73. številka.
> za četrtek 18. junija 1896
(v Trstu, v četrtek zjutnu dne 18. junija 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOST"
izhaja po trikrat na teden ▼ iestib tadanjih ob torkih, in Nobotlkh. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ori večer. — Obojno izdanje stane : u .teilenmeseo . (. I.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri meaec. , „ 3.— „ , ,4.50 la pol leta , . , 6,—	, „ y._
za van teto . . , la,— . . „]»._ Naročnino j« plačevati naprej na naroftbe brei priložene naročnine ae uprava ne ozira.
Posamične Številk* ae dobivajo v pi :>-dajalnicah tobaka V Ir&tii po S d tč. isven Trstu po 4 »ti.
EDINOST
Oglati ae račnae po tarifa t petitu; sa naslovu x debelini črkami te plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana. osmrtnice in javne zahvalo, domaći oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj ae poAiljajo uredništvu ulica Caserma Ht. 13. Ysako pismo moru biti frankovano. ker nefrankovana ae na aprejsmajo. Rokopisi ae ne vračajo.
JfaročuiHO, reklamacijo in oglase apre-j«ma uprnviiiitvo ulic« Molino pit* oolo hit. 3, II. nadst. Naročnino in ogla e je plačevati loco Trst. Odprte reklama oije ao proate poitninn.
GI
,f »Mnošti j4 moe".
Ali se pripravljamo?!
Nedavno teoiu smo bili priobčili članek, kojim smo se trudili, da podkrepimo svoje menenje, da v Avstriji mora priti prej ali slej do temeljitega preobrata. Dokazovali smo, da Avstrija ne bi mogla igrati uloge velesile, ako se jej korenito ne premeni dosedanji sistem. Dosedanji koščeni centralizem, hoteći spajati vso državno oblast za zeleno pogrnjenimi birokratskimi mizami na Dunaju, mora se u-m akni t i načelu pametne samouprave posamičnih dežela, oziroma narodnostij. Blešč središča sam ne koristi ničesar, ako se posamični udje ne morejo razvijati svobodno in svojim odnošajem, svojim si* lam in svoji kulturi primerno. Država treba krepkih udov, treba sestavljajočih jo delov, razvijajočih se po svoje. A še le ti posamični deli naj bi se, v polni moralni zavesti svoje moči in svoje cene, spajali v harmonično celoto, nadabnjeno ljubeznijo in navdušenjem za vseukupno domovino, kojo vodi modra in slavna dinastija Habsburgov.
Avstrije bodočnost je v znamenju federalizma, to je v oni obliki države, ki bode spajala posamične dela v harmonično celoto. Ker pa žive v naši državi različne narodnosti, ker je te narod-uoati proSinil duh narodne ideje, in ker se meje med temi narodnostmi ne pokrivajo z mejami posamičnih starih kronovin, ampak žive členi jednega in istega naroda pe različnih pokrajinah — saj živimo mi mali Slovenci v šestero upravnih skupin — trebalo bode, to je jasno, o bodoči uredbi države poštevati tudi narodni moment. Kako ? O tem smo govorili že večkrat, a dobi o je, da se take stvari ponavljajo in povdarjajo, čim pogosteje, tem bolje. Najprimerneje in najjednostavneje bi bilo seveda, da se država razdeli po narodnih skupinah. Na ta način bi se najbolje preprečili boji med posamičnimi narodi. Dokler pa ne bode možno izvesti takega radikalnega preobraženja države, pa naj bi se — kakor v jednomer priporoča bistri urednik .Slov. Sveta — nekako spojili načeli deželne in narodne avtonomije. To poslednje pa bi bilo mogoče brez posebnih stresljajev v državnem organizmu. Meje dežela in njih uprave naj bi ostale kakor so dosedaj, le skrb za duševne, kulturelne potrebe naj bi ne bila poverjena deželnim upravam, ampak posebnim organom. Ta organ, ali zbor,
S
PODLISTEK.
Junak Ali. • •
vedski spisal Thore Hlanche; iz Češ čine prcvel I. P.
(Nadaljevanje in konec)
Morda je pri gledišči, — lepa igralka, to je lahko mogoče!
Ali p a je vse to, če dobro premislita, le šala z neumnim tujcem !
Saj vendar ni učinila ničesar, kar bi me opravičevalo, misliti si kaj druzega. Precenjeval sem njeno zaupljivost ter vso stvar premotrival povečevalnim steklom razgrete domišljije. A listek, ki ga imam v žepu?
Neumno st! Sprehod, nadaljevanje pogovora iz foyerja in konečuo skupen obed — drag obed se šampanjcem!
A obed stane denarja! Denar — kje ga dobim ? Ko sem zapustil Malmd, imel sem namen, da se povrnem tekom 24tih ur, in radi tega vzel sem si seboj le malo svoto denarja. Primoran bodem pisati svojim sorodnikom, navesti jim vzrok
ali »svet*, namenjen Slovencem, naj bi n. pr. vodil vso pedagogiško in vzgojevalno stran šolstva Slovencev na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Slovenci smo raztreseni po vsth teh pokrajinah ali vendar-le — Slovenci! In ker smo vsi členi jednega in istega naroda, treba torej, da se tudi razvijamo jednakomerno, treba da jedna in ista roka vodi naše duševno življenje, da jedna in ista roka urejuje naše kulturelne potrebe Za vse take potrebe naj bi se zasnovali posebni organi, ali ,svčtia, vsa druga uprava pa bi lahko ostala v rokah sedanjih deželnih oblasti.
Taka uredba bi bila najumestneja etapa do bodoče definitivne uredbe naše države. In pripom-njeno bodi še, da kažejo znamenja, daje tako preobraženje države že stopilo v svoj prvi stadij s tem, da so jeli celč Nemci pri-poznavati, da centralizem ni sposoben v to, da bi povspeševal blaginjo in napredek države. Nemcem so seveda le gospodarski oziri pred očmi, kajti za moralne koristi Nemcev je skrbel centralizem bolj, nego bi bil smel. Mi pa obsojamo centralizem tudi iz drugih, še važnejih ozirov: ker je centralistiška oblika kratila nam Slovanom duševno hrano, ker je proglasila jedno narodnost gospodarjem nad drugimi narodnostmi, manjšino nad večino. To je tudi vzrok, da se pri nas ni moglo razviti pravo ustavno življenje. Centralizem je torej v nasprotju s konsti-tucijonalnim načelom.
Ali naj si bodo vzroki došlemu spoznanju taki ali taki: glavna stvar je ta, da je ves svet uverjeu, da v Avstriji mora priti do preobrata.
In kaj sledi samo po sebi iz tega pripoznanja ? Gotovo le to, da se morajo deli države pripravljati na ta preobrat, ako nočejo, da bodo tavali v temi, ko bode treba vreči na tehtnico važno besedo v osiguranje svoje koristi.
