belgijskega senata liberalec Gillon. Njegov socialistični protikandidat je dobil 64 glasov. »Nizozemska ima zadostne količine žita«, je v parlamentu izjavil nizozemski minister za gospodarstvo Steenbergh, »zato tudi ni treba uvajati takozvanega enotnega vojnega kruha«. Italijanski promet v vzhodnem Sredozemlju. Italija je uvedla reden morski promet v vzhodne dele Sredozemskega morja. 30.000 Nemcev se je do s len izselilo iz Le-tonske. Naseljeni bodo na bivšem poljskem ozemlju. Tovarna za vojno milo. »Politika« poroča, da so v Nemčiji ustanovili sedem tovarn, v katerih izdelujejo iz premoga mast. To mast potem predelujejo v tako imenovano »vojno milo«. Nabava knjige »Mein Kampi« ob poroki ni več obvezna. Nizozemski listi poročajo iz Nemčije: »Znano je, da sta si morala zakonca ob poroki obvezno nabaviti,Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf«. Po sklenitvi rusko-nemškega pakta nabava te knjige za novoporočence ni več obvezna. Vsebina knjige se namreč ne strinja več z novo nastalim stanjem v Nemčiji. Judovski begunci iz Nemčije, »Havas« poroča, da je prispelo v Rotterdam 300 Judov iz Prage in Dunaja. V kratkem ijiih pride še 700. Vsi bodo odpotovali v Ameriko. Grška policija odkrila tajno opozicionalno tiskarno. Grška policija je odkrila tajno tiskarno, kjer so se tiskali razni letaki .bivših politikov. Med drugim gre pri tem za razne publikacije voditelja napredlne stranke Kakandarisa, voditelja liberalcev Sophulosa ter vodje narodne monarhistične stranke Theodokisa. Te voditelje .je v januarju 1938 Metaxaso, Lesna trgovina nazaduje. Letošnje leto je splavalo po Dravi mimo Maribora samo 757 splavov, dočim jih je prejšnja leta bilo vsako leto nad 1000. To znižanje prevoza lesa po Dravi kaže, da je tudi lesna trgovina zopet v zastoju, kar bodo seveda predvsem občutili tudi lesni delavci po Dravski dolink Naša salama na Norveško. Prijatelj lista nam piše: »Pred tednom mi je pisal nemški emigrant, naš dober sodrug, novinar iz Berlina, ki je sedaj našel zatočišče na Norveškem. Njegove otroke so prijazno in .gostoljubno sprejeli Angleži, sam pa živi z ženlo v skromni sobi okolice mesta Ekeberg na Norveškem. Zaželel si' je naše klobase, pa sem mu poslal kot .vzorec brez vrednosti’ pol kg naše salame. Bal sem se za usodo tega .darila ljubezni’. Že čez par dni pa mi je pisal sodrug iz Norveške, da je salama srečno prispela in povzročila seve umljivo veselje in radostno presenečenje. Tamošnje salame so baje strahotno soljene ali pa sladke in pomešane z rozinami'. Prijatelj se zelo veseli, obnove socialističnega pokreta v Jugoslaviji ter pozdravlja tudi ss. Petejana in Topaloviča. Pismo je poslal v; češčinii in dodal v slovenščini ,hvala lepa’. Seveda mu bom še kaj poslal.« Nakaznice za kurivo mestnim ubožcem bodo od 27. t.m. dalje izdajali na socialno političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9. Do nakazila so upravičeni vsi oni,, ki dobivajo v smislu sklepa mestnega sveta redne mesečne ubožne podpore na knjižice. Nakazila se bodo izdajala po naslednjem vrstnem redu: 27. nov. začetne črke A, B in C; 28. nov. Č, D in E; 29. nov. F in G; 30. nov. H, I in J; 2. dec. K—Ko; 4. dec. Kr—Kz; 5. dec. L: 6. dec. M; 7. dec. N in O; 