gospodarske, obertniške » naroc Izhaj sako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr y pol leta 2 fl. 10 kr 5 za 1 fl. 80 kr 1 fl > za 90 kr kr. nov. dn V Ljubljani v sredo 29. maja 1861 Ali ima luna nekašno moč ras tlin ? poln lani seje ali sadi. Stari pre skusenih vertriarjev Visokoučeni natoroznanec Arago je dokazal, da ni res, da bi luna mrazila rastline. Svetloba lune ni po mislih kakor le znamenje čistega in gospodarjev niso tedaj o tem čisto prazni, ako ni druzih eljavnih vzrokov Ij kterih umen kmetovavec ne moi imenovanega moza nič druzega gledat v 7. N in jasnega neba, in ravno zavoljo teh jasnih noči nastopijo juna mo£ (j0 ra.st I i ri. atiko na luno. beno stran ni tedaj neumno, meniti, da ima tega mraza ponoćni mrazi tako imenovani; luna ni nikakor kriva, mraz bi gotovo ob čistém in jasnem nebu nastopil, če bi luna se tudi- ne bila prikazala. Vprasanj « J Nej Po teh mislih nima luna nobene posebne moči do tega, resnici kaj z d le to v glavi tiči, da li malo svetlobe ne m Pa kdo more s p le, ali nje moč tud v Tomaž bo o tem sak kom svetloba je le s 1 a b a svetloba da k moči meti do rastlinstva da je merzlo ali toplo. Ali je pa s tem, kar ta teorija terdi, tem |e£f gkrivnost že vse do gotovega dognano, da je nima luna sploh nobene y da m o č i do toplomera, in da jo ima le do rastlinstva, in ali je luna posebno mesca malega travna rastlinstvu škodljiva aii delà nekako da bi bilo to res? Morebiti pa v i plati perja, senca ba na gornji ?protnost, ktera ravno po-nsko. Kdo vé, ali bi svitloba ne y tega ni še nobeden sprićal. pa na spodnji spešuje rast in življ toliko moči imela, ako bi ne bilo sence? Kakor bi obnebji svitlobe samo dosti ne bilo, da bi rastline rastle brez Naj to rec enmalo pretresemo, ker je kmetovavcom in tako morebiti tud sama tloba ne storila y mnogoterih pri vertuarjern dosti na uji ležeće. 1. Rastliustvo potřebuje za svojo rast pomočkov, med kterimi ste primerna gor kota in mokrota. Al vsakdo tudi vé, da nobena rastlina se ne bo stori zdaj luč zdaj tema, tù svetloba tam senca. tega, kar Ce j daj temu tako, luna opravlja res važne reči. T razumeti je treba le pom kako je senca očitna in mocna k: se idi dobro počutila, če ji potrebne svitlobe primanjkuje. Odtegni svetlobo kteri koli rastliui, kmali se boš prepričal, da se ti ne bo brez nje ponašala, le medlela ti bo, kakor lešerba, kteri olja primanjkuje. svetlobi podnevi z njo dnevna svetloba primerj kadar luna prav svetio sije, in če se snem vremenu. Će P obla je ravno taka dnevna Do dobrega ogelno-kislino znano je , da perje pri iz zraka serka, v temoti prav pi * • ba močneja kakor svetloba lune, tne sence, in bila bi tedaj za rastlinstvo gotovo slabeja pomoč kakor čista svetloba lune. vendar ne 8 Sa ponoći pa ta gaz iz sebe puhti. Da rastlina v temoti raste, na sebi se razume, da ta moč lunine svet pride po gosp Gasparinovih mislih od tod, ker se piskri lobe ni po vseh deželah ka. Največja je v onih deželah casta kožica rastlin podaljšuje, brez da bi ogelca kaj ser-kala in si lesno lakno narejalo; če je pa rastlina na svetlem, se ogelc z rastlin jem zedinuje, in rastlina sama na sebi , da je veselje, tem bolj pa, kolikor več svetlobe ima. ki ob ra in jasno ku (ekvatorji) leže J navad dnevi in noči ki in druge okolj * * • 9. Luna mesca aprila ali malega travna. Po tem nebo cisto ugodne. kar y raste smo zdaj kl da ima luna svojo moč do rastlinstva, ni 2. Ali ima pa to oživljajočo moč samo s o 1 n č n a težko tudi svetloba? Tega ne more nihče popolnoma spričati. Skušnja še celó dokazuje, da um etno ali na laš č napravljeno razsvitljenje rast ravno toliko pospešuje, kakor sončna svet- Rastlinski organi, škodljivosti perj< lune m a l e g t razumeti ar t* banj 3 in popki, v kterih svetloba neko obudi in v kterih se več sočnjave nahaja, postanejo po tem takem bolj občutlj in o nižji toploti lunine loba. Potem takem tudi svetloba lune rastlinstvu ravno svetlobe več pé, kakor če bi jih ravno tak mraz pri tako pomaga kakor vsaka druga svetloba. 3. Ce je tedaj temu tako, mora rastlina ob loninem svitu ravno tako rasti kakor čez dan. iu tudi čez noč ne ponoćni temi zadel, ko. so njih organi bolj oterpnjeni ker nimajo potrebne svetlobe. Po tem takem morajo zato ast- bo počivala, če ni noč pretemua; če je pa noč zlo temna, pa tudi rastlina spi. Po teoretičnem smislu tedaj lunina svetloba rast rastlinsko jako pospešuje. 4. Ta rast bo pa vsled lunine svetlobe toliko živejša, kolikor večja je gorkota ponoći, in ker je pred polnočjo gorkeje kakor po polnoči, bi mogla po teoretičnih pravilih rastlina bolj rasti, kadar mesec raste, to je, pri večerni luni, kakor če luna pojemlje ali o dobi jutranje lune, in polna luna bi bila najsrodnejša za mnogoverstno rastlinstvo. line pri kakor v mrazu le dvéh stopinj ki toploti več od mraza terpeti pri svetlobi lune temoti. in mogoce je, d kaka rastlina, priliko, o že zmeTzne, kadar luna sije. ko drugač, to je, brez lunine svitlobe morebiti bi ne bila pozebla pri 5 stopnjah. Potem takem za luno v ma lem in veli še rade tako inerzle, da so imajo krnetj pi y k e m t da jim je tolik mar. ko so noci inam lahko škodlj Gospodarske skušnje. (N brezovanj dnih dreves). Slav 5. Če pa more polna luna o cvelji ali o godenji rast- vertnar Luk oskerbnik velikega verta y ki ga ima velika linstva več pripomagati k razvitju in več ali manj tudi k šola Hoheuhei poterjuje po svojih lastnih skušnjah ponašanju sadežev, se dá tudi misliti, da ima prememba obrezovanje sadnih d kakor je na Francozkem zlo na lune skozi celo leto do rastlinstva mnogoverstno moć. 6. vadno. Namesto da takrat, kadar mlado drevesce vsadiš, mu Ravno tako se lahko razume, če so mlade rastli- mladike prirežeš do 3 ali 4 očes, ne stori teg in nikar nice iz zemlje ob scipu ali polni luni pribodle in lunina ne porezi vseh mladik tako do 3 ali 4 očes, ampak le, svetloba njih rast pospešuje, da je tudi dobro, da se o kar je pregostih; popolnoma prirezi stanovitno srednjo setvi na luno pazi, in da ni vse eno, ali se o mladi ali vejo y stranskih 4 ali 5 mladik pa pusti dolg kakor so 174 V • Se le drugo leto prirezi vse mladike kakor je navadno, ekoz Loko imamo že dobro pot do Cerkine in smo svojim samo da ne tako zlo, ampak blizo do polovice njih dolgosti. Následek tega obrezovanja je, da kmali, ko je drevo spo-mladi vsajeno bilo, na koncu vejic perjiče požene in to po- bližnjim krajnskim sosedom serčno hvaležni , da so a.am pomagali ž njimi se skleniti.) ° Po drugem načertu bi naša tominska - cerkljanska ina ga i da se tudi začnejo serkavne koreninice dosti pred za- cesta peljala iz Mosta sv. Lucije vedno ie tikoma reke v drugem letu že sedaj Idrije skoz Bačo, Idrio di Bačo, Slap, spod nj o rašati kakor sicer, in da tako močno ukoreni njeno drevo veliko krepkejše in Tribušo, po šern viški grapi, v Reko-Ravno močnejše nove mladike poganja kakor če bi bilo po- Zelin in dalje kakor pervi načert govori. Na Mostu sv. Lu y na prejšnje leto obrezovano bilo po stari navadi. Woch. f. L. u. F. W. cije pa bi popotniki šli, če jim je drago, v Tom in in na Kovaro, ali pa v Podselo na Gorico. (Čudno se mi (Yrelika korist laške ali papeževe repice namreč zdi, da bi ljudje, kteri