Laglje jo pri tein onim narodom, ki so si že po svojem številu in po svojem razvoju ustvarili nekako jamstvo, da jih ne bodo mogli prezirati o bodočih dogodkih. Ali kako je z nami Slovenci, ki se moramo boriti še le za najprimitivneje pogoje narodnega življenja ? ! Šibki smo, prezirani smo, nasprotni uplivi tišče na nas od vseh strani; kdo nas bode poSteval, kdo nas bode slušal, ako po-
svoje zamude — a na vso nesrečo dobim denarja v najboljšem slučaji še-le jutri na večer in mogoče tudi še-le pojntranjem !...
Ko sem prišel v hotel, zažgal sem listek, smejč se, na sveči, zlezel v posteljo, spal ko pridno dete ter druzega jutra za rana odpeljal se v Malmo
Prijatelj je obmolknil za trenotek, potem pa nadaljeval:
,To bilo je na jesen, v septembru". Pred Božičem — imel sem službo v bolnici glavnega mesta in davno že sem bil pozabil na malo svojo pustolčvino, — prejel sem na enkrat telefoničuo vest od danskega poslanstva, naj pridem po zavitek, došel za-me iz Kodanja.
— .Radoveden sem si mislil: kake znance neki imam v Kodanji, ki se poslužujejo poslanstva mesto pošte P
Šel sem torej tje. Bil je mal, lepo zložćn zavitek, ime bilo je razločno napisano. Povprašal sem, je-li znano, kdo ga je odposlal. Ne, tega niso vedeli,
kažemo v trenotku, ko bi morali govoriti glasn in jasm>, da niti sami ne vemo, kaj hočemo!!! In tako pride, in mora priti, ako se ne spametujemo — in hitro, hitro! Ne varajmo se, rojaki: resnica je le ta, da smo Slovenci v zadnjih letih le nazadovali na poti do politiškega dozorevanja. Tako daleč je že priSlo, da se od dne do dne zgublja zmisel celo za nujne, tekoče vsakdanje potrebe, kamo-li da bi kdo mislil na to, da bi pripravljal narod na bodoče dogodke, da bi širil zmisel med narodom za velike narodne idejale in naloge !!!
V to nimamo časa dandanes, ker se moramo prepirati med seboj. Me tsebojni prepir, to je tista os, okolo katere se suče vse mišljenje in čut-stvovanje na desni in na levi. In kdor ne more prav razumeti te medsebojne bojevitosti, ta je — „mehka in sentimentalna" duša.
Oni seveda, ki niso mehki in seutimentalni, oni ne vidijo sadu, ki ga je donesla ta medsebojna bojevitost, Mi pa vidimo dobro, kakov je ta sad. Tak je, kakoršnega je bilo pričakovati, Kakor smo trdili in prerokovali vedno, tako je prišlo: narodnost na škodi, vera ne na dobičku. Ker je v nas glasneja strast, nego trezni razsodek, je le malokdo uvaževal pomembnost pojavov v zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega. Bogu bodi potoženo, da je tako: volitve v deželni odbor in v deželni šolski svčt kranjski so pokazale le preočitno, kako grozno je trpelo narodno načelo vsled domačega prepira. Narodno načelo bi moralo biti trdna, nedotakljiva točka v valovenjn javnega življenja; na to stran ne bi smeli poznati kompromisov z nikomur, najmanje pa z onimi, ki zanikujejo Slovencem pravo do življenja, ker so pristaši centralističke in nemške države. A da so se vendar z narodne strani sklepali kompromisi na to stran, v tem je izražena vsa ogromna škoda, ki jo je trpelo uarodno načelo vsled domačega medsebojnega prepira.
In verska stvar, ali če hočete: katoliško načelo ? Trpelo je istotako kakor narodno načelo. Ne treba mnogo besed, da dokažemo to. Niti nočemo omenjati, kako je trpel tu pa tam osebni ugled mnogokojega duhovuika in s tem tudi stvar sama. Ampak v jedni veliki potezi hočemo načrtati glavni vspeli domačega prepira na Kranjskem za versko in konservativno stvar.
Domišljal sein si, da poznam rckopis; fina ženska pisava — a ko sem prišel domov, odpiral sem zavitek razumljivo radovednostjo.
V njem bil je eleganten etui, v etui-ji prstan z briljautom in dvema rubinoma in — odtržek vstopnice v ložo prve vrste kraljevega gledišča, datovane od dne mojega obiska v Kodanji, ter listek, na katerem je bilo napisano : .Črna Mačica". Ničesar več.
Listek in vstopnioo shranil sera si, a prstan imam tu (doktor iztegnil je levi kazalec), v ostalem je zelo dragocen. Vrag vedi, ali je bila v istini igralka. Opustil sem bil že to misel !*
Ogledal sem si radovedno pćroke resničnosti doktorjeve pripovesti.
»Dobro torej* — rekel sem ironičnim nasmehom — .gotovo si domišljaš, da si bil takrat pravi junak ?•
„Junak P Osel sem bil !H razsrdil se je nenadoma doktor, vrgši v stran dogorelo smotko.
Konservativna stran nam pripoveduje sleherni dan, da so Narodovci liberalci in framazoni; o kranjskih Nemcih je pa sploh znano, da so res liberalci po veliki večini. Ako pa pogledamo sedaj, kako so sestavljeni deželni zbor, deželni odbor in deželni šolski svet, videli bodemo. da je — po logiki konservativne gospode same — eminentno katoliška dežela kranjska srečno dospela do tja, da so omenjene korporacije prešle v liberalne roke. To je glavni vspeh velike borbe za „katoliško podlago" v poslednjih letib.
Tako govovore dejstva, o gospoda!
Vera brez dobiika, narodno načelo na škodi. In k rs .jin« se pridržuje še tretje, in morda za na: jdno bodočnost najhuje zlo: da smo jeli popo. jma zanemarjati politiško vzgojo naroda, da nikdo ne misli na jutri. Da še več: da se z vsemi mogočimi sredstvi celo duši narodni idejalizem, kjer ga je še kaka iskrica.
Tako vzgajamo Slovenci svoj narod za bodoče čase, tako pripravljamo Slovenci svoj narod na bodoče neizogibne dogodke.
Ali je še čas, da krenemo na druga pota ? ! Bolje je, da molčimo za sedaj, sicer nam poreko, da „srno mehki in sentimentalni ljudje". To pa že moramo ponoviti še enkrat, da nosijo veliko odgovornost oni, ki so, služe tujim uplivom, glavnim vzrokom, da se v nas tako grozno zanemarja politička vzgoja naroda in da vsled te nemarnosti je narod v nevarnosti, da ga zalote bodoči dogodki — nepripravljenega.
