RADIO/BREZICE
88,7 In 95,9 MHz
Številka 143
Leto 6
Alarm za delodajalce
Sevnica - Delavec Kopitarne je bil pred leti v postopku ocene o svojem zdravstvenem stanju na dveh komisijah spoznan za sposobnega za delo. Ker ga v službo ni bilo več dni zapored in ni imel bolniške, ga je podjetje odpustilo v skladu s takratnim Zakonom o delovnih razmerjih. Pritožil seje na delovno sodišče in zmagal. Kopitarna gaje morala spet zaposliti in mu za nazaj izplačati osebni dohodek z obrestmi, kar znaša skoraj 17 milijonov SIT.
Ker je delavec spor dobil na izpodbijanju zdravniških mnenj, seje Kopitarna odločila tožiti Zavod za zdravstveno zavarovanje RS kot institucijo, odgovorno za delo zdravstvenih komisij, saj menijo, da bi moral tudi plačati za napačno oceno. Obravnava je bila pretekli mesec na Okrožnem sodišču Krško, direktor Kopitarne Marjan Kurnik pa z nestrpnostjo pričakuje razsodbo.
“Delovno sodišče se je v tem primeru postavilo na stran enega delavca in ga zaščitilo kot “šibkejšega”. Jaz s tožbo ščitim preostalih 249 zaposlenih in dohodek dražbe. Za odsotnost z dela v primera bolezni morajo vsi prinesti bolniški list. Dnevno jih je 4 do 5 odstotkov na bolniški in nihče jih ne šikanira. Vprašajte v računovodstvu, če hodim prevajat, kdo je odsoten in zakaj?! Verjamem, da bo okrožno sodišče spoznalo, da ne more Kopitarna nositi materialnih posledic za mnenje sedmih zdravnikov, na podlagi katerega je kot delodajalec ukrepala. Če pa bo iz razsodbe razvidno, da sklep zdravstvene komisije nima nobene teže, bo to alarm za celotno slovensko gospodarstvo,” meni Kurnik.
...na strani 3
Kopitarna bije bitko z zdravstveno zavarovalnico
iz vsebine...
Posavske mušice
...stran 2
Država ni enaka do vseh kmetov
...stran 2
Tine po nesreči dobro okreva
...stran 4
Sporna telefonska
prodaja
...stran 5
Pogovor z direktorjem brežiškega zdravstvenega doma
...stran 9
Izsiljevanje ali resni nameni?
Dobova, Bizeljsko - V obeh krajevnih skupnostih so trdno odločeni, da se bodo odcepili od brežiške občine. V obeh krajih sta nastali civilni iniciativi; v Dobovi njeno gonilno silo predstavljajo prav člani sveta krajevne skupnostna Bizeljskem pa seje Milku Veršcu pridružilo še nekaj prebivalcev Zupelevca na čelu s Francem Erbanom in Miranom Podpečanom, obe pa sta po trebanjski županski kandidatki in poslanki Marjeti Uhan uspeli vložiti pobudi tudi v državni zbor. Brežiški župan Ivan Molan seveda ni navdušen nad načrti razkosanja občine, podobnega mnenja pa so tudi vodstva treh KS.
Dobova
Dobovška in bizeljska sta zavrnili nadaljevanje postopkov, vprašati Pa gre tudi kapelsko, saj Zupelevec še vedno sodi pod njeno okrilje. Predsednik KS Anton Cerjak je prepričan, da Župelevci za razliko od osamljenih “liderjev”, ki so k zadevi pristopili bolj kot ne “ad hoc”, niso enako navdušeni nad odcepitvijo, ki bi jo- morali potrditi vsaj z ^ini referendumom. Cerjak meni, da gre za izsiljevanje, da bi vas Prejela več denarja, v tem primeru za nogometno igrišče. Glede ponudb rhzeljancev pa dvomi v objektivnost izračunov, saj ti ne upoštevajo °dlivov. O svoji občini znova razmišljajo tudi v Kostanjevici na Krki.
...na strani 3
Milijoni za cesto v neznano
Bizeljsko - Na severnem obrobju brežiške občine se temperature zopet dvigujejo do vrelišča. V postopku modernizacije občinske ceste, imenovane “Janeževa gorca”, naj bi namreč prišlo do nepravilnosti večjih razsežnosti, v to pa naj bi bili vpleteni vodilni na brežiškem oddelku za gospodarske dejavnosti, ki ga vodi Bojan Tičar.
Krški kriminalisti na podlagi anonimne prijave občana, kr je bila javnosti posredovana lani, na občini Brežice preverjajo podatke pisca, ki po besedah Stefana Hrena s krške policijske uprave “ni znan”. Zakaj seje zadeva tako zavlekla, ali seje morebiti preiskava letos komaj pričela, nam ni uspelo izvedeti.
Prvi razpis za sporno cesto v dolžini 2,6 km je bil objavljen lani junija, na njem pa je 17 milijonov SIT vreden posel dobil podjetnik z Bizeljskega. Kriminalisti ugotavljajo morebitne nepravilnosti, ki naj bi se pojavile med gradnjo. “Ker je ves postopek v fazi preiskave, še ne moremo jovoriti, ali gre za kaznivo dejanje. Ce bomo ugotovili elemente kaznivega dejanja, bo zoper osumljene podana kazenska ovadba, v nasprotnem primera pa poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Krškem,” je bil z informacijami skop Stefan Hren. Brežiški župan Ivan Molan je potrdil, da so se kriminalisti oglasili na občini, da pa verjetno posebnih nepravilnosti ne bodo našli. Povedal je še, da seje o zadevi šušljalo predvsem lani, ko je prišla anonimka, vendar sam v času prvega razpisa še ni bil na čelu občine. Zdi se mu prav, da kriminalisti navedene obtožbe dokončno potrdijo ali ovržejo.
Zakaj o zadevi poročamo prav sedaj? V petek bi se namreč morale odpirati ponudbe na drugem razpisu za isto cesto (za ureditev odvodnja-vanja), ki pa je bil razveljavljen.
Molan pravi, da zaradi dogovorov za skupno investicijo z občino Bistrica ob Sotli, ki se bo izvedla prihodnje leto. Dodal je še, daje ob tokratnem razpisu sicer obstajalo nekaj pomislekov glede porabljenih količin materiala. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, naj bi tokratni razpis v vrednosti okrog 15 milijonov SIT v resnici razveljavili zato, ker naj bi se v njem zopet pojavljala dela (zemeljska), ki naj bi bila opravlje-
na že lani. Obenem pa naj bi bilo po prvem razpisu opravljenih del le za kako polovico dobljenega denarja, preostanek sredstev pa naj bi “nekam” poniknil.
“Janeževo gorco” z urejenim odvodnjavanjem in preplastitvijo bodo sicer po napovedih predali v promet prihodnje leto, del sredstev pa naj bi v občini pridobili tudi iz državnih razvojnih skladov za obmejne kraje. M.K.
V smrt s traktorjem
Sevnica - V jesenskem času, ko se zaključujejo kmečka opravila, se zgodi največ nesreč z delovnimi stroji. V Globočicah v brežiški občini seje pri spravilu koruze huje poškodoval 9-letni deček, v ponedeljek pa se je smrtno ponesrečil traktorist. 45-letnik iz okolice Sevnice je vozil neregistriran kmetijski traktor s pripeto enoosno prikolico po lokalni cesti iz smeri Zgornjih Vodal proti Tržišču. Ko je v naselju Spodnje Vodale vozil po strmem klancu navzdol, je izgubil oblast nad traktorjem, kar je imelo za posledico, daje zapeljal zunaj vozišča na strmo travnato pobočje, kjer se je traktor preko levega boka prevrnil. Med prevračanjem je voznik padel iz kabine in pri tem utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju umrl.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
____________:____________________________________________________________________________________________Sava Glas, 13.10.2005
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ne spodbuja kmetov, da bi pridelek zavarovali
Kmetje enaki pred Bogom, pred državo ne
Posavje/Slovenija - Čeprav neradi — pa vendarle moramo znova spomniti na letošnja neurja s točo, ki so po nekaterih predelih Posavja popolnoma uničila pridelek. Po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč je višina škode presegla mejo, ki je določena, da pri odpravi posledic pomaga država. Večina kmetov namreč svojih pridelkov zaradi zelo visokih premij nima zavarovanih in ob tako hudi toči, kakršno smo kar nekajkrat letos doživeli v Posavju, si sami ne bi mogli pomagati. Vendar pa se ob tem postavlja vprašanje, zakaj vsi kmetje niso obravnavani enako, in so pravzaprav tisti, ki so tvegali in svoj pridelek zavarovali, “kaznovani”, saj jim država pomoč sorazmerno z zavarovanjem zniža.
Ob vsaki naravni katastrofi, ki prizadene kmetijstvo, je veliko govora o tem, da se premalo kmetov odloča za zavarovanje pridelka. Znano je, zakaj je temu tako; zavarovalne premiji so previsoke in marsikatera kmetija si tega ne more privoščiti. Že od ministrovanja Cirila Smrkolja se govori o ustanovitvi vzajemne zavarovalnice, o subvencioniranju premij, o subvencioniranju naprave protitočnih mrež, tudi Franci But je ob svojem prvem obisku kot kmetijski minister v Krškem napovedal, da bo to njegova prednostna naloga; od takrat seje zamenjalo še nekaj ministrov, zgodilo pa se ni nič. Psi lajajo, karava gre dalje; nekateri kmetje tvegajo, zgodaj spomladi postrgajo zadnje tolarje in plačajo premijo za zavarovanje, večina pa jih reče - bo kar bo, saj bo država pomagala. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč iz leta 2003 sicer določa, da se upravičencu dodelijo sredstva v višini največ 40 odstotkov, za proizvodnjo kmetijske rastline, kije zavarovana za škodo v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, pa največ 60 odstotkov ocene neposredne škode, ki jo potrdi komisija za odpravo posledic škode v
kmetijstvu. To bi bilo lepo in prav in tudi spodbudno, da bi se vendarle več kmetov odločalo za zavarovanje, toda iz nadaljevanja tega člena je mogoče razbrati, da se bo pri izračunu državne pomoči, če je pridelek zavarovan, upoštevalo izplačilo zavarovalnice. To pa seveda ni več spodbudno in tudi uvodno določilo tega zakona, da državna pomoč ne sme presegati 60 odstotkov neposredne škode, je v tem primeru precej dvoumno, če ne že neumno. Saj v tem primeru ne gre samo za državno pomoč, ampak država svoj delež toliko zniža, kolikor je kmet dobil od zavarovalnice. Država je torej do tistih kmetov, ki pridelka niso zavarovali in so čakali križem rok, “dobra mati”, do tistih, ki so pridelek zavarovali, pa “zlobna mačeha”, saj jim da manj kot prvim. Vsi pa so državljani iste države; narava udari, kjer udari, po vseh enako; ne izbira med bogatimi in revnimi, ne med rdečimi, belimi, črnimi ali zelenimi; država pa jih nepravično razdeli na ene, ki od nje dobijo več pomoči, in druge, ki dobijo manj, čeprav so enako oškodovani.
Kmete pa moti tudi to, da iz odločbe ni razvidno, kako je bil izračunan znesek držav-
ne pomoči. Zato so sumi, da pri teh izračunih lahko prihaja tudi do nepravilnosti, toliko večji.
Zavarovalnice zavezane k molku
Negotovost in nejevoljo med kmeti je pred kratkim povzročil poziv občin, naj kmetje, ki so imeli pridelek zavarovan in so oddali vlogo za državno pomoč, posredujejo potrdilo o izplačilu zavarovalnic. In tukaj se pravzaprav zgodba, ki razburja kmete, šele začne, saj imajo iz lan-
skega leta slabe izkušnje; zavarovalnina jim je bila namreč od državne pomoči odšteta, po nekaterih neuradnih podatkih celo ni bilo upoštevano plačilo premije. Kmetje, ki so imeli pridelke zavarovane, so bili po njihovem mnenju oškodovani, in sprašujejo se zakaj. Odgovore smo iskali na različnih naslovih - od Agencije za kmetijske trge, kjer nam je Patricija Verbole iz službe za stike z javnostjo dejala, da so samo izvajalci, Ministrstva za okolje, ki je sicer avtor zakona, vendar nas je njihova “piarovka” Dragica Bratanič napotila na Mini-
strstvo za kmetijstvo, na resor za naravne nesreče oziroma vodjo komisije Majdo Zavšek Urbančič, od koder smo sicer dobili odgovor, ki pa nas ni zadovoljil, saj so le citirali člene iz zakona, ki smo si jih lahko že sami prebrali.
Ali so posavski kmetje upoštevali poziv občin o posredovanju podatkov glede izplačila zavarovanj, namenoma nismo ugotavljali. Zanimalo pa nas je, kako bo država preverjala, kdo je pridelek zavaroval in kdo ne in kakšne bodo sankcije za tiste, ki tega niso storili. Z Ministrstva za kmetijstvo tudi na to vprašanje nismo dobili konkretnega odgovora, smo pa iz več telefonskih razgovorov lahko med vrsticami razbrali, da država to preveri pri zavarovalnicah. Preverili smo tudi mi in na vseh slovenskih zavarovalnicah so nam zatrdili, da glede na Zakon o zavarovalništvu in Zakon o varovanju osebnih podatkov teh podatkov ne smejo izdati. To se lahko zgodi le v primeru, če bi zadeva iz kakršnih koli razlogov prišla na sodišče, ki bi potem pisno zahtevalo ta podatek, ali Davčna uprava, vendar bi njej podatke lahko izdali le s privolitvijo sklenitelja zavarovanja. Če bi katera od
Problem različne delitve državne pomoči zaradi zavarovanja pridelkov je bil izpostavljen tudi na odboru DZ za kmetijstvo, kije pred kratkim zasedal v Sevnici, vendar na naslednji seji tega odbora v Ljubljani o tem niso govorih, čeprav so obravnavali prav Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Predsednik odbora Alojz Sok je povedal, da so morali nujno obravnavati predloga dveh novel, ki zadevata izplačilo akontacije državne pomoči. Vrednost predplačila bo namreč po novem le v višini 20 odstotkov škode in ne več 40, da ne bi spet prišlo do preplačila, kot se je to zgodilo v preteklosti. Sicer pa bo omenjeni zakon v kratkem doživel spremembe, je še dodal Sok.
Minister za okolje Janez Podobnik je na omenjeni seji res napovedal, da bodo čez zimo omenjeni zakon temeljito prevetrili. Pozanimali smo se, ah bo sprememb deležen tudi po mnenju kmetov sporni 40. člen, pa nam je Brataničeva odgovorila, da tega člena ne bodo spreminjali. Torej lahko še enkrat zapišemo - psi lajajo, karavana gre naprej.
zavarovalnic ravnala drugače, bi kršila oba omenjena zakona.
Preverjala bo kmetijska inšpekcija
Ker smo bili vztrajni in smo “vrtali” naprej, kako bo država preverila, kdo je pridelek zavaroval in kdo ne, če zavarovalnice teh podatkov ne smejo izdati, so se na kmetijskem ministrstvu v odgovoru znova oprh na zakon in sicer na 65. in 66. člen, ki pravita, da kmetijska inšpekcija lahko preveri upravičenost do državne pomoči in resničnost podatkov, navedenih v vlogi, ter namensko porabo sredstev državne pomoči. Ker vloga ni zahtevala podatka o zavarovanju pridelka, kmetijska inšpekcija najbrž nima osnove za preverjanje. Pa so na kmetijskem ministrstvu tudi na to obrazložitev našli odgovor; tokrat so navedli 48. člen zakona, ki določa, katere podatke mora vsebovati vloga, med drugim je res omenjeno tudi zavarovanje. Toda vloga tega podatka ni zahtevala, kar pa kaže na dejstvo, da ni bila oblikovana v skladu z zakonom. In kdo je za to odgovoren - kmetje prav gotovo ne.
Jelica Koršič
POSAVSKE m/ŠICE
Arbitraža naj bo!	središče Posavja pri njihovem
mostu čez Savo - oboji zago-_ Medtem ko prijazne mu- tavljajo potrebne prostorske, šice iz zidanic napovedujejo tehnične in kadrovske poten-dobro vinsko letino, pa so ciale, izpostavljajo podatke in napovedi o posavskem sode- ocene, bolj ah manj prilago-lovanju bolj podobne sršen- jene in prirejene svojim ho-jemu gnezdu. Tako hude so tenjem, in tako dalje in tako namreč zaostritve, do katerih naprej. Ta trenutek ni znano, prihaja zadnje tedne okrog kako se bo v dvoboj sosedov umeščanja sedeža upravnega vključila Sevnica, če sploh, okraja in pokrajine ter nepo- oziroma katero stran bo pod-sredno s tem okrog vzposta- prla. Očitno ga ni junaka, ki
Brežiška “katedrala”
vitve mestnih občin, da bo bi duha spet povrnil v stek-potrebno nekaj storiti.	lenico in s pogovori umiril
Kot da bi zli duh pobeg- položaj. Če je Svet pokrajine nil iz steklenice in skazil Posavje že mrtvoudni otrok, medobčinske odnose! Pred- bi kazalo posnemati cerkvene vsem Brežice in Krško bije- konklave in župane ter pota neusmiljen boj za sedež slance zapreti v sobo, dokler bodoče pokrajine, pri čemer ne bi dogovorih rešitve. Deni-vsaka zase izpostavljata geo- mo takšne, da bi zaradi sre-grafsko lego - Brežice ob- diščne lege Krško imelo sedež mejni in Krško središčni po- pokrajine in Brežice upravne-ložaj, saj so izmerili, da je ga okraja, Sevnici pa bi na-
menih še kakšno skupno institucijo. V nasprotnem primeru se bo po vzoru sloven-sko-hrvaških odnosov treba poslužiti arbitraže!