iz naših cerkljauskih hribov ali to p i u a m b u r a). Gosp. Eisner iz Gronova pripoveduje v Gorico popotujejo, siljeni bili skoz Tomin eno debelo uro po 181etnih skušnjah na 15 oralih polja od laške repice hoda pot si zdaljšati). (topinambur ali erdbirne) toliko hvalevrednega, da moramo Kar že več let izpeljavi naše ceste sovražno proti, je tudi mi še enkrat besedo poprijeti za ta koristili, pri nas to, da sta si načerta iz Tomina čez Hom iu bukovski hrib, vse premalo obrajtani sad. Omenjeni i gosp. Eisner tako-le in pa iz Mosta sv. Lucije poleg reke Idrije do reke Ravne • v pise: Na dobro pognojeni njivi se laške repice veliko uasprotna. veliko več in vsako leto bolj gotovo pri delà kakor krom pirja; shramba laške repice ne krajcarja ne prizadene po Poznam svet na obedveh stranéh, zatorej, ker vem, da namen te ceste ima biti naše okraje s krajnsko glavitui stroškov, zakaj pozimi ostane v zemlji kjer je bila, in mesca deželo skleniti in Cerkljanom pot do Gorice odpreti, terdim, sušca, malega in vćlikega travna se živini poklada; za , ... — ....... ----, „j -- da naš poslanec, ako mu je volja pravičnemu biti, ima prešiče je laška repica posebno dober živež; 4) perje drugi načert zagovarjati in skerbeti, da se cesta iz Mosta laške repice pa jedó ovce tako požrešno, da če jih ženeš sv. Lucije skoz in skoz pri reki Idrii dodela; zakaj po- Iia tako njivo, kjer laška repica raste, ti jo objedó do tal ; mislimo: 1) da reka Idrija ima pri svojem iztoku v Sočo 5) pa tudi repico samo (sad) jejo ovce kakor tudi konji na Mostu 90 sežnjev visočine nad morsko ravnino, v spodnji r a d i ? 6) tudi posušeno perje laške repice daje ovca m Tribuši sežnjev 97 55 100 » na Zelini sežnjev 140 sila veliko in zlo prijetne klaje; 7) ce včasih njivo po- in dekanaška cerkev v Cerkini v spodeku sež. 173 85 44 100* 100 > • . w J kjer imaš laško repico vsajeno, je bodeš na ravno potem takem bi se imenovana cesta od Mosta sv. Lucije do gnojis tisti zaporedoma přiděloval obilo; 8) s peso in krom- Cerkine v 6 urah hoda samih 83 44 10Q sežnjev pirjem zmešana laška repica je tudi kravam dobra klaja. vala, in ker na tej strani noben griček kolovoza vzdigo-ne ovéra. To je pač očiten dobiček laške ali papeževe repice za ži- bi se popotniku zdelo, da po lepi ravnini v Cerkino dospe. vinsko klajo. Gospod Eisner zraven tega le še to pravi: Poglejmo 2) pa pervi načert: Vrzemirno, dekanaška Ako sadiš laško repico v težko in vlažno (mokrotno) cerkev v Tominu ima sežnjev 96 zemljo, ti bo rada gnjila; če jo sadiš pa brez guoja na bomo prišli na visoki Horn, 55 višave nad morjem, kako kterega prerezati naše moči p eše no zemljo, je boš le malo přidělal. Tedaj tudi to naj preseže? Pa pustimo peščeni Hom, visoko c. k. ministerstvo si zapomui gospodar, ki se poprime toliko koristne laske se je nad njim že zadosti protivno izgovorilo; pojdimo na repice Grahovo, in od ondi dvignimo oči na kviško proti hribu na (Kako dimnike zidati, da jih u i treba orné- Bukovém. Ne vem prav natanko, koliko visokosti miri to tati ali otirovati). Kadar zidaš dimnik (raufenk) in pa vem, da je • V I visi primešaš mavti ali moltru soli, ti ga ni treba ométati 5 sežnjev 317 84/ 100 zakaj o mokrern vremenu se raztopí sol in saje ti padajo tem načertu cesta iz Tomina do od podlage cepvaiiske cerkve, ki ima nad morjem. Po tem takern bi se po hriha v 4 urah same od sebe doli. Nek dimnik, ki so ga pred 30 leti hodá sežnjev 221 84 bukovskega zidali in z osoljeno mavto ometali, nobeno leto še ni bil na Grahovem z nižavo vzdigovala. Ce prerajtamo nižave na Reki-Ravni, vidimo, da iz Gra- 100 otiran, in vendar nikoli ni bilo nobene nevarnosti ognja hove do Bukove se cesta v 3/4 ure do 140 sežnjev vzdi guje iu iz Bukove do iieke-Ravne in do Zelina se v l3/, 1 4 Cerkljansko-tominska cesta ure do 174 sežnjev niza. Kdo bo tak nespametnež ondi I ^H^l cesto peljati, zlasti ker ma je ravnina pri reki Idrii V zadnji seji deželnega zbora goriškega dné 22. perta? Kdor bi ondi cesto nasvetoval, bi ne bil nič manj neumen od unega, ki hoče spred svoje hiše čez streho zad aprila 1861 je naš tominski poslanec sprožil predio or » za cesto na Tominskem, ki bi nase okraje s krajnsko v hišo iti. Tak clovek bi ne bil prijatel marveč sovražuik deželo sklenila. To je prav. — Ze pred mnogimi leti bila dežele. — Pomislimo 3) da bukovski hrib je peščena gora čeravno bi našim okrajem močno y je ta cesta osnovana j pa cesta bi bila ondi vednemu spodmélu izpostavljena ; pri Idrii Huda zima na koristila, njena izpeljava je vendar Ie zaostala. Potratil se pa je skoz in skoz stanovitna in terda. je desetletni čas z risanjem raznih načertov in z miljenjem Bukovi je občno znana in ondašnji mraz je v tominsk pre mnogoterih višav in ovinkov; pa vse to žalibože! zavoljo govor; štiri mesce na leto bi sneg cesto popolnoma za vkljubljivosti nekterih sebičnih misel. Tako je previdnost cr ft radil; pri reki Idrii pa je vedno zavetje, pot bi ue bila goriškemu deželnemu zboru prihranila z doveršenjein ime- nikdar zaperta. Kdo ne pozná vsakoletnih plazov, ki s novaue ceste pokazati, da rnu je drago, tudi za naših goriških okrájev skerbeti. blagor Kojice derejo? popotniki bi na bukovski cesti srnertni nevarnosti izpostavijeni bili; na cesti pri Idrii bi se od snežnih Imam pred očmi knjižico: „Rapporto generale delia plazov nič ne bilo bati. Doložim. da priprosti kmetje se Camera di Commercio ed Industria del Circolo di Gorizia nad osnovo ceste čez Bukovo posmehujejo, in celó uni mož rassegnato all' eccelso i. r. Ministero del Commercio » 1860 kteri jo je na višje povelje mirii, se je nad abotno mislijo v kte haj } str. 123 dva ta Po pervem načertu bi cesta pelj veto' iz T ceste, čudil. ( Konec prih.) v Poljub čez M v Pod > K G h čez bukovski hrib v Reko-R * na Z Slovenščina v cesarskih pisarnicah. ondi bi se na dvoje razdeliia v (nemško?) Id r ijo, in na eria bi šla poleg reke Idrij Kar so Slovenci zastran vpeljanja slovenščiue v cesarske urede (kancelije) prosili, je tako pravično, zmertio vladanja kakor tudi potřebám našega k železnici v L o g a t druga bi iz Zel peljal v C e r k in zopet s krajnsko deželo sklenila. (0 i nadalje da iz Ljublj nas m pogojem umnega ljudstva enako primerno ? da dandanašujega dné malo kda derzne, tema oćitno in naravnost nasproti postaviti se. Se Oesterreicherica^, stara sovražnica Slovanov, mora priznati, v same od sebe dajejo. Tadi tukaj bodo pomagali dobro na- (kakor jih gosposke po nemsko navadno pravljeni izgledki da so slovenske želje rgewis«erriiassen berechtiget", ne vé ze natisnjene imajo). V kakih posebnih primerljejih pa ne a da ne brez nekterih „wenn so Slovenci vendar le molcaii. in „aber", ki razodevajo, da bo treba druzega kakor razločno in uinevno po domaće povedati, kar se hoce, ker zvita in z nerazumljivimi tuj Toda tudi med našimi rojaki je marsikteri, ki, priđu- kami ali pisarskimi novinkami prepletena pisava ni v no ševaje se, da je dober Slovenec, da želí slovenskemu na- benem jeziku hvale vredua. rodu omiko in po omiki blagovitost, spolnitev zlasti 2. ćlena omenjene prošuje tako utesnuje in jí postavlja take pogoje, Da je dalje, kar se tice izprasevanja, veliko lo-žeje besede izpraševancove