DOPISI.
Iz Lokavca pri Ajdovičini. — (Izv. dop.) — Velespoštovani gospod urednik! Prosim Vas, vsprejmite nekoliko pojasnila na dopis iz Lokavca od dne 30. maja t. 1 *) Odgovarjamo pa le z dobrim namenom, in nočemo biti tako zlobni, kakor je bil Vaš zadnji dopisnik. Res zloben je bil dopis v spoštovanem Vašem listu od 30. min. na. To so bili le napadi iz zavisti in jeze. In obsojati moramo t,akw napade, ker je bil naš dopis od dne 21. aprila pisan mirno in stvarno.
Ako bi bilo tako, kakor trdi naš nasprotnik, misliti bi morali, da smo mi sami izvržki človeštva, žuljavi, ne le na rokah, ampak tudi na — srcu l No, mi se pa tolažimo s tem, da uživamo vsaj toliko simpatij med tukajšnjim ljudstvom kakor gosp. nasprotnik.
Kar se dostaje »štrajka* pevcev, povemo, da ni res, kar trdi naš nasprotnik, češ, da je prvi Vaš dopisnik nahujskal pevce, ampak kriv je jedino pevovodja sam. Saj ve g. pevovodja dobro, kako je prišlo, da občinski svet onih dovoljenih 30 gld. ni naklonil pevcem, kakor se je glasila prva ustmena prošnja. To je razburilo pevce, ki so ostali na suhem. Tudi to ni res, da bi bili želeli vsi pevci, da naj se odstrani prvi Vaš dopisnik, ampak to je bila želja te nekaternikov.
Kar smo trdili o potrjenih pravilih čitalnice, je vse le resnica. Mi nismo imeli na mislih pevskega društva s potrjenimi pravili -- kakor zlobno trdi nasprotnik — ampak čitalnico, ki seje imela svojedobno zasnovati. Nasprotnik uaj se le potrudi do gostilne gosp. Rebka, tam mu lahko postrežejo s potrjenimi pravili od leta 1876. Gosp. nasprotnik odide gotovo — dolgim nosom!
Nasprotnik trdi, da smo mi kompromitovali „Podporno rokodelsko društvo', ko smo pisali o blagoslovljenju zastave tega društva. Nasprotnik niti ud ni temu društvu in torej tudi ne more vedeti, kaj se godi v njem. Predsedništvo omenjenega društva je pripravljeno potrditi vsaki hip, da je bil za blagoslovljenje zastave res določen dan 25. maja, a da se je stvar odložila le vsled finančnih ozirov. Premalo prispevkov je bilo nabranih. Nasprotnik naj bi se bil malo in form o v al pri odboru tega društva in blamaže ne bi bilo.
Čudno, da gospod dopisnik, ki je vendar toli bister mož ni uganil, daje bila vest o telefonu le šala in ironija radi gradnje ceste Lokavec-Ajdovščina. To zadnjo je nasprotnik čisto prezrl, iz česar sledi, da je na njegovem dopisu sodelovala še druga roka, koji je vsa ta stvar jako — neljuba. Kaka pota imamo pri nas, sosebno v slabih vremenih, to nam kaže tudi dejstvo, da je tudi c. kr. žan-
*) Bodi Vam ! Sedaj pa želimo odloćno, da prenehaj ta polemika.	Uredništvo.
darmerija že posegla vmes se svojo tožbo. Ironično smo menili torej, da se vrše posvetovanja radi naprave telefona V nadomestilo omenjene ceste.
Tudi radi naše opazke o občinskih volitvah nas je napal nasprotnik, češ, iste se bodo vršile še le prihodnje leto. No počasi, počasi 1 Ako pojde stvar po zakonu, vršile se bodo volitve v oktobru t 1. Stranke so pri nas res tri, in agituje se tudi prav pridno. 8eyeda se ne agituje pred cerkvijo, ker ni dobro bit? takoj na veliki zvon. Vse to ni znano gosp. nasprotniku. Siromak!
Se svojimi opazkami o cesti Dol-Otlica Lo-kavec se je pa še posebno urezal gosp. dopisnik. Pravi namreč, zavračaje našo trditev o zgradnji te ceste, da teče še le pravda. Ali je on sam tujec v Jeruzalemu, da ne ve, kar ve sleherni otrok. Pravda teče res, toda pravdajo se le oni posestniki, ki so trpeli Škodo, ko se je zidala cesta, ker so na njih zemljišča sipali grušč. Nasprotnik pravi nadalje, da ne ve, kedaj in kam izide cesta. Lahek odgovor. Cesta meri 6V» kin., dodelanih je pa
km. In ker dela na cesti neprenehoma 25—30 delavcev, torej se je nadejati, da se dovrši prej nego mine naš rod. Ako ne ve, kje se dovrši cesta, pa naj se potrudi v vas Slokarje, kjer bode videl tablo, na koji je zapisano jasno, da se tam zgradi nova cesta.
Kar se dostaje kramljanja v nemščini od strani nekih oseb, moramo reči, da se to ne godi samo v slučajih posebne potrebe, ampak le prepogosto in na javnih krajih. Cel6 na veselioi v bližnjem trgu se je hrustal nemški kostanj.
Nasprotnik pravi nadalje, da je Vaš prvi dopisnik splošno znana in prezirana oseba. No, mi ne vemo, kdo je bolj preziran: ali mi ali naš nasprotnik. Kajti vsa njegova stranka se sestavlja iz šestero oseb, vštevii ženske. Gosp. dopisnik naj vrže krinko raz obraz in potem mu stopimo nasproti, ako Želi tudi s sto in več podpisi.
Blamirali ste se in zapojte le: Mea culpa.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 17. junij i 189».