9. dec. P; 11 dec. R; 12. dec. S; j3. dec St; 14. dec. U in V in 15. dec. Z ter Z. Prosilci morajo prinesti knjižice za podporo s seboj. Gasilska vaja mariborske gasilske čete bo v nedeljo, dne 26. novembra med 9. in 10. uro dopoldne. Vaja se bo vršila po predpostavki, da je v mestu pokvarjen vodovod in ni mogoče črpati vode iz vodovodnega omrežja in da je tudi odpovedala električna napeljava. Poleg tega bo pri vaji prvikrat napravljen poskus razmestitve gasilnega orodja po raznih delih mesta ter alarmiranje in pozivanje brez običajnih alarmnih naprav, oziroma zvonenja. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m. zdravnik g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica št. 14-1. Več šip so pobili neki neznani storilci na oknih tekstilne tovarne Ehrlich. Prvi avtomobil za cestno kontrolo je končno dobila mariborska policija. Avtomobil je znamke »Škoda«. Kolesarite oprezno! Nek kolesar je na Kralja Petra trgu podrl 80 letnega starčka, ki je zadobil pri padcu težje telesne poškodbe. Narodno gledališče. Sobota, 25. novembra ob 20. uri; »Celjski grofje«.-Zadnjič. Znižane cene. Nedelja, 26. novembra ob 15. uri »Neopravičena ura«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Navihanka«. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. — Da se tudi socijalno šibkejšim slojem omogoči najcenejša duševna zabava, se je gledališka uprava odločila za znižane cene za vse tri predstave vi soboto in nedeljo. V soboto zvečer pridejo zadnjič na oder tudi zgodovinsko zelo zanimivi »Celjski grofje«. V nedeljo popoldne ipa se zlasti za okoličane in one, ki ne morejo k večernim predstavam, vprizori zelo zabavna veseloigra »Neopravičena ura«, zvečer pa vesela Beneševa opereta »Navihanka«. PESJE PRI VELENJU O naših cestah. Pri nas imamo cesto, ki se odcepi od glavne ceste pri Marnu in pelje do Detičeka. Ena cesta vodi nato naprej proti Libijskemu griču, druga pa se odcepi proti Št. Andražu. Poglejmo si stanje omenjenih cest. — Ce greš ob deževnem vremenu po cesti, ki pelje od Marna proti Detičeku, se ti bo nehote zazdelo, da hodiš po kakšni kolovozni poti. In to je tudi v resnici. Ne vidiš drugega, kakor lužo pri luži in polno blata. Posebno pa je slaba cesta pri Kašovem »marofu«, kjer je ob cesti velika gnojna jama. Ta jama ni nikoli zavarovana, iz nje se širi tudi smrad, ker ni pokrita. Ob slabem vremenu je na cesti .polno mlak gnojnice, ki se iz jame odteka na cesto. Ta jama ni niti malo v okras naše vasi, za tujca pa, ki gre mimo te gnojne jame, gotovo ni prijeten smrad. — Najslabši del ceste pa je pri Detičeku. Tu pelje cesta strmo navzgor proti Lilijskemu griču, kjer so rudarske kolonije. Del te ceste je posut z debelim kamenjem. Pri tem je mučno opazovati rudarske družine, ko po tej strmi cesti z veliko težavo vozijo ročne vozičke z raznimi poljskimi pridelki, premogom itd. — Cesta, ki pelje proti Št. Andražu se malokdaj posuje in moraš ob deževnih dnevih hoditi po železniški progi. Pri tem pa si v nevarnosti, da te lahko doleti občutna kazen, radi prepovedi hoje po progi. — Mnenja smo, da bi bilo dobro, če bi prišla komisija ter bi se potem gospodje na lastne oči prepričali, v kakšnem obupnem stanju se nahajajo naše ceste. — Pripomnimo naj