zapisovati tako kakor so bile da bi jo po njegovem sedanjem rodu do dobrega težko kdaj izgovorjene, to je po slovensko, namesti vsegdar muđnega, naše sodnike in druge trudnega in zraven tega ućakal. Zlasti to veljá za nektere cesarske postavljence, kteri, terdeč, da poglavitnemu cilju nemški ali talijanski jezik službe morajo umakniti se vsi drugi, tudi národni oziri misleč, da je za > berž priterditi. Vsaj veljá tukaj pred vsemi to pravilo gré zapisovati besede tako, kakor jih je kdo govoril. Za govore zadnjič pri očitnih razpravah ve kako uglajene ga rećenega cilja treba jezika in literature ceiemu svetu znane dosego , m Bog radi še nevarnega prestavljanja na to nam mora vsak umen človek IHHHHHHH da ? bo odsvetujejo vpeljanje slovenščine v pisarnice, zdaj za to, vselej (ne gledé na jezik) treba nekoliko pripravljati se ker ni dovolj pripravnih ljudi, zdaj zopet, ker jezik sam Da je pa slovenski jezik pripraven » gladek in lepoglase« Kdor je leto za letom opazoval, kako se je slovenski jezik po knjigah, po časnikih, sosebno pa po devetnajstletnih Novicah" razvijal, trebil in bogatil, - r> ve y nemu člověku dopovedati, za vsak govor tudi od najviših reči, lahko se prepričamo v marsikteri slovenski cerkvi. Ne vidimo toraj nikake nepremagljive overe, ktera bi kdor iz skušnje branila vpeljati preci slovenščino v pisarnice do tište , da komur je znano, da so brez se reč z res no krepko voljo enkrat začne in da se da je ni več stvarce, ktera bi se ž njim ne dala um- stopnje, kakor večkrat omenjena prošnja želí. Dosti je malega savi y vse postave poslovenjene precej dosledno in v pi- nektere priprave storé, zlasti da se izdajo po deržavnem širijo, da je na svetio zakoniku in druzih slovenskih postavah dosledno sostavljeni kakoršno „Novice" po svetu y odloke, naloge in dana juridično-politična terminologija, da tudi véliki nemško- slovenski formularji za vsakoršne odpise slovenski besednjak celó politično in pravoznausko besedstvo naročila. Teh formularjev pa je potreba, da dobimo čist in v sebi ima, ta nikoli ne bo le malo pobál se ne za jezik, lep službeni jezik, ne pa kakošne zmešnjave in da nam se da bi za pisarnice ne bil priležen, ne za naše ljudi, da bi službeni jezik preveč ne raziđe in ne spakedrà. Če imajo Jim y če so krepke volje in rodoljubnega serca, bilo kaj te- Nemci take vodila, zakaj bi jih mi ne imeli? žavno poprijeti se ga v svoji službi. Pa naj bo zacetek tudi težaven, začeti se mora, in Res je pa nasproti, da se ta težavnost mora zdeti ne- kar bi ze v sluzbenem besedstvu bilo nerazločnega, dvom- to bo delo samo koj ustanovilo iu ^^BIP^BP HV ■ ■ ■ izrečena in nepremagljiva tištim in le tištim, kteri po ljive°;a in omahljivega, dobni unemu basenskemu zaspancu cele stoletja v jami določilo za terdno. preležavšemu, za včs ta slavni napredek in razcvet sloven Še nekaj. Enakopravnost je na novo zagotovljena vsem skega jezika in slovstva v zadnjih letih nič ne vedó in narodom in gospod deržavni minister je našim izrocnikom kteri porabljivost in pripravnost jezika samo po svojem slovenske prošnje odkrito povedal, da njena spolnitev sama znanji merijo in sodijo! po sebi sledi iz nove uredbe našega cesarstva. Ne ča Preuđarimo tù nekoliko: ali je to delo res tako težko? kajmo zastran tega nikacih postav. Toda pred naj se ob kratkem pové, kaj rečena prošnja na to stran hoče. Prosilo se je, da bi cesarskim gosposkam Vsaj imamo mar-notarja in advokata po Slovenskem, kaj ko bi mi začeli preci z malimi slovenskimi vlogami! sikterega rodoljubnega po slovenski deželi za naprej ne bilo već dopušćeno, slo- Težko bi ktera gosposka dandanašnji spodtikala se zgolj venskih vlog samo za to, ker so slovenske, zavračati ali jezikom, pa če bi se tudi. nad stojí odperta pot pritožbi do liko y pa z neslovenskim odgovorom reševati, temoč, da bi na viših gospósk in do ministerstva, ki bi tako zadobilo pri vsako slovensko prošnjo imel iz pisarnice slovenski odgovor priti. Se se je prosilo, da bi politične, finančně in sodné osposke Slovencom, ki druzega jezika ne znajo, vse na- izreci enkrat uredoma, kaj in kako v tem misii in hoče. M. ar rocila in vabila v slovenskem jeziku pisane posiljale, da bi se takošni Slovenci pred gosposko ne samo slovenski iz- Kdo kriv ? V poslednjem našem listu smo omenili sostavek v „Ost praševali, ampak da bi se vsako takošno izpraševanje tudi u. West", ki tako zmerno pa tudi tako od konca do kraja po slovensko zapisovalo, in zadnjič, da bi se pri očitnem resnicno zagovarja obravnovanji vse po slovensko k i narod razpravljalo in govorilo, da bi dati našim bravcom da ga moramo po tako veljala prava ustinenost in očitnost za vse poslušavce. Pred 70 leti se je slišal mogočni glas v francozkem , pa se mogoce Nihče pa ni prosil ne za prepoved nemščine sploh, narodnem zboru: „Svobodni hoćete biti ne za postavo, po kteri bi več noben slovenski advokat ne vam ni, pravičnim biti!" smel podati nemško pisane tožbe, ali po kteri bi se tudi v Od leta 1848 smo se sto in stokrát teh besed spo- notranji službi gosposk in v dopisovanji med gosposkami mnili, največkrat pa zdaj, kar imamo nekako svobodneje ne smela nemščina rabiti. Ali bo tedaj res toliko truda, toliko pota pri tem?! y vi Vzemimo najpred od ali dp politično gibanje v Avstrii. Povsod, kamor se ozremo dimo nekako rinjenje in hrepenjenje po svobodi, po svo na pismene bodnem narodnem in političnem razvitku loge al, bodi Bogu Vemo, da se dajo za vsako versto tacih odp milo! le malokdaj nahajamo, da bi se strinjal s tem čut napraviti izgledki (formularji), ki z malimi premenami in za pravičnost, ktera tudi drugim priznaja to, česar kdo sam dostavki veljajo za vsak primerljej, ker nam je znano, da tacih nemških formularjev imajo na kupe pisarnice ne samo sebi želi in za-se terja. „Samoljubnost (egoizem) je člověku prirojena, in tudi cesarskih gosposk, temuč tudi notarjev in advokatov; očitno najbolji človek se je ne more čisto uhraniti — to je tolažba, je pa tudi, da že prošnja sama večidel kaže in na roko ko vidimo, da ne gré prav na svetu, kakor bi imelo biti. In daj od in njegove besede (tako se na pr db natanko tožbenega mora deržati večidel mogoče shajati z golim znanjem gramatike kar veljá od posamnih ljudi, veljá tudi od celih narodov y Enakošna je z naroćili in htevka) in da je tù kteri so po spričevanji zgodovine samo po samoljubnosti veliki postali. Kar čez to sega, je nezgodovinska sanjarija b y ki jih gosposke in ne gré ji nobena veljava. « lïii Zoper bitstvo človeske nature se boriti, nobenerau pa- za prav nič druzega ne terja, kakor le priznanje večnega metnemu v mar ne pride; pač pa zoper njene izrastke * za P« pravico se poganjati, ni treba čioveku sanjaču biti. Temveč Hervatj pa kako jih napadajo protivniki vražji! Serbi in so se mogli kervavo bojevati, da so si to pra mislimo, da je to naloga vsacega, zlasti tistih mož v A v- zavarovali. Poljaki in Rusini se preperajo o tem, in Cehi A I ■ I ft ft I I • I ft • « . . ____. - . ___ s tri i, ki derzijo vladno kermilo v rokah. se pisano ar G ledaj z Nemci zavoljo tega. Kaj Boji političnih strank v avstrijanskem cesarstva se more Avstrija, ali ne more ujemajo tako zlo z narodni m i zadevami, da moremo