Vsekakor pa bo politika razsodnik pri imenovanju prvega človeka za bodoči upravni okraj. Sedanja načelnika Darko Bukovinski ah Anton Podgoršek nedvomno nista povsem ustrezna, pa tudi tretji morebitni kandidat Jože Preskar, načelnik novomeške upravne enote, četudi Brežičan, ni dovolj močna osebnost. Kakorkoli že, na čelu bodočega posavskega okraja bo nekdo po meri sedanje oblasti. “Prefekt” -direktor bodočega upravnega okraja se bo najveijetneje sredi starodavnih Brežice vselil v novo zgradbo, ki bi ji zaradi frčad in obsežnosti lahko rekli “brežiška katedrala!”
Preobilje hrane
Ob rivalstvu med Brežicami in Krškim pa se v Posavju dogajajo tudi lepe stvari! Zlasti Brežice doživljajo pravcati nebeški kinč; poleg omenjene katedrale gradijo tudi novo pošto (arhitekti in pri Društvu za oživitev mesta niso zadovoljni z obema tujkoma!), pod streho je župnijsko poslopje in kmalu bo še prizidek knjiž-
nice, nova zgradba optike Rime dobiva fasado in Ada de Costa Petan hiti s prenovo nekdanje Faleskinijeve hi-
Boštjan in Ivan Kozole
ob nedavnih obiskih visokih osebnosti z Janšo na čelu. Na koncu so ostale polne mize in ljudje iz Ljubljane so se upravičeno spraševali, kje je tista prizadetost zaradi naravne nesreče! Brežiški župan Ivan Molan si je medtem skupaj s Tonetom Jesenkom, predsednikom občinske turistične zveze, ves dan vzel čas za turistično potovanje po severnem delu občine.
Tudi tam ni manjkalo domačih dobrot, a se predstavniki Zavoda za turizem, morda zaradi pomanjkanja časa, niso pridružili amaterjem. Pravzaprav škoda, ker je zaradi plazišča avtobus moral zakrožiti skozi Globoko, kjer bi v kakšnem rudniškem rovu lahko bilo tudi odlagališče radioaktivnih odpadkov. Zanj se po zgledu sev-niškega župana Kristijana Janca menda posebej trudi
domačinka in podžupanja Stanka Preskar. Kaže, da se bolj kot odpadkov boji rečnih rakov, ki bi znali tistih 56 milijonov SIT za raziskave speljati kam drugam. Pa ne v Globoko ali na Stu-
še, prav danes pa je padla tudi odločitev o gradnji čistilne naprave s prvim evropskim denarjem. Krško je postalo univerzitetno mesto (kdaj bo modri prapor zavihral tudi v Brežicah?), ob avtocesti teče velika naložbena dejavnost, območna gospodarska zbornica pa je nagradila Ivana Kozoleta, ki s sinom Boštjanom uspešno vodi Evrosad. Slovesnosti sta se udeležila tudi minister Vizjak in njegova desna roka Martin Bratanič, zakuska po slovesnosti pa je bila kot “zadnja večerja”, tako da so se večni nergači spraševali, kdo - ali vlada z ministrom ah zbornica - je zdaj Juda in kdo Iškari-jot. Pravcate pojedine pa so bile tudi v Sevnici Andrej Vizjak in Martin Bratanič
Tone Jesenko in Ivan Molan
denec, ampak, to je menda vsakomur jasno, v Krško! Hrvoje Oršanič, zvest pripadnik zelenega gibanja, trdi, da tokrat nima nič s potočnim rakom. Nič pa, žal, ni bilo tudi z njegovo izvolitvijo za direktorja Kozjanskega parka Podsreda. Ministru Podobniku, ki ima odločilno besedo, očitno ne zadostujejo Oršaničeva izobrazba in strokovna mnem ja! Kmalu pa bodo morali “kulturnega” direktorja iskati še v Krškem, saj Adolf Moškon zastavlja svojo zadnjo sezono, potem se bo upokojil.
Vlado Podgoršek
AKTUALNO
Sava Glas, 13.10.2005
Ponovno pobude o novih občinah
%
Bizeljsko in Dobova za
samostojno občino
Bizeljsko, Dobova - Trije predstavniki civilne pobude, v kateri so vključeni krajani naselja Župelevec in Krajevne skupnosti (KS) Bizeljsko, so predstavili pobudo za ustanovitev samostojne občine Bizeljsko. Pobudo za ustanovitev omenjene občine je v državnem zboru vložila poslanka N.Si Marjeta Uhan iz Trebnjega. Na presenečenje brežiškega župana Ivana Molana, ki ga o zadevi po njegovih besedah nihče ni obvestil, pa je pobudo za samostojno občino prejšnji petek vložila tudi civilna pobuda iz Dobove oziroma svetnik v KS Ivan Kovačič. S tem je v Dobovi in na Bizeljskem nastalo svojevrstno dvovladje, saj sta oba sveta KS zavrnila oziroma zamrznila nadaljevanje postopkov za samostojnost. Postopek za svojo občino je znova začela tudi Kostanjevica.
Pod 37 strani dolg elaborat, ki so ga predstavili na Bizeljskem, je podpisana civilna iniciativa, ki jo po dostopnih informacijah sestavljajo Milko Veršec, Franc Erban, Miran Podpečan in Janez Iljaž. Prav Veršec in Podpečan sta pred kratkim sprožila akcijo, s katero so zbrali deset odstotkov podpisov vseh krajanov. V elaboratu sicer piše, da bi bili Bizeljanci in prebivalci Zupelevca, katerega vodstvo se pridružuje zahtevi po ustanovitvi lastne občine, z izločitvijo iz sedanje bližje ljudem in bi lažje reševali njihove probleme. Zgled za uspešno delo in boljše življenje vidijo pri sosedih, kot so Bistrica ob Sotli, Podčetrtek ali Kozje. Nasprotniki delitve občine pa za primer navajajo občino Škocjan.
. Po mnenju četverice Bizeljsko in Župelevec - slednji sodi še pod kapelsko krajevno skupnost in bi ob ustanovitvi samostojne občine postal krajevna skupnost, obvezno pa bi imel tudi podžupana - skupaj izpolnjujeta pogoje za ustanovitev občine, saj na njihovem območju živi 2035 prebivalcev. Po besedah Veršca
Milko Veršec, Miran Podpečan in Franc Erban
imajo tudi osnovne pogoje za občino - šolo, kulturni in zdravstveni dom ter lekarno in pošto, znani pa so tudi po razvitem vinogradništvu, da
pomembne prometne lege ne omenjamo. Na Bizeljskem bi se trije zaposleni na občinski upravi, kolikor jih predvideva Veršec, posvečali predvsem oblikovanju bizeljske blagovne znamke, vlaganju v infrastrukturo in zagotavljanju pogojev za malo gospodarstvo.
Z morebitno ustanovitvijo samostojne občine Bizeljsko pa ne soglaša brežiški župan Ivan Molan, ki meni, da pobudniki za njeno ustanovitev krajanov niso obvestili o vseh obveznostih nove občine.
nova občina zagotovila 550 milijonov SIT za gradnjo nove šole, z omenjeno pobudo pa je investicija po njegovem mnenju tudi za občino Brežice vprašljiva. Milko Veršec je nasprotno na predstavitvi zatrdil, da bi nova občina lastni delež pridobila v treh letih.
ljudi podprlo ustanovitev lastne občine, je še dejal Kovačič.
Župan Ivan Molan zahteva, naj pobudniki ustanovitve samostojne občine Dobova ljudem z dejstvi dokažejo, kaj bo skupnost pridobila s projektom. Meni namreč, da na osnovi zastarelega elaborata,
Molan dvomi, da bi lahko
Rivalstvo za regijski center
Koga podpira Sevnica?
Krško - Pred dnevi je občina Krško v državni zbor poslala predlog za pridobitev statusa mestne občine, Čeprav po zakonu ne izpolnjuje vseh kriterijev. Če bi tak status dobila, bi s tem imela argument več, da Krško postane regijsko in upravno središče Posavja.
Župan Franci Bogovič in predsednik komisije za določitev in ustanovitev sedeža Pokrajine Stane Pajk pričakujeta, da bo Svet pokrajine Posavje o bodočem središču odločal na podlagi argumentov.
“Krško ima po gospodarskih in razvojnih kazalcih ter številu delovnih mest najmočnejši položaj v regiji. Naše Poslovne cone že prinašajo koristi in jih še bodo prebivalcem celotnega Posavja.
gre le za delovna mesta. Z Večjim občinskim proračunom financiramo projekte širšega pomena. Čas za sprenevedanje, kje naj bo regijsko ln uPravno središče pokrajine,
je potekel”, pravi Franci Bogovič. Država namreč vodi postopek za določitev sedežnih upravnih enot in najbrž bo s tem določen tudi sedež pokrajin.
“Najslabša možna rešitev je, da se bo posavsko regijsko središče določilo v vladnih hodnikih. Predlagam, naj se med Brežicami in Krškim opredeli najprej sevniški občinski svet, nato pa Svet pokrajine Posavje na podlagi argumentov”, poziva Bogovič in dodaja, “če bo šlo za politično opredelitev, regija izgubi smisel, saj bo zanemarjen razvojni vidik. Krško ima danes na tem področju realno naj-večji potencial.” B.D.
Kostanjevica na Krki - Svet KS Kostanjevica je konec septembra sklenil, da nadaljujejo aktivnosti za ustanovitev svoje občine. Ker seje medtem spremenil zakon o lokalni samoupravi, po katerem krajevne skupnosti neposredno ne morejo več vlagati pobud za nove občine v državni zbor, se je Kostanjevica obrnila na poslanko Marjeto Uhan iz Trebnjega. Ta je njihovo pobudo že vložila v državni zbor, ki bo o njej odločal v prihodnjem letu. B.D.
Dobovška civilna iniciativa na čelu z Ivanom Kovačičem pa poudarja, da bi bile z lastno občino, ki bi morala nastati že pred leti, večje investicije že za njimi. Kovačič poudarja, da so bili v zadnjih letih odrezani od sofinancira-
ki med drugim ni obravnaval ne podvoza ne kanalizacije, ni mogoče korektno prikazati trenutnega finančnega stanja v KS, ki ni blesteče, posebej kar zadeva število nezaposlenih, ki jih je občutno več kot pred referendumom. V teh letih seje precej spremenila tudi zakonodaja tako pri razpisih, financiranju občin kot tudi glede raznih soglasij Ministrstva za finance. Molan se
Ivan Kovačič
nja občine pri gradnji čistilne naprave, kanalizacije, nasipa in še česa in dodaja: “Vse, kar smo naredili, smo plačali s samoprispevkom”. Meni še, da se brežiška občina z razdelitvijo ne bo oslabila, ravno nasprotno. Svojo zahtevo po občini so sicer podkrepili z elaboratom, najbolj pa so se naslonili na rezultat referenduma, na katerem je tri četrtine
boji, da ne bi v vodo padli kapitalni projekti, s katerimi naj bi v Dobovi pričeli že prihodnje leto, saj bi se z razdelitvijo občine lahko ogrozile tudi pogajalske možnosti obeh občin do države, prav tako pa bi se občine po vsej verjetnosti težko sporazumele glede dfcleža sofinanciranja skupnih projektov. Podvoza naj bi se Občina Brežice resneje lotila prihodnje leto, kanalizacija pa se bo gradila več let. Po Mo-lanovih informacijah pa menda obstajajo namere, da naj bi še enotna občina financirala
določene projekte, nato pa bi jo razbili. Sprašuje se tudi, kdo bo plačal stroške referendumov, če ti ne bodo uspeli.
Mojca Kosem
Komentar
Skriti potenciali
Ko se v kateri od krajevnih skupnosti lokalni funkcionarji srečajo s problemom pomanjkanja denarja za realizacijo predlaganih projektov, to še ni nujno razlog za ustanovitev lastne občine. Se manj je razlog v zgodovinskem modelu “lokalne samouprave ” pred drugo svetovno vojno, ko je bila skoraj vsaka slovenska vas občina. Takratni župani so bili praviloma gostilničarji, trgovci ali močni kmetje, v večini niso imeli niti tajnika, kaj šele obvezne administracije, ki jo mora imeti današnja občina za izpolnjevanje svojih nalog. Takratne majhne občine so bile različno uspešne; tam, kjer je župan pripeljal v kraj nove tovarnarje ali dosegel, da je železnica zgradila nov krak, so se odprla delovna mesta in denarni tokovi. Kmetijska okolja pa so tolkla revščino. Opekama ni nekoč po naključju zrasla v Brežicah, ne papirnica v Krškem, niti taninka v Sevnici. In krmeljska železnica se brez udejstvovanja takratnega župana ne bi začela graditi.
Pogled v zgodovino je poučen, vendarje potrebno izluščiti zgolj tisto, kar je uporabno tudi za današnji čas; ni odločujoča velikost občine, ampak potencial človeka, ki jo vodi. Zgledi v Posavju to potrjujejo, saj tudi danes kapital v neko občino ne zaide po naključju, le da je bitka zanj neprimerljivo bolj zahtevna kot včasih.
Za novo občino se ljudje odločajo, ker hočejo pločnik skozi kraj, pa urejeno kanalizacijo, ulično razsvetljavo in večnamensko dvorano. Praviloma se v službo vozijo drugam, zato zanje pri tehtanju uspešnosti osamosvojitve ne vpliva stanje gospodarstva v lastni krajevni skupnosti.
In se prešteje bodoče občane ter izračuna glavarina iz države, da se na papirju na prvi mah matematika izide. Pozablja pa se na najpomembnejše - na človeške vire. Pomembno je torej, kdo bo vodil občino in kje si bo postavil mejo uspešnosti. Pri večnamenski dvorani ali pri novem gospodarskem obratu?
Imajo sredine, ki hočejo postati občine, takšne ljudi, ki bodo vlekli voz? Zakaj se doslej niso hoteli izpostavljati? So se doslej namensko potuhnili in bodo dali svoj potencial “na razpolaganje ” le v primeru nove občine?
Branka Demovšek


Manjše ali večje?
Nekateri na Bizeljskem, v Dobovi in Kostanjevici želijo svoje občine. Glavni očitek za izločitev iz matičnih občin je, da so zapostavljeni in ne dobijo dovolj denarja za svoje projekte. Zaradi takšnega argumenta se je pred leti iz sevniške občine izločil predel Velikega Cimika in se priključil bogatejši občini Trebnje. Zaradi takratnega prepričanja, da jim bo v novi občini bolje, jim je danes žal. In kaj o cepitvi občin menijo naši naključni sogovorniki?
Tanja Mavsar Bahč, študentka iz Krškega: Po mojem je večja občina lahko bolj uspešna. Če se ljudje poenotijo okrog občinskih načrtov, se ti iz večjega proračuna lažje realizirajo. Zelo pomembno je tudi, da je sposoben župan. Ne veijamem, da bi se Kostanjevica kot občina lahko razvijala od turizma. Je premajhna in še vedno premalo znana v svetu. Sicer pa naj se ljudje sami odločijo, kaj hočejo.
Jože Blažinč, inž. strojništva iz Rigonc:
Primeri po Sloveniji - denimo Šentjernej -kažejo, da se male občine razvijajo hitreje kot velike, saj lahko te lokalno samoupravo veliko bolj neposredno podredijo potrebam občanov. Menim, da je tudi brežiška občina kriva, da v teh letih v Dobovi ni ostalo več delovnih mest, pač pa kraj “krasi” le nekdanja občinska deponija. Voljo ljudi na referendumu je potrebno spoštovati.
Nada Breskvar iz krškega Kompasa:
Skozi delo v naši poslovalnici čutimo, da v današnji občini Krško ni takšnega blagostanja kot pred dvema desetletjema. Gospodarstvo se počasi postavlja nazaj in je ključno’ za razvoj občine. Majhna občina brez močnih gospodarskih subjektov se samo s tistim, kar bo dobila od države, ne bo mogla razvijati.
Bojan Kastner, mehanik z Bizeljskega:
Nisem najbolj seznanjen s temi prizadevanji po novi občini, kar mogoče niti ni tako slabo. Bolj pomembno se mi zdi, da izpeljejo, kar so obljubili, kot.pa to besedičenje. Menim, da politiki niso resni in da veliko preveč časa posvečajo nepomembnim stvarem. Sam se bolj nagibam k manjšemu številu občin in večji preglednosti ter čim večjim olajšavam za malo podjetništvo.
KRONIKA
Bo Kopitarna morala delavcu izplačati del dobička?
Kdo naj plača za sporno zdravniško oceno?
Sevnica - Tovarna kopit in obutve Kopitarna bo več kot polovico svojega dobička morala izplačati delavcu, ki ga je pred leti odpustila na podlagi zdravniške ocene o dela zmožnosti. Za proces pred delovnim sodiščem si je delavec priskrbel specialistično mnenje in spor dobil. Kopitarna sedaj toži Zavod za zdravstveno zavarovanje. Direktor Marjan Kurnik namreč meni, da materialno odgovornost za oceno zdravstvene komisije ni dolžno nositi podjetje. O zadevi bo razsodila sodnica Okrožnega sodišča Krško Albina Čepin.
Delavec sevniške Kopitarne Zikrija Zulič je bil leta 1994 odpuščen, ker je pet dni izostal z dela brez odobrenega dopusta ali bolniške. Zulič je bil pred tem pri osebnem zdravniku zaradi bolečine v roki, vendar je bil njegov bolniški stalež zaključen pred datumom, ko je naredil “pla-ve”, kakor pravimo neupravičenim izostankom.
Zulič se je pritožil na zdravniško mnenje, obravnavala ga je prvostopenjska in drugostopenjska zdravniška komisija ter ugotovila, da je zmožen za delo.
