Na svitlobo i * kmetijske m «M 'JI A f • • 11 O^V A v »MÍ* íkTfíVA ■^fc ? ^ i V'HV' ^ ( ^^ -jo Tečaj V. srèdo 26. velikiga travna 1847. List Si Zdravica« ces. kralj, visokosti 5 ojvodu 9 pn slovesní gostii 20. družb , kterih velikiga travna, dani varh so Njih visokost. od udov estríce štíři \*f pridejo V LjubJjano na gostijo, De s serčno vse jjubéznijo Oceta počastíjo. In venec krásen pred očí Iz cvetja domacíje Vsaktéra Njemu položí, Zdravico Mu napije : Bog živi Te, ki nam živíš U srećo našo pravo ? De dolgo Tvojga roda bliš Se edíni z našo slavo. In ko od ust do gredo Prisercni Mu napiv ? Vsih Krai serca molijô : Bog Janesa nam èivil Tudi ^aine krompir jeve kali saditi. namesto celiga ali na kosce zrezaniga krompirja Kar so N v cetertek pri velkini zboru že enkrat povedale, sta nam metijsl tudi gospoda Moro inLaner. slavna kmetovavca iz Koroški 9 la kal krompirja obrodij poterdila in nas še cio nagov de bi kmetam svetovali, tudi krompirje i saditi, kér se rade primejo in tudi dovelj takim ravnanj se 1) veliko semena o hrani, kér vsak krompir cez zimo vec K saditev pripravne pozene, ki so na spomlad za ^ ▼ ^iipiavii i • 2) če na spomlad posajeni krompir na njivah ves ne pozene in prazni prostori ostanejo, se temu * Namrec: Kmetijska, obertnisha slovsha družba na Kraj uskim. zgodovinska in % emljo lahko pomaga, če se nekteri poganja, izkopljejo, inu kal kjer krompir poganjki tikama očés odtergajo in v zemljo vsadijo na tište kraje, kteri so prazni ostali. To se zamore cio mesca rožniga cveta zgoditi ; ni prepozno. Krompir bo pa spet nove kali pognal; 3) če toča polje pobije, se da taka kal vča sili tudi s pridam zopet posaditi. kar je skušnje vredniga. Poskusite, ljubi prijatli, s. stckljiKia* Akoravno se vsaki čas leta pasja stekljina primeri, pozimi, spomladi, poleti in v jeseni, se je je vunder poletniski čas nar bolj bati. Torej bomo svojim bravcam popolni poduk podali, kakó se pasja stekljina spozna in kakó zoper njo ravnati. sama spola Stekljina, strašna pasja bolezen, popada po sebi le pasji in mačji ród vsaciga plemena - - - v « ^ • • v •rřl. " /V m starosti, in vse živali pasje in mačje narave ? to je, lesjaka, lesico, volka, volkulo, in take. Po pade pa tudi in se vcépi drugim ne pasjim živalim in se ljudém 9 po stéklim vgrizku 9 9 ali oblizku, ali po oslinku ranjene kože. — Učeni lekarji imenujejo veliko stekljin vsako po svojim perimku posebej na drobno, ini pa v svojo potrebo belo trojno stopnjo pasje stekljine popisati, in nje hoćemo bolj na de strašno podobo vam pred oci postaviti, eno hujsi od druge, ki se slednja po svojih znamnjih loči družbe °d druge, in lahko pozna nekako žalostěn pervi nar manjši stopinji stekljine je pes v * j r v i t V i •! V f • je lén 3 in otóžen, mertvićen: tiho renci, . njergá, je lén, ne mara za besede gospodarjeve, ne miga z répam, boji se svetlobe, po kotih se potika. Ne laja, le renci in herpa, očesi ste mu kalni , rep in usesa mu visijo, ne jé rad; téka in zijá z gobcain, hapa in hlastá po sapi, iše hlada; skače ohladit se v vodo. Tak ne ugrizne, če ga ne zdražiš: Taka pa nevařen je, upati mu ni. — tiha stekljina; ali skernobna in žalostna je: nič mu hudiga ne vidiš, in bóžaš ga še, zaupaš je mu 5 pa ti jo zasadí pošastno smert. Druga stopnja stekljine je bolj očitna. Ob taki akoravno je pes v čevih ves zapert, ima vročíno ? naj bi kaj iztlači iz sebe, je govna vsa terda, tiši ga, in stari pregovor komaj jo iztiši. Nos je suh in vroć, očeši kalni, hlevne vrata z debelimi rudeci, prekasti, pasto, v kolo vertaglávi, ostekljeni. Lajamalo in še to lire vselej zagledal, kader v hlev si vsak živinorednik čerkami zarisal, de bi %/ / na ga gre Zivinoredniki repu in se hlastá in šavsa po imejte živinčeta v čednih lilevih. lzkidajte večkrat ; sopárca gnojniga kupa čezdalje bolj zrak v Gospodár mu nič kaj ni mar ; če se mu znabiti gnoj kterikrat