tudi, da se pripravlja protest, ki bo poslan na merodajna mesta. O tem bomo poročali prihodnjič. O gasilcih. Na našem rudniku imamo dve gasilski četi, rudniško in prostovoljno. Obe četi se sestojita iz enih in istih članov. Sedaj se čujejo glasovi, da se namerava prostovoljna gasilska četa ločiti od rudniške, ter bi si v ta namen postavili nov dom. Kje, se še ne ve. Eni so za to, da bi se postavil pri »Rudarskem domu«, drugi so za Skale, tretji pa za Pesje. Mi smo mnenja, da bi bil najbolj primeren kraj za postavitev doma v Pesju. Premestitev prostovoljne čete k »Rudarskemu domu« ali v Škale se nam zdi neprimerna, ker je itak v neposredni bližini rudniška četa. Razlogi za Peisje pa so sledeči: Pesje je središče med Velenjem iti Šoštanjem. Iz Pesja gredo na vse strani pota proti Prelogam, Lokovi, Podgorju, Podkraju, Št. Andražu in Skalam. Že iz tega se vidi, da je Pesje najbolj primerno mesto za postavitev gasilskega doma. Glavno pri tem pa je tudi to, da je pri nas precej mladine, ki ima veselje do gasilstva oziroma, ki bi bila pripravljena sodelovati pri gasilski četi. Zato prostovoljno gasilsko četo v Pesje! Zveza brivskih pomočnikov v Celju bo priredila strokovni tečaj iz damske frizerske stroke. Brivski pomočniki, ki se želijo tečaja udeležiti, naj se prijavijo do torka 28. nov, zvečer v pisarni Zveze v »Delavski zbornici«, I. nadstropje, vhod iz Vrvjarske ulice. I. kulturni večer »Vzajemnosti« v tej sezoni, ki se je vršil preteklo soboto, je lepo uspel. Dvorana »Delavske zbornice« je bila premajhna. Spored večera je bil lep in pester. Obiskovalci so nagradili sodelujoče člane z živahnim odobravanjem. Soglasna je bila želja, da »Vzajemnost« čimpreje priredi podoben kulturni večer. 2e danes opozarjamo našo in nam naklonjeno javnost, da bo priredila »Vzajemnost« v torek 5. decembra »Miklavžev večer«. Ne izdamo nobene tajnosti prirediteljev, ako že danes povemo, da bo tudi ta večer lepa in domača zabava. Spored tega večera bo obiskovalce zelo prijetno presenetil. Kdor želi koga obdarovati^ naj pošlje darilo »Vzajemnosti«. SENOVO PRI RAJHENBURGU Predavanje o delavski zaščiti. V nedeljo, dne 26. t. m. se bo vršilo s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne v Delavskem domu na Senovem važno predavanje o delavski zaščiti, pomenu strokovne in kulturne organizacije, delavskega tiska itd. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Jelen Adolf iz Maribora. Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Senovo-Rajhenburg vabi vse rudarje in delavce, da se tega pomembnega predavanja udeleže v čim večjem številu. POBREŽJE PRI MARIBORU Olajšajte delavcem nabavo delavskih knjižic. Na članek »Olajšate delavcem nabavo delavskih knjižic« objavljen V, 134. številki »Delavske Politike« z dne 23. novembra 1939 poroča občinska uprava, da uraduje občinski urad za stranke vsak delavnik od pol 15. do 18. ure, izvzemši soboto, ko uraduje dopoldne od 8. do 12. ure. Ta razpored uradnih ur je bil svojčas objavljen v mariborskih dnevnikih ter razglašen na v občini krajevno običajen način. Delavske knjižice pa izdaja občina trikrat tedensko in sicer v ponedeljek, sredo in petek, vsakokrat od 14. db 18. ure popoldne. Vsakdo si pač mora ob določenih