Odpuščeni Zulič se je pritožil na'delovno sodišče in prinesel specialistično mnenje dr. Marjana Bilbana, da je bil v spornih dneh svoje odsotnosti nezmožen za delo. Dobil je spor in Kopitarna gaje morala zaposliti nazaj, za obdobje od leta 1994 pa mu je dolžna z obrestmi izplačati osebni dohodek. To znaša 16.800.000 SIT. Zulič je pristal, da mu odškodnino izplačujejo v dvanajstinah.
Direktor Kopitarne Marjan Kurnik delavcu ne zameri, da je izkoristil možne pravne poti. Ne strinja pa se, da bi zaradi zdravniških mnenj, ki so bila podlaga za odpust Zuliča, podjetje trpelo tako visoko škodo. Kopitarna toži Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je izdal odločbo o zdravstvenem stanju delavca in po mnenju Kurnika mora nositi tudi materialno odgovornost v primeru, če je ocena sporna.
Na obravnavi na Okrožnem sodišču Krško je sodnica Albina Čepin zaslišala takrat Zuličevo izbrano zdravnico dr. Ano Slapšak, ki se primera iz leta 1994 ne spominja več. Dr. Željko Halapija je povedal, da sije na prošnjo Kopitarne kot specialist medicine dela in športa ogledal Zuličevo delovno ipesto - to je zla-
ganje izdelkov iz vozička na police. Ocenil je, da Zuliču ni potrebno dvigovati tovora nad višino ramen, kar bi sicer lahko bilo sporno glede obremenitve roke, zato ni dvomil v zdravniško mnenje, da je delavec zmožen za delo.
Marjan Kurnik
Zaslišani direktor Marjan Kurnik je povedal, da so Zuliča odpustili na podlagi zakona in verodostojnih zdravniških listin. Zagovornica Zavoda za zdravstveno zavarovanje je vprašala, če Kopitarna sploh pozna prvo mnenje specialista dr. Bilbana, ki je v resnici potrdil mnenje predhodnih komisij in ni ocenil Zuliča za delovno nezmožnega. Do spremembe mnenja, kije vplivalo na razsodbo v prid Zuliču pred delovnim sodiščem, naj bi prišlo med samim procesom. Prav-
na služba zavoda zato Kopitarni očita, da se takrat ni vključila v spor, Kopitarna pa očita zavodu, da se je sam premalo angažiral, ker očitno ne dojema, da mora nositi materialne posledice odločitev zdravniških komisij, ki so pod njegovo pristojnostjo.
Razsodbo v civilni tožbi Kopitarne proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje podjetje pričakuje ob koncu oktobra. Kurnik pravi, da se bo z njo pokazalo na sistem odgovornosti do tujega denarja, ki še zdaleč ni razvita v vseh institucijah te države. “Razsodba bo sporočilo gospodarstvu v celi državi. Če bo Kopitarna morala nositi breme odškodnine, to pomeni, daje za delodajalca mnenje zdravniških komisij pod Zavodom za zdravstveno zavarovanje brezpredmetno, saj ta zavod ne nosi pravnih posledic za napačne odločitve svoje zdravstvene stroke. Toda kdo v državi je potem pristojen za ocenjevanje delavčeve zdravstvene sposobnosti? Direktoiji podjetij prav gotovo ne,” meni Kurnik. Ob tem se mu zdi čudno tudi to, da je specialistično mnenje, kije pred delovnim sodiščem najprej pritrjevalo mnenju dveh zdravniških komisij o zdravju delavca, po šestih letih čakanja na razplet spremenilo vsebino. B.D.
Sirkova pritožba neuspešna
Ljubljana -11 .januarja letos je bi na Okrožnem sodišču Krško na enajst let zapora obsojen Konrad Sirk z Ledine pri Sevnici, ki je 20. avgusta lani iz neposredne bližine s pištolo ustrelil svojo ženo Anico, ki je na kraju nesreče umrla. Njegovo dejanje je bilo naklepno, saj ji je tudi prej že večkrat grozil, zato je neprestano bežala z doma. Tako Sirk kot državni tožilec sta se pritožila nad izrečeno kaznijo. Višje sodišče je ugotovilo, da je kazen premila in je Sirku dodalo še pol leta zaporne kazni, skupaj torej enajst let in pol. Sodba je že pravnomočna. N.Č.Č.

SIMPLY CLEVER
T
ZGODOVINE AVTOMOBILIZMA
ŠkodaFabia Clever+
ZA TISTE, KI IMAJO s VSE PRED SABO
izjemno ugodne cene in kreditni pogoji
Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20
Pri kmečkih opravilih se zgodi preveč nesreč
Globočice - Devetletni Tine Baznik iz Rigonc je pomagal pri spravilu koruze pri svojem dedku Marjanu Ferenčaku v Globočicah. Trenutek nepazljivosti je bil kriv, da je kardanska gred zgrabila fantiča za hlačnice in mu polomila noge. Nesreč pri kmečkih opravilih je vsako leto preveč.
Previdnost je mati modrosti, pravi star pregovor in tako pravi tudi Marjan Ferenčak iz Globočic, ki je svojega malega vnuka opozarjal, naj ne hodi v bližino stroja. Pri Fe-renčakovih so namreč tistega dne, ko se je september že skoraj prevešal v oktober, pospravljali koruzo v koruznjak. To so počeli s pomočjo transporterja, ki ga je preko kardanskega prenosa poganjal traktor. Odrasli so s prikolice metali koruzne storže na trak, Tine pa je bil zadolžen za pobiranje storžev, ki so padli s transporteija. Čeprav gaje dedek uvodoma opozoril, naj ne hodi v bližino kardanske gredi, pa se je zgodilo ravno to. Zaradi centrifugalne sile je kardan zgrabil dečka za hlače.
Fanta je ovilo okrog vrteče se osi in mu pri tem zlomilo obe nogi. Iz brežiške bolnišnice so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer so ga operirali in je ostal na nadaljnjem zdravljenju.
Tinetovi domači, ki jih je dogodek globoko prizadel, so nam povedali, da na srečo dobro okreva in naj bi ga še ta konec tedna odpustili iz Kliničnega centra v domačo oskrbo, česar se že vsi veselijo.
Preveč nesreč pri kmečkih opravilih
Po podatkih Policijske uprave Krško se na območju Posavja letno zgodi od 10 do 15 nesreč pri delu s kmetijski-
mi stroji, ki jih obravnava policija. V letošnjem letu jih je policija obravnavala že devet. Največ, pet jih je bilo v sevniški občini, pri tem pa so se štiri osebe hudo, ena pa lahko telesno poškodovale.V občini Krško so se v treh nesrečah dve osebi lažje poškodovan, ena pa težje. V občini Brežice pa je bil v letošnjem letu zabeležen le en - uvodoma omenjeni primer in to je tudi edini otrok, ki je bil poškodovan v nesrečah s kmetijskimi stroji v letošnjem letu.
Omenjeni podatki se nanašajo le na nesreče, o katerih je bila obveščena policija in jih je tudi obravnavala. Toda po oceni policije je takih nesreč precej več, vendar policija o njih ni obveščena. N.Č.C.
akcija v mesecu oktobru t
- akcijska odprodaja določenih artiklov -do 50% popusta
prodaja kuhinj in ostalega pohištva na IS obrokov bn
Z/l VAŠ DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ
JEDILNE GARNITURE ŽE OD 53.990 SIT PISALNE MIZE ŽE OD 4.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 44.990 SIT SPALNICE ŽE OD 79.990 SIT
KAVČI IN TROSEDI ŽE OD 29.990 SIT REGALI ŽE OD 24.990 SIT OMARE 3D ŽE OD 22.990 SIT STOLI ŽE OD 4.990 SIT
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390
S
i
1
**
d
2
d
z.
/
7
iii
Avtc/ine KpšAv
PRIHRANKI V OKTOBRU:
-pri C2 do 500.000 SIT
-	pri C3 do 500.000 SIT
-	pri C4 do 600.000 SIT
-	pri PICASSU do 900.000 SIT
-	pri BERUNGU do 700.000 STT
-	pri C5II do 900.000 SfT
INKU1N US. A.
Sporna telefonska prodaja po pošti
Kdo je kralj - kupec ali Car (marketing)?
Krško - Podjetje Car marketing, ki se ukvarja s telefonsko prodajo po pošti, je bilo obtoženo lažnega predstavljanja, posiljevanja in vznemirjanja po telefonu. Občan naj bi prevzel paket, ki ga ni naročil, in zanj naj bi plačal 20 tisočakov. V Car marketingu pravijo, da to ni res. Tržni inšpektor je ukrepal, a ni odkril nobenega prekrška.
Konec avgusta je občana po telefonu poklical ženski glas in mu sporočil, da je bil pri nekakšni zdravstveni zavarovalnici izžreban in da bo prejel nagrado, za katero mora plačati zgolj poštnino. Ko je občan dejal, da nagrade ne bo prevzel in naj jo dajo nekomu drugemu, so mu povedali, da nagrada pripada zgolj njemu. Ker občan premore ISDN priključek, si je zapisal telefonsko številko, s katere so ga klicali. Čez nekaj dni je s krške pošte prejel obvestilo, da ga tam čaka paket, za katerega mora ob prevzemu plačati 20 tisočakov. Naslednji dan ga je z iste številke kot prvič klical ženski glas in ga vprašal, kako je zadovoljen z izdelkom. Povedal je, da paketa ni dvignil. Ponovno so ga klicali z iste številke in kot pravi občan, dejali, da kličejo s pošte Polje. Ko je ženski dejal, da ve, s katere številke kliče in zahteval pojasnilo, je menda odložila slušalko. Ko je občan na pošti prevajal, če so ga res klicali, so povedali, da ne. Občan je pod pretvezo, da bo dvignil paket, paket zgolj fotografiral in videl, da-ga pošilja Car marketing iz Krškega in tudi telefonska številka, iz katere so ga klicali, je bila številka tega podjetja. “Zaradi preprečitve nadaljnjega poskusa goljufanja in zavajanja po vsej Sloveniji”,
kot navaja občan, ogorčen nad tako nizkotnim delovanjem, je od tržnega inšpektorja zahteval najostrejše sankcije.
Kaj pravi tržna inšpekcija
Tržni inšpektor se je res odzval in kot nam je povedal Roman Kladošek, glavni tržni inšpektor, so pri podjetju Car marketing opravili inšpekcijski pregled. Zaposlena pri podjetniku je povedala, daje dejansko poklicala potrošnika; a ne zato, da bi ga obvestila o nagradi, saj ne pripravljajo nagradnih žrebanj, temveč zato, da gaje seznanila s prodajo izdelkov, pri čemer - tako trdi uslužbenka, se je predstavila s polnim imenom
in priimkom. Na podlagi predstavljenega izdelka, to je termo-foija z blatom, seje - po navedbah zaposlene - občan odločil za nakup. Izdelek so mu poslali po pošti skupaj z izdanim računom in deklaracijo ter navodili za uporabo. Kot pravijo v Car marketingu, sta bila naslednja telefonska klica namenjena izključno prevajanju zadovoljstva z izdelkom in možnosti za pojasnila. Zaposlena je ugotovila, da potrošnik ni dvignil paketa, zato je pošta paket vrnila Car marketingu. Vsebina tega paketa je bila ob inšpekcijskem nadzoru tudi pregledana.
Ob inšpekcijskem pregleduje bilo ugotovljeno, da si navedbe občana in podjetnika nasprotujejo. Direktor podjetja Marjan
V	zvezi s podajo po pošti oz. sklepanjem pogodb na daljavo Zakon o varstvu potrošnikov nalaga podjetjem, da mora pri telefonsko vzpostavljenem kontaktu s potrošniki oseba, ki vzpostavi stik v imenu podjetja, že na začetku vsakega pogovora s potrošnikom razkriti firmo in sedež podjetja ter jasno povedati, da gre za klic, ki ima komercialen namen (t.j. prodajo izdelka). Če ob tako vzpostavljenem stiku potrošnik pove, da ne želi njihove ponudbe, mora podjetje takoj prenehati s klici.
V	tistih primerih, ko se ne vzpostavi osebni kontakt, pač pa podjetja uporabljajo sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo ali elektronsko pošto, pa mora podjetje še pred prvim pošiljanjem sporočila s komercialnim namenom pridobiti soglasje posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno. Tudi takšno soglasje pa lahko potrošnik kasneje prekliče in sicer tako, da podjetju sporoči, da ne želi več prejemati njihovih sporočil s komercialnim namenom.
Raje štrik za vrat kot za zapahe
Krško - “Če dobim 11 let zapora, potem lahko samo pazniku rečem, v katero hirtvašnico naj me pelje. Otroci me bodo pozabili, raje si dam štrik za vrat,” je po končanih zaključnih govorih, ko je tožilstvo zanj predlagalo 11-letno zaporno kazen, na sodišču dejal Darjan Hudorovac. Skupaj z Darinkom Brajdičem je obdolžen ropa in nasilništva, on sam pa še zanemarjanja mladoletne osebe. “Tega ropa nisem storil; policija mi je vzela vsa oblačila, pa ni našla sledu. Vsa kazniva dejanja sem doslej na policiji tudi priznal, ne morem pa v zapor za nekaj, česar Oisem storil,” je sodnika pred izrekom sodbe spoštljivo nagovarjal Hudorovac.
Oat Okrožnega sodišča Krško, mu je predsedoval sodnik *aer Žnidaršič,preden seje °dločil za izrek sodbe. Tožilko je za Roma Darjana Hu-dorovca in Darinka Brajdiča Namreč predlagalo zelo visoke
Oporne kazni. Senat pa se je *a tem odločil, da predlagane kazni oklesti za eno tretjino.
Sodišče je Darjanu Hu-Uorovcu za rop starejše žen-ske na Raki dosodilo 7 let za-^0fa, za nasilništvo nad last-ajkom lokala Luka na Smed-
10 mpNPrpv 7.flnora in
^nemaijanje mladoletne osebe Mesecev zapora in nato izrek-
0	enotno kazen 8 let zapora. Darinko Brajdič je imel v
N1 roparskih akcijah nekoliko anjšo vlogo, zato mu je so-ls>če prisodilo za rop 6 let za-s 0fa> za nasilništvo pa 10 me-^ Cev ir* nato izreklo enotno r^en 6 let in 6 mesecev zapo-Se u ni so za tretjino manjši k°t jih je predlagalo tožil-r(r0; za Hudorovca je nam-
1	^ Predlagalo enotno kazen kr • 10 ^ mesece zapora, za Tadiča pa devet let zapora. 10 Zl stv° je namreč pri predor uP°števalo oteževalne
01lsčine, saj sta bila oba
Roma že večkrat kaznovana, sta tako imenovana specialna povratnika, za žrtev sta si izbrala starejšo in onemoglo žensko na Raki in ji vzela ves denar, ki ga je imela, in ju ni zanimalo, kako bo živela. Romi, seboj v akciji je bil tudi 12-letni Hudorovčev sin, so pri dejanju uporabili grobo silo in poškodovali ženico. Upoštevati je potrebno strah, ki ga ne bo pozabila, poleg tega pa bi lahko bila visoka zaporna kazen opomin vsem Romom, ki ustrahujejo okolico, saj so tovrstna roparska in nasilniška dejanja na našem območju v porastu. Storilci skrbno izbirajo žrtve, stare in osamljene ljudi, kasneje pa spremenijo svojo zunanjo
podobo; prebarvajo si lase, pustijo si rasti brado, da jih žrtve ob soočenju ne bi prepoznale. Tožilstvo olajševalnih okoliščin ni našlo. Dejstvo, da ima Hudorovac osem otrok, ni olajševalna okoliščina, saj svoje otroke, za katere dobiva 350 tisočakov mesečno, vozi s seboj na roparske pohode, namesto da bi jih poslal v šolo, in jih s tem zanemarja.
Sodni senat je kljub navedenemu menil, da oteževalne okoliščine niso tako obremenjujoče, da bi Roma za 11 oziroma 9 let strpal za zapahe. Sodišče je oba obsojena Roma oprostilo plačila vseh stroškov, zaradi ponovitvene nevarnosti pa jima je podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe. N.C.C.
Zagovornica obdolženega Hudorovca je v zaključnem govoru ugotavljala, da zaporna kazen ne doseže cilja, saj je bil Hudorovac od svojega 18. leta naprej skoraj vsako leto zaprt, pa ga to ni spametovalo. Po njenem prepričanju bi bila zato veliko učinkovitejša pogojna obsodba z obveznim zdravljenjem alkoholizma, dodatni pogoj pa naj bi bil, da se Hudorovac prijavi na Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve, se v šestih mesecih zaposli in brez lastne krivde ne sme izgubiti zaposlitve. Le tako bi bil dosežen vzgojni namen. Po mnenju zagovornice se romska problematika pri nas rešuje na neprimeren način, ko se romskim družinam daje ogromno denaija, Romi sami pa si niso sposobni pomagati.
Kunaj pravi, da podjetje ne ponuja nikakršnih nagrad. Stranki po telefonu opišejo artikel in če se odloči za nakup, ji ga pošljejo po pošti, kot je bilo tudi v tem primeru. Kunaj pa priznava, da je pošta pri izdaji oz. obvestilu o prevzemu pošiljke naredila napako, saj je bila odkupnina za paket 16.318 SIT in ne 20.502 SITt, kakor je pošta obvestila potrošnika.
Roman Kladošek, glavni tržni inšpektor ocenjuje, da ugotovljeno dejansko stanje ne vsebuje nobenih elementov, ki bi izkazovali, daje samostojni podjetnik storil očitani mu prekršek. Poleg tega potrošnik poslanega paketa na pošti ni prevzel in zato niso nastali nikakršni stroški. Inšpektor tako nima nobene pravne podlage za ukrepanje zoper podjetnika Marjana Kunaja iz Car marketinga Krško.