zjasni glava in se mervico zvé, ga po- hlevu ostrupi. Nastiljajte vsaki dan s suho steljo, gleda, se mu dobrika in perkupuje, ali ta doba je de živina v gnojnici stala ne bo. Će vreme perpu nar bolj nevarna, takrat ga nar rajsi ugrizne. Kmalo pa se spét ne zvé, in gospodár naj ga še takó Dajte ji čiste pijace stí, izženíte živino za nekoliko časa na zdrav zrak. Zračni, suhi hlevi živinčetu kliče i vtakne se mu v kót. Nič več ne spi Ti . • Vf • . V • 1 5 le dremlje z odpertima očésama, in se straši dremaje. zdravje ohranijo, in tudi pomagajo, de se živina bolj ředí. Nesnaga 5 blato ? pajcina, gnojnica, prali ? Léta za muhami in metulji, hapa po njih, popada prevelika sopárca v hlevih so gotovi vzroki raz kuretno in drugo perutníno. Liže si gobec, ploská nih živinskih bolezin, ktere bi se bile lože dale z jezikam, se krémži in viha sporni žnábel, čista v r voda se mu cedí iz gobca; popréčava z ocesama po strani, ječí in cvili; skernoben je drugim psam, igrá z njimi, pa jih naglo popade. Zadnjič mu je gospodár neznan, ne mara, ne čisla ga več. Nar strupeniši stekljína pa je taka le: Pes je [n voja "» V •• 1 • • V # v • 1 • • 5 odverniti, kakor ozdraviti. 10. Ali je trèba tudi govejo k i vino ćesati? Ne kimajte z glavami, ako vam rečem, potrébno, zdravo in koristno večkrat kravo de je zmiram plašneji, nepokojniši, očesi mu po divje stermite, okróg čelusti in očí otéka; jezik je rudeć, počešati, in ga prahlí, blata ? tele in gnoja resiti kteriga se lahko v nečednih hlevih takó nabere ? vnet, ali pa svincenast, se mu zatrepetava, visi iz ^ko se koža ne snaži de je živini k veliki težavi, nadlegi in bolehnosti. gobca, vcuiiu jfjija. iiuui , tava., vm^oo., ji/ opotéka, pada ob tla, pa se spet pobéra. Ne laja, zarenčiva, zarohniva; ogluši, zavman ga kličeš ; če pa šekajsliši, ti bo le glavo po straní troho zavil. \e j0 gerdo viditi Ti^k V f m 1 t r V • i 1 /-i i » 1 ll O vedno zijá Modi tava glavo obéša se se zamašijo dihavne i gar je in usi d o b i ostane blato in pot na nji se slabo redi luknjice, živina 9 , hira in zbolí. Kader po stegnih blato stoji, ali de je živina vmazana in nesnažna m "" i— ~~ —j-----? " "" &—' ~ r --------------------- jo ju j^tiuv viuiti, m ji to tudi škodje. uuci^. Běží in bojí se včasih, pa (dobro si v glavo «lté blato s česalam ali štrigeljnam ali pa saj s sla it «i 1 • I 1 • # • i . O #/ i 1/ Od erg ? vtisnite!)ne vselej vode, mokriga in vsiga svet mo liga. Malo jih je, de bi vodo pili, pa so vunder, ki se jim ne merzi, in ki jo radi hlastajo. — Zdaj • v v i f V 4 1W ? bo bolj živa, in se bo bo redila. se pes nič več ne vleze, m strani s pobitim križem, s potepenim répam med stégni. Hujša in tanjšase. Konec pa je skorej vsa- ka k o r č 1 o v e IT o b č u t L 0 d podTt e * o d * i \ i še z an i k erne • 1 V ' 1 « 111 1 fl • 1 • 1 # • • • i tava gléda in préka po H koncu rečem še: bodite pa tudi ni i I oser čni do živine! Ne preobložíte je čez moč s pretežko vožnjo. Dajte ji čas, de se spočije. Nepretépajte je; tudi živina ima svoje občutke, in bolečine takó ciga drugačen: so ki jih kole, grize, ki divjajo in f JV/JIIV » JOl IU ^UMVW ^ 111 1IVIV»V1 1 U» JJU11 U , » solzé derejo , in dlaka se jim šetíni ; psi mu bežé 11 ' f V 4 J ' 1 • 1 V • neusmiljene hlapce, pastirje in pastarice. kteri ubogo razgrajajo pred smertjo; so pa tudi, ki jo práv živino brez usmiljenja pretépajo, v nemar pušaio, mirno sklenejo. Vecidel steklim psam svinčenast cez moč naganjajo, ki ji potrébniga živeža in pi jezik visi iz gobca, in nekterim péne tečejo, in jače ne pervošijó, in jo v hlevu v vedni nesnagi stati pusté. Taki gerduni vam s'svojo terdoserč nostjo več škode kakor dobička storé, in živina se jih že od deleč bojí. Ako vam živina zbolí, imejte poterpljen e ž • m # i* It 1 Y Vt 1 Vt • 9 on pa omedleva, péša, tava, opotéka se, in božjast ga zlomi. Ne preživi vsak vseli teh