dneh oskrbeti s številko za izdajo delavske knjižice že takoj ob pričetku uradnih ur, ne pa še le zvečer. Pripomnimo še, da uradiii-štvo občine Pobrežje, ki šteje danes že okrog II.000 prebivalcev, v polni meri izvršuje svoje dolžnosti, saj dela dnevno po 10 in še več ur. kljub temu, da je predpisan samo 8 urni delovni; čas. Zato naj fizični delavec privošči tudi svojemu duševnemu delavcu počitek, ki mu je potreben v isti meri, kakor njemu. — Občinska uprava občine Pobrežje. Zvočni kino Pobrežje: 25. in. 26. novembra velefilm »Tarzan v haremu«, — Od 1. decembra dalje se vršijo predstave oib sobotah ob 19.30 uri, ob nedeljah ob 15., 17. in 19. uri. TEZNO PRI MARIBORU »Vzajemnost« vprizori v soboto, dne 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni Felič burko »Ne kliči vraga«. Sodružice in sodrugi, pridite. Vabi odbor. JESENICE Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »ZENSKA KAZNILNICA* z Vi-viano Romance v glavni vlogi. Med dodatki tudi dva tednika: Universum in Paramount. Sledi »Ovaduh« (Noč po izdaji). Iz Čeik« Legitimacije z odtlskom palca. Časopisi objavljajo razglas oblasti, da mora imeti vsak občan Protektorata češke in Morave svojo legitimacijo, s katero se lahko vsak čas izkaže. Te legitimacije se izročajo proti predložitvi dveh fotografij, domovinskega in krstnega lista, potrdilu o bivanju in pri poročenih ženah tudi poročnega lista. Vsakdo mora na policiji podpisati tiskovino osebnega popisa in na njo tudi odtisniti svoj palec. Poziv direktorjev visokih šol. V Brnu so izdali rektorji visokih šol proglas vseučilišč-nikotn, naj vzdržijo v teh in prihodnjih dneh mir in doma nadaljujejo s: študijem ter se Pripravljajo na skušnje. To jim svetujejo rektorji ne kot njihovi predpostavljeni, ampak kot odkriti prijatelji. Narod se zbira na koncertih in v gledališčih. V poletni dobi so izkazovala po Češkem in Moravskem nenavadno veliko udeležbo razna romanja, katerih so se udeleževali prvič tudi meščanski sloji in so imeli na njih pridige znani duhovniki-politiki, ki so prepletali pridige tudi z vprašanji bodočnosti naroda. Na takih romanjih se je sešlo tudi po sito tisoč ljudi. Zadnji čas pa poročajo listi o podobnih narodnih shajanjih pri gledaliških predstavah čeških narodnih dram in oper ter koncertih čeških skladb. Take predstave so v Pragii in tudi po drugih podeželskih mestih že par dni naprej razprodane. V začetku novembra je bila izredna taka slavnostna proslava Smetanove opere »Dalibor« za delavstvo v Plznu, katere so se udeležili za Zvezo strokovnih organizacij tudi njeni tajniki iz Prage, urednik Hais in drugi. Listi poročajo o dalnjih takih predstavah, ki se bodo vršile v vseh večjih krajih vsaj enkrat mesečno. Takišne prireditve so sedaj edina možna zbirališča češkega naroda, ki se jih oprijemlje z vso ljubeznijo, da tudi v težkih vojnih razmerah zbira narodne sile in goji češko kulturo. Zakaj vojskujoče se države oklevajo uporabljati strupe! Vojni strupi povzročajo paniko, pojavi se ogromno število namišljenih bolnikov, zdravljenje zastrupljenih pa predstavlja ogromno breme, ki ga marsikatera država ne zmore Fred pričetkom sedanje vojne se je mnogo govorilo in pisalo o vojni s strupi, ki so nevarni človeškemu