Tržni inšpektor dodaja, da razen omenjene prijave zoper navedenega samostojnega podjetnika ni prejel še nobene druge prijave s takšno ali podobno vsebino. Edina pritožba, ki jo je inšpektor že obravnaval v zvezi s samostojnim podjetnikom Kuna-jem, seje nanašala na prodajo izdelka in jo je podjetnik rešil v prid kupca. N.Č.C.
m - m - m
Za pol milijona škode
Sevnica, 10. oktober-Med vikendom je neznanec vlomil v poslovne prostore podjetja v Sevnici ter iz notranjosti odtujil fotokopirni stroj, dva monitorja, računalniški miški, avtoradio, zvočnike za avtoradio, tri radijsko vodene ure in fotoaparat za podvodno snemanje. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli pol milijona SIT.
S traktorja padel sopotnik
Smednik, 1. oktober - 58- letni občan iz okolice Krškega je vozil kmetijski traktor po lokalni cesti iz smeri Smednika proti Straži pri Raki, kot sopotnik pa se je na traktorju peljal tudi 53-letni občan iz okolice Krškega. Ta je med vožnjo stal na prečnem drogu hidravlike traktorja, ko pa je izgubil ravnotežje, je padel po vozišču ter se poškodoval. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Ni se umiril
Leskovec pri Krškem, 6. oktober - V četrtek so policisti posredovali v Leskovcu pri Krškem, kjer je 27-letni občan iz okolice Sevnice v vinjenem stanju kršil javni red in mir, saj je v gostinskem lokalu razbijal in se pretepal. Ker se kršitelj tudi ob prihodu policistov ni umiril, so policisti zoper njega odredili pridržanje do streznitve.
S ponarejenim dovoljenjem
Obrežje, 10. oktober - V ponedeljek so policisti na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje ugotovili, da državljan Romunije uporablja ponarejeno dovoljenje za prevoz blaga v mednarodnem prometu. Državljan Hrvaške pa je uporabljal ponarejen potni list in vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil. Zoper osumljena bo podana kazenska ovadba.
Tatvina na gradbišču
Dobova, 10. oktober - V noči na ponedeljek je neznani storilec iz gradbišča v Dobovi odtujil cevni gradbeni oder in lastnika oškodoval za okoli 450 tisočakov
Ukradel nakit in moško uro
Krško, 3. oktober - Neznani storilec je v ponedeljek v okolici Krškega vlomil v stanovanjsko hišo ter iz notranjih prostorov odtujil več kosov zlatnine in moško zapestno uro. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 400.000 SIT.
Cesta prvih borcev 18, 8250 BREŽICE Tel.:(0)7/49-91-500, Fax:(0)7/49-90-052
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 69/03, 18/04), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 36/04) ter pogojev javnega razpisa z dne 9.6.2005 je oddelek za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve Občine Brežice določil 1. prednostno listo A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika za dodeljevanje neprofitnih stanovanj niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine.
Direktor občinske uprave Aleksander Deniič
Zap.
št.
Št. vloge
362-56/2005
362-35/2005
362-42/2005
362-36/2005
362-64/2005
362-38/2005
362-39/2005
362-51/2005
362-46/2005
362-53/2005
362-59/2005
362-58/2005
362-62/2005
362-47/2005
362-37/2005
362-61/2005
362-34/2005
362-65/2005
362-63/2005
362-60/2005
362-49/2005
362-52/2005
362-54/2005
362-50/2005
362-40/2005
362-55/2005
362-41/2005
362-48/2005
362-44/2005
362-45/2005
Priimek in ime
Bajs Mitra
Ademi Adem
Hostnik Cvetka
Stemad Andreja
Urek Sabina
Pegam Anita
Žerjav Jadranka
Pinterič Manuela
Mustar Mara
Marguš Zdravko
Lešnik Margareta
Čovran Mariana
Vodeb Katarina
Vogrin Jožefa
Kotar Alojzija
Matič Damir
Haring Anita
Savčič Maja
Vovk Stane Bojan
Šipek S
uzana
Kostrevc Jožef
Faust Jože
Sylejmani Muharrem
Hodžič Mujo
Albert Jasna
Ilič Nataša
Vogrinc Olga
Lokar Roman
Pintar Zvonka
Kabashi Shaban
Naslov
Kregaijeva ulica 13
Bizeljska cesta 47
Šolska ulica 3
Trg vstaje 3
Kapele 33
Bizeljska cesta 14
Čemelčeva ulica 13
Zg. Pohanca 8
Trg izgnancev 5a
Kapele 30
Vodnikova ulica 10
Čemelčeva ulica 4
Grego vce 19a
Cesta prvih borcev 19
Šolska ulica 4
Slomškova ulica 11
Slomškova ulica 11
Maistrova ulica 2
C. bratov Milavcev 8
Prežihova ulica 13
Trg izgnancev 5
Trg izgnancev 5
Cankaijeva ulica 24
Cankarjeva ulica 24
C. bratov Milavcev 107
Prežihova ulica 15
Kettejeva ulica 6
Jurčičeva 10
Šolska ulica 7
Bizeljska cesta 57
Št.
pošte
8250
8259
8250
8250
8250
8250
8250
8272
8250
8258
8250
8250
8259
Bizeljsko
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
8250
Pošta
Brežice
Bizeljsko
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Zdole
Brežice
Kapele
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
Brežice
St
član.
510
460
430
390
380
380
360
320
310
310
300
300
300
290
290
280
270
260
260
260
230
230
230
220
200
200
180
170
170
Inovatorji Posavja
Na vrhu Kostak, Getex in Ivan Kozole
Posavje - V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), območni zbornici Posavje so letos že tretje leto zapored podelili priznanja za inovacije v Posavju. Bronasto priznanje za preteklo leto so podelili podjetju Kostak iz Krškega za projekt racionalne rabe primarnih in obnovljivih virov energije, diplomo inovacijo je prejelo podjetje Getex iz Dobove za področje izolacije nevarnih snovi čez izolacijsko-akumulacijsko gradbeno konstrukcijo, Ivan Kozole pa je prejel priznanje za pomembne dosežke na področju investicijskega, tehnološkega, izobraževalnega in proizvodnega delovanja.
Projekt ima perspektivo
Kot menijo v Kostaku, so danes eno izmed vodilnih ko-
munalnih podjetij v Sloveniji, v prihodnje pa želijo še bolj razviti svoje dejavnosti, predvsem kar zadeva obnovljive vire energije in njene učinkovite rabe. Tudi zato so se ko-
nec preteklega leta skupaj z zunanjim sodelavcem Edom Bahčem timsko lotili dozida-
ve poslovne zgradbe, sam projekt pa je kot pilotski pomemben tudi v svetovnem merilu.
Podjetje ima namen te dejavnosti ponujati na trgu, saj bodo usposobili ustrezno ekipo, ki bo svetovala, projektirala, pa tudi izvajala ter po potrebi priskrbela finančne vire, obenem pa zainteresiranim kupcem ponujala oskrbo z obnovljivimi viri energije ter toplotnimi črpalkami, o čemer se že dogovarjajo s proizvajalci.
Božidar Resnik, inovator in direktor Kostaka Krško: Postopoma se ta miselnost prebija, imamo pa tudi nekaj podpore Ministrstva za okolje, Agencije za učinkovito rabo in Ekološkega sklada, ki daje ugodne kredite, tako da pričakujem, da bo ta način ogrevanja in ohlajanja v velikem porastu, saj je cena fosilnih goriv v velikem porastu. Ugotavljamo, daje za ta sistem veliko zanimanja; na
nedavni mednarodni konferenci o prostoru, okolju in zgradbah so celo nemški strokovnjaki predstavljali podobne sisteme s koriščenjem energije zemlje, geosondami, s strekle-nimi izolativnimi fasadami, z ogrevanjem jedra betona in ohlajanjem z rekuperacijskimi stroji.
saj so nova zakonodaja na področju zadružništva in začeti postopki denacionalizacije pred sadjarje postavile nove zahteve. Vse bolj očitno je bilo, da je ta dejavnost za velika podjetja nezanimiva in preveč tvegana. Zato smo leta 1995 ustanovili družbo Evro-
sad, kije sklenila kupoprodajno pogodbo z družbo Mercator - Agrokombinat in odkupila vse nepremičnine s funkcionalnimi zemljišči, pripadajočo opremo, stroji, večletnimi nasadi in drobnim inven-
Stavijo na odpadni material
Dobovško podjetje Getex, ki je prejelo diplomo za inovacije, seje v zadnjem obdobju usmerilo predvsem na področje eksperimentalnega razvoja novih postopkov proizvodnje materialov za ekonomično gradnjo. Njihova konstrukcija rešuje tehnični problem uporabe ostankov in odpadkov proizvodnje, ki se jih lahko predelane uporabi kot izolacijske materiale. Predstavnik podjetja Iso Basarič kot možne vhodne materiale
skih barv, kemične sadre, doda pa še presenetljiv podatek, da se kot izolacijsko snov lahko uporabi kakršenkoli odpadek, ki ga vstavimo v tetrapak.
Evald Vodopivc, Basari-čev sodelavec v projektu, sicer predstavnik brestaniškega podjetja Koplast: “Predelava ostankov ah odpadkov tekstila denimo predstavlja novost, ki jo na zahodu že s pridom uporabljajo. Tovrstni izdelki so uporabni za zaključna dela v gradbeništvu, za zaščito dreves od vplivov okolja, zapiranje vrat in oken, zaenkrat pa vzorci kažejo celo večje prednosti pri izolaciji od stiropora, mineralne, kamene in steklene volne ter drugih penastih enovrstnih materialov
jarstvu. Leta 1995 ustanovil sadjarsko podjetje Evrosad, katerega direktorje bil do leta 2003, od takrat pa v njem opravlja službo prokuratorja in strokovnega sodelavca.
“Zgodba o uspehu, kije bila izredno trda, prežeta z delom in velikim rizikom, seje začela leta 1995, sicer pa ima sadjarstvo v Posavju 50-letno tradicijo. Osamosvojitev Slovenije je prinesla veliko sprememb na področju te panoge,
tarjem. Od leta 2000 je Evrosad solastnik družbe Sadjarstvo Blanca, pred dvema letoma pa smo skupaj s še 43 sadjarji iz Posavja ustanovih Sadjarsko zadrugo Evrosad. V zadnjih letih smo bib nadpovprečno uspešni pri obnovi nasadov, uspeli pa smo prodreti tudi na zahteven angleški trg. Med uspehe si štejem tudi to, da sem ob sebi uspel vzgojiti naslednika, to je sin Boštjan, ki že dve leti uspešno vodi podjetje,” je ob prejemu priznanja povedal Ivan Kozole.
Mojca Kosem
manjše gostote.
Vzgojil je tudi naslednika
našteje ostanke lesa, furnirja, mineralnih snovi, avtomobil-
Priznanje za gospodarske dosežke za preteklo leto pa je prejel inženir agronomije Ivan Kozole, kije pravzaprav že celo svoje življenje v sad-
Evald Vodopivc in Iso Basarič
Vzajemnost za kmetijske rizike
Sevnica - Posavska poslanca in člana odbora državnega zbora za kmetijstvo Bojan Rugelj in Stane Pajk sta prepričana, da bo državni zbor podprl predlog o ustanovitvi vzajemne zavarovalnice za škode v kmetijstvu, ko bo vlada pripravila predlog. Sadjarji in vinogradniki upajo, da bo nov sistem zavarovanja postavljen še pred zorenjem naslednje letine.
Država je v zadnjih sedmih letih namenila ogromno denarja za blažitev posledic v kmetijstvu po suši, toči in poplavah. V povprečju je letno 22 neurij, ki prizadenejo vsaj eno od kultur, zavarovana pa je le petina kmetijske pridelave v državi. Delno zato, ker so visoke premije, delno pa je krivda v načinu izplačevanja pomoči po elementarnih nesrečah. Tisti z zavarovanim
je Špela Trpin iz kmetijskega ministrstva povedala, daje za vzajemno zavarovalnico rezerviranih nekaj sredstev. Vendar bo vlada najprej naredila temeljito analizo in primerjavo s prakso iz tujine in se nato odločila, kakšen mod-
el bo postavila.
Kmetijsko gozdarska zbornica (KGZ) pa predlog že ima. Komercialnim zavarovalni-
Predsednik upravnega odbora Gospodarskega interesnega združenja za sadjarstvo Boštjan Kozole iz krškega Evrosada upa, da vlada ne bo prepočasna v iskanju modela. Finančno ugodnejši način zavarovanja bi pri kmetoval -cih sprostil del sredstev za postavitev protitočnih mrež in namakalnih sistemov. “S
pridelkom namreč od države dobijo manj od drugih, ki se zanašajo le na državno pomoč.
O potrebi sistema vzajemne zavarovalnice je govoril že nekdanji minister Ciril Smrkolj, po skoraj desetih letih pa je problem vzela v obdelavo sedanja vlada.
Na seji odbora državnega zbora za kmetijstvo v Sevnici
cam bi država podelila koncesijo za sklepanje zavarovanj pridelkov, premije pa bi vsaj do polovice sofinancirala država. Rizični sklad v okviru vzajemne zavarovalnice bi se napajal še iz vseh drugih vrst kmetijskih zavarovanj. Kdor pridelka ne bi zavaroval, naj ne bi bil upravičen do državne pomoči. Zagon sistema bi državo stal 3 milijarde SIT.
tem bi bil sklenjen krog smotrne rabe denarja za pomoč kmetijstvu po elementarnih nesrečah. Argumenti so jasni, z njimi bom prepričeval kolegč poslance in verjamem, da bo vzajemna zavarovalnica v državnem zboru dobila podporo,” pravi Bojan Rugelj.
Branka Demovšek
Krško univerzitetno mesto
Krško - Na prvi dan novega študijskega leta so v Krškem slovesno odprli prostore Fakultete za logistiko z visokošolskim in univerzitetnim programom.
Njen sedež pod okriljem mariborske univerze je v Celju, v Krškem pa stalna dislocirana enota. Prostore ima v nekdanji tehnični šob na Hočevarjevem trgu. Več kot stoletna stavba je za letošnje študijsko leto v notranjosti deloma obnovljena, krški župan Franci Bogovič pa študentom obljublja, da bo prihodnje leto celotna stavba dobila bleščečo podobo.
Dr. Usenik, dr. Lipičnik in Franc Bogovič
Dekan dr. Martin Lipičnik je presenečen nad odzivom študentov, saj je v novo smer visokošolskega in univerzitetnega programa vpisanih 600 rednih in izrednih študentov, od tega skoraj 200 v Krškem. B.D.
200 milijonov za hišo zdravja
Sevnica - Leta 1988 se je po fazah začel urejati sevniški zdravstveni dom. Natanko pred desetimi leti se je razširil v t.i. prizidek oziroma v prvo nadstropje nekdanje stavbe blagovnih rezerv. Vse od leta 2000 dalje pa si zdravstveni dom skupaj z občino prizadeva, da bi se razširil še v drugo nadstropje omenjene stavbe. Prizadevanja so končno rodila sadove, saj podpis pogodbe med občino, zdravstvenim domom in SL-inženiringom Boršt kaže, da gre zares.
Urejanje 213 milijonov SIT vredne investicije se bo začelo že ta mesec. Zdravstveni dom bo v zgornji etaži pridobil 763 kvadratnih metrov površin za potrebe splošne medicine ter za šolski in predšolski dispanzer, za diagnostični laboratorij in dežurno službo. V etaži bodo tudi prostori za izvajanje zdravstveno vzgojne preventivne dejavnosti ter prostori uprave, prostore obstoječe uprave pa naj bi vrnili lekarni, saj so njena last. N.C.C.
Silvo Lopatič, SL-inženiring Boršt, v.d. direktorja sevniškega zdrcč' stvenega doma Božidar Groboljšek, sevniški župan Kristijan JcMc ter dosedanji direktor Željko Halapija pri podpisu pogodbe.
KANJA BREGE d.o.o. Brege 68,
8273 Leskovec
i mmmommmt
ml InI IIBaG ERU Em
e-mail:
kanjabrege@siol.net
http://www.kanja.si
v vinogradih in sadovnjakih izkop za vodovodne in eiektro inštalacije vrtanje zemijin in ostalo
Osnovni šoli Brežice državna nagrada
Ljubljana, Brežice - Svetovni dan učiteljev - 5. oktober - je bil letos prav poseben za j OS Brežice, saj je njeni ravnateljici Mariji Lubšina Novak minister za šolstvo in | Šport dr. Milan Zver izročil posebno državno nagrado na področju šolstva. Zver je enajstim (brežiška šola je edina institucija, ostali prejemniki nagrad so posamezniki) nagrajencem dejal, da so s svojim strokovnim delom dober zgled učiteljem in učencem, z delom in ravnanji pa so prispevali h krepitvi ugleda poklica učitelja v družbi in k avtoriteti učiteljev, ki je v šolskem prostoru še vedno primanjkuje.
šole Marija Lubšina Novak,
se njihovi zaposleni zavedajo svojega poslanstva - predramiti najboljše v otrocih. Letošnje leto je bilo za njih prav posebno, saj so nadaljevali projekt devetletke, v pouk so vnašali sodobne metode dela, se povezovali v time. Njihovi učenci so bili znova uspešni tako na šolskem kot obšolskem področju, posebej pa v športu. Svojo odličnost dokazujejo s številnimi projekti, posebej tistim “Od kakovosti
Brežiška osnovna šola se po projektih, pač pa tudi lju- do odličnosti”, trudi biti prepoznavna ne le deh. Kot pravi ravnateljica	Mojca Kosem
Nova kolekcija pomlad-poletje 2006
v	v
Čatež ob Savi - V Termah Čatež so manekenke in manekeni predstavili kolekcijo obutve pomlad-poletje 2006 sevniške Kopitarne. Tokratna predstavitev ni bila Čisto običajna, pač pa mešanica retrofotografskega, video (med drugim so prisotnim omogočili vpogled v tehnološki proces nastajanja obuval) in plesnega perfor-Uiansa, ki so ga zaznamovali še odlomki poezije, pa tudi kanček duhovitega.