stópinj, mar- stekljini, ki se mu malo pozna; sikteri doíde po tihi pa vsaciga naposled hudo suče, vsak pojecava tuli utipusicu iiuuu sutc , voatv pujccava, nj0 ^ naj vas gmejO 111(11 DOieCll je bozjasten, in grize krog sebe, če le še pridite 'ji torej za časa na pomoč naj vas ginejo tudi bolecine uboge živine ? zamore čeljust gibati in grizti. (Dalje sledí.) Tečne drolitiiiice za, ziviuerejo* ali dober svèt mladim živinorediiikam. (Konec.) Tudi živina je božja stvar, in za nas velik božji dar, kmetovo pa nar veči bogastvo : torej je neusmiljeno ravnanje z živino pràv nespametno in škodljivo. Globoko si v serca vtisnitelep izrek, ki pravi: Ce brez potrebe mucil si žival, Pred Bogam tud odgovor bos dajal. K.. c Ali je dobro, ce iivina v hlevu na drenji ali tes nim prostoru stoji? dobro ampak kodlj ki prežvekuje, rada ena dru godi je. 1 • V Gov V « živina lize 5 in lahko se Har boljši jeklene peresa za kočije. V Gr a š kim obertniskim časopisu t Industrie-Blatt Nr. 31) beremo veliko hvalo, ki jo Graški kovaški moj 7. ------ ---- ------» ----7 --- ----------ili. ) wviviiiu » uiiivu li » ni j . mu«.» »»«j »çuui, de se ojstriga jezika dlake primejo, ktére s ster Jožef Weindorfer fužinarju F. Pezendorferju slino v želodec pridejo, v njem obležé in ga opé- (Gewerksinhaber in Rottenraann) zavoljo posebno dobrih de, kakor je treba sajo, od kodar veliko bolezin .je, dru 5 piče prekuhati ne more a ako se živina narazin postavi :e lahko ne doseže. Bolj in zdravši jeklenih perés za kočije in vozove sploh daje ? rekoc: takó 5 de ena Pezendorferjevo blagó in se tudi an^rležke robe ne prekosi vsako drugo te sorte vstrasi." Ako je živina v tesnih hlevih in v drenj se ^ Jv 11**4 v ffOllIU lUl/IHl 1IJL \ ui Llljl ^ O C/ naredi huda sopárca tudi, ktera čezdalje bolj zrak - hlevu ostrupi, kar je za živino kaj škodljiva reč. * * ^ v^i„n„ul ^t* Íiiriiiu o« Srednja gorkota živini nar boljši tekne Na kaj je per goveji živini posebno skerb treba družbo v Ljubljani takó vesel dan, de smo Telki zbor c. k. Ljubljanske kmetijske družbe 20. dan veliciga travna. Přetečeni četertek je bil za kmetijsko in obertnisko z la t i mi imèti ? ga z a snago. Snažnost živine je pol reje stil in česalo bosta več ko kerma zdala. Na Ta čerkami v zgodovinske bukve naše družbe zapisali. Preljubi oče teh dveh družb. ki ste kakor dve sestri v prijazni zaveži, nas svitli nadvojvoda Janez.so letašnji velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih po poldan smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo, Že smo se bali, de ne bojo prišli, ko smo od ve- in ki so bile z besedo „sgódi se vstvarjene, vender like žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, bi moglo člověku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz slišali, ki je pred dvema tednama umerl. Vidilo se Jim ktere prahů in pervín njegovo teló obstoji, od ktere jo 9 kakó mocno je Njih blago serce gi vunder pa so prišli nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pri je tudi na obrazu njeno in ranjeno žalostni čakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obert niske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi go obdelovaje živí, in na kteri se on prikaže, nekoliko časa Sami sicer popotva in pogine. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd zapopadkov imeti. 9 ali od 9 ga stvarjeBja vrednih spodi smo 1. §. Zemlja je krogla. Od nekdaj so měnili in menijo še vsi prosti ljudjé, kar je tudi presvitliga Nadvojvoda de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekaj naših kmetov vidili, ki so kot nekteri modrijani med Gerki že čez 400 lét pred Kri- pràv veselilo pravi udje kmetijske družbe pri tem zboru pričijoči bili. Vsih udov skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli gospodu Nadvojvodu v vežo stusam sodili 9 de je k r o g 1 a, brez de bi bili zamogli od tega prepričati se. učeni te resnice takó ljudjé 9 de je 3 in 4 V poslednjih stoletjih so se pa vsi popolnama prepričali, kakor drugř, 7/ lječ; Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj da vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta 7 9 nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo na- od plaviga neba obmejana planjava. Ze tó nam pravi šim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingart- de zemlja mora krogla biti. Na morji se pa ne vidi čez nam k zboru pripeljali. 