Delegacije. Avstrijska delegacija je razpravljala včeraj o proračunu ministerstva za vnanje * stvari. Predsednik se je spominjal umrlega dele-! gata K1 u n a. Delegat Kramar je rekel, da se ' je trojna zveza prelevila, ker se je vsa evropska | politika povzdignila v svetovno politiko. Glavna i nevarnost za Evropo ni več v Turčiji, nego v I Kitaju in Japonski. Radi tega je izgubila trojna I zveza svoj trdni sklad. Jedina naloga Avstro-Oger-ske na tej svetovni politiki je — naloga eminentno konservativne mirovne vlasti. V to treba zložnosti v notranjem, zlasti narodnega miru na Češkem. Ker se ni storilo ničesar resnega v ta namen, glasoval bode govornik proti proračunu. — Hvaležni pa moramo biti, jako hvaležni delegatu grofu Wurmbrandu na njega odkritosrčnosti. Trikrat podčrtano najdbi si zapisal v album sleherni slovenski politik izrek Nemca Wurmbranda, da a v s t r i j-s k o-o g e r s k a vztočna politika s o g 1 a-j ša z nazori nemškega, madjarskega in poljskega naroda! Prepuščeno bodi v razsodbo slehernemu razsodnemu človeku, da-li si z madjarskimi nazori moremo kedaj pridobiti simpatije — slovanskih narodov. A na Balkanu žive menda slovanski narodi! A kakih vspehov se more nadejati politika brez simpatij?! „Novice" pa naj nas vprašajo še enkrat, čemu se zaganjamo v sedanji sistem; v sistem, ki je na znotraj in na zunaj prikrojen po nazorih Nemcev in Madjarov — le Poljaki smejo iz milosti sopotovati po teh stezah madjarske politike na Balkanu. Vozijo pa se v — tretjem razredu. — Zato moramo le pritegniti antisemitu G e s s m a n n u, ki je rekel, da v državah na Balkanu narašča ogorčenje vsled šovinistiškega postopanja Madjarov, kar je posebno občutiti v avstrijskem eksportu. V zmislu gorenjega izreka del. Wurmbranda razvijala se je vsa nadaljnja razprava. Čeh Schwarz je rekel, da urejeni notranji odnošaji so načelni pogoj za vspešno vnanjo politiko. Dokler bode naša vnanja politika le pojav vladnega sistema, ki zanikuje prava naroda češkega, dotlej ostane stranka govornikova v opoziciji. Poljak Z a 1 e s k i je proslavjal tro-zvezo in našo vnanjo politiko. Čeh Kramar ne more razumeti slavospeva Wurmbrandovega na Madjare, in pravi, da je le v sporazumljenju z Ru
sijo pot, do ohranjenja miru. Govornik se je izrekel proti utikanju Nemčije v naše notranje razmere. Kdor hoče, da bode naša država nezavisna, mora se bojevati proti pragmatiikemu utrjenju zveze t Nemčijo. Po milosti poljske žlahte izvoljeni para-de-Malorus B a r w i n s k i je udrihal neusmiljeno po Rusiji in ruski propagandi. Vladi da je dolžnost delovati proti takemu rovanju. Slednjič je pa vendar rekel jedno pametno ta parade-Malorus: da je dolžnost vladi delati na to, da bodo v Avstriji zadovoljna vsa plemena. Na vse zadnje je priporočal poročevalec Dumba toliko Čehu Kramafu, kolikor Nemcu Bareutheiju, naj pokažeta svojo miroljubivost s tem, da bodeta uplivala na obe narodnosti za sporazumljenje. — Proračun ministerstva za vnanje stvari se je vsprejel.
Madjarske laži in nemška resnica. Pod
tem naslovom je priobčil nedavno list „Deutsches Volksblatt" obsežen članek, v katerem je bilo čitati med drugim:
.....Človek bi moral izgubiti vsako iskro
spoštovanja do Romunov, Hrvatov, Srbov, Nemcev, Slovakov in Malorusov, ako bi se le-ti dali zavesti v vrtoglavico, ki je popala pet milijonov Madjarov in dva milijona inadjaronov, pripoznavajočih sema-djarskemu občevalnemn jeziku. Dovolj hvalevredno je od teh narodov, sestavljajočih 70 odstotkov Ogerske, da ne motijo slavnosti budimpeštanskih. Se svojo rezervo kažejo politiško zrelost; in ma-djarski krogi bi storili dobro, ako bi uvaževali t* rezervo. , Drugi* narodi so toliko Čuli o Budimpešti, glavnem mestu madjarstva, in cvetu naroda. Tu imamo n. pr. svetovno čudo: most na verige. Zgradil ga je Anglež K 1 a r k s. — Tu je krasna akademijska palača. Postavil jo je b e r o I i n s k i arhitekt Sttiler. — Tu je kraljeva opera — ustvaril jo je Pramadjar Nikolaj Y b 1. Prvo madjarsko opero, zove se „Belin bieg", zložil je — Josip R u ž i č k a! — Glavna carinarska palača, prava divota : zgradil jo je Y b 1. — Krasna klavnica, delo berolinskega graditelja Hennicke-a. — Tam se nam kaže narodni muzej, zgraditelj se je zval Pollack. — Med spomeniki se odlikuje oni palatina Josipa : delo H a I b i g a. Povsodi nas pozdravljajo dela nemških mojstrov, posebno so le-ti sezidali cerkve, »amo najnoveja dela plastike in arhitekture prihajajo od Madjarov in marfjaronov — zato pa tudi izgledajo po tem! — Svojemu narodnemu pesniku Petofiu (čigar oče pa se je zval Petrovič in je bil Srb) so postavili spomenik, kojega ustvaritelj se pa kaže še-le učenca......
In samo mesto budimpeštansko! OdstrŽimo le nekoliko rudeče-belo-zeleno apno ! Takoj zapazii za uličnimi tablicami madjarskimi nemško zemljišče. Do pred 10 leti se je delila Budimpešta v .Christi-nenstadt", „Landstrasse", „Neustift", »Oberes Neustift", „Innere Stadt", »Theresienstadt*, „Eli-sabethstadt", ,Josefstadt" in „FranzensBtadt". — Tam nahajaš tudi „Blocksberg*, „Schvvabenbergf*, ,St. Gerhardsberg", .Adlersberg", „Auvviukel" in „Margaretheninsel".
Vse to je ogromnim čopičem premazano črno-belo-zelenim apnom ter je kazano danes kakor pramadjarska znamenitost
Kaj zanimiv je svečanostni spis o mileniju, izdan v vseh kulturnih jezikih ter poveličevan od strani nemško-liberalnih novin dunajskih, kakor mojstersko delo madjarske učenosti. Knjigo je izdal Moric Gellčri (Heller), „načelnik tiskovnega odseka milenijske razstave" ; naslov pa jej je: „Iz prošlosti in sedanjosti tisočletne Madjarske". Na strani 95. govori Gellčri (Heller) o južuo in severo-madjarski hišni industriji pisanega veziva, pre-preg; resnično pa mu je na umu, če tudi ne pove tega, romunska, srbska in slovaška domača industrija !! V poglavju „Madjarski umetniki" je Nemec Diirrer pretvorjen v Madjara. — Potem navaja člankar v „Volksblatt" imena mestnih načelnikov budimpeštanskih in raznih učenjakov. Sami Nemci s pomadjarjeuimi imeni. — Prvi slikar Madjarski (Muukacsy) je sicer iz Munkacsa, ali imenuje se L i e b. In ako pomislimo slednjič, da je najveći pesnik te moderne Madjarske, da je Moric Jokai (potomec starožidovske obitelji Jokl) oče zakona, s kojim se je nekdanja pristojbina za madjareuje imen znižala od 5 gl. na 50 nč., da se tako po-vspešuje množenje prebivalstva — pote u moramo vprašati nehote : ali je to duševno normalno ^ tanje...?
Francosko • ruska zmaga v Egiptu. V
».Obzoru* čitamo lep člančič, ki opisuje, kako je . vso Francosko razburila vest, da so Angleži pri- j čeli vojno proti dervišem pod pretvezo, da hočejo ! pomagati Italijanom v Kasali. Znano je, da an-gleško-egipčanska vojska služi le angleškim interesom, videz seveda mora kazati, da služi jedino Egiptu. Zato mora Egipt nositi tudi vojne stroške. Ker pa, kakor znano, Egipt nima denarja, izposodili so se iz blagajne, ki je ustvarjena le v varstvo upnikom Egipta. To blagajno nadzoruje Šest komisarjev, zastopajočih koristi upnikov iz raznih držav: ruski, francoski, italijanski, angleški, avstrijski in nemški. Ko je Šlo za ono posojilo za vojno proti Dongoli, trdil je francoski komisar, da treba, da privolijo v to vsi komisarji. Angleški pa je trdil, da zadošča večina glasov. Zmagal je se svojim menenjem angleški komisar, kajti pridružili so se mu komisarji : Nemčije, Italije in Avstrije. Ruski in francoski komisar uložila sta protest. No, Angleži so menili, da je s tem stvar pri kraju. Motili so se. Zveza francoskih upnikov je uložila pritožbo na mešano sodišče v Egiptu. To sodišče je izreklo svojo sodbo te dni. Sodba daje pravo Franciji in Rusiji, Egipt pa je obsojen, da mora povrniti iz rečene blagajne vzeti denar, plačati obresti in stroške pravde. Vemo, da to ne bode uplivalo na tek vojne, kajti Angležem ne manjka denarja, toda rečena razsodba bode vendar dober povod Rusiji in Franciji za nadaljevanje diplomatskih korakov v vprašanju egiptovskem. Angleži se veselijo na neki mali zmagi njih vojske proti dervišem, ali nam se vidi veliko važneja za na-daljni razvoj egiptovskega vprašanja moralna zmaga, ki sta si jo priborila Francija in Rusija. Italija žanje sedaj posledice svojih porazov ; toda vojska v Sudanu je razkrila namere Angležev, kojim ni do^ druzega, nego da podaljšajo svoje grspodstvo v Egiptu. Na Francoski je sedaj, da izkoristi sodbo mešanega sodišča za svoj glavni cilj: odpravo Angležev iz Egipta. Taktiško je postopala Francija jako modro, da je sprožila najpopred pravno vprašanje. Sedaj, ko je to vprašanje rešeno zanjo ugodno, sedaj je lahko prenese na diplomatsko polje.
Položeiije na Kreti, Sultan turški menda pozna tudi tisti znani rek : Reci jim, da ti ne porečejo. V tem zmislu je dal razglasiti v Kaneji (glavnem mestu Krete) „iradfc" — cesarski ukaz, katerim označuje Kristijane odgovornimi za vse izgrede. Poživlja jih torej, naj se udajo in potem da hoče proučiti u j h želje. Zdi se nam, kakor da bi čuli bomerifien smeh po vsej Evropi, ko čujemo pripovedko o krvoločnih kristijanih in nedolžnih Turkih. In pa obljubljeno proučevanje kristijanskih želja 1 Kakor da ne bi vedeli, koliko tehta vrednost turških obljub. — Še si je ohranil nekoliko humorja mogočni turški sultan.
Podpora iz Afrike vrnivdim se vojakom. Te dni dospelo je v Neapelj več sto vojakov, vračajočih se iz Afrike domov. Med temi bilo je 405" ranjenih. Vsaki 'izmed njih dobil je 100 lir državne podpore. Med one vojake pa, ki niso ranjeni, vendar pa bolni ali sploh oslabeli, ter so jih morali poslati v bolnišnice (in oslabeli so malone vsi), razdelili so 20.000 lir podpore.
Mene lik se ne ada želji sv. Očeta. Rimski li«t „La Capitale" javlja, da je baje že došlo v Vatikan poročilo papeževega odposlanika iz Abe-sinije. Glasom tega poročila da Menelik nikakor ne mara ustreči želji sv. Očeta glede vrnitve italijanskih ujetnikov. Menelik da je izjavil, da je sicer pripravljen izpustiti ujete italijanske priproste vojake, toda ujete častnike da si pridrži dotlej, dokler jih italijanska vlada ne o d-k u p i za izdatno svoto denarja. Koliko da zahteva, to je že sam sporočil italijanski vladi.
Različne vesti.
Doktorjem prava je bil te dni promoviran g. dr. Anton A n t o n či č, odvetniški kandidat na Krku. Čestitamo!
Birma v Škednju. Minolo nedeljo delil je mil. škof msgr. dr. Glavina zakrament sv. birme v župni cerkvi v Skednju. Bilo je 130 otrok, dečkov in deklic. Mil. škofu je azistoval škedenjski župnik don Kavalič.
Razpisana po&tarska služba. Razpisan je natečaj za službo poštarja poštnega urada, ki se
osnuje v Tervižu, okrajno glavarstvo Pazin. Plača iznaša 150 gld. na leto, odškodnina za pisarniške stroške 40 gld. in 60 gld. za plačo poštnega sela, ki bode hodil dvakrat na dan do tje, kjer se ustavlja sel poštne zveze Pazin - Motovun, in nazaj v Trviž. Jamčevine je treba položiti 200 gld. Prošnje tekom treh tednov c. kr. ravnateljstvu poŠte in brzojava v Trstu.
Hišna preiskava. Predvčerajšnjem izveli so j policijski organi hišno preiskavo na stanovanju tu-j kajšnjega zastopnika milanske založne tvrdke j Treves k Vallardi. Zaplenili so prilično število knjig, kojih širjenje je prepovedano v Avstriji.
Porotne razprave v Trstu. Za prihodnje zasedanje so določene nadalje še te-le razprave : Dn4 25.: Težak Lovrenc Obat in slikar Josip Leghissa (Legiša), obtožena ubojstva. (Obtožena sta, da je jeden izmed njiju 19. aprila 1.1. zvečer v gostilni „All'Antico Beaco1 z nožem ranil 18 letnega Ivana Hvastjo. Ranjeni mladenič umrl je dva dni zatem.) — Dne 26.: Anton Reuner iz Tomaja, bivši poštui asistent na ces. kr. vojaški pošti v Sarajevem, obtožen poneverjenja. (Reuner si je prisvojil priporočeno pismo, v kojem je bilo 600 gl. Ta denar je bila odposlala tvrdka Simoni & Bili h v Mostaru tvrdki Alfred & Moreno Halim na Dunaju,) — Kooečno bode dinž 27. in 30. t. nu ter 1. in 2. julija razprava proti Petru in Mariji Persich (Persič), obtoženima umora. (Ta zločin se je dogodil na Voloskem).