Direktor družbe Marjan Kurnik je “ubogal” navodila voditeljice, ki mu je za še večji uspeh v poslovanju zaupala Posebno vražo ter se kar nekajkrat Nekonvencionalno preobul, nato pa je na kratko podal sliko poslovanja letošnjih de-vetih mesecev. Z rezultati so v podjetju relativno zadovoljni, kljub deževnemu poletju so prodali za milijardo in 750 milijonov SIT izdelkov, kar je 4 odstotke več kot inni. V novo tehnološko opre-nto so vložili 60 milijonov SlT, s temi posodobitvami pa Pričakujejo nadaljevanje ugodnih trendov. Direktor Kurnik ''erjame, da odpuščanja ne °odo potrebna. Sicer pa novo kolekcijo sevniškega podjet-
ja, ki jo je oblikovala znana letos nekaj posebnega, in oblikovalka Mojca Canžar, ročno izdelani dekorativni ele-odlikujejo anatomsko obliko- menti na usnjenih pasovih vani podplati iz lesa, ki so modnih barv. M.K.
Kot so zapisali v obrazložitvi, je brežiška osnovna šola nagrado prejela za posebno Uspešno vzgojno izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo na področju osnovnega šolstva. Vzpostavili so pot od kakovosti k odličnosti, s čimer so si zadali zahteven cilj, kije objasni viziji zahteval celo množico konkretnih aktivnosti na najrazličnejših področjih življenja in dela šole. Letos so predstavili dosežke večletnega dela.
Marija Lubšina Novak
Potrebujemo
varuha
otrokovih
pravic
Krško - Zveza prijateljev mladine (ZPM) Krško združuje enajst društev, skupen cilj pa je pomoč otrokom in družinam. Skozi svojo dejavnost se aktivisti ZPM srečujejo s tako žalostnimi zgodbami, da ne morejo ostati ravnodušni. Velik del njihovih aktivnosti je zato us-meijen k spreminjanju družbenih navad in miselnih vzorcev, da se ne bi sprenevedali glede revščine in na-silja, ki sta v Sloveniji pereč problem.
V tednu otroka so v Mladinskem centru Krško organizirali okroglo mizo o nenasilju, na kateri so sodelovali otroci iz občinskih osnovnih šol. Udeležila se jo je tudi generalna sekretarka ZPM Slovenije Majda Štruc. Rdeča nit pogovora je bilo spoznanje, da se brez javnega glasu nasilniško obnašanje starejših in tudi samih otrok ne bo spremenilo. Prav tako ne bo izboljšav, dokler se pobudi civilne družbi za zmanjšanje vseh vrst nasilja ne bo priključila visoka politika. To mora postati skupni projekt.
Podatki ankete, v kateri so sodelovali tudi posavski starši in otroci, kažejo, daje vzgoja s klofutami v naši družbi še vedno nekaj samoumevnega. Starši, ki tepejo, mislijo, da vzgajajo, otrok pa misli, da sije to zaslužil.
Otroci so brali poslanico Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki poziva k nenasilni vzgoji in komunikaciji, k spoštovanju otrok s posebnimi potrebami, njihovemu enakopravnemu vključevanju, ne ločevanju. Strinjali so se, da bi morala Slovenija uvesti institut varuha otrokovih pravic. O vsem tem bodo govorih tudi na otroških parlamentih po svojih šolah. B.D.
Potovanje po podeželju
Brežice - Občinska turistična zveza Brežice se je ob svojih etešnjih jubilejih in okroglih obletnicah slovenske turistične °rganizacije lotila projekta, s katerim bo ob podpori okolj-skega ministrstva posebno skrb namenila podeželju. Da bi P°kazali na lepote našega podeželja, varovanje okolja ter Vključevanje v turistično ponudbo, so pripravili strokovno Ekskurzijo po bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti.
^asilski ” posnetek s Sromelj
tur^a P01' °ri Okljukove Gore do Bizeljskega so predstavniki v 'stičnih društev skupaj z gosti spoznavali številne zanimi-n St| krajev pod Orlico. Ogledali so si turistično kmetijo pij T° ‘n’ pridobitve Sromelj, predelavo sadja v alkoholne terace Pri podjetju Alkobap, kmetijo Grmovšek v Podgorju tj ''a,riizeljskem proslavljene repnice. Povsod so prijazni ac'ni poskrbeli za prijetna presenečenja. V.P.
Odslej na preurejenem
igrišču
Artiče - Minuli petek so v Artičah odprli prenovljeno šolsko igrišče. Potrebnih 15 milijonov SIT so prispevali Občina Brežice, Fundacija za šport RS, del denarja pa so zbrali tudi na majskem dobrodelnem koncertu. Igrišče je bilo pred prenovo v precej slabem stanju, imelo je številne neravnine, sedanji preurejeni prostor za športne dejavnosti pa je dobil tudi novo ograjo in kvalitetnejšo tribuno. Petkovo prireditev so popestrili učenci Osnovne šole Artiče, ločka godba, padalska sekcija Letalskega centra Maribor in člani Atletskega kluba FIT Brežice. M.K.
Mažoretke so nastopile pred številno publiko, ki je posedla na obnovljene tribune.	(Foto: Fotokrožek OS Artiče)
Naj javnost izve tudi za dobra dela
Sevnica - Ob izteku svoje direktorske funkcije je Željko Halapija v zdravstvenem domu sprejel (nekatere) donatorje, ki so v zadnjih letih prispevali sredstva za nakup reševalnega vozila, vozila za patronažno službo ter za nakup medicinske opreme. S pomočjo teh sredstev je zdravstveni dom nabavil set za prvo pomoč za oživljanje dojenčkov ter aparature za spremljanje srčnih utripov otrok v materinem trebuhu. Gre za drage in dragocene aparature, je poudaril Halapija, in se iskreno zahvalil vsem donatorjem.
Direktor Halapija se je zahvalil donatorjem.
Naj večja donatorica je najslavnejša Slovenka, Sevničanka Melanija Trump, ki je donirala 25 tisoč ameriških dolarjev. Sevniška Kopitarna je zdravstvenemu domu odstopila sredstva, namenjena za nakup novoletnih voščilnic, podjetje Sava avto pa je ob odprtju svojega podjetja na novi lokaciji skupaj s poslovnimi partnerji zdravstvenemu domu podarilo milijon SIT. V zdravstvenem domu so bili še posebej veseli dejanja mlade sevniške glasbenice Silvije Blaževič, kije organizirala dobrodelni koncert, izkupiček pa namenila zdravstvenemu domu. “Da imajo mladi in zdravi ljudje posluh za naše težave, je vse hvale vredno,” je dejal Halapija, ko seje sponzorjem zahvalil za njihovo srčnost. N.Č.C.
Taninu medalja Sava Kladnika
Sevnica - Na Osnovni šoli Savo Kladnik so ob dnevu šole odprli prenovljeno knjižnico in čitalnico. Parket za omenjena prostora je šoli podaril sevniški Tanin. Sola se je direktorju Tanina Ivanu Mirtu v zahvalo za pomoč in sodelovanje oddolžila z bronastim znakom Sava Kladnika. N.Č.C.
Z zlatimi maturanti iz nerazvitosti
Sevnica - Sevniški podžupan Štefan Teraž je sprejel eno od štirih sevniških zlatih maturantov. Zaradi neugodnega termina se je namreč sprejema na občini udeležila le Simona Jazbinšek, ostali zlati maturanti pa so še Tina Podlogar, Matej Keršič in Mojca Bizjak.
“Cilj vsake generacije je, da preseže prejšnjo. Pa ne zaradi tekmovanja, temveč zato, da gre razvoj naprej,” je na sprejemu dejal podžupan Teraž, ki je prepričan, da bodo nadarjeni ljudje, med katere sodijo tudi zlati maturanti, s pomočjo znanja dosegli nove izume in odpirali nova obzorja. Pri tem Teraž upa, da bodo zlati maturanti po končanern študiju našli pot domov in pomagali pri razvoju občine. N.Č.C.
Vrtel se je Vrtiljak
Sevnica - Društvo prijateljev mladine Sevnica-Boštanj je ob zaključku tedna otroka v mestnem središču pripravilo zanimivo prireditev Vtriljak. Otroci so lahko ustvarjali in risali pod vodstvom mentorjev, se s pomočjo plesne šole Polka učili novih plesnih korakov, se predstavili na modni reviji, še najbolj pa so uživali v družbi umetnikov priznanega teatra Ciza-mo. N.Č.C.
poročili so se ...
Sela pri Dobovi - V dom Stajnkovih je marca 1990 s svojim rojstvom nepopisno srečo prinesel Roki. Mama Berta in oče Srečko sta ga bila še posebej vesela, saj sta tako po hčerki Tamari, rodila se je pred štirimi leti, dobila še sina. V prvih treh mesecih je bil Roki zdrav, živahen in zadovoljen dojenček in nihče ni niti pomislil, da bo Roki drugačen otrok. Drugačen, vendar kot pravita Berta in Srečko, le za okolico in družbo, za njiju pa je Roki prav poseben in edinstven otrok, ki jima podarja neskončno lepih in radostnih trenutkov ter ju vedno znova uči vzrajnosti, potrpežljivosti in upanja.
Zgodilo seje, ko je bil Roki star štiri mesece. Mama Berta je na sprehodu z vozičkom opazila, da se z Rokijem dogaja nekaj neobičajnega, najprej je pomislila, da gre za nenadno vročino, a temu je sledil še krč. Zdravniki so ta-
preti in potem ti morebiti le prisluhnejo.
Berta, ki jo je ta izkušnja naučila jeklene vztrajnosti, je skupaj z Društvom Sožitje in takratno predsednico Zinko Bogovič, specialno pedagoginjo Marijo Terihaj in ostali-
prenehali, so se začeli pred dvema letoma ponovno ponavljati, kar pripisujejo obdobju pubertete. Toda Stajnko vi so se s tem navadili živeti. Roki je radoživ, prisrčen in izredno ustrežljiv fant. Kljub temu da se ne more samostojno vključevati v okolico, se je naučil sam obleči, jesti s priborom, pozna abecedo, se zna podpisati, če je pri volji, pa tudi pospravi za sabo. Pri govoru ima težave, a na naše vprašanje, česa se najbolj razveseli, je “kot iz topa” odgovoril: “Mamice.” Taki trenutki, pravi mama Berta, izbrišejo vse hude trenutke po
vsega tega nikoli ni niti pomislila, da bi ga vključila v kakšen zavod, kajti svojemu otroku se želi posvetiti stoodstotno, predvsem pa mu ne bi nikoli želela niti za trenutek odtegniti materinske ljubezni in posebne pozornosti, ki jo tak otrok nenehno potrebuje. Berta še doda, da ves čas skušajo živeti popolnoma običajno življenje, normalno se vključujejo v družbo, se ne skrivajo, kljub temu, da se večkrat ozirajo za njimi, je to ne moti, tudi je ni nikoli prizadelo, ker ve, da mora ona braniti svojega Rokija, ker on sam tega ne zmore.
Roki s svojim priljubljenim medvedkom Čurijem
koj posumiti, da gre za epilepsijo. Čez nekaj dni so se napadi ponoviti in Rokija so napotiti na Pediatrično kliniko Ljubljana, kjer so ta sum potrditi. Ugotoviti so še, da Roki zaostaja v razvoju ter alergijo na mleko. Roki je več kot polovico svojega prvega leta starosti tako preživel v Ljubljani, starša pa sta se morala soočiti s tem, da bosta imela drugačnega otroka.
Stajnkovi zaradi svoje drugačnosti že od vsega začetka Rokove bolezni ne zapi-rajo svojih vrat, so pa v tem obdobju naleteti na mnoga zaprta vrata, a kot pravi mama Berta, jih moraš večkrat od-
mi starši orala ledino na področju uvajanja t.i. razvojnih oddelkov v vrtce. Tako so tudi na njihovo pobudo leta 1995 v brežiškem vrtcu ustanovili razvojni oddelek, kamor je bil s petimi leti vključen tudi Roki, do takrat pa je bil v zasebnem varstvu pri znani brežiški varuški Štefki Godler, ki ga je brez pomislekov velikodušno sprejela.
Roki je danes star 15 let in obiskuje program OVI (oddelek vzgoje in izobraževanja) pod vodstvom specialne pedagoginje Romane C var na OS Mihajla Rostoharja v Krškem. Napadi epilepsije, ki so po 6. letu starosti skoraj
Stajnkovi na trgatvi pri babici Berti - oče Srečko, Roki, Tamara in mama Berta
bolnišnicah, nenehen strah, negotovost, pa neprespane noči... Mamico tudi vedno ob praznikih (dan žena, materinski dan) razveseli z voščilnico, ki jo v šoti izdela sam. Najraje pa Roki pomaga pri kuhanju in peki peciva. Tudi zaradi
Na vprašanje, kdo ji je največ pomagal, brez razmišljanja odgovori, da sama, pomagala ji je njena samozavest, vztrajnost in trma, seveda ob nenehni podpori moža, hčerke in staršev.
Lidia Zbačnik
Albininih 90 žilavih let, elana in rož
Senovo - 5. septembra je Albina Rostohar dopolnila 90 let, visoki jubilej pa je slavila v krogu svojih dragih pri sinu Jožetu na Blanci. Življenjska pot Albine, rojene Vimpolšek, je začela teči na Armeškem in sicer v družini enajstih otrok.
Drobna in preprosta si ravno ne želi publicitete, rekoč: ”Kaj bi to, življenje pač kot življenje! Ne v oblakih in ne zavito v svileni papir s pentljo, pač pa trezno.” Tako, kot so s spoštovanjem do svoje mame pripravili slovesnost ob prazniku, so bili njeni tudi složni, da se naredi zapis - resničen in brez okraskov.
Albina Rostohar
Že zelo mlada si je šla služit kruh v Zagreb, leta drage svetovne vojne je preživela v Nem-
čiji, kjer je sredi vojne vihre sklenila zakonsko zvezo z možem Antonom. Ob vrnitvi sta si na Senovem naredila hiško, kjer so zrasti njuni trije otroci: Majda, Anton in Jože. Možje bil svetovljan in radar in ko jo je 1967 doletela usoda, da je ostala brez njegove opore, je skrb za otroke in dom postalo njeno življenjsko poslanstvo. Albinini dnevi so biti dnevi brez delovnega časa, tudi ob šivanju v noč, da jih je spravila h kruhu.
Hčerka Majda ji je podarila vnukinji Tino in Nejo, zlasti Tina je močno vezana na babico, saj je rasla pri njej in jo iz Ljubljane s hčerkico oziroma pravnukinjo Nikito redno obiskuje vsakih štirinajst dni. Po sinu Jožetu ima vnuka Aleksandra in Darjo, tako ji vsi njeni otroci prinašajo radost.
Ko sem jo iskala, je bila na vrtu, ki ga še danes obdeluje sama, prav poseben odnos goji s svojimi rožicami. Je bistrega duha, ravna se po zdravi kmečki pameti, “Nedeljca” prebere na soncu brez pomagal, križanke rešuje s povečevalom, ljuba ji je revija Moj mali svet, spremlja vse novitete ter vse domače
in svetovne dogodke.
V hišici na Senovem živi s sinom Antonom, ki je še dodal: "Vsako jutro imava uro kave in realistično politično uro in nasploh nama je lepo. Ko sem ji pred kratkim kupil multipraktik, ga je študirala do ene zjutraj, da sta se spoznala in dodo-
bra sporazumela. In še danes peče izvrstne torte.”
Rož in tort in drugih daril, ta pač seveda zavita v svilen papir in s pentljami, pa je bilo mnogo tudi za njen častitljivi jubilej.
N. Jenko S.
Lidija Jazbinšek je pred dobrimi petimi leti prevzela pobudo in Leopolda povabila na maturantski ples. Že takoj sta si bila všeč, 1. oktobra pa sta svojo zvezo okronala tudi s poroko. Pred duhovnika sta stopila v Kompolju, vesela druščina pa se je zabavala pri Močivniku na Okroglicah. Gospa in gospod Oblak bosta prebivala v novi hiši na Kompolju, kjerje ženin moral prestati izpit. Vaščani so mu namreč pripravili “carino ”, na kateri je moral pokazati svoje veščine. Za par še potekajo medeni meseci, ki jih bosta preživela v Italiji.
Brežice
8. oktobra sta si na Mokricah izmenjala prstana Marjan Petan iz Volčjega in Patricija Molan iz Brežic.
Krško
1. oktobra sta se na upravni enoti poročila Andrej Sluga in Janja Mihelič, oba iz Presladola, ter Milan Abram iz Reštanja in Branka Kranjc iz Dobrove.
8. oktobra sta se v Krškem poročila Tine Pirc in Tatjana Mlakar, oba iz Srednjega Arta. V Kostanjevici na Krki pa sta istega dne v zakonski stan stopila Vanja Divjak iz Ljubljane in Živa Perovšek iz Šmarja-Sap ter Jože Pirnar z Vrha pri Šentjerneju in Damjana Drmaž z Gorenje Brezovice.
Sevnica
1. oktobra sta se na sevniškem gradu poročila Leopold Oblak z Ledine in Lidija Jazbinšek iz KompoTfa.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
mik
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
OBMOČNA ENOTA BREŽICE
Cesta prvih borcev 41, 8250 Brežice
Spoštovane kmetice,
ob svetovnem dnevu kmetic se vam zahvaljujemo za vse postorjeno delo na vaših kmetijah in v družini, članicam društev kmečkih žena pa še posebej za požrtvovalno delo v društvih. Ob tej priložnosti vam obljubljamo, da se bomo še naprej zavzemali za bolj pravičen ekonomski in socialni položaj v družbi, ki vam pripada glede na vašo vlogo pri ohranjanju kmečke družine in podeželja.