15 milj daljec. Kar je od visokejih gor čez 20 milj. in V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbraně ude tako na morji cez 15 milj oddaljeno , se ze za okrozem na prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, sim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa od ktere je Jle veselí, de nas je toliko skupej!" bil dolgo locen. Njih perva beseda je bila: krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepcanimi očmí vse dežele , in iz ene dežele čez morje v drugo Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospošto viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in po celim svetu vana gospoda, žlahtni gosp m gosp kmetijske družbe, družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. . Moro, vodja Koroške ob enakim casu gori, in tudi za Laner, odbornik ravno te se pa takó ne gnado božjo šlo 9 kar godi. gosp Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši 9 potem • V • Ko se je vse na svoj sedez podalo, je zacel vodja nizji gore m griči ; kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim kasneje mestne strehe se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvali] de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in na tó se vidijo cerkveni turni, , zadnjič ljudjé, ki se na hiše tergih prek morja sprehajajo ; po primeri 9 kakor se UU DV J/V AVUU ^ Y U ^ VWigiàMl JL MIU^ \J * Ulili « lil ~ ---- Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je cela zmirej več vidi. barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride 9 se dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesar ska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hra deck it družba milo po Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje vec novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti pa mu bodo na nebu proti jugu nizke, znane zvezde zginovale; vse tó spomnil, so se začeli pomenki po primeri kakor bi bolj za okrož šle. Vsi tišti, ki se odj proti kteriga tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel peljejo po morji v daljne južne dezele 9 zgubijo pocasi Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske vse nase severne zvezde, ne vidijo vec ne veliciga ne _ _ ^ ^ .. r i t • i V r v « v v m. in obertniske , pa tudi udj zgodovinske družbe v kol napravljena. podali 9 zemljoslovske kjer je bila krasna gostija maliga voza ; zvezde, ki leze 9 9 našim ocem na soncni Kdo pa zamore veselje popisati 9 ktere vsi gosti občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim dr bam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. so poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso popred vidili, in ki jih tudi mi ne bomo nikoli vidili, če tje ne pridemo. Vse tó bi pa ne moglo takó biti, ko bi zemlja krogla ne bila. V edi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico Vse zvezde na nebu so okrogle ; kér je naša zemlja presvitlimu Cesarju in Cesar drug pa kmetijski tudi zvezda, je misliti, de mora tudi ona krogla biti. družbi. Potem so napili dezelni poglavar zdr svit Ce pride zemlja v svojim teku med sonce in luno 9 ne limu Nadvojvod potem Njih P grof Lihtenberg, družbini vodj Njih sinu; more vec sonena svetloba na luno pasti; nanjo pa 9 lnimu poglavarj gosp pa so jo napili d baronu Weingartn pade senca nase zemlje, in mi pravimo: de luna 9 mrači ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni dezelni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu okrog la, mora tudi sama zemlja okrogla biti. gosp. Ant Alojzj Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem (Dalj sledi.) takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas 9 9 grad, hiša 9 Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca člověk, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno srčd svetá. (Dalje sledi.) Šolske novice iz Gorenskiga* V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole z Namen naših-„Novic" ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu pove- seljevati. Nič pa ne zamore člověka bolj povzdigniti in vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerb-mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne Ijene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako > modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike za- prepričane resnice z vez do slo vj a ali z vezdoznanst va. sluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih inogoenosti Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek so- je lani 159 fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi stavk radovednim bravcam ;;Novica spisali. v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po- §4 treba, de bo kot priđna gospodinja dělala, ne pa na razglasilo y kakó je močán. Cesar ga je na Dunaj po noge zibala, v šticeljnih roke grela, z oprav- klical in mu djal: Kér od tvoje moči toliko slišim, po prucici ljivimi žnablji kofiček čivkala, nad možem se pa tila togo kaži mi jo Klepec gré na ulice in vse tezke voze z de naj ji za terde petice kupuje, kar bi lahko naklado vred okoli oberne, de so bili proti tištim kraji narediti, ako 'bi le vedla, zakaj de jo je zasukani, od kodar so prišli. Cesar pravi: Vozniki bi z ^■■MHtHlHHHH ÉÉ I ■■■■■■■ÉHlIBH ti sama mogla ljubi Bog vstvaril. Pa vender pri vsem tem se take robe, velikim trudam voze spet po svoji želji obraćali kakor povsod, tudi v Krajnji marsikej stakne! Kar zadene mirno vedenje in na tanjko in zastopno govorjenje in razlaganje, zasluži Krajnski učenik gosp. E n g e 1 m a n jih spet oberni, kot so pec, posebno hvalo; vsak, ki ga je slisal, nam bili popřed. Tudi to stori Klein potlej reče, de naj mu 12 podkov pernesó. Ko so mu jih dali, jih vse na enkrat v roke vzame in raz-tegne ali razravná. Potlej mu pravi Cesar: Na meni med bo poterdil, de če mu je kdo kos na Krajnskim in tudi Krajnskim in Horvaskim je neki silno velik Turk, 90 bo těžko kdo čez-nj. Veliko je, kar smo rekli, centov težek, ki vsak dan naše ljudi na dvoboj kliče; , ti bom močno hvaležen ; ta dalej, pa brez skerbi jo vender še enkrat poterdimo. če si ga upas premagati V Šenčurji so otroci posebno v stevilstvu takó dvoboj ima V • razlociti, cigava bo dežela. Klepec obljubi, kakor malokje drugod. lzurjem , V Kokr i (pod oblakoslonama de se bo z velikim Turkam skusil, in se znosil nad yy Koeno" in 7) Grin njim, ki zaničuje avstrijansko carstvo. Vse je bilo pri tovcam" ) pozimi med desetim opravilam in keršanskim pravljeno za dvoboj. Avstrijanski in tudi turski car sta naukam fantiče in deklíne gospod fajmošter lepó učé vsak svojiga junaka sama perpeljala. Nar pred je bil krajnsko brati, jih do poletja z lćpimi, svetimi bukvami zdaj pogovor od kosila ali od obroka. Turski junak je preskçrbijo , in jih potem na napovedani dan po posebni hotel 12 bokalov vina in 9 hlebov kruha; Klepec je maši, ko je mladina, která je te starosti, spoved in sv. bil dosti manji in si zvoli le en polič vina in pol hleba obhájilo opravila, tako z dusno jedjó, s presvetim za kramentam , in s svetimi bukvami preskerbljene, kruha. Med obrokam je Turk zaničljivo Klep ca posrle r> , odpra- vijo noter do po velikim Šmarnu na visoke planine. Ali ni to serčno milo, ko dusni pastir mlade pastirje uči in odpravi iz globoke doline na snežniške planine! V Podbrezji so si gospod fajmošter iz lastne ne bo, zavpije nad Klep cam in pravi: doval. Po obroku se boj začné, naskrižem sta se za rame zgrabila, in Klepec je svojiga nasprotnika tako stre-sel, de je vse vino od njega nazaj spljivelo. Ko je Sultan ali turški car vidil, de z njegovim bojevavcam nič treši grabi in ga ob zid; in letá zgrabi Turka ter ga ob zid razmaze. pridnosti zbrali že lani 42 otrok, ktere pod njih posebnim vodilam mežnar vsaki dan práv po šolski šegi uči; Potlej je Klepec tursko vojsko do Beliga Grada gnal sami pa večkrat med tednam keršanski nauk učijo. Le- in debla od dreves za njo metal, ali pa tudi ž njimi pobijal. tas želé iz čisto domaćih naprav solo zidati. Ali niso to verli gospod, neutrudljivo pridni oskerbnik sol? Per Belim Gradu je mec v zemljo zasadil, in ko Bog je Turke naprej gnal, je djal: Ce se bo meč sam v daj srečo gospodu S ? zemljo pogreznil, pomeni to, de je sila in de pomoci potrebujem; če se bo pa iz zemlje sam vzdignil, je znamnje, de z lahkoto premagujem. Zdaj se je meč po-s košem!" mu reče grezoval, zdaj se iz zemlje pomikal, ali Klepec je na perjazni učenik. Kmet pa: „Naj ne zamerijo (postavi zadnje vender srečno Turke premagaL Moškovitarji te V S m art ni m zraven Krajnja je lanjsko leto neki dan peršel k učeniku kmet s košem na herbtu v šolo. Oče! vun, vun iz šole! pa v se kos na tla) fanta sim per nesel; noga ga boli y de zmage veséli, so neko stegno dežele prek Donave A v se nemore nanjo o prêt i y in v se zima je; on pa le strijanam přepustili. Avstrijanski Cesar je Klepcu za v šolo tiši. u Kakó se je gospod učenik čudil y kako plačo tega zmaganja so se otroci smejali, ko je njih tovarsik iz koša v klop stost zveri loviti zlezel ! in to je precej časa terpelo, dokler ni fantič dal karkoli je želei, namreč: pro- , odpušenje davkov (freie Jagdbarkeit) v t in se vec drugih reci. ozdravěl. Zdej naj pa še kdo reče, de učeniki, kmetje, Klepec si je potlej leseno hišo napravil, in vsako otroci na Krajnskim niso vneti za šole! Kolikrát se sténo je naredil le iz treh, eniga na druziga položenih je že kjé drugéj kaj taciga zgodilo? Vóšimo šolarčku brunov, kteri so tako debeli bili, de je bila stená dosti (JanezuBogataju iz gorenje Save), de ko je v košu visoka, v šolo hodil, bi kedaj se v kočíi vozil! slišal Primskovski. y Nekteri okoli O silnice, kakor sim jih sam hiša še dandanašnji stojí, terdijo, de Klepcova in de so jo sami vidili. Poženěan. v Se ena povest od Petra Klepca P e t Klep je bil iz Osilnice per Horvaški Urno, kaj novlga? (Perve letašnje češnje) so pernesle Ipavke granici na Krajnskim nezakonski otrok neke revne ma 17. dan tega mesca v Ljubljano 6 cesnjic za en tere. Pastirji, njeg tov v • so mu večkrat njegovo roj krajcar. Za letašnjo pozno spomlad je to gotovo zgodej. >stvo ocitali ter ga zasramljivo pankerta imenovali. Tepli so ga in marsikako goslali. Enkrat njih nadležnosti ni Današnjimu listu je perdjan 9. do kl a dni list. mogel prestati, gré torej domu. Ravno na křesni dan je bilo ko so imeli voli navado se boriti 1 sreća vola kterimu nadležnost svojih tovaršev toži : vol mu od y Pojdi z mano, odlomi eno šibico, ki je v enim letu zrastla vdari ž njo mojiga nasprotnika — tistiga vola, ki bo přišel z menoj se bojevat in ki je močneji memo mene: s tem y Wàitni kup (Srednja cena). krajnju 17. Vélikiga travna. ffOld bos meni k zmagi pomogel, sebe pa močniga storil te nihce ne bo premas tako se je vse zgodilo y de Kakor je vol Klep pravil y Po oji navadi gré Klepec spet s pastirji. Leti * w » hotli pretepati, on pa je premagal in otepel. Domu se perjokajo in perpovedujejo: kaj Klepec zdej ž njimi poene y kterih so sicer oni premag Povsod je mernik Pšenice domaće • > banaške Turšice......... Soršice......... Reži........... Ječmena........ Prosa .......... Ajde........... Ovsa........... Vrediiik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.