Razprava, ki je bila določena na 24. t. m. proti uredniku „Naše Sloge", Matku Mandiču, zaradi razžaljenja časti potom tiska, je odložena, ker je g. Mandič zahteval, da se ga stavi pred kojo drugo porotno sodišče.
Pevsko društvo „Jadranska vila" v Sušaku
praznovalo bode dne 28. in 29. t. m. slavnoBt razvitja svoje zastave in 25-letnico svojega obstanka. Blagoslovljene zastave se bode vredne 28. t. m. v cerkvi oo. frančiškanov na Trsatn, potem bode svečani „matine". Popoludne pa skupen obed in velika ljudska slavnost. Dne 29. bode izlet po kvarnerskem zalivu. Na parobrodu bode glavna skupščina „Zveze hrvatskih pevskih dru-i štev". Popoludne banket v slovo. Na vsej slavno-1 sti bode sodelovala glasba 79. pe$polka grof f Jelačič.
Barrttieri pride v Trst ? Zadnjič smo že za-
! beležili vest, ki so jo prinesli nekateri listi v Ita-I liji, vest namreč, da se — sicer oproščeni, toda j mordlno obsojeni — bivši guberner Eritreje ne ( izkrca v Italiji, ampak da .osreči" Trst s svojim j obiskom. To vest prinesli so včeraj vnovič neka-■ teri listi, zatrjujć, da se odpelje Baratieri dne 24. t. m. iz Masave in da se bržkone poda naravnost v Trst. Kaj je ponesrečenemn vojskovodji postala h krati Avstrija zopet mila in draga, ona Avstrija, iz koje je pobegnil, samo da mu ni bilo treba iti v — v avstrijske vojake? Morda vendar ne misli, da ga avstrijsko vojno ministerstvo vsprejme kar naravnost za — generala? Kaj hoče begun Orest Baratieri v Avstriji ?
Bivši avstrijski častnik — morilec in ropar ?
Dnć 8. maja t. 1. našli so v San Frančišku (združene države Severne Amerike) umorjeno priletno vdovo Filomeno Langfeld. Morilec je pobral mnogo zlatnine in vrednostnih popirjev in zatem izginol. Policija pa ima vzroka sumničiti, da je vdovo Langfeld umoril in oropal bivši c. in kr. avstro-ogerski častnik Josip B 1 a n t h e r. Ta mož se je o okupaciji Bosne in Hercegovine raznokrat odlikoval, so.«ebno tedaj, ko so uporniki oblegali malo Utrdbo Stolac v Hercegovini. Nj Vel. cesar odlikoval je hrabrega častnika raznimi redi. Blanther je pozneje ostavil vojaško službo, ter se izselil v Ameriko, kjer je postal, kakor trdi policija v San Frančišku — morilec in ropar! Zares žalostna karijera, ako je Blanther res padel tako nizko. Policijski urad v San Frančišku doposlal je tukajšnjemu policijskemu ravnateljstvu to-le tiralnico: »Josip Blanther, rojen leta 1859., B čevljev palcev visuk, vitke rasti, zagorelega lica, rjavkasto-sivih očij, brazgetino na tanjkem nosu, belih zdb, polnih ustnic, rjavih brk. ozkih nog, ravne hoje, kratkoviden, govori nemško v avstrijskem narečju, išče se, ker je na sumu, da je dnč 8. maja t. 1. v San Frančišku umoril in oropal Filomeno Langfeld. Blanther je bil pred kakim desetimi leti viši poročnik v avstro • ogerski vojski. Pridobil si je več
odlikovanj. Poslednjih deset let je bival v raznih mestih Združenih držav. — Raz rok umorjene ženske uzel je ropar 5 prstanov, vsi z dragocenimi kamenčki. — Prosimo, da se Blantherja pripre in o tem sporoči brzojavnim potom semkaj. — Policijski urad v San Frančišku, 15. maja 1896. —
Ta policijski urad je pozneje še priobčil, da dobi oni, ki prime Blantherja, nagrado 1.000 funtov šterlinov (10.000 gld. v zlatu).
Nezgoda na železnici. Predvčerajšnjem razširila se je po Trstu govorica, da je blizu postaje Slov. Bistrica ponesrečil oni vlak, ki je odpeljal iz Trsta rezerviste 97. pešpolka na vaje. Govorilo se je, da je mnogo ubitih in ranjenih. Na vso srečo pa je ta govorica pretirala stvar in niti z daleka ni bila nesreča tako velika, kakor jo je znal opisati ta ali oni. Evo, kaj poročajo o tej nezgodi iz Maribora dne 15. t. m.: Danes ob 5 Vi uri zjutraj dospel je v našo postajo tovorni vlak št. 117. Temu vlaku je bilo pridodanih par vagonov, v katerih jev bilo nad 200 rezervistov 97. pešpolka, ki so se peljali na orožne vaje v Maribor. Ko je bil vlak ostavil postajo Slov. Bistrica, občutiti je bilo hkrati silen sunek in začuli so se bolestni vskliki. Strojevodja je takoj ustavil vlak in železniško osebje poskočilo je raz vlak, da vidi, kaj se je vgodilo. Res se je bila dogodila nesreča: Na postranski progi postaje Slov. Bistrica stala sta dva prazna vagona, ki sta se hkrati pričela pomikati, pritrkljala na drugi tir in dospela po nesreči do menjave baš v istem trenotkn, ko je puhal tovorni vlak mimo. Prazna vagona sta osmuknila tudi one vagone, v kojih so sedeli rezervisti. Štiri možje bili so kaj hudo poškodovani ; dva izmed njih umrla sta še med potjo v bolnišnico. Nekateri bili so le neznatno ranjeni. Vsled to nezgode zamudil se je vlak jedno uro. (Glej najnovejše vesti.)
Iz ddbe okrutnika Stambulova. Pred apelacijskim sodiščem v Sofiji pričela je razprava proti kreaturi okrutnika Stambulova, prefektu Lukauovu, ki je obtožen, da je v laporu dal sežgati nesrečnega mladeniča Tufekdžijeva, na katerega so bolgarski tirani valili sumnjo, da je sodeloval na umorstvu ministra B e 1 č e v a. Sedaj so orožniki priznali pred sodiščem, da so Tufekdžijeva polili petrolejem in ga potem zažgali. Policijski komisar Totev izjavlja, da so nejrečnega mladeniča strašno mučili v zaporu. Sploh iznaša sleherni ino-menfc'razprave na videz brutalnosti in zverstva, ki so se godila pod groznim vladanjem Stambulova. In potom takih Jjudij so hoteli naši državniki pridobiti si simpatije naroda bolgarskega!
Sodnijsko. Predvčerajšnjem stal je pred tukajšnjem sodiščem kotlar Anton Vitez iz Trsta, pristojen v Vipavo, obtožen tatvine, postopanja, prepovedane vrnitve v Trst in krive prijave. Vitez je bil po noči od 6. do 7. majnika 1.1. ulomil v neko lopo, kjer je ukradel kovčeg, napolnjen z različno obleko. Dva javna stražarja sta ga zasačila, ko je praznil kovčeg na trati, ki je v ozadju mestne bolnišnice. Stražarjema je prijavil izmišljeno ime. Sodišče ga je obsodilo na 18 mesecev težke ječe ter dovolilo, da pride po prestani kazni pod posebno policijsko nadzorstvo.
Zidar Ivan Marinič Iz Trsta dobil je zaradi tatvine in zaradi nevarnega pretenja 6 mesecev ječe. Dne 5. majnika ukradel je na stanovanju po-sestnice Josipine Senica na Opčinah budilno uro, vredno 5 gld. Žena pa ga je zasačila. Tat je pobegnil, toda dohitel in prijel ga je nek flnančoi stražnik. Le-temu se je Marinič zagrozil, da ms razpara trbuh, ko pride iz zapora.
Kmeta Fran Orjančič in Josip Valič, oba \z Lovrane, sta obsojena: prvi zaradi tatvine na 6 mesecev, drugi zaradi sokrivnje tatvine na 4 mesece ječe. Kradla sta raznim posestnikom drva.
lOletni krojaški pomočnik Romeo Waidi iz Trsta je dobil zaradi nasilstva, storjenega na škodo neke Uletne deklice, 15 mesecev ječe.
Darilo botra. Ruski car Nikolaj II. podaril je svojemu krščencu, nasledniku na bolgarskem prestolu, princu Borisu — 3000 pušk in 150 topov in množino strelnega prahu.
Koledar. Danes (18.): Marka in Marcelijan, mučenca. — Jutri (19.): Gervazij in Protazij mučen-ca. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 4. uri 17 min., zatoni ob 7. uri 45 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 24.5 stop., ob 2. pop. 26.5 st. C.
Je-li vse „prastarina'4 ?
(Dalje)
Pogledimo zdaj usodo tega „bomkanja* v fut. exactuma v drevnjih slavjanskih in ruskih pa-metuikih. Kako nesrečna in nezavidna je ta usoda ! Slučilo se je z rbomkanjem*, kakor s psom, ki je prišel ha „žeguanje* (proščenje): brcajo ga tu, brcajo ga tam, pode ga tako in inače, dokler ni izguau iz družbe, kamor ne pripada.
Vzemimo nekoliko primerov. V Daniilu Zatočniku v gore omenjenem primeru vidimo, da se .budet" uže ne strinja sč številom : ašče li budct rodil/sja v mat en,; daljše vidimo, da v taistem stavku je fut. eiact. izražen uže jednostavnim sedanji kom do vršnega glagola: ,i oni vozrostiši mene p rod adut*. V prvem stavku je glagol „budet* uže docela atrofirovan. V listini 1656. 1. čitamo tak primer : „A b u d e t my arhimandrit i kazneč^j s bratbjeju učnem na nego na Nikitu
0	razmčnč toj pustoši carju biti čelom" — tu uže imamo „budet" v družbi z .učnem4* (začnemo), t. j. uže ni kak pomožni glagol, nego .je zveznikov v enačenji „akou. Tako je „bomkanje" pečaljno umrlo, ko pisatelji in prepisovavci uže niso znali, kaj bi delali s tem hirajočim nezakonskim otrokom, kajti zakonski otec jezika, narod ruski, gospodar svojega jezika, nikoli „bomkanja" ni priznaval.
Dokazal sem, zdi se mi, dovolj neopovržno k ak o t e m e 1 j i t o s e m o t i o. Stanislav
1	n kako goloslovna je njega tvrdi te v o ob če si avjanskosti „bomkanja".
,Bomkanje', ki seje tako nenavadno redno pokazovalo tu pa tam, moralo je izginuti, kakor je izginul obče rabljeni dativus absolutus, t. j. dativ vzamen grškega genit. abs., n. pr. „Vo vremja ono, š e d š u Jisusu v nekuju vest, sretoša Jego desjatb prokažennyh mužej*. — V si že vremena Mstislavu suščju Tmutorakani (— koje bil M. v Tm.). Tako je iz knjige izginul tudi oni finalni nedoločnik, ki ga slišite vedno v pravo-slavnej službi Božjej, n. pr. o izbaviti sja nam ot vsjakija skorbi (fiitip eoo fcugd-Jjvai ^(j.« aito naatjg ^U^ciu;) Gospodu pomolimsjal
Do vršni sedanjik rabil je vselej v staro-slovenšeini in staroruščini za izraženje prvega bo-dočnika in ne le prvega, nego i drugega, t. j. fut. exactuma. Ako se v tem poslednjem slučaji na stotine in tisoče primerov jednostavnoga bodoč-nika nahaja kakih deset ali dvajset primerov »bomkanja", to pač ničesar ne znači. Ako je mej tisoči črnimi vranami jedna b e 1 a, je to pad iz-ključenje, ne pa pravilo, in prav nihče ne bode tvrdil, da »občeslovanska" barva je bela.
Nekako obžalovanje vzbudil je v meni primer, ki ga navaja o. Stanislav v dokaz, da „bom-kajo" M a l o r u s k i. Primer je vzet, zaključujem iz njega besed, iz sintakse Miklošiča, katere nemam pri rokah, kakor sem rekel. V njega „for-menlelire" ga ni. Ta primer je sledeči: .Zemlju, kotoruju ony budut kupyl y." Tako ne napiše in ne poreče nije d en Maloruski. Omenjeni stavek bil bi po inaloruski tako: „Zemlju, ščo vony*) kupi jati,", ali pa: „Zemlju, kotoru vony majut kupytyg. Tertium non datur v rus kej Ma-lorusiji.
V avstrijskej „červonnej Rusiji" se pač redko, no vendar, srečuje, zopet kakor izključenje, kakor p o 1 o n i z e m, kakor napaka — sposob bomkanja. No pravilno se izraža bodočnost dovr-Šnikov in nedovršnikov tako, kakor v ruskej Ma-lorusiji. Značenje trpežev glagola pa je v malo-ruskem jeziku prav tisto, kakor v velikoruskem.
*) Transkripcija je po Miklošiču izražena, to je, y ta rusko u ali malor. h.
(Pride še.)
Najnovejše
«ti.
Gradec 16. Popoludn6 si je ogledal minister-ski predsednik grof Badeni novo vseučilišče. Tam so ga vsprejeli rektor in dekanje. Grofa Badenija je spremljal ces. namestnik markiz Bacquehem. Zatem si je ogledal ministerski predsednik državno obrtno šolo in deželni muzej. Ob 6. uri bil je slavnosten obed na dvorcu. Zvečer je priredila meščanska godba grofu Badeniju podoknico.
Budimpešta 17. Predsednik zbornice poslancev, Szilagy, priredil je včeraj generalu Mocenniju v
čast slavnosten obed, na kateri so bili povabljeni italijanski generalni kunzul, ministri in poslanci. Szilagvi je napil zavezniku Avstro-Ogerske, kralju italijanskemu; general Mocenni je izjavil, da sporoči besede Szilagyjeve predsedniku italijanske zbornice poslancev.
Maribor 17. Glede nesreče, ki se je prigo-dila na železniški postaji Slov. Bistrica, pričela je stroga preiskava. Žrtve te nesreče so rezervisti: ♦ Vincenc Matković iz Buzeta (takoj umrl); Alojzij K o b a u iz Št. Florjana pri Podgori (Goriška) (umrl med potjo v bolnišnico); Josip Dragonja iz ŠempaRa (umrl včeraj v bolnišnici, ko so mu bili odžagali obe nogi); Ivan Kavčič iz Dornberga pa je srečno prestal amputacijo desne
noue. —
"T vgowln«ke brmojavk« In v«atl
Bullmroita. PJerrtea *a jesen 6.« ? -fi.64 Pšenici za
i'uni 189K 6.45 di 6.47 —.-.—• Oren za jesen 5.43—5.45 Lft aa jesen 5.56 5.58 Koruza za juli-avgust 4.04—4.05 -.— juni 1896 4.01-4.02 nova f. 3.95—4.10.
PSeniok nor* od 78 kil. f. 6'70-H 85 od 79 k", r 6.S5—6.95., oJ mO kil. f. 6.80—6.90 o.l 81. bil. r. 6 90 — 7-—, od sa kil. for. 6.85— . 6.95 fečtnon — proso 6*10—6-40.
Pšenica: Trg nespremenjen, povprašanje omejeno. Prodaja 12.000 met. stot. Rž 5 nt. ceneje. Vreme : lepo.
Praga. Nr*ra>inirani sladkor for. 13.80, oktober-december 13.75. Bolje.
Praga. Centrifuga! nori, pontavljne v Tnr n citrino vred odpoftiljatev precej f, 35 — —.— Oonomne 37.50—38. Četvorni 37 75—38. V glavah (sodih) 39 49—.50
Ha?r». K »t>» ^»nto* i;oo>1 ftTrtrtige za juni 72"— za oktober 70.— Mlačno.
Sattburg. Smito* ^ood av.trnge za juli 59.50 za september 57.75 za december 55.25 mlačno.
On jMaf.iMa borza 17. junija J »oe.
Državni dolg v papirju n „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne akcije . . . Londou 10 Lut. . . .
Napoleoni.....
20 mark .	. .
100 italj. lir
včeraj 101.45 101-40 122.70 101.30 351.50 119.95 9.52 11.75 41.52»/,
daue* 101.40 101.40 122 80 101.30 351 -119 90 9.6311 11.75 44'45
Fran Kanda objavlja v svojem in v imenu svojih štirih nedoraslih otro-čičev, ter v i m e n u ostalih sorodnikov tužno vest, da mu je Ijubljeua soproga, oziroma mati
Max»ija Kenda roj. Likap
previđena s Svetotajstvi za umirajoče, po dolgotrajni težki bolezni, danes ob	uri
predp. v 39. letu svoje ddbe v Gospodu preminola.
Pozemski ostanki preblage pokojnice prenesti se v petek, dne 19. t. meseca ob 2. uri pop. iz hiše žalovanja, via dei Bachi hšt. 9 v župno cerkev pri sv. Antonu novem. Tam blagoslovi ostanke in zatem prepelje se truplo blagopokojnice na večni počitek, na pokopališče pri sv. Ani.
V TRSTU, dne 17. junija 1896.
Fraitfo Toman
podobar in pozlatar, Krlltvnliki trg it. I. Ljubljana,
se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima av. Razpela, okvire (Goldleisten) slike, cfife, kroglice za vrvi itd.
Gassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedoljah pa od 10 -12. ure opoludne. Obresti na
knjižice...........3%
Plačuje vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in °/0 zneske preko lOOO gld. pu 6 dni.
Eskomptitfe menjice domicilirane na
tria&kem trgu po.......31/,
Posujuje na dri. papirje avntro-ogerske
do 1000 gld po........4%
Višje zneske od 1<)00 do 5C00 gld. po 5V,°/o Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu.
Obresti po dogovoru.	2—24
Trst, dne 5. maja 1894.
Goriška ljudska posojilnica,
vpisana zadruga z omejeno zavezo
razpisuje službo knjigovodje. Zahteva se popolno znanje dvostavnega knjigovodstvu in po možnosti zemljiške knjige. Plača in varščina po pogodbi. — Prošnje do 1. julija na ravnateljstvo.
V Gorici, 8. junija 1896.
Ravnateljstvo.
Miri di I niča G. A. ANGELI
Oorao. piana delle Legna itev. 1.
Zaloga oljnatih barv iz svojega parnega mlina, iopifev, firnežev, rimskega žveplo, angleškega ba-krenovca, mirodij, kemičnih izdelkov, mrčesnega |fj]i praha in mineralic.
Najboljšo in najcenejo osvežujočo pijačo
nudijo »vetovnoznani
Izdelovanje orijentalskih eakrovin
A. Maršner - v Pragi,
M. Tinoliraflj „PlMa."
— Varovati se Jo ponai'ejevanj ! —
Pekarija in sladčičarna
ulica Stadion, 20.
Trikrat na dan svež (frišen krub. — Prevzema demači kruh v peko. Rnznaša se kruh po stanovih, krčmah in ROftilnab, oddajalci dobo odbitek. Moke navadne in fine uo debelo in
na drobno. Raznovrstne sladčice ukusne in po ceni, biskotu ____&
V/
Zdravljenje krvi
Čaj „T I« o 6e r n I cvet* (Milleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kflkov proti slsbemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji tO nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Al due Mori" Trst, v&liki trg.
It
Liniment. Capsici comp.
■ Bldrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izviHtno, bolečine blažeče mazilo; dobiva so p» 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vaeh le-knrnnh.Zahtev« raj so blagovoljno to splošno priljubljen« domaČe sredstvo la kratko kot
RicMerjev liniment s „sita"
ter nuj se previdnostno vsprejmejo le take st«'klc niče kot pristne, ki imajo znam* varstveno znamko .sidro".
Richterjeva lekarna
„ 7Y< zlatem let^u" v Pragi.
Lastnik politično društvo*„Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.