o njih Ogersko obstati, ali res ne če se SIo- samo v tem oziru govoriti. Nektere narode ima svet kar naravnost za take, kakor da bi nektere politične pravila prebivaj vanom njih pravica dá? Kaj morejo celi narodi pokončani ker ue govorijo jezika, kterega govorijo oni, s kterimi biti samo le ua njih ramah slonele. Od Nemcov, Italijanov y Samo eno rec narodnih prepirov smo tukaj navêdli Magjarov in tudi od Poljakov svet kar naravnost misli, da pokaže kako ma cutj so „liberalni" y od ostalih Slovanov in Rumunov pa, da so S niso kj za pravičnost je med i n kd k lizúni iu se evetlobe boje. Zato povzdigujejo une pred svetom očitno černijo. y te pa jega jezika drugim uarodom p osiliti d k To se že z zdravo pametjo ne ujema, in tudi zgodo- Italij vina zopergovarja temu. lz zgodovine vidimo, v s e z in M P hot P » da rodi. s v o ven m J kak d b h o 11 i N da so bili v « J v A p o s I o v a u i t i n bodo sveta v žlici vode Avstrii ravno Nemci najvoliieje orodje absolutizma iu na Ako se smé P od nas le s ktero narodn roduega zatiranja posebno Slovauov in Magjarov y in da so ponašati m J gotovo ta, da je pi čednostj Italijani na severnern in izhodneui obalu jadranskega morja pernikov svojih. Preveč in pr ravno tako ravnali s Slovani, kakor Magjari s Slovani in uadloge, do prijatlov in zo smo peli kriv m da b ne ćutili in ne ved kako težk Rumuni, ali Poljaki z Rusini. Samo izgovori niso bili po vsod enaki, ravnanje pa je bilo tù kakor tam enako. pet je, J ter Ako hoćete, da zgodovino te bridke preteklosti nam vsem v p Nećemo nikogar dolziti, samo z zgledi hočemo poka- ki pozab J pred vsem treba, da nas z novo zati ne opominjate preslanih nadi kako krivično je tako ravnanje ar © f Narodu kterega tlači kak drus: narod, je vse eno: ali si sposojuje ta narod svojo dozdevno pravico samo odtod, da pravi, da je mogočen, aii pa da se hlini z lepo zvo Dopisi. y ces y nečimi frazami ali da je posebno sposoben za deržavno življenje; vsi dru I\a Dunaji 19. maja. (Obraz deržavnega zbora). da omiko razsirja („kulturmission*4), Kdor je bil kterikrat na Dunaji, se cr © y i ki obdaja mesto in bo spomnil na „Glacis", ga loči od predmestij. Na tem pro narodi pa so le muhe (ohne besondere Beťahigung zum Staats- storu pred „Alservorstadt" so sozidali poslopje za seje der lebeti). Kjer vlada narodno ali politično tlačenje, žavnega zbora, ki se je, kakor je znano, 29. dan p m. ondi gotovo „I i b e r a l i z e m" ali svobodo ljubje ni začel. Kerstili so eni to mogel nihče terditi, da kak poslopje „hiso poslancov" eni doma. Ravno tako ne bo narod že ima hlapčevski duh, ker se upera zoper to, da ohrani svojo lastno ceno. Pa vendar se » hišo godi to in uno. prostakovu (Haus der Gemeinen) iu neki znan, pa malo usta voljuben plemenitaš: „Šmerlingovo gledišče" da za potrebo so Reci se more y ga v kratkem času dobro doveršili y tudi Yr poslednjeui stanju se nahajarno mi Slovani. Nesrecne za sposobni komfort poslancov in za javnost se je zadosti politične razmere so odperle našim sovraznikom povsod duri skerbelo. Klopi za zbornike so v polmesečnem krogu vred- in vrata do nas, in prisiljeni smo bili, braniti se. Skoraj našega naroda jene y da so poslanci vsi z obrazom obernjeni v předšed Sto so to storile, pa so večidel ob- ništvo, ktero ima sedež pri velikih vratih z dvěma pred-in etoletja naše zgodoviue so sednika - namestnikoma, štirimi zapisovavci in s 4 steuo- Deževalo je in pust veter je pihal 29. aprila, ko vse ljudstva iiemagale v tej brarnbi. žive priče našega junaštva v terpljenji in poterpljivosti. Nazadnje smo začeli dramiti se in spoznavati, da bi nas so se poslanci ob 11. uri v cerkev sv. Štefana podali sv. bila ta terpežljivost v nič spravila; začeli smo terjati, duha na pomoč klicat, da bi jih razsvetlïl in jim pripomočke g raň. kar smo kot svojo pravico spoznali y na noge stopati, naznanil y kako bi ee Avstrija iz strašne keruice rešila y pa plaho, opotekaje se, kakor bolnik, kteri po hudi bolezni kamor je v pretečenih 10 letih zabředla. poldne so «e pervikrat 8 postelje gré. in vsi so zakričali zoper nas, kakor če bi že to bilo krivica, da živimo na svetu. Ako smo ter- podali v parlament (zbor). Nemški centralisti , na čelu (iz Moravskega) in dr. Muh If eld (iz Du da jali priznanje nasela življenja, so nas ze psovali rekoc, ropamo svetinje družim narodom. Ako smo terjali naše čio veške in deržavljanske pravice, smo bili puntarji zoper der- Avstrij, Solnograda, Štajarskega dr. G iskra naja) so posedli levico; velika množica jih je, ker šteje poslance iz nemške Bohemije, Moravskega, Slezkega, obeh y Koroškega, Krajnskega žavo, ktera nam jih ni holla dati. Ako smo se branili kri- (dr. Toman se ni po misii in djanji, temuč zavoljo rojakov , ktera se nam je dělala, smo bili rakovci (reakcio- svojih tje vsedel). V središču (centrum) pa sedijo Tiroljci, vice , A * » \ iijerji) i zoperniki svobodě in napiedka : z eno besedo, Goričani, nekteri Dalmatinci in škof Lit vi no vic s svojo naj smo počeli karkoli y nikoli nismo mogli prav storiti ardo, ki obstojí iz 8 rusinskih kmetov, ki ne besedice nem svojim protivnikom. g škega ne razumejo Na desno so se vsedli federalisti iz Samo eno rec naj omenimo tukaj, namrec jezik. Ceskega m Moravskega pod vodstvom dr. Rieger-a y Koliko se je mog el nas narod že boriti samo zavoljo jezika ! dr. Klaudij-a in dr. Pražak-a. Zbornice predsednik Silili so nam nemški, italijanski, magjarski jezik imenu civilizacije in svobodě, kakor da bi se dala svoboda vse v je dr. He in, znan iz deržavnega svetovavstva preteklega avgusta , kjer se je popolnoma kompromitiral s svojim le s pomočjo tujega jezika doseči, omika pa bi nemogoča slovesnim zavarovanjem proti Maager-jevemu svojeg sila pre jezika ne zatajili. Te boje za naš ma- derznemuu nasvetu, da se Avstrii sposobna ustava dá. terni jezik, ki jih imamo dandanašnji, bo svobodno ljudstvo Na videz je lepo rejen in epominja na rajncega , tù zelo pri hod nj i h časov komaj zapopadlo; čudili se bojo naši glasovitega kerčmarja iz Hetzendorf-a ; kakor predsednik se zanamci y da je kaj takega moguče bilo! je dozdaj skazal zlo zlo lesen z zvončkom se y kaj Cez dvajset let že prosimo in prosimo, da bi ee naš igra » pri vsaki priliki zabinglja in pa, ce je mogoce, rad slo- materni jezik vpeljal v šole in v kancelije, kakor če bi šlo vanskim poslancom besedo vzame. Na levici je najbolj gla-za kako neskončno privilegije, ne pa za naravno pravico, sovita oseba dr. G is kra prav za prav Jiskra (advokat kar se ume že samo po sebi. In kako tnala peščica na- v Bernu), mož, kteri enkrat zine in sega naroda je le to samo dosegla! Naši slovenski bratje Cultui morajo na tavžente podpisov za peticijo naberati, ktera prav sodil y že dvakrat „deutsche Ako bi člověk po obrazu bi misii!, da je v Časlavi ali pa v Trenčinu beli und Civilisation" izreče. ill dan zagledal, ker ima 6Íve y globoko vderte očí y štirivo- stvu za svoj narod přestal, w ze glaten obraz in belkasto brado. Hudobni ljudje terdijo, da brada mu kinča obraz se je ta siloviti apostel nemške kulture še le na y in ogenj y enmalo ki šviga iz nagerbnilo; cerna njegovih pre gimnazii lepih oči, ti precej oznauuje, da je geslo njegovo: „Narod