Predsednik OE KGZS Brežice Franc Pri božič
rojstva v porodnišnici brežice
Alenki Kiler se zasvetijo oči, ko pogleda svojo prvorojenko Patricio. Punčka, ki je ob rojstvu tehtala 3800 g in je merijf1 kar 53 cm, je izredno pridna in že komaj čaka, da bo priŠN domov v Krško, čeprav ji tudi v porodnišnici ni hudo. Sorod' niki, znanci, predvsem pa očka so jo skupaj z mamico ie v Brežicah bogato obdarovali, kaj šele bo, ko bo doma zasedb častno mesto. Njena mamica in očka sicer do zadnjega nisff1 prav vedela, ali bo fantek ali punčka, pa nič zato, je pa bO° veselje ob rojstvu zdrave in prikupne hčerke toliko večje.
Rojstva od 27. septembra do 11. oktobra 2005
Deklice so rodile: Jadranka Kosec iz Gazic, Alenka Kilef ^ Krškega, Natalija Planinc iz Krškega, Barbara Labes iz Le‘s kovca pri Krškem, Magjere Kryeziu iz Krškega in Rom311 Mlakar iz Straže pri Raki. £
Dečke so rodile: Josipa Dular s Senovega, Martina Ganc ^ Rožnega, Tatjana Kos iz Krškega, Mojca Reberšak iz LeskoV pri Krškem, Marija Sokolovič Živič z Zdol, Elizabeta Praj\ Čerine, Petra Recelj iz Šmalčje vasi in Barbara Ulčnik z R3*
Ob letošnjem tednu otroka smo obiskali družino z drugačnim otrokom
“Najbolj se razveselim mamice”
SavaCte, 13.10.2005
k
Pogovor z direktorjem brežiškega zdravstvenega doma
“Imel bom nižjo plačo od večine zaposlenih zdravnikov”
Brežice - Nov direktor brežiškega zdravstvenega doma je pred dnevi postal 39-letni Brežičan dr. med. Rade Iljaž. Po očetu Bizeljanec - v kraju je preživel tudi najbolj nežna otroška leta - je večino svojega življenja preživel v Srbiji, kjer je na beograjski medicinski fakulteti leta 1992 tudi diplomiral. Težave so se začele pri nostrifikaciji diplome, ki so mu jo v Sloveniji priznali šele pred osmimi leti, ko je prejel tudi licenco. Iz splošne medicine je specializiral pred petimi leti in sicer kot prvi v generaciji že po dveh letih in pol. Medtem se je tudi poročil in je ponosen oče dveh otrok. Brežice niso bile ravno prva izbira, saj mu je bila namenjena pediatrija v Celju, nato pa je zaradi neupoštevanja dogovora s takratnim direktorjem zdravstvenega doma namesto v brežiškem šolskem dispanzerju pristal v ambulanti splošne medicine.
Odkod odločitev za prijavo na razpis po vseh teh pretresih?
Pred meseci sem sicer razmišljal, da bi postal zasebni zdravnik, a ker ni bilo pravočasnega odgovora o koncesiji, sem bil prisiljen razmišljati o odhodu ali pa sprejetju vloge direktorja. Nisem vajen le nemo opazovati, kaj se dogaja okrog mene. Obenem pa menim, da se stanje na zdravstvenem področju da izboljšati.
Kako sicer ocenjujete stanje v zasebništvu v brežiški občini?
Koncesije podeljuje občina, v prihodnjem letu pa naj bi aktivnejšo vlogo pri tem prevzelo Ministrstvo za zdravje. Ob tem bo seveda moralo prevzeti tudi posledice takšne odločitve. Rešitev za ureditev zasebništva na regionalni ravni smo zamudili, s tem pa tudi možnost posnemati bolj razvite od nas. Sam se zavzemam za red ne glede na ureditev, se pa seveda ne bo mogoče izogniti zasebništvu ne glede na vse pomisleke. V našem zdravstvenem domu trenutno delujejo štirje zasebniki, ki morajo obvezno opravljati urgentno službo, zunaj hiše pa so še štirje. V neformalnem pogovoru je tudi nekaj drugih že izrazilo svojo željo po pridobitvi koncesije, razpis - ta mora biti usklajen z občino in zdravniško zbornico - pa bo lzšel prihodnjo jesen. Pri prehodu v zasebništvo se bom zavzemal za to, da bi se v čim večjem obsegu ohranila delovna mesta predvsem nemedicinskega kadra, saj je za nas vsaka oseba in mesto zelo pomembno, velika težava pa je tudi urgenca.
Kakšno je trenutno stanje v ^reiiškem zdravstvenem domu?
Vodenje ZD sem šele pre-vzel in po doslej pregledanem stanju ne kaže, da bi bili v minusih. Starostna struktura zdravnikov ni ugodna, to pa utegne v prihodnjih letih res-110 ogroziti delovanje primarnega zdravstva in urgent-?e službe v občini Brežice, j kaj kolegov je tudi na pod-agi ocen invalidskih komisij Oproščeno dela v urgentni in ozumi službi. Prejšnjim vod-d v°m ni uspelo zagotoviti več enarja in delovnih mest za jj6 °vanje brežiške službe nuj-u medicinske pomoči, ki nam ,.vede na zemljepisno - turis-v^ue značilnosti občine ned-mn° pripada. Kot sem ome-> se v ZD soočamo pred-em s težavo financiranja gentne službe. V Krškem rj "'mo dobijo denar kar za šti-mbulante, v Brežicah ko-
maj za pol, s to razliko, da imamo v naši občini dva mejna prehoda - le lučaj daleč pa seveda milijonsko mesto onkraj meje, veliko zdravilišče ter vojaško letališče z ambicijo postati civilno. V sedanji ureditvi ne vidim perspektive, zadevo pa bomo morali rešiti na regionalni ravni. Tudi zato so sedaj možnosti zaposlovanja in pomlajevanja zdravniš-
Rade Iljaž
kega kadra močno omejene, hkrati pa so nekatere ambulante bolj obremenjene od drugih. Prebivalstvo se, podobno kot v večjem delu Slovenije, nevzdržno stara in to pomeni več dela za splošne oz. družinske zdravnike.
Ali kje sploh obstaja idealno organizirana zdravniška služba?
Najboljši družinski zdravniki prihajajo iz Velike Britanije in z Nizozemske, ambulantno delo pa imajo zelo učinkovito rešeno na Irskem. Tam sploh ni pediatrov, ginekologov na primarni ravni, preventivne preglede in svetovanja izvajajo ustrezno izobražene sestre. Pri nas pa se namenja primarni ravni iz leta v leto manj denarja, obenem pa smo v nekoliko podrejenem položaju v primerjavi s sekundarno ravnijo zdravstva. Hkrati se medicinskim sestram nalaga vedno več pisarniškega dela, tako da se čedalje manj posvečajo strokovnemu delu.
Pred svetom zavoda ste morali predstaviti svoj program - ali lahko na kratko orišete njegove glavne poteze?
Poudarek je bil predvsem na krepitvi urgentne službe ter strokovnem in občanom bolj prijaznem delu. Podčrtal sem tudi potrebo po pomlajevanju predvsem zdravniškega in zobozdravniškega kadra. Zavzel se bom za izboljšanje našega sodelovanja s koncesionarji in strokovnimi službami občine Brežice. Pomemben trend v svetu predstavlja seveda tudi preverjanje zadovoljstva pacientov. Sam sem
pred kratkim pripravil anketo o zadovoljstvu Brežičanov in glede na rezultate smo lahko zadovoljni s tukaj izbranimi zdravniki. V pritožni knjigi se na leto ne znajde več kot deset primerov, največ primerov se nanaša prav na delo dežurnih služb. Marsikoga moti, da v ZD nimamo na zalogi več zdravil, vendar nam tako določa zakonodaja. Ob-čutnejše spremembe bodo najbrž prišle z zasebništvom, saj si bo vsak prizadeval za čim bolj zadovoljne paciente - tudi z glasbo in revijami v čakalnicah; čeprav se že sedaj trudimo za čim bolj prijazen videz, že sedaj namreč ni obvezno, da bi zdravnik nosil izključno belo haljo, je pa hkrati res, da je za delo to najbolj praktična delovna obleka.
Ali v prihodnosti ZD načrtuje kakšne večje investicije?
Osebno si želim in sem prepričan, da si naša občina in občani vsekakor zaslužijo, da bi dobili sodoben in dobro opremljen urgentno-reševalni blok vsaj tako velik kot v Krškem ter nove parkirne prostore v bližini zdravstvenega doma. Sedanji so namreč daleč pod dejanskimi potrebami občanov. Strokovnega vodjo za vodenje ZD ne bom imenoval, strokovno pomoč mi bodo nudili vodje posameznih služb in strokovni kolegij. Vaše bralce bo verjetno zanimala tudi direktorjeva plača. Ta bo kljub hkratnem delu v ambulanti in strokovnem vodenju ustanove, kot kaže, nižja od plač večine zaposlenih zdravnikov.
Pa se povrnimo še k vašemu delu. Za tiste, ki vas ne poznajo, povejmo, da ob rednem delu vodite tudi ambulanto za
preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, obenem pa obiskujete predavanja v drugem letniku magisterija na katedri za družinsko medicino na Medicinski fakulteti (MF) v Ljubljani. Kako boste usklajevali svoje obveznosti, se boste čemu odpovedali?
Ni mi težko zvečer sesti za računalnik in napisati strokovni članek, prebrati obvezno literaturo ali se poglobiti v delo zdravstvenega doma. Zavedam pa se dejstva, daje vodenje hiše s 73 zaposlenimi velika obveznost in odgovornost.
Kljub temu nameravam svojo ambulanto vsekakor obdržati in po možnosti okrepiti, kajti težko pridobljenega zaupanja tistih, ki so me izbrali za svojega osebnega zdravnika, ne nameravam zlahka zapraviti. Vsak družinski zdravnik je na začetku namreč precej nebogljen, saj zgolj strokovnost ne zadostuje za vodenje ambulante, posebej v okoljih, kjer ni priliva novih ljudi.
V prvem obdobju bo ambulanto za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog prevzela prejšnja vodja centra, ki je za tovrstno delo še edina ustrezno strokovno usposobljena.
Predavanja na MF oz. naša strokovna srečanja k sreči niso tako pogosta, vendar pa bom moral študij za nekaj časa opustiti. Tam bi me sicer radi zadržali, pa tudi mene precej zanima uporaba računalnika v osnovnem zdravstvu, tako da s tem nikakor ne bom zaključil, posebej ker mi manjka le še en izpit in projekt. Obenem seveda upam, da me družina vendarle ne bo pozabila.
Mojca Kosem
Črnomaljci najboljši na kvizu
Brežice - V Brežicah je v petek potekal regijski kviz varstveno-delovnih centrov pod naslovom “Tu sem doma”. Na kvizu o poznavanju geografskih, zgodovinskih in etnoloških značilnosti Slovenije so sodelovali člani štirih varstveno -delovnih centrov in sicer gostitelji Krško-Leskovec, Novo mesto, Ribnica in Črnomelj. Prireditev ni bila le strogo uradna, saj so varovanci obenem prikazali, kako lepo znajo peti, se zabavati in športno navijati. Sicer pa je bil izid do konca neodločen, po dodatnih vprašanjih pa so se najbolj izkazali Črnomaljci, ki bodo novembra sodelovali na državnem tekmovanju v Velenju. Krčani so bili sicer drugi, vsi sodelujoči pa so na koncu dobili simbolične na- Cvetka, Matjaž in Mitja so ob spremljavi grade. M.K.	Uroša Srpčiča zbrane navdušili s petjem.
MftPOVED!
Izobraževanje
13.	oktober
Brežice - gibalne delavnice za starše, ob 16. uri, OŠ (ponovitve 18. oktobra ob 18. uri, 20. ter 27. oktobra ob
16.	uri)
Brežice - predavanje dr. Karla Gržana “Vzgoja mladih za življenje brez drog”, ob 18. uri, sejna soba obrtne zbornice
14.	oktober
Krško - okrogla miza Društva zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) o integraciji romskih otrok v vrtce in šole, ob 14. uri, hotel Sremič
Krško - predstavitev programa EU mladina, ob 19. uri, Klub DZMP (Cesta 4. julija 58)
15.	oktober
Leskovec -1. krog predavanja o energiji in simbologiji dreves, ob 9. uri (nadaljevanje 16. oktobra), hram Vrbovega Loga
17-21. oktober
Brežice - odprta vrata učnih podjetij in razstava izdelkov dijakov, ob 8. uri, Ekonomska in trgovska šola
18.	oktober
Brežice - varno v prometu - likovne delavnice, ob 8. uri (ponovitev 19. oktobra ob 9. uri in 20. oktobra ob 8. uri), OŠ
Krško - brezplačna delavnica “Uporaba spleta in orodij za posredovanje informacije”, ob 16.30, mladinski center Brežice - predavanje o spominskih predmetih in njihovem shranjevanju, ob 19. uri, knjižnica
19.	oktober
Krško - vpis v programe Univerze za tretje življenjsko obdobje, ob 16. uri, Dvorana v parku
20.	oktober
Brežice - predstavitev programov usposabljanja in izobraževanja ter dosedanje vključitve brezposelnih, ob 10. uri, Urad za delo
Zabava
17.	oktober
Krško - potopisno predavanje Mongolija in Sibirija, ob
16.	uri, Ljudska univerza
20. oktober
Sevnica - začetek tečaja orientalskega plesa, ob 19. uri, galerija Ana
23. oktober
Lisca - predstavitev študijskega krožka (igrajmo se skupaj), ob 14. uri, Tončkov dom
Kultura
13.	oktober
Sevnica - gledališka komedija “Agencija za ločitve”, ob 20.30, kulturna dvorana
14.	oktober
Kostanjevica na Krki - odprtje razstave Tanje Smole Cvelbar “Snov”, ob 18. uri, lapidarij galerije Božidarja Jakca
15.	oktober
Krško - monodrama “Hotel Babilon” v izvedbi Violete Tomič, ob 19.30, Kulturni dom
Sevnica - potopis Karibski otoki ob spremljavi fotografij in prave karibske glasbe, nato karaoke party, ob 20. uri, mladinski center
18.	oktober
Brežice - predstavitev knjige Mateje Habinc “Ne le rožmarin za spomin”, ob 19. uri, knjižnica
19.	oktober
Krško - predstava (rumeni abonma in za izven) “O Kuri, kije izmaknila pesem”, ob 17. uri, Kulturni dom
22. oktober
Sevnica - tečaj reiki, ob 10. uri, ter literarni večer skupine Proludus, ob 20. uri, mladinski center
Krško - predstava (modri abonma in za izven) “Aliča v čudežni deželi”, ob 19.30, Kulturni dom
26. oktober
Krško - predstava (rumeni abonma in za izven) “Labodje jezero”, ob 17. uri, Kulturni dom
27. oktober
Sevnica - odprtje slikarske razstave Milene Roštohar z Blance, ob 20. uri, grad
Šport
19. oktober
Brežice - šesti krog 1. A ženske rokometne lige med domačim Evroproduktom in ŽRD Loka kavo, ob 19. uri, dvorana
ZANIMIVOSTI, NASVETI
moda
Še dva, že omenjena sloga. Predvsem ugodje in igra barv sta pri njiju na prvem mestu, prinašata občutek Orienta, skrivnosti in posebnosti. Upajte si in poskusite; vsekakor morate imeti tudi kakšen kos takega oblačila v omari, vsaj za kombiniranje. Barve so igrive, jesenske, tople in enostavne za kombinacije. Materiali so lahki, nežni in prijetni, kroji pa seveda posebni.
Lea Sinko Štraus
za mlade...
Derma Art
LASERSKI KABINET
Krizni center za mlade
Za tri tedne na varnem
rma Art J
E
GSM: 031-681-401
!p'
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)

IM

-'ilPP-'
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
Krško - V nekdanjem dijaškem domu je pred dnevi dobil svoje prostore krizni center za mlade. Namenjen je reševanju stisk mladostnikov iz Posavja, Bele Krajine in Dolenjske. Krško je med sedmimi mesti v državi, kjer delujejo krizni centri. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve namerava do leta 2010 odpreti še tri.
Lani je Center za socialno delo Krško zaznal porast stisk mladostnikov, ki zaradi težkih razmer niso več zdržali v svojih družinah. V dobre pol leta so morah sedem otrok name-
stiti v vzgojne zavode, čeprav otroci tja niso sodili. Štiri so napotili v celjski krizni center.
Da Krško nujno potrebuje krizni center za mlade, je na podlagi poročil in predlaganega programa spoznalo tudi resorno ministrstvo, ki je konec letošnjega septembra podpisalo pogodbo o financiranju. Center za socialno delo jev rekordnem času nagovoril donatorje in občino Krško za pomoč pri opremljanju prostorov, v katerem lahko hkrati biva osem mladostnikov. Ce-
Strokovna ekipa kriznega centra - Sašo Pipic, Bojan Dragonja, Marina Novak Rabzelj, Zlata Kene, Tanja Cedilnik in Alenka Košak
prav še manjkajo posamični kosi pohištva in bo uradno odprtje konec novembra, že nudi zavetje dvema mladoletnikoma. “Naš cilj je, da otrok v stiski ne zbeži nekam brez
cilja in se podaja v nevarnost ali v okolje, ki nanj vpliva še bolj negativno. Naj zvedo, da jih na Cesti krških žrtev 105 podnevi in ponoči čakajo odprta vrata in človek za pogovor,” pravi direktorica Centra za socialno delo Marjanca Sečen.