življenju, bodisi, da pride telo z njimi v neposreden dotik, ali pa, ako človek vdihava njihove hlape. Vojna traja že tretji mesec, toda o uporabljanju strupov ni bilo dosedaj še ničesar čuti. Javnost si tega zadržanja vojskujočih se sil ne zna prav razložiti. Ako pa prečitamo literaturo o vojnih strupih, zasledimo v njej marsikaj, kar nam pojasni vzroke, zakaj je ostalo vojskovanje, kljub obilici strupenih bomb in granat, ki leže vskla-diščene, tako »človekoljubno«. Pomen vojnih strupov ni v njihovem neposrednem učinku na posameznika, ampak v tem, da povzročajo paniko med ljudstvom. Količina strupov, ki se je porabila med svetovno vojno, bi bila zadostovala za pokončanje vsega življenja na zemlji, vkljub temu pa izkazuje statistika vojnih izgub samo 2 do.4 odstotke mrtvih vsled zastrupljenja. Vse drugačno sliko o učinku strupov dobimo, ako se zanimamo za to, kako je z zdravljenjem zastrupljenih, koliko dni bolniške nege je potrebno za ozdravljenje vsakega posameznega slučaja in kakšno je potem duševno stanje okrevajočega, ki je bil zastrupljen a vojnimi strupi. Zastrupljeni so ogromno breme za zdravstveno službo in za — narodno gospodarstvo. Dr. Ernst Gillert (Berlin) pravi, da se pobijanje v vojni za nikogar ne izplača, pač pa: povzročaj bolezni med sovražnikovo armado! Mrlič je le še za spomin, bolnik ali ranjenec pa povzroča skrbi in nalaga obveznosti. Praktični Američani so ugotovili, da potrebuje en sam zastrupljeni do svojega ozdravljenja dnevno šest strežnikov. Število strežnikov se da mogoče nekoliko zmanjšati, toda le z najskrbnejšo organizacijo zdravstvene službe. Strah povzroča pri veliki množici ljudi namišljeno zastrupljenje, število namišljenih bolnikov znatno prekaša število resnično zastrupljenih. (V nekem primeru je bilo poslanih v bolnišnico 195 »zastrupljenih«, ki so trdili, da so se zastrupili s fosgenom. Nazadnje se je ugotovilo, da je bilo od vseh teh 17 težko zastrupljenih (od njih jih je 7 umrlo). 15 je bilo lažje zastrupljenih, vsi ostali pa so bili samo namišljeni bolniki. Le posebno izkušen zdravnik more razlikovati zastrupljene od zdravih in na ta način razbremeniti lazarete v etapi in bolnišnice. Odpust namišljenih bolnikov pa ni tako enostavna stvar, ker nekateri strupi delujejo šele čez dalj časa. Kdor je bil n. pr. zastrupljen s fosgenom, ni treba, da bi to takoj občutil, pač pa se ugotovi zastrupljenje, ako takemu bolniku-kadilcu ponudimo cigareto. Zastrupljeni namreč ne prenese tobačnega dima, ker mu smrdi po fosgenu. Pri strupih modrega križa je mogoče odpustiti pacijenta iz lazareta, ako mu po treh urah prestanejo bolečine v prsih. Ako pa bolečine trajajo še naprej, je znak, da so pljuča napadena. Najsigurnejši znak za to, da je kdo zastrupljen z iperitom, je hripav glas in morda tudi vnetje oči. Dr. Gillert svetuje, naj se ne trati časa z ljudmi, ki jim ni pomoči, ali pa, ki pomoči ne potrebujejo. Kajti, dočim se ranjeni Vojaki lahko peš podajo V lazaret, zahteva tudi lahko zastrupljenje najopreznejši prenos bolnika, kar pomeni ogromno obremenitev san. službe. Iz nekega angleškega armadnega povelja z dne 3. januarja 1917 posnemamo: »Četam v prednji liniji naj se prihrani vsaj 24 ur po plinskem napadu vsako delo s tem, da se pošljejo delavske čete rezervnih kompanij v' prednjo linijo. Konji naj si odpočijejo vsaj 24 ur. Razstreljevanje naj prevzamejo ljudje iz rezervne linije...