y í-» °*ovori on nemškega naučil, pa kaj se če! Leta 1848 je bil hud i dom." Od narave obdarovan, kakor málokdo Frankobrodčan in se je sila repenčil zoper slovanské Mo- čarovito: zdaj mu teče beseda mehka in mila enaka nježnim ravce, ki niso hotli iti v Frankobrod za Nemce škopo rezat. melodijam Bellinovim, zdaj, ko v sveto jezo pride, mu doni Pred njim sedí mož y gladko obrit in nevem po kteri glas kakor grom topov; mislil bi človek, da Jupiter tonans naključbi starému Napoleonu podoben. Ko vstane, začne: Olimp podira. Pri njem m nic narejeneíra 9 III nobene „paragraf 5595. y paragraf 9,999.567., paragraf 300 mili fraze, vsak njegov slog naziianja nevgasljive navdušenje jonov itd. pravi da a y in ko se enkrat v tek spravi, za svoj narod. Zato je pa v vsem njegovem govorjenju in gracija gotovo je on perva pridiguje, kakor da bi bil že 30 let na sv. Lušarjah za djanju naravna elegancija in fajmoštra; delà stavke (periode), ki se vijejo enako morski parlamentarna moč našega zbora, kar mu mora tudi njegov kaci in še vse huje, kakor v Kant-ovi: „Kritik der reinen najhuji sovražnik poterditi. — Blizo njega sedí dr. Klaudy, Vernunft". Clovek zadremati mora, čeravno bi bil dva dni advokat iz Jičina, tudi leta 1849 poslanec. Lep mož s zaporedoma spal. Ljubi bravec, če si bil le kterikrat na polno sivo-rujavkasto brado in lesketečimi očmí. On je druga Dunaji, buš precej rekel, to je slavni advokat dr. Muhi- parlamentarna podpora Cehov, krasno govori; r enmalo s sila zakrivljenim terdo izgovarja, kar pa ne žali ušes poslušavca. Posebno feld. Blizo njega sedí mali možic nosom, černe očí se mu lesketajo , po vsakem predlogu 11. t. m., ko se je na persi vdaril in s povzdignjenim vstane in možko zakliče : tr yy © ospod predsednik! jez imam k temu en „a m e n d m e n t" (popravek) pristaviti/*' Iz kterega glasom zagermel: ein Va ter rr land !" „Ja, meine Herrru, wirrr haben a uch Na pervih klopch sedita znamenita žepa si bodi, povsod, kamor seže, celo pest „amendments" gospoda: dr. Brauner (iz Ceskega) in dr. Pražak (iz potegne na dan. Bravec, če ti povem, da, ko gosp. minister Moravskega). Oba mirna, izverstna govornika. Pozabiti Smerling pri dolgočasnem besedovanju „Ost-Deutsche-Post" ne suie m Or prebira, se ta možiček ministru zeló diplomatično smehlja pa rofa K I a m - M a r t i u i c a, ki kakor zapisovavec zraven predsednika sedí. Velik in lep mlad mož z „binokelnom" uganes, legion da je to imenitni Nace Kuranda, chevalier de na nosu in z belkasto, po cesarsko obrito brado, aristokrat la od ďhoneur, vitez turškega Medjide-reda, vrednik nog Ost-Deutche-Post" in stari „Stabstrompetei 5) .íť V Buol od boj začel; al vkljub vseh do glave. 11. dan t. m. je on na čelu federalistov dobrih misel, ker je njegovih Sauenstein-a itd. itd. Da to je nas ljubi Nace, ki je leta preveč 1850 ' ....... " enoglasno in nekako dolgočasno besedo motal y je 53 pervi znajdel kulturo nositi v jug in i z tok brez upljiva govoril. Ne more se pa človek ž njim prav spri in vzel za to privilegijo y ki je še le 20. oktobra 1860 jazniti, ako se spominja, da ob veljavo prišla. Al on, kakor pravi sin tistega naroda, terland-a". je on utemeljitelj časnika „Va V saboto 11. t. m. je vès Dunaj radovedno ki je enkrat s suho nogo čez rudeče morje maširal y se ve pričakoval in uganjal, kam se bodo Poljaki vsedli, ker so vsem okoliščiuam prileči iu kakor derzaven poslanec se je še le ta dan v zbor prišli. Leta 1848 so sedeli na najbolj Presse" ste se to- lotil „amendments". Pravijo, da se mu ponoći sanja: da na giacis na kamnu spi iu k nebesom prislonjeno lestvico vidi Zeitg « in yy y Tri stranski levici in „Osterr. lažile, da se ti modri možje ne bodo premotiti in v češke zaujke vjeti dali. Al ko se pod vodstvom slavnozuanega po kteri se „amendements^, gori in doli sprehajajo. klopi za Načetom je mož, v obraz lepo rejen iu rudeč ko dr. Smolka krepke lepe postave Poljakov v narodni obleki pir h y ki pa govori kakor da bi mu bii salast cmok v ustih v zbornici prikažejo, se vseh očí Moravskeg ostal. To je Ryger (Nemec iz me krasna deva vpraša: ,.Pa to ni tisti slavni Na galerii gleda , va-nje vprejo in nemska ko zraven Cehov najboli stransko Ceske Rieger iz stranka debelo desnico posedejo. Že kakor predsednik deržavnega zbora ira Bog ob va ri ! ji zavernem, uni se ne piše z leta 1848 znani dr. Smolka s sila dolgimi rujavimi ber neznanim (fremden) y, ampak z i e. Na desni levici se kami in zali grof Potocki sta prav za malarske študije dijo gosp cr to ospodje Kro mer, Der bič, Brolih in na koncu ustvarjena. Poljaki so V se dozdaj vedno molčali, s Čehi se d r. T o m a n zares lepa, bi rekel bolj serbska deli ali vstajali ; v saboto 11. dan t. m. pa so strašno temno kakor slovenska kadar dr. fiziognomia ; očí mu navdušenja lesketajo^ gledali. Drugič Rieger ali dr. Klaudy pravice slovanskega na kaj od obravnav v deržavnem zboru. Val. Zarnik. roda branita, in ponosni moramo biti tacega poslanca y ker, Iz tloljnega Štajarskega 20. maja. V. D. Danes omenjeneg a kolikor sem dozdaj govornikov slisal, se mu ni treba nobe- vam pa že vein povedati kaj več od unidan nega vstrašiti. V predzadnji klopi sedí gosp. Dežman, in nasprotovanja (protesta) zoper slovensko peticijo. Slišal in v zadnji prav na voglu desne levice gosp. dr. žl. Wurc sem da se je v okrajni Šostanjski, Marbeški bach. V sredi (centrum) se obraca občna pozornost S 1 o v e nj e - g r a š k i pošiljalo kmetom neko pismo, nekterim na rusinske kmete, ki sedijo tù v hodnikovih srajcah brez le bel papir za podpise okoli, naj prosijo gospoda L o h- rut za vratom; mezlanaste rudečo ožnorane suknje jim se- ningerja, deržavnega poslanca, da naj £ajo do tal, čevlje imajo na kveder in vseh osem nosi protestira zoper tisto peticijo y ki dolgo » on na Dunaji hoče v šole in kancelije dolge černomanjaste lase. Vidi se, da se neizrečeno ťasujejo, ker ne besedice nemškega ne umejo; njih opravilo dediener" s službenim obrazom, se kmali kakošna reč samo slovenski jezik vriniti". Kmetom, ce pride „Gemein je na staroverskega V ® škofa Litvi no vic a paziti, ki je njih tajca u r> za y in če kakošen napol kmet napol škric pride zraven y poveljnik. Ce on ustane, vseh osem ustane; ce on obsedi, je to toliko lože, ako se mu laž za resnico prodaja, iu vseh osem obsedi; če on herkne, vseh osem herkne; samo gerda laž je, da peticija hoče samo slovensko v šolah in če on govori, vseh osem molčí. Gosp. Litvinovič zmiraj z kancelijah; to vé vsak, kdor je peticijo bral. Ta laž je Nemci glasuje, in s tem menda dokazati hoče, da Rusin ni tisti „gesunde Verstand uuserer Bevôlkerung", o kteri je Poljak. — Okoli sedijo Tiroljci , nekteri Solnograščani in korespondent v „Pressi" v listu 139. toliko alelujo pél! Da bi Goričana Černe in Gorjup. Na desnici so pa zdaj cesarski vradniki pri takih zopercesarskih rovarijah po vsi Evropi glasoviti slovanski federalisti: Čehi iu Poljaki. roke vmes imeli, skor ni verjeti; da pa, kakor pravijo, Kdor pervikrat na galerijo pride, precej vpraša: Kje jo gospod Lohninger si je sam to adreso nekterih prego- slavni Rieger, ki se je že leta 1848 in zdaj v saboto vorjenih kmetov nase napeljal, to je lahko mogoče, ako 