Krizni center je namenjen umiku otroka iz družine, ko zaradi nemogočih družinskih razmer ne zdrži več doma. Ni
nujno, daje razlog samo alkoholizem ali agresivnost staršev. Potrebo po begu, umiku, lahko otrok začuti tudi zaradi
lastnih težav, ki jih kopiči v sebi, jih doma ne zaupa in ker jih ni zmožen brez strokovne pomoči reševati, mu v trenutku nemoči “poči film”. Takrat ga lahko starši odpeljejo v krizni center in ta bo poskrbel za ustrezen program pomoči posamezniku ter družini v celoti.
V centru je zaposlenih pet strokovnih ljudi - dve socialni delavki, dva socialna pedagoga in teolog. Vsaj en strokovni delavec je vedno v domu, podnevi in ponoči, ob nedeljah in praznikih. “Največkrat se stiske nakopičijo ravno zvečer in ob praznikih,” ima izkušnje Sečnova. Naloga stroke v centru je najprej prisluhniti otroku in njegovemu pogledu na težave ter v 24 urah obvestiti starše. Vse aktivnosti za pre-
Topel center za hladne večere
Sevnica - Salezijanski mladinski center je prenovil in posodobil svoje prostore. Dela seje ob pomoči staršev lotila salezijanska mladina sama. Lično opremljen center je vsem mladim na voljo vsak petek in soboto zvečer. V njem imajo mladi na voljo računalnike in družabne igre, pogre-jejo pa se lahko ob čaju, saj so uredili čajnico. Tudi na odprtju so postregli s čajem in pečenim kostanjem. N.Č.C
Vsak otrok ima pravico
do drugačnosti
Zveza prijateljev mladine Krško je v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Podbočje ter osnovno šolo in vrtcem v Podbočju pripravila prireditev ob letošnjem tednu otroka. Na njej so sodelovali tudi učenci iz osnovnih šol Raka in Kostanjevica na Krki.
V četrtek, 6. oktobra, je bilo na naši šoli res živahno. Otroci so lahko sodelovali v različnih delavnicah, v katerih so ustvarjali vetrnice, strašila, sončnice, izdelke iz slanega testa in gline, risali so s kredami, se vmes posladkali s kostanjem, palačinkami in jabolki ter se na koncu pomerili še v karaokah. Obenem so se z učenci iz vseh treh šol pomerili v odbojki in nogometu. Omeniti velja še dve atrakciji - to sta bili dvig z dvigalom Poklicne gasilske enote Krško in jahanje konja, ki sta pritegnili veliko pozornosti.
Tema letošnjega tedna otroka je bila “Vsak otrok ima pravico do drugačnosti”. Na naši prireditvi so imeli otroci več kot dovolj priložnosti, da izrazijo svojo drugačnost.
mostitev krize in iskanje najboljše rešitve nato potekajo z obveščanjem staršev in njihovim sodelovanjem, kadar je to mogoče. Krizni center je namreč institucija, ki si prvenstveno prizadeva za vrnitev mladostnika v družino in če res ni pogojev, se poišče nadomestna družina. Otrok naj bi v kriznem centru preživel največ 21 dni, so pa od primera do primera možne
izjeme, kakor tudi pri starosti tistih, katerim je center namenjen. Načeloma gre za mladostnike in otroke od 6. do 18. leta.
Strokovni kolektiv kriznega centra, ki ga zaenkrat vodi Marina Novak Rabzelj iz centra za socialno delo je prepričan, da odprta vrata tega novega zatočišča ne bodo vaba za otroke, ki nimajo resničnih težav in bi se v krizni center zatekali kot neki novi dogodivščini naproti. Po trditvi Sečnove praksa kaže, da noben otrok ne čuti potrebe oditi od doma, če ni problemov ali če se glede ravnanja staršev ne čuti prizadetega. Bolj ko so ranjeni, težje se odpirajo šolskim svetovalnim službam in drugim institucijam, ki delujejo po principu “uradnih ur za stranke”. Že prve izkušnje iz novega kriznega centra povedo, da je skupno bivanje, skupno kuhanje in pospravljanje s svetovalcem, ki tako prevzame vlogo družinskega člana, pravo okolje za najiskrenejše izpovedi. In ko je vsa resnica na dlani, se najde izhod.
Branka Demovšek
Alenka Pangerčič, novinarski krožek OŠ Podbočje
Pomračitev
Jessica Shepard (Ashley Judd) je policijska detektivka, katere oče je bil množični morilec in je odrasla kot posvojenka policijskega načelnika. Čeprav je predana svojemu delu, pa v prostem času rada spije kozarček preveč in v baru pobere kakšnega tujca za enkratno avanturo. Ko prevzame nov primer umora, prepozna v žrtvi enega svojih nekdanjih partnerjev. Ko se pojavita še dve novi žrtvi, s katerima je prav tako spala, spozna, da se nahaja v središču
svoje lastne preiskave in da se nekdo igra z njo. Vse kaže, da bo rešitev množičnih umorov našla v preteklosti lastne družine.
Punčka za milijon dolarjev
■ESESSESI “Ne treniram deklet”, je geslo trener-ja Frankija Dunna. Toda mlada bok-sarka, ki pride vsak dan v njegovo dvorano, je drugačna od ostalih. Zeli si le »3 priložnosti za dvoboj. Clint Eastvvood je odigral vlogo Dunna, režiral, produ-Ig^MpESj ciral in skladal glasbo za to priznano in iP§i Wg H nagrajeno zgodbo o življenju, upanju Bf	ji in družini. Hillary Swank je neupogljiva
Maggie, odločena uresničiti svoje san-B&i je. Morgan Freeman je Scrap, čisto nasprotje Dunnovi neusmiljenosti v tem izjemnem filmu, ki vas bo osvojil.
Riddickove kronike
Vesolju se obetajo mračni časi. Planeti padajo eden za drugim v roke nekro-manske vojske, vojske osvajalcev in bojevnikov, ki vam ponudijo samo eno možnost - pokorite se jim ali umrite.
Ko gredo stvari po zlu, preživeli iščejo tolažbo v mitih, prerokbah, slepem upanju in legendah o dobrih silah, ki premagajo temo. Vendar pa dobro ni vselej čisto nasprotje zlu in legende tu in tam niso povsem resnične. Zgodi se, da lahko včasih zlo premagate le z drugačno vrsto zla. Od Riddicka (Vin Diesel)
pričakujejo, da se bo vrnil iz izgnanstva in se pridružil njihovemu boju. Vendar pa je njemu malo mar, kdo bo upravljal z vesoljem, samo da ga pustijo pri miru.
.	Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
ŠPORT
strelstvo
Visok jubilej brežiških strelcev
Brežice - Ob 40-letnici Strelskega kluba (SK) Brežice je njegov predsednik Ernest Sečen pripravil broširan bilten “Desetletja natančnosti”, ki ga je predstavil v klubskih prostorih, ob jubileju in v okviru občinskega praznika so ponovili strelski maraton, ki so ga lani organizirali prvič, pripravljajopa tudi slavnostno akademijo, na kateri bodo podelili priznanja najbolj zaslužnim za razvoj tega športa.
Ernest Sečen na brežiškem strelišču
ju-jitsu
Mednarodni turnir v ju-jitsu
Dobova - Minulo soboto je potekal mednarodni turnir Slovenija Open - Pokal občine Brežice v ju-jitsu, ki ga je organiziralo Društvo borilnih veščin Katana Globoko. Zbralo seje več kot 350 tekmovalcev iz 12 držav, ki so se pomerili v duo sistemu - prikaznih tehnikah in športnih borbah. Sodelovalo je tudi 10 slovenskih klubov, ki so dosegli dobre rezultate. Posavske barve so uspešno zastopali člani domače Katane in sevniškega Ippona.
Grand prix Slovenia Open je z nagovorom odprl minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. V imenu OKS-ZŠZ je prisotne pozdravil Miro Cerar, brežiški župan občine Ivan Molan pa je organizatorju tekmovanja za dosedanje uspehe simbolno izročil v uporabo blazine za borilne veščine.
Posavski zmagovalci:
Kadetske kategorija (do 15 let)
Kadetinje do 58 kg: 1. mesto Tamara Hrovat, DBV Ippon Sevnica
Kadeti nad 63 kg: 1. mesto Peter Pšeničnik, DBV Katana Globoko
Duo sistem (prikazne tehnike)
Mešani pari nad 15 let: 1. mesto Derenda - Ferenčak, DBV Katana Globoko
Moški do 15 let: 1. mesto Kovačič - Žerjav, DBV Katana Globoko
Katanine trenerje so še posebej razveselili odlični nastopi reprezentančnih kandidatov Maje Ferenčak in Bogovičeve ter para Andreja Ferenčak in Matica De-rende, ki se bodo čez tri tedne udeležili prvega svetovnega mladinskega prvenstva v Nemčiji.
Ernest Sečen je v ta namen prebrskal številne svoje arhive in arhive Karla Umeka, razne enciklopedije in biltene. Novo nastali bilten na stotih straneh nazorno predstavlja športno streljanje v svetu in v Brežicah od leta 1466 do danes. Bralca pouči o posameznih strelskih disciplinah in orožju ter podrobno prikaže največje tekmovalne dosežke članov kluba od njegove ustanovitve. Člani Strelskega Kluba Brežice se bodo na svečani prireditvi v petek, 14. oktobra, ob 20. uri v prostorih Mladinskega centra Brežice s priznanji za preteklo delo zahvalili najbolj zaslužnim. Prejeli jih bodo vsi še živeči ustanovni člani Jože Fijo-lič, Ivan Godler, Jože Ostre-lič, Alojz Lekše, Ivo Roguljič
in Jože Šetinc, vsi dosedanji državni prvaki iz vrst kluba -teh je kar 12, vsi dosedanji predsedniki - Ivan Novak, Bran-
ko Zorič, Janez Kranjc, Janez Franko in Ernest Sečen
ter štirje člani s posebnimi zaslugami za dosedanje uspehe. To so Franc Gerjevič, Dejan Pavlovič, Vlado Sabadoš in Slobodan Manojlovič. Kot posebno presenečenje večera pa napovedujejo podelitev listine častnega člana.
Sicer pa člani Strelskega klu-
nogomet
Krčani četrti
Slovenske Konjice - Ekipa Krškega je v 9. krogu druge slovenske nogometne lige presenetljivo v gosteh premagala vodilno Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Za minimalno zmago z 1:0 je v 62. minuti tekme z enajstmetrovke zadel Simon Prudič. To je za Krčane tretja zmaga v prvenstvu, skupaj s še štirimi remiji pa so osvojili 13 točk, kar jih uvršča na visoko 4. mesto na lestvici. V naslednjem krogu Krško spet gostuje in sicer v Ljubljani pri Factorju, ki so ga v prvi tekmi letošnje lige doma premagali s 3:2.
ba Brežice največje uspehe beležijo po prihodu Ernesta Sečna na čelo kluba, saj so člani po dveh letih sodelovanja na državnih prvenstvih takratne Jugoslavije prišli na sam vrh. Po ukinitvi brežiške tovarne počitniških prikolic se kronično spopadajo s finančnimi težavami, predvsem pri nabavi športnega orožja, občinski možje pa jim že leta obljubljajo ureditev nadstreška. Ernest Sečen še potoži, da se za vse najde denar, le za strelstvo ne, čeprav se je v strelski krožek letos včlanilo kar 24 mladih. Kako bodo z njimi vadili, še ne vedo. Sečen ima še veliko drugih načrtov, kot je denimo ureditev lovskega strelišča v Globokem, ki potrebuje le streho in ograjo. “Prostorje idealen, uporabljali pa bi ga lahko mi, lovci in vsakdo, ki je zakoniti lastnik orožja,” razkrije svoja pričakovanja Sečen, ki bo letos v imenu kluba prejel tudi občinsko oktobrsko nagrado.
Mojca Kosem
ples
Na stopnicah
Zagreb - Lukčev plesni par Luka Vodlan in Amadeja Plevel seje udeležil kvalifikacijskega mednarodnega tekmovanja v standardnih in latinsko ameriških plesih v Zagrebu. Po odličnem nastopu v konkurenci starejših mladincev sta bila nakon-cu druga v standardnih in tretja v latinsko ameriških plesih. Na najnovejši razvrstitvi na IDSF lestvici (svetovna lestvica med člani) sta se po tekmovanju v Bologni prejšnji mesec povzpela v latinsko ameriških kar na 792. mesto (55 točk) med 1715 pari, v standardnih plesih pa sta trenutno na 1162. mestu (24 točk) med 1502 paroma.
odbojka
Gimnazijci tudi dobri odbojkarji
Portorož - 1. in 2. mesto odbojkarjev in odbojkaric Gimnazije Brežice na področnem kvalifikacijskem turnirju v Novem mestu pod mentorstvom Elice Tomše in Gregorja Avseca sta jih pripeljali do finalnega turnirja, ki je potekal 30. septembra v Portorožu. Po dveh tesnih porazih in eni zmagi so bila dekleta v svoji skupini tretja in so na koncu osvojila 5. do 6. mesto. Fantje pa so v svoji skupini klonili le proti kasnejšim prvakom -Gimnaziji Ravne na Koroškem. V malem finalu, tekmi za 3. mesto, so se brežiški odbojkarji pomerili z Gimnazijo Šiška in jo po dramatični končnici premagali z rezultatom 2:1.
speedway
Žagar zopet na tronu
Krško - Na stadionu Matije Gubca so se pomerili dirkači v zaostali tekmi - aprila so dirko zaradi dežja preložili - skupnega državnega prvenstva Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Tokrat sta za Krško nastopila le Denis Stojs, ki je na koncu osvojil 8. mesto in mladi Samo Kukoviča, ki je bil dvakrat tretji, zaradi poškodbe pa je na tokratni tekmi manjkal najboljši krški voznik Izak Santej. Sobotno tekmo je ponovno dobil Ljubljančan Matej Žagar, ki je zmagal v vseh vožnjah, dragi je bil njegov klubski kolega Jernej Kolenko, 3. mesto pa je osvojil Hrvat Ivica Pavlic. Med ekipami pa je na nedeljski dirka zmagala Slovenija v postavi Kolenko, Kraljič, Žagar in Gregorič pred Hrvaško in Avstrijo. Tojebilazadnjadirka v tej sezoni v organizaciji AMD Krško.
Strelski klub je izvedel 24-umi strelski maraton za Guinnessovo knjigo rekordov v streljanju z zračno pištolo. Na njem sta brežiška strelca Robert Kranjc in Robert Ferenčak poskušala izboljšati svoj lanski rekord 13.454 krogov oziroma 9,28 kroga po posamičnem strelu, pridružila pa sta se jima še letošnji petkratni državni prvak Peter Tkalec s partnerjem Andrejem Brunškom, oba prihajata iz Rečice pri Laškem, ter brata Boštjan in Simon Simonič iz Kidričevega, zmagovalca letošnje prve državne lige. Po napornih 24 urah sta lanski rekord izboljšala prav brata Simonič, ki sta s 13.489 zadela 35 krogov več kot lani oba Roberta.
šali
Že tretjič državni prvakinji
Novo mesto - V nedeljo popoldne se je končalo letošnje državno šahovsko ekipno prvenstvo za dekleta. Na tekmovanju je sodelovalo 14 najboljših dekliških ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi 6 ekip iz širše Dolenjske in Posavja. Mlade šahistke so odigrale devet krogov po švicarskem sistemu, končni vrstni red pa je bil povsem v znamenju domačih ekip, ki so osvojile vse pokale in medalje. Zmagale so šahistke SK Triglav Krško, na 2. mesto se je uvrstila 1. ekipa ŠK Milan Majcen Sevnica in na 3. mesto ŠD Novo mesto.
Krški mladinki Karmen Mar in Mirela Ahmatovič sta osvojili 8 točk v devetih partijah in tako že tretjič zapored postali ekipni državni prvakinji. Prav tako sta lansko 2. mesto ponovili Sevničanki Jelena Topič in Suzana Pavlič.
AVTOnOBlLIZEH
Audi A6 Avant 2.7 TDI
Vse kaže, da so 2,7-litrski Šestvaljni turbodizli postali mod-n> trend. Poleg PSA-ja (Citroen, Peugeot) in Forda so pomemben del aktualne motorne ponudbe tudi pri Mercedesu, Jagu-njju in seveda Audiju, kjer je ^J-litrski TDI debitiral skupaj 2 novim Avantom A6, ki je Prišel k nam v aprilu.
Audi A6 Avant ne skriva am-blvcij po primatu v razredu presežnih nemških karavanov, ki si f° °znako zaslužijo samo še po dvornem pomenu. Tudi peta §eneracija Avanta modela A6 2eb biti bolj limuzina s prodornejšim, prilagodljivim in ^to dinamično športno obliko-Vanim zadkom, kot pa karavan-
Zmogljivosti:
' najvišja hitrost 225 km/h ; Pospešek 0-100 km/h: 8,3 s ' Poraba po podatkih proiz-Vajalca: 9,8/5,4/7 l/100km ~testno povprečje: 831/100km
ska izvedenka v tradicionalnem pomenu, čeprav prostora v ogromnem prtljažniku ne manjka.
Tudi v celoti gledano je A6 Avant ogromen. Elegantne in dinamično napete linije očesu neopazno pribijejo dejstvo, da je Avant za 9 cm daljši od BMW-ja serije 5 Touring in 8 cm od Mercedesovega karavana razreda E, b predstavljata najbližja tekmeca za vrh v razredu. Stro-
kovna javnost sije v največbat edina, daje Audi trenutno v rahli prednosti tudi v vsebinskem pogledu z znano pikolovsko natančnostjo izdelave, materiali, vrhunsko tehnologijo, odlično arhitekturo in značilnim racionalnim designom notranjosti ter odlično zasnovo in izdelavo sedežev. Udobnih, učinkovito oprijemljivih, ne glede na velikost voznika in sopotnika. Po-
dobno ali enako kot v limuzini.