« Zastrupljeni ni sposoben za prevoz, ampak samo za prenos. Ta prenos se mora vršiti na ta način, da zastrupljeni, ki leži na nosilnici ni izpostavljen tresljajem. Kajti vdihavanje strupenih par povzroči nabrekline v pljučih, ako se bolnik stresa, hodi ali morda celo dela, potem je smrt neizogibna. Iz svetovne vojne je znano, da so zastrupljeni umirali najbolj pogosto med prenosom. Poleg tega je nevarnost, da zastrupljeni okuži tudi svojo okolico. Pri streljanju z navadno rnunicijo obstoji nevarnost za ljudi samo toliko časa, dokler lete drobci eksplodiranega projektila po zraku. Kadar pa eksplodira projektil napolnjen s strupi, se pokažejo posledice zelo pozno, posebno tedaj, ako so projektili napolnjeni s strupi, ki ne učinkujejo takoj, ampak šele čez dalj časa. to, v hladnem vremenu (13,9° C) 10 kratno, ob mrazu pa 4 kratno, ako ni močnega vetra, torej v mestih, na dvoriščih, v hišah, gozdovih in zaprtih dolinah. Zdravljenje Je drago in povrhu Se nemogoče, ako ni dovolj Isvil na razpolago Zdravljenje zastrupljenih zahteva najskrbnejšo nego in izredno dobro prehrano. Bolnik mora imeti dnevno: 250 g mesa mladega goveda, 1 1 mleka, četrt 1 smetane, 400 g belega kruha, 50 g sladkorja, 150 g masla, 50 g konjaka, in razen tega sočivje in juhe /v manjših količinah. Najbolj nevaren med vojnimi sirupi Je — Iperit V vročem letnem času je mogoče, da izhla-pevajoči iperit doseže 50 kratno smrtno gosto- | Ako bolnik ne mara mleka, mora dobiti ma-i sten sir, namesto sočivja pa naj dobi raje testenine. Kdor je pazno prečita! to razpravo, bo lahko takoj uganil, zakaj velike države oklevajo z uporabo strupenih plinov in zakaj se jih ne poslužujejo .. . i - lUffttmrr-Mirvnrr Delavski pravni svetovalec Jamstvo za tu] dolg (Laško) Vprašanje: Pomočnik, ki je nekaj časa pri meni delal, je imel hrano drugje, ter sem jaz zanj jamčil pri osebi, ki mu je dajala hrano. Po kratkem času pa je pomočnik odšel od mene brez odipovedi in ostal tudi hrano dolžan. Pomočnika sem tožil, da mi plača ta znesek, se je pa izgovarjal, da meni ničesar ne dolguje, ženska, pri kateri je imel hrano, pa da mu je hrano darovala. Kljub temu pa je dotična zahtevala plačilo od mene in se sedaj ! poplačala z nekim zneskom, ki bi mi ga sicer I bila morala plačati za neko delo. Kaj naj ukre-! nem? I Odgovor: Ako ste V.i tožili pomočnika predno ste sami kaj plačali za njegovo prehrano, je bila seveda Vaša tožba preuranje-na. Ker pa ste sedaj plačali s tem, da je dotična ženska pobotala svojo terjatev z Vašo, ste upravičeni zahtevati povračilo od Vašega bivšega pomočnika, ako ste res prevzeli jamstvo zanj in če je glede na dogovor z Vami bila dotična upravičena zahtevati plačilo od Vas. Ce pa ni bila upravičena ali če je hrano pomočniku res darovala!, lahko zahtevate, da Vam pobotani znesek kljub temu izplača. Stanovanjska pogodba (Ptuj) Vprašanje: Pogodil sem se z nekim kmetom za najem stanovanja, katero bi odslu- žil s 50 delovnimi dnevi. Odpoved je bila določena trimesečno ob novem letu. Kmet si je pozneje premislil, zahteval plačevanje v denarju din 75 mesečno in še mi: je oktobra 15-dnevno stanovanje sodnijsko odpovedal. Ali je gospodar upravičeno postopal? Odgovor: Velja najemna pogodba, kakor sta jo sklenila in ste se torej mogli uspešno sodni odpovedi upreti tekom 8 dni z navedbami vsebine sklenjene pogodbe. Če ca ste rok 8 dni zamudili, ne morete, žal, ničesar več storiti. Podpora vdove za onemoglost, starost in smrt Sv. Lovrenc na Poh.) Vprašanje: Sem bolehna vdova po možu, ki je bil zavarovan za onemoglost, starost in smrt. Ali morem zahtevati od OUZD kakšno podporo? Odgovor: Naše zavarovanje za onemoglost, starost in smrt ne priznava vdovi nikak-šne rente. Le vdovam, ki se ne morejo same preživljati, priznava naš zakon o zavarovanju delavcev podporo v višini četrtine moževe rente, toda le za dobo 3 let, ki pa prestane že poprej, če se položaj vdove : boljša ali če se omoži. — Če je bil Vaš mož zavarovan za primer smrti vsaj 100 tednov, Vložite na OUZD v Ljubljani prošnjo, da se Vam podeli vdovska podpora. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Ženski plašil moške obleke HubertuS’plašil v e 1 i k a izbira J. Preac Maribor, Glavni trg Stev. 13 Posteljno perje Zadnje vesti Pri nas večja draginja kot v vojskujočih se državah »Avala« .poroča: Zagrebški listi ugotavljajo, da vlada v Jugoslaviji večja draginja kot pa v vojsikujočih se državah. Takega in tako naglega porasta cen ne zaznamujejo v nobeni vojskujoči se državi kot pri nas. Največja doslej sklenjena kupčija na tržišču za perutnino in jajca je bila sklenjena te dni med našimi izvozniki in neko angleško uvozno družbo. Angleška družba je nakupila perutnine in jajc za 15 milijonov dinarjev. Po bombaž v Italijo. V Italijo so se odpeljali zastopniki naše tektsifne industrije na pogajanja radi nakupa bombaža za našo tekstilno industrijo, predvsem pa radi dobave preje. Ustanovitev lige za narodno neodvisnost. »Havas« poroča iz Bruslja, da se je tam pravkar ustanovila liga za narodno neodvinost, ki ima za svoj cilj, boriti se proti vsaki ponižu joči nevtralnosti in gojiti na vseh popriščih javnega življenja ljubezen do neodvisnega belgijskega naroda. Nemčija ne dobiva v Mehiki petroleja, Rav natelj mehiških petrolejskih vrelcev, Herzog, je izjavil zastopniku »Havasa«, da Nemčija od začetka vojne sem ne dobiva več iz Mehike petroleja. kemično očiščeno . . . ...................din 8 - izbrano in kemično očiščeno . . . . din 10' čehijano in kemično očiščeno .... din 30’— z roko čehijano in kemično očiščeno . . din 45’— gosje polbelo, kem. očiščeno in čehijano din 55 — polnuh, beli gosji.........................din 95*— puh sivi in beli po brezkonkurenčnih cenah pri Kolesarji! Ako aoma nimate prostora, shranite čez zimo Vaše kolo proti majhni odškodnini pri Franc Lepoša d. z o. z-, Maribor Aleksandrova cesta 3C „£una“, Jttaribor, samo Glavni trg 24 JJamske in moške plašče, klobuke, perilo itd. nudi ugodno JAKOB LAH MARIBOR Glavni trg štev. 2 LJUDSKA SAMOPOMOČ v Naribani, reg. pom. blagajna mana domača zavarovalna sata* nova v Dravski banovini, M plodonomo deluja 2a od leta ‘1927 in je izplačala tekom obstoja nad J? milijonov din na pogrebninah ln dotL Zavaruje sa pogrebnine zdrava osebe obeh spolov od 17. do 70. leta ' največ din 10.000*— la ■a delo mladoletne od 1. do 1A. do največ din 25.000*— plačljiva eb dova-lenem 21. lata. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA B. Shaw: Hinavci Shatvova svojevrstna dramska dela privlačijo vedno znova naše občinstvo in dosezajo po vrsti lep uspeh. Še bolj kakor umetniška moč oblikovanja priklene gledalca vsebinska aktualnost Shatvovih del, .ndegovt upor proti zlagani družbi in hlinjeni) čednosti, njegova borba za nov čas, novo družbo in novega člo-vka, ki je vsa globoko resnična in obče človeška, dasi jo vodi Shaw zgolj z OTodjem ostre posimehljivostii in žgočega cinizma. Ves tak je (bil Shaw že od visega početka, kakor nam to zanimivo odkriva njegov prvenec »Hinavci«, ki ga je te dni uprizorilo mariborsko gledališče. Drami tvori vsebino izrazito socialna snov. Bogataš Sartorius, sin uboge perice, se je z lastmo podjetnostjo povzpel do lastnika velikih, zamazanih stanovanjskih kasarn v londonskem predmestju, v katerih stanujejo sami reveži. Sartorius po svojem oskrbniku sicer neusmiljeno izterjava najemnino, a hiš ne popravlja — -ker bi to siromakom podražilo stanovanja. Ko pa skrivaj zve,-da namerava mestna občina preko tega zemljišča zgraditi veliko cesto, se kar hitro odloči, da bo dal hiše temeljito popraviti, ker bo mestna občina morala popravljene hiše mnogo dražje odkupiti. »Hinavci« pričajo po svoji oblikovno preprosti oderski izgradnji še marsikje, da so Shawov prvenec. Presenetljivo ostro pa so že tu orisani posamezni značaji. Bodisi da riše Shaw hinavščino v vsakdanjih oderskih slikah, bodisi da jo razgali na odru v ostrih izbruhih, na vseh osebah dokaže verjetno, da se za lepo zunanjo obliko skriva pohlepen,, nasilen in brezobziren značaj. Igro je s finim in smiselnim razumevanjem izoblikoval g. VI. Skrbinšek. Uspešnoi so podčrtavale dejanje oderske slike g. inž. arh. Hlada. V lepo obliko je zajel g. Skrbinšek kočljivo vlogo Cocanea, g. P. Kovič pa je postavil na oder pretehtan in preračunan lik Sar-toriusa. G. Nakrst je inteligentno izdelal Trencha, enako je g. Kosič odlično označil oderski razvoj oskrbnika Lickcheeseja. V vlogi Blanche je debutirala g. Vlasta Sernec iz Celja*. Prav gotovo lik te krhke salonske dame ni primerna in hvaležna vloga za začetnico, ki bi razen tega po svoji zdravi zunanjosti bolj verjetno prikazovala ruzalne like. Treba pa je priiznajti, da je pokazala g. Serne-čeva mnogo smisla za odersko udejstvovanje. Zlasti lepo je izoblikovala prelom v drugem dejanju. g. Ali ste se smejali, ko ste dobili i •». ! ' r dopisnico z (besedilom: »Mi smo vsi zdravi in veseli, a najbolje je teti Amaliji« — če pa veste, da je teta Amalija ravno prec 5, leti umrla? (»Nova Riječ«, Zagreb.) Nakup in prodaja starega pohištva, oblek in čevljev Maribor, Frankopanova ulica 1 Starinarna Damske plašče volno, ročna dela, perilo, obleke, klobuke itd. nudi ugodno nova modna trgovina Lama Mar*bor, Jurčičeva 4 Zima je pred durmi i f Zato dobre KARO (EVUE Kupujte v svoji zadrugi Poceni miklavževa »Delavski dom“ Maribor, Frankopanova 1 se dobi pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15 Lepo brokat svilo, dvojno Širino samo din 58 — Itd* Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.