11. t. m. oroslanu enak bořil za pravice nasega naroda? V mu je res naš materni jezik tak tem v peti, kakor gré glas tretji klopi srednje desnice sedí Ijubljenec Čehov: velik mož v černi obleki. Svitli gosti, černi lasi obdajajo nekdaj gladko čelo, ki se je vsled tug in težav, ki jih je v ptuj- od njega. Mi pa hočerno s tern le svetu poti razodeti y kako se našim kmetom „gesunde Verstand" oktroira, naro dova pravica pa zatira. Dokler bo naš domač človek tujec 17S na svojem domu, to je, da se mu bojo v domaćih kaneelijah važnosti ni treba na dolgo naštevati; znani so vsakemu. dajale pisma v tujem jeziku v roke, bo revež res hrepenei Odkar je ravnopravnost vseh avstrijanskih narodov izre po tistem, kar misli, da mu utegne kaj pomagati v teh cena ; odkar smo ue samo brali v diplomu od 20. oktobra nadlogah 9 dajte mu pa, kar mu cesarjeva beseda zago 1860 in v patentu od 26. februarja t. I., da se na ćelo rav tovlja ? pisma v nj ego vem maternem jeziku, bote vidili, nopravnosti vseh narodov in jezikov ustanovljuje za te kako bo vesel, da sam ali njegov otrok bere in razume, meljno derzavno pravo, ampak smo te iste besede nedavno kar se mu iz kancelije ali v kancelii piše! Tako za neum- tudi z visokega prestola iz živih ust presvetlega vladarja nega vendar ne smete našega kmeta imeti, da bi svojega našega dobička ne zapopadel! ziku gre začuli; odkar je tedaj naša pravica, da našemu je tista čast in skerb, kakor jo vživajo jezi ki drugih Iz Doba. V četertek opoldne je pokončal strašen avstrijanskih narodov jasno ko beli dan po sami vladi po oginj 7 kmetom in 2 kajžarjema vse njih pohištva, pode in terjena: vsaki vidi, da je pri nas zdaj nastopil čas, da kozolce, žito v hramih in drevje okoli hiš; tak hud požar zadobljene pravice s čim pred v djansko življenje vpeljemo. je bil, da je celó travo delec krog m krog posmodil. Le Hvala Bogu, da smo se doborili enkrat do tega, da nam ni en ar to ospodar je zavarovan. ar n enj je vstal v neki hiši, kjer treba več mučiti se in dokazovati, da nam gredó enake so si soldatje kosilo kuhali in preveč derv naložili. Ko je ognjeni petelin skozi dimnik švignil na slamnato presuho krat prestopili iz pravice, kakor Nemcom, Talijanom itd.; hvala, da smo en- teorij na polje praktičnega življenja; golih streho, se je v hipu unela in veter je raznesel plamen najveća hvala, da nas je na to polje postavila vlada sama, okoli in okoli. Nesreća zadene pogorelce, kterim je vse tak o, da ko zdaj odkázáni nam po vladi prostor za narodni pogorelo , toliko huje, ker ta stran, kteri je železnica vzela napredek zaposedamo, nismo već, kakor so nas pred ker-včs nekdanji zaslužek od vožnje, že tako težko izhaja. Do- ščevali, deržavni neprijatelji, nevarni rovarji itd., ampak brotniki! pomagaj te revežem z lesom, zivezem, dnarjem se je list obernil tako, da so zdaj ravno oni, ki izpeljavo in kakorkoli morete; mili Bog vam bo na drugi strani po- naših narodnih pravic overajo, protivuiki ne samo nam, vernil! V si. našo gospósko pa zaupamo, da bo prosila na ampak tudi vladi in Avstrii; ker s tem, da med vlado in dotičnem mestu, da se uam težka vkvartirenga preloži, ker narodi nemir in nezaupanje sejejo, bivajo vladi ne manj ogenj ni samo nesreća pogoreleorn, temuc celi okolici i ki ne more drugač, da bi ne dala nesrečnim svojim sosedom nevarni, ko najhuji prekucueži. Zato mi tudi jemo živo svetu kar more. , da naj se odsedaj vsi oni, ki zoper našo narodno ravnopravnost ravnajo, javno po časnikih razglašajo, da Iz Ljubljane. (Nekaj o nasi realni šoli). Dunajski, bote vlada in narod poznala, kteri ljudje so jima zdaj pro-kakor smo že večkrat rekli, tudi Slovanom pravični časnik tivni in nevarni. Pozivamo vse domorodce, da naj pazijo, Wanderer" ponavlja v svojem 117. listu to, kar je iz- ter vsako tako napačnost brez obzira oznanijo. r> verstni časnik za avstrijanske realne šole „Zeitschrift fiir recenega mož tak Poleg da šolski naš svetovavec mora samo biti, ki je, izun znanstvene sposobnosti, ktero jasno je die ôsterr. Realschulen" unidan rekel, ko je 8. letopis ljubljanske realne šole pretresal. Y7redne so te besede, da imeti mora, za slovensko našo narodnost goreč, ki ima si jih globoko v serce vtisnemo! Tako-le se or to lasijo : » 7 ------- ------7----- ■ """" .iv..if«..vuv v v j »< i...« Zadnji terden značaj in resnobno voljo v smislu zakona in naših čas je, da deželni zbori se ozrejo na ljudske, realne in pravic ravnati, zakaj pot, ki ga bo izpeljevaje ravnoprav gimnazijske šole, in da so jim tudi pripomočni. Potreba ta nost slovenstva hodil, z mnogimi je še zaprekami napol se očitno vidi iz letopisa o „naj višji" tehnični učilnici njena; še je pri nas, žali Bog, mnogo ljudi, ki so gluhi krajnski, to je, o naši „uižji" realki. Na 13. strani tega in slepi za vse vladne razpise in oglase, kadar jim niso letopisa stoji zapisano, da učenci, ki hočejo iz normalnih po volji. Nas solski svetovavec mora tedaj biti stanoviten šol prestopiti v realko, ?5se morajo vsi od pervega do zad- in neustrašljiv v brambi naših narodnih pravic; in ni dosti, V « njega preskušnji podvreči, ali so dosti podučeni za realko da ni ravno protivnik; tudi s kakim mlačnjakom in omah ali ne, in posebno „besonders" se terja od njih, da dobro ljivcom nam ni pomagano. Proti pokliču vsacega tacega in natanko znajo oblikoslovje „Formenlehre" nemškega je- člověka bi morali glasno svoj protest povzdigniti. Neka zika". Realua šola je nainenjena povzdigniti vednosti v govorica je šla te dni po Ljubljani, da se za to službo obertnijstvu, kmetijstvu in omiko ljudstva sploh > tedaj bivši svetovavec za hervaško-slavonske gimnazije or to ospod ni samo le potrebna za take fante ki n posebno dobro in dr. Jare pote da ne bi res bilo, to pač on riaš šolski svetovavec realko predpisani, in bi jim, kakor pravimo, ne bilo treba, biti ne more, zato visoko vlado iskreno prosimo, naj, predno po ovinkih poduka iskati namesto na ravnem potu. u Tako piše „Zeitschrift fiir die osterr. Realsch/' ga imenuje, skerbno in natanko izpraša vse te okolnosti, pa ako tožbe niso brez temelja, naj ne postavlja ne njega, lz Ljubljane. Odkar nam je deželna vlada spet pa tudi druzega ne 5 kterega ni resna volja šolsko kermilo v Ljubljano povernjena, mnogo se govori, da tudi svojega deržati v duhu ravnopravnosti in cesarskega solske ga svetovavca gimnazije nazaj dobimo. Naravno je, avgusta 1859, kterega je nekdanja v nebo vpijoča ministerská da se to službeno mesto popolniti mora, ako hoćemo, da bo nezvestnost pod klop vergla, da nam ni bilo ue sledů ne deželna naša vlada popolna, ter se dá samopravlje vsake tir u o njem. Da bi najbolje bilo, ako bi se za vse slo avstrijanske narodnosti uresničiti. Iz tega ozira zeli mo 9 da venske gimnazije satno en solsk svetovavec postav7il 9 tega, bi se glasi, ki smo jih ćuli o tej zadevi, poterdili. Al pri mislimo, ni treba dokazovati; jasno je; zatoraj živo želimo y tej priliki ne moremo zamolčati, da kakor je važno za nase da bi visoko ministerstvo tudi to okoljnost pri postavljanji gimnazije, da svojega šolskega svetovavca dobimo, še važ- našega šolskega svetovavstva posebno uvažilo. neje je, rekel bi, životno vprašanje za naš narodni razvitek V Ljubljane 25. maja Iz Kamnegorice smo kdo da bode ta naš šolski svetovavec? Vzrokov te zvedili zalostno novico, da so 23. dan t. m. gosp. Dr. To 179 maiiova mati Helena po dolgi bolezni v 76. letu s voje starosti barona Codelli-a za deželnega glavarja. Vladanje umerli. Razun gosp. dr. Tomana, kteremu je bila previdnost drage domovine je domaćim sinovom zdaj izročeno božja v tem mila, da je pridši iz nase m derzavneg ske v se saj y se zbora dunaj- očitno je, da nismo več ptujci v svoji domaći deželi." (Gro 1 « • A V enkrat pred smertjo vidil svojo ljubljeno mater, moviti „Živio" se razlegajo brez konca in kraja). Po 6 otrok žaluje na grobu njenem. „Novice" pa, ktere zdravši tako novega svojega župana se je brezštevilna mno so ranjko kot pi J postavij s to nadgrobnico ko mater visoko spostovale, žica ljudstva, peljana v podnevnem svitu stoternih bakelj, preserčen spominček. Naj ji bode zemljica lahka Iz Lj ubijan Ko se je v saboto zvedilo > da je Njih Veličanstvo gosp. Mi ha Amb in spremljena od vojaške muzike, podala po velikem ovinku skozi mesto, namreč memo pošte in kazine skozi gosposke in nemške ulice, čez most pri St. Jakobu in po starem tergu za mestnega zu- do mestne hiše nazaj, kjer so bili ostanjki bakelj na pana poterditi blagovolilo, so sklenili mestjani mu na cast mado verženi, da so cbhajati slovesno večernico. Ob 9. uri zvecer dvi » cei Je množica 5 zgoreli ger šla se je že oddeleč slišal do kraja. Celo pot pa, kodar . da vriš in hrup gojzd gorečih smolnih bakelj, ki jih je neslo 150 mestjanov, je marsikdo s Prešernovimi „Licova střelci" «prašal: „Kaj od mestne hiše čez špitalski most na dunajské ulice pred tamkej od dalječ se v svitu bliši? Sem doli se v verstah njegovo stanovanje v Medjatovi hiši; vojaška muzika jih tamnih dervi?" Ko pa je šum bližeje in bližeje přišel, slišal spremlja in velika množica ljudstva, ki gajesčasoma toliko se ni noben drug glas kakor samo „živio-" in „slava"-klici, přivřelo na to mesto, daje bila gnječa silna. Vojaški muziki ki, posvěcováni novému županu in medpotoma zdaj temu pred hišo se je přidružil zbor pevcov filhannoničnega družtva zdaj unemu spoštovanemu rojaku, so napolnovali jasno nebo ki je pel dve slovenski in dve nemški pesmi. Ali niso pevci in danes kakor še nikoli popřed pričali na desno in levo dobro peli ali niso bile pesmi dobr olj nismo ogli y da Ljubljana stoji na zemlji slovenski in koliko je pozvediti od delječ; to pa je gotovo, da je petje brez uspelia slovenskih „ultrasov" tukaj! Morebiti, da je pri taki živah bilo doli na okno po Morebiti je bila vsa pozornost oberj bengaličnem ognju tU hiše ? stal novi gosp visine govoriti župan in v tem, ko je muzika potihnila začel se zahvaljoč za čast, ki so mu > le je z jo nosti se tù in tam kaka majhna porednost zgodila z otrin-kom kakošne baklje; cela svečanost se je vender doveršila v lepem redu, živa našemu novemu gosp. županu pa je bila priča pri vprasanji: ali je res Ljubljana zastopana bila mestjani skazali. Ko je kratek govor dokončal v nemškem v nekdanjih dnevih v „redutu" in na „rotovžu", ali kje jeziku, po kterem se množica ni celo nič ganila ? je besedo drugej poprijel perve v slovenskem jeziku Al komaj je izgovoril ? in kam da duh ljubljanskega mesta kaže? besede je zagennelo doli Včeraj (torek) ob 11. uri je gospod Ambrož, kot s v • „živio", 1 ,slava", da človek bi ne bil germecega Boga slisal tisucernimi glasovi novozvoljeni župan vpričo mestnega odbora in velike mno žice druzih Ljubljančanov priserai v zbornici mestni. Pre govornik Mili mogel prenehati. Glasil se pa govor blizo častiti deželni predstojnik gospod dr. Karol Ulepič žlahni WĚĚ slovenskega jezika (pesem) so ganili Krainfels je bral najpoprej ministersko pismo, po kterem in je takole moje nadepolno serce neizrečeno. glasi Glas maternega jezika so 16. dan t. m. Njih Veličanstvo gosp. Mih. Ambroza unema pravo Ijubezen do domovine (^Slava i Slava l), znanstvo za mestnega župana poterdili in ptujih jezikov nam rt o n 0*1 ň 1 9 in Slava!) Živo želimo samostalnost na ustavni podla ker je to želja vseh narodov, zato se moramo vsi zediniti 8tava izpeljana, ki je řešila kmeta desetine iu tlake. ki je bil vodnik, da je bila tista prevažna leta 1848 sklenjena po Pod v tem nam en u » ako hočemo d Doseg na postav poti 9 na poti pi iri ponovljenih poti miru in spn smert in poguba ga bomo njegovim krilom in s pripomočjo izverstnega m e s t n e ga bljub, na odbora in njegovega stařešina dr. Cuber-ja rnu bo toliko ze nakljucvaj oljo svobodě smert stoi ? ne pa po silovitih prekucijah, ktere lože vodniku biti nove svobodné županije, ker bo vprihod Spo se V . koliko jih je njič vse ravnanje očitno in se bo za duševne in telesne ok je grob , v ktei počivajo! Podajo naj si na tem preširokem grobu potrebe skerbeti moglo na vstavni poti. Za tem je začel roke v spomin bratovske edinosti ; naj cerna zemlja, ktei pokriva, stare razpertije ni seme za pomlajeno ljudstva govoriti slovensko in s krepko in gladko besedo izpeljal je \ a lepo priliko tako-le: „Ker sem ravno omenii d usni h potřeb, pokrije tudi staro sovraštvo, staro jezo, me sili moje serce, še nekaj zastran njih povedati. Naša irodov, in postane naj vsa přelita kri mati domovina ima enega sinčeka, kteri zdaj Ijudem veliko svobodo! (Silni krik: „Slava, slava!j opraviti daje v besedah in v spisih. po časnikih. Ta sinček te želje se bodo nam spolnile, ako se bomo možato ima veliko domoljubnih prijatlov, kteri se za-nj na vso moc edli na podlagali od presvitliga cesarja nam zagotovljenih potegujejo in zagovarjajo njegovo sposobnost in pravico v On je poroštvo novih obljub. Častimo ga danes v svojem do- javnem življenji. Drugi nasproti pa pravijo od njega mačem veselji, da 15 (Pri teh besedah žadoní od vseh str trikrat zaklicemo: „Z , da je še preneumen, da naj se le po hribih klati, pri pastirjih po- Pripustite mi zastran drage gromoviti Živio!) hajkova in po kmetih poteguje, povedati. Kakor celemu cesarstvu tako tudi domovine se eno besedico kuje in po ulicah štorkljá, v mestih Ie po kuhinjah sti< • pravijo, da je neokoren i naši ljubi do zraven pa presirn, in da drugih movini se zarja srečnejše příhodnosti bliši. Perva želja naša zraven sebe ne terpi! Ta mili sinček je tovaršev razun svojih naš materni jezik je po potrebni mostoj nost in peljala, ker smo vender enkrat tako srečni pati smemo, da se bo kterega mi Kranjci na Kranjskem govorimo iu kterega slov ■h m domaćega da rojaka žl. gosp dr Ulepiča za imamo nikarji slovenski jezik imenujejo Predragi rojaki ! mi ob zelnega namestnika in da imamo domaćeg kega de- hajamo danes ustanovljenje svobodné županije osvobo i rojaka gosp. Dobili smo iz ćastitih rok neke opazke o tem, ki si jih prihranimo za drug čas , ko bomo več govorili o potrebah muzikalnih. dimo tudi tega sinka od vsega krivega natolcevanja. Zato ga Vam jez pripeljem v našo krasno okinčano sobo in Vam izročim v pregled. Preglejmo ga od vseh strani, ali je vse Vred. res kar se kremljá o njem. Položimo roko na serce i bo 180 dirao pravični in vidili bomo, da je ta sinček prav brihten razredih; učiteljem, ki niso Hervatje, se ne bo slovo dalo in Če je zal fantè in da bo dopadil se marsikteri ljubeznjivi cr ospe ako so v hervaškem jeziku ter dni y ki «a pa n e znajo y y pa temu tako, se nara ni potreba sinčeka (jezika) sra- bojo svoje mesta odstopili do niacin), ki zdaj v drnzih raovati, tudi (TO H" stva i i i ka ni treba siliti nobenemu, ker potreba Ijud- deželah za učitelje služijo; konečno naj deželni zbor njegova mu bote napravile prostor tudi med to0 spôdo, in dobil bo svoj sedež povsod, ker, spodobno se ravnaje, ne bo po bo tudi drugih druge vzame v svoje roke organizacijo gimnazij Cesko. Iz Prage 25. maja se piše v „Ost u. West" V • omikane tovarše spoštoval. Treba da se kakor leta 1848 ponavljajo pogostoma tudi v mestih še huji napadi zlasti mestih za-nj beračiti, da bi se vsedil v in po deželi mačje godbe in drugi narocje svoje ravno drugač ljube matere. Dobri oce, ki je svojega ce- zoper jude, zoper ktere se ne le vzdiguje samo derhal, temuč jo šuntajo tudi nekteri raestjani. Naj je kriv takih 'i or ubljenega sina y zagledal ni hodil soseda barat, ali ga srae na serce svoje pritisniti. Tudi mi ne bomo šundrov kdor si bodi, silno treba je, da raestne županije prašali: ali smé sin domovine domá stanovati. Naj bi te stopijo taki razujzdanosti na péte in da berž izzačetka od «ti i I i • I i ♦ i • / i • « • V • «# v kratke besede napravile mir in potolazile nasprotje, ki naši svobodi ni dostojno!" vernejo vsako poskušnjo očitnega nepokoja ali celo napada Ko je gospod župan skončal ta na tuje blago; razsajanje po ulicah je napačno na vsako govor y so zadoneli „živio-klici" po sobi, in slovesnost je stran. bila končana. Muzika je igrala cesarsko pesem in prečastiti gosp deželni poglavar so se poslovili. Potem je prejšni za- za govornikom na oder; vsak Ogersko. V deželnem zboru še zmírej stopa govornik razglaša časni mestni predstojnik gosp. Guttman představil novému dunajsko vlado v preteklih 12 letih. Vidi tr osp. županu magistralne gospode uradnike. limo, da bi častiti novi gospod župan, Mi pa ze kterega instalacija i ostré pritožbe zoper se vendar iz vsega, da bodo Deakovi predlogi obveljali. Kdaj bo zbor to reč sklen il, še ni znano. Govori se, da je vlada na Dunaji bila prav v národnem duhu, s krepko roko in terd- sklenila, ako bo Deakova adresa od deželnega zbora značaja vodil Iadjico nove županije, ktere opra- peštanskega poterjena, zboru naročiti, naj izbere odbor, ki t i f 9 m m t • i » t _ ^ __^ . w nega vilstvo dobro pozna in ktera od njega veliko pricakuje! bo mogel na Dunaj iti in se tu dogovoriti o osnovi po domaćih in ptujih dežel. godbe, ktero hoče vlada predložiti in ktera je po ministerském sklepu že ustanovljena. To bojo za celo cesarstvo važni dnevi! Ogerski dvorni kancelar baron Vay je přišel Iz Dunaja. V pondeljek se je začel spet deržavni 29. t. m. v Pešt; zakaj? se ne vé. — Zaostafe davke so zbor v zbornici poslancov. Zborniki gosposke zbornice začeli cesarski vradniki po več krajih z silo izterjevati. se bojo snidili se le 3. dan prihodnjega mesca. Osnovo za novo prenaredbo zandarjev izdeluje beneški deželi Lasko. Kakor si sardinska vlada še ne upa seči £0SP fml. Steininsrer. Slisi se da po žandarski inspektor tej novi osnovi se bode veliko stroškov prihrauilo; začela se bo ta nova prenaredba še le potem, ko bojo občine (so- italijansko ;" al zavoljo papeže vi h dežel ni sardinski v P° tako puša zdaj tudi papeževe dežele še zmiraj pri miru. Cesar Napoleon, pravijo, bo že perve mesca oklical, da priznava ..kraljestvo dni prihodnjega seske) po novi županijski postavi vredjene. vladi po volji, kar ji cesar zdaj ponuja, namreč, naj papež Nova postava za šolstvo po „Ost und West" še obderži kar zdaj še ima, sicer pa naj bojo papeževi pod .] ^ I « X A______ ~ A ~ U! • ___* ' ± _____l___ * « ~ 1 ~ i v . . • i i rv « , , , . ... v.* . , . ______ ni tako delec dognana, da bi jo ministerstvo že kmali dalo ložniki deléžni vseh pravíc, ki jih deržavnemu zboru v pretres, kakor so nekteri dunajski Emanuelovo krono zedinjeni Italijani. časniki unidan rekli. 1 ____ vzivajo drugi pod Viktor Nekteri dunajski časniki pišejo, da se govori o ministra Schmerlinga in da baron Hiibner o d s t o p u gosp. bode stopil na mesto Današnjemu listu je priložena 15. póla „Povestnice". grofa Rechberga. da bojo Magjari Tudi to se govori odstopili od terjatve svojega lastnega voj- v iJstnica vredništva. Caetitemu gospodu dopisniku iz IVI a kol: Vašo krepko zagovarjanje homeopatije zoper proti- n ega ministerstva iu da hočejo koncesije dovoliti o fi n a n en i h zadevah; zato pa bojo dobili svoje odgovorno ministerstvo žt altera pars": al gotovo je, da bi potem zbudili sila veliko zago-in da jim bode dovoljen ustavodavni odbor, ki se ima po- vornikov alopatije, vsled tega pa spet zagovornikov homeopatije, da bi ne bilo hude vojske brez konca in kraja , kteri se radi ognemo govor g. dr. Podlisćekovega bi radi v „Novice" vzeli. „ut audiatur 1 : al gotovo je, svetovati o deržavnopravnih razmerah z ostalimi deželami avstrijanskega cesarstva. Ti časniki hočejo v se več vediti, zato, ker bi nazadnje vendar nic ne opravili, kakor o tem se tudi zdravniki sami niso opravili nič. Vi, častiti gospod, sami pravite: namreč, da Vay bo predsednik ministerstva (ogerskega), „vsakemu svoje", tedaj gré pravda o zdravilskih rečnh le samim Majlath minister notranjih oprav, Eôtvos minister nauka, zdravnikom, sicer bi bilo tolikšno in tako težavno dolgoletno ačenje Klauzál minister narodnega so to same govorice. ar to ospodarstva. Berž ko ne zdravilstva celó nepotrebno. Gospod pisatelj onega sostavka je zares dohtar zdravilstva; izgovoril je memogredé tudi svoje mnenje o ho- General B e n e d e k pride za dva poletna mesca v meopatiki; s tem pa nobenemu ni bránil homeopatu biti kakor ma Briïhl poleg Dunaja na deželo najeto. y stanovanje njegovo je ze je drago, in še manj je kterega osebno razžalil. Neznanema Ilervaško. Iz Zagreba. Naše deželne zadeve še gosp. dopis iz Ljublj: Dopis „Novicam" smo brevi manu izročili čast. vredništvu „Tovarš učit.", ktero rado vstreže temeljitim željam. Gospod V. Z. v B: Hvala za poslano in pardon za malenkost zmiraj niso nič bolj jasne, kako bo z Dalmacijo, Reko itd. V zboru 22. t. m. je deželni zbor sklenil Njih Veličanstvo prositi za porailostenje zavolj političnih pregreškov zaper- nekterih druzih; al dobil je vredniškega čertnika. V tega Dalmatinca Vragolova in odgovor, da so premnozih krivd obdolženi in da se ne Žitna cena v Kranji 27. maja 1861. morejo naravnost izpustiti. Volitve poslancov v vojaški Vagan pšenice domače 7 fl. 35. banaske 7 fl. 20. Granici bojo kmali dognane; po dopisu v „Ost u. Wrestu se je bati, da so bile prevec po komandi vojaški. — Po dopisu dvornega dikasterija od 7. t. m. se morajo gimnazije v prihodnjem šolskem letu čisto na novo osuovati. Kjer je šolska mladina čisto slovanska, se bojo vsi nauki učili v hervaškem jeziku; nemški jezik se bo kot predpisani nauk učil po 2 uri na teden v nižjih in višjih reži 5 fl. 20. jećmena fl. ovsa 2 fl. 80. 4 fl. aj d e 4 fl. k o ru z e 4 fl. 10. proso sorsice Kursi na Dunaji 28. maja 5% metaliki 69 fl. 10 kr. Narodno posojilo 80 fl. kr. Až ijo srebra 38 fl. 25 kr, Cekini 6 fl. 00 kr. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽčf BldZIlik.