Najzanimivejšo novost pa predstavlja 2,7-litrsb šestvaljni turbodizel, b dopolnjuje motorno ponudbo tudi pri limuzini. Malenkost manjši TDI od že znanega 3-litrskega in v limuzini preizkušenega motorja ni zanimiv samo za to, ker predstavlja cenejšo alternativo izbire. Prepričati zna tudi v Avantu, b je 70 kg težji od limuzine. Tih, odziven in zavidljivo progresiven pri visokih vrtljajih. Zvok motorja bo težko izdal dizelsko poreklo. Zmogljivosti, tako pospešek kot naj višja hitrost, bi prej prisodili bencinskim kot pa dizelskim karakteristikam. Zato
Motor:
-	šestvaljni turbodiesel
-	prostornina: 2698 cm3
-	največja moč: 178 KM (132 kW)
-	navor: 380 Nm pri 1400-3300/min
pa povprečje porabe ne dopušča dvomov. Devet litrov ob dokaj visob potovalni hitrost na avtocesti je dovolj zgovornih. Ob zmerni nogi na plinu je lahko poraba tudi nižja. Šeststopenj-sb ročni menjalnik je ubogljiv in dovolj natančen. Dolg, varčno nastavljen bo mogoče kdaj zatajil le pri hitrem menjavanju, če bi si zaželeli kaj bolj zahtevno športnega.
Prednji pogon sicer ni quat-tro, vendar kljub temu na cesti ni težav, v ovinkih tudi ne. A6 Avant 2,7 TDI V6 je lahko poslovno in družinsko vozilo hbati, za poslovneže, b jim je ob prostem času ali ob koncu tedna pomembna tudi družina. Vendar pa že govorimo o cenovnem razredu nad 10 milijonov SIT.
Aleksander Krebelj
RAZVEDRILO
OVEN
Za zabavo in sprostitev se udeležite športne prireditve, koristila vam bo tudi fizična aktivnost. Storite, kar ste obljubili, sicer se vam ne piše nič dobrega. Partner vas bos s svojimi pravili utesnjeval.
Skrivna ljubezenska afera bo zelo privlačna, vendar bodite pripravljeni na posledice.
Ta teden dobro pospravite svoje stanovanje in poskrbite za spremembe, ki bodo všeč vsem.
.DVOJČKft
Če si želite uravnotežen odnos s svojim partnerjem, morate tudi vi kaj storiti. Ne posojajte ali si izposojajte denarja in lastnine pri prijateljih, če ne želite zapletov. Prisluhnite ljudem, vendar jim ne verjemite vsega.
RAK
Starejši člani vaše družine vas poskušajo izkoristiti. Ne zapravljajte preveč, ker lahko zabredete v težave. Vaša čustvena stabilnost bo dobra osnova za korenite spremembe v vašem zasebnem življenju.
LEV
Premislite, preden boste reagirali. Nepredvidene okoliščine bodo zelo vplivale na vašo dnevno rutino. Ves teden boste zelo privlačni za pripadnike nasprotnega spola. Uspešni boste pri delu v večjih skupinah.
DEVICA
Potovanje bo le spodbudilo vašo željo po spoznavanju novega in zanimivega. Delo, ki ga opravljate, vas bo vse bolj oviralo in bremenilo. Na delovnem mestu boste odkrili, kako pri sodelavcih spodbuditi delovno vnemo.
TEHTNICA
Pazite na to, da ne boste zamenjevali spornih zadev. Obiščite prijatelja ali znanca, ki ga že dolgo niste videli. Pripravite poseben načrt, kako boste preživeli nekaj prijetnih dni.
ŠKORPIJON
Z družino se odpravite v naravo. Mlajši od vas ne bodo popolnoma odkriti do vas, na delovnem mestu pa boste imeli težave s sodelavko. Ljubezenska zveza, ki je trenutno še v povojih, kaže, da bo prava in trajna.
STRELEC
Za razmislek o kočljivi temi si vzemite več časa. Doma se boste z veseljem lotili nedokončanih projektov. Odločitev, da svoje življenje korenito spremenite, se bo izkazala za pravilno.
KOZOROG
S sodelavci in podrejenimi boste imeli nekaj težav, obenem pa vas bodo na cedilu pustili tudi nadrejeni. Sedaj ni pravi čas, da predstavite nove ideje na delovnem mestu.
vodnar
Ne izgubljajte časa z osebo, ki tega ni vredna ali pa ne bo ostala ob vas. Na delovnem mestu boste ta teden komunikativni, to vam lahko prinese veliko koristi. Bodite pozorni na vsako podrobnost.
Pripravljeni bodite na nepričakovano grožnjo. Ne mešajte sodelavcev v svojo zasebnost, prav tako ne dopustite, da vaša čustva vplivajo na profesionalno integriteto. Čas ni primeren za večje nakupe.

1 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks:	07/39 30 870
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: vwvw.tv-nm.si
——
&
... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, kijih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Terezija Hočevar,
Krmelj 60, 8296 Krmelj
2.	nagrada - zgoščenka
Darja Pleterski,
Bučerca 15, 8270 Krško
3.	nagrada - kaseta Hermina Zveglič,
Pot na brod 12, 1433 Radeče
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
KOBUL, OPONA, MALAR, URH, GANTAR, ASPIRA-TA, OB, GOSPODARSTVO, ADI, LO, DIETA, MEČ, AVT, RR, ELEA, ARA, MAT, MAKS, PAŠTETA, NV, OPE-KAR, LL, OKOLIČAN, RAK, NAVAL, RA, OSA.
Geslo: GADOVA PEČ
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 21.10.2005, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
Kino servis Brežice
Četrtek, 13.10., petek,
14.10.,	sobota, 15.10., in nedelja, 16.10., ob 18.30 Čarli in tovarna čokolade, komedija, in ob 20.30 Krvava romanca, triler; četrtek, 20.10., in petek,
21.10.,	ob 18. uri Temačna voda, srhljivka, in ob 20. uri Lovci na družice, komedija; sobota, 22.10., in nedelja, 23.10., ob 18. uri Lovci na družice in ob 20. uri Temačna voda; četrtek, 27.10., ob 18. uri Udarna novica, akcijska drama, in ob 20. uri Cinderella man: Legenda o boksarju, drama.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 13.10., ob 19. uri Otok, znanstveno-fantastični triler; petek, 14.10., ob 18. uri Anthony Zimmer, triler, in ob 20. uri Otok; sobota, 15.10., ob 18. uri Čarli in tovarna čokolade, domišljijska družinska komedija; nedelja, 16.10., ob
18.	uri Čarli in tovarna čokolade; četrtek, 20.10., ob 19. uri Lovci na družice, romantična komedija; petek, 21.10., ob 18. uri Zaporniško dvorišče, športna komedija, in ob 20. uri Lovci na družice; nedelja,
23.10.,	ob 18. uri Zaporniško dvorišče; četrtek, 27.10., ob
19.	uri 9 orgazmov.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 14. 10., ob 20. uri Jezne in zaljubljene, romantična drama; sobota, 15.10., ob
20.	uri Zaporniško dvorišče, športna komedija; nedelja, 16.
10.,	ob 20. uri Tašča, da te kap, ne-zelo-romantična komedija; petek, 21.10., ob 20. uri Očarljiva Julija, komična drama; sobota, 22. 10., ob 20. uri Gospodarji Dogtowna, akcijska drama.
RECEPT ZA VSAK DAN
Govedina s kostanjem
Ramstek v vinski omaki
Meso kuhamo približno uro, odvisno od trdote, nato dodamo še kostanj in ga z mesom skuhamo do mehkega, ne sme pa razpasti. Po okusu solimo in popramo.
Postopek:
Kostanj zarežemo in zavremo, da lupina odstopi, nato ga olupimo. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Meso narežemo na manjše kose. V kozici na maslu zarumenimo čebulo, dodamo meso in ga med mešanjem zapečemo z vseh strani. Zalijemo z vodo, ki smo ji dodali govejo kocko.
Postopek:
Ramstke potolčemo, posolimo in namažemo z gorčico. Na segretem olju jih opečemo na obeh straneh. Pečene postavimo na toplo in na preostalem olju prepražimo čebulo, dodamo gobovo kremno juho, zalijemo s 3 dl vode in vinom. Med mešanjem kuhamo približno pet minut. V omako položimo ramstke in kuhamo še približno pet minut. Po želji dosolimo in popopramo, nazadnje potresemo s sesekljanim peteršiljem. K ramstkom se prilega riž ali krompirjev pire.
Sestavine za 4 osebe.
Čas priprave: 25 minut
Sestavine:
-	4 kose ramstka
-	4 žlice olja
-	1 srednje velika, drobno sesekljana čebula
-	3 žlice gobove kremne juhe
-	1 dl rdečega vina
-	1 žlica gorčice
poper, sol, sesekljan petršilj
Sestavine za 4 osebe.
Čas priprave: 120 minut.
Sestavine:
-	500 g kostanja
-	2 čebuli
-	750 g govejega stegna brez kosti
-	3 žlice masla
-	1 1 vode
-	2 goveji kocki
-	sol, poper
OBČINA BREŽICE
OBČINA
Brežice
Zaradi vseh teh težav, ki jih prinaša tako pozno sprejetje občinskega proračuna, sem se zavzel, da pričnemo s pripravo za proračun 2006 že zdaj. Na ta način bo odlok o proračunu bolj kakovosten in skrbno pretehtan. V želji, da bi bil proračun za leto 2006 kar najbolje usklajen, sem opravil že nekaj razgovorov z različnimi uporabniki proračuna, s katerimi smo se pogovarjali o težavah Pri financiranju njihovih dejavnosti in morebitnih spremembah.
Najprej sem razgovore opravil z vsemi ravnatelji osnovnih •n srednjih šol ter direktorji javnih zavodov v naši občini.
v Brežicah smo začeli s pripravo proračuna za leto 2006
Že kar nekaj zadnjih let (7) se v Brežicah srečujemo z zelo poznim sprejetjem občinskega proračuna, na kar kaže dejstvo, da so se ti sprejemali med aprilom in majem. Tako pozno sprejetje občinskega proračuna je predvsem neugodno zaradi samih investicij, ki jih planirajo službe občinske uprave, saj je dejansko zelo težko izpeljati vse javne razpise in končati začeta dela v samo pol leta. Tudi za vse javne zavode, organizacije, društva in ostale uporabnike občinskega proračuna je planiranje njihovih lastnih aktivnosti skozi leto oteženo, saj ne vedo kolikšen bo delež njihovih lastnih sredstev. To jim onemogoča tudi prijavljanje na različne javne razpise.
Ravnatelji so predvsem poudarjali vse večje težave pri financiranju materialnih stroškov, pri čemer so še posebej izpostavili povečane stroške kurjave, ki so posledica višanja cen goriva. Opozorili so me tudi na prostorske stiske, ki jih imajo nekatere šole. V nekaterih je stanje že zelo kritično. Tako sta prioriteti na tem področju čimprejšnja izgradnja osnovne šole na Bizeljskem in v Brežicah.
Sestal sem se tudi s predstavniki različnih kulturnih društev oz. predstavniki, ki delujejo na področju kulturnih dejavnosti. Skupna ugotovitev je bila, da se je v naši občini močno izboljšala kakovost ljubiteljske kulture, s čimer so povezani tudi večji stroški za delovanje kulturnikov. Vse več je tudi kulturnih skupin, ki se udeležujejo različnih tekmovanj zunaj meja Slovenije. Tak-
šna promocija njih samih kakor posledično tudi občine Brežice pa je zopet povezana s kar precejšnjimi finančnimi sredstvi.
Strokovni svet za šport občine Brežice oz. njegovi predstavniki, s katerimi sem se sestal, so, kakor vsi ostali uporabniki občinskega proračuna, opozorili na več problemov, s katerimi se srečujejo. Med drugimi so izpostavili zelo dobre rezultate, ki jih dosegajo naši športniki na različnih področjih, tako na občinski, regijski, državni in mednarodni ravni. Zaradi relativno šibkega gospodarstva v naši občini, so naši športniki primorani iskati sponzorje zunaj meja naše občine, kar pa v veliki meri ne prinaša želenih denarnih sredstev, ki so nujni pogoj za delovanje športnikov. Tako se šport v Brežicah v največji meri fi-
nancira iz proračuna, kar pa športnikom ne zagotavlja vsega potrebnega. Predvsem bi rad izpostavil pomanjkanje športne dvorane v Brežicah. Omenjene težave bi bilo mogoče v določeni meri rešiti tudi z ustanovitvijo Sklada za pomoč športu, kar je predlagal Strokovni svet za šport občine Brežice.
Potekal je tudi sestanek s predstavniki KS, kjer so predvsem skozi plane za leto 2006 izrazili svoje želje glede proračunskih sredstev, ki naj bi jim jih zagotavljal proračun za leto 2006. Vsem krajevnim skupnostim so skupni dokaj visoki in nerealni plani za prihodnje proračunsko leto 2006. Ti plani se v veliki meri ponavljajo iz prejšnjih let, predvsem zaradi nerealiziranosti, ki je posledica prevelikih želja krajevnih skupnosti. Dogovorili smo se,
naj bodo plani narejeni na podlagi prioritet. Prioriteta občine, mene kot župana in vseh občanov je urejena oskrba s pitno vodo ter enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti, kar posledično vpliva tudi na sam razvoj občine kot celote.
Proračun za leto 2006 želim pripraviti čimbolj v skladu s predlogi, ki so mi jih podali uporabniki občinskega proračuna. Tako bo proračun bolj učinkovit, kot so bili prejšnji. S pravočasnim sprejetjem proračuna, predvidevam, da bi ga bilo moč sprejeti že v decembru letos oz. najkasneje v januarju prihodnje leto, bo moč zagotoviti varčevanje pri različnih investicijah, ki so vezane na rok. Saj se je do zdaj že velikokrat zgodilo, da so bili roki za izvedbo enostavno prekratki, s čimer so se povečali tudi sami stroški investicij.
Sava Glas, 13-10.2005
Ivan Molan
Sam si kot župan občine Brežice želim sprejeti proračun, ki bo upošteval kar največ možnih želja vseh uporabnikov proračunskih sredstev. Želim si tudi in za to se v veliki meri tudi zavzemam, da bo v Brežicah končno pravočasno sprejet proračun. Verjamem, da je to tudi želja vseh svetnikov Občinskega sveta občine Brežice, ki morajo proračun na koncu tudi potrditi.
Ivan Molan, Župan občine Brežice
občinski svet brežice
X:
SDS
Delni povzetek točk ^ seje občinskega sveta
V ponedeljek, 26. septembra, Se je. sestal Občinski svet °bčine Brežice, kjer je bilo na dnevnem redu kar nekaj zanimivih točk in s tem tudi raz-ljčnih razprav svetnikov. Naj-pozornosti pa smo svetni-posvetili predlogu za ustanovitev in določitev sedeža ^Pravnega okraja in sedeža pogine v Brežicah. Razlog, iz ^aterega izhajamo, je dejstvo, a je občina Brežice že zaradi ®e°grafskega položaja - meja ž republiko Hrvaško in da je že jjedaj šolsko, zdravstveno, cansko in davčno središče osavja, najprimernejša za edež pokrajine in sedež up-^Vnega središča. Povedati je pa
• ■ potrebno, da so nekateri , legi iz opozicijskih strank ^ePtični, češ, da predlog za-lQuJa in da so v Krškem tak pred-§ sprejeli pred nami. ga denimo, da ni nič zamujene-jjj’ saj tako pomembne zadeve je rtl°č določiti s preglasovan-^ ternvei^ na podlagi konsen-
Sg.^ed vsemi tremi občinami, 'jen ° *e na ta na^*n zag°tov-
b0 le
stabilen razvoj regije, oj** zelo pomemben pa
smo
sta,avnavah predlog za vzpo-ltev mestne občine Brežice
brpPreJeb sklep, da se občina Še 2lCe. Priključi aktivnostim
§a	občin glede njihove-
mu ^uPnega stališča o predlo-
lokafrememb v Zakona o Haga ni Samoupravi, ki se na-ob£j na ustanovitev mestne Ue j®;s samim statusom mest-^°dev C'nP. b‘ se povečal pripreta °bčine, država pa lahko <Jatn„Se na mestno občino še do-< naloge iz
svoje pristoj-
svetniško skupino SDS Jože Ševec
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Posavska
(ne)enotnost
Po tem, ko smo v prvem mandatu nove lokalne samouprave ponovno ustanovili regijski svet, ki se sedaj ponosno imenuje Svet pokrajine Posavje, je bilo pričakovati, da se bodo v okviru tega organa uskladila in opredelila vsa skupna, za regijo pomembna vprašanja. Najpomembnejši cilj je bil vsekakor prepričati odgovorne v Ljubljani, ki so bili drugačnega mnenja, da je za Posavje razvojno nujno, da dobimo tudi uradno pokrajinski status.
Ti cilji so bili doslej v veliki meri uresničeni, saj smo delovali zares enotno. Tako ima Posavje status statistične regije in razvojne regije v skladu s sprejetim Zakonom o pospeševanju skladnega regionalnega razvoja ter resolucije o strategiji prostorskega razvoja R Slovenije. Mesta Brežice, Krško in Sevnica so postala somestje v smislu razvoja regijskih institucij. Kje naj bi bile te institucije, pa ni nikjer napisano, zato smo bili lahko tako enotni.
To vprašanje očitno tli že dolgo, vendar na Svetu pokrajine Posavje nikoli, vsaj javno ni bilo objavljeno, ni bilo razprave, kje bo sedež bodočega upravnega okraja, kje sedež regije, kje sedež morebitnega drugega energetskega stebra. Nasprotno, pred nekaj meseci je Občinski svet Krško sprejel obvezujoče sklepe, da prva dva sedeža prev gotovo nujno in nepreklicno pripadata Krškemu. Tudi mi v Brežicah nočemo zaostajati, resnici na ljubo smo prepričani, da bi zaradi bremen schengenske meje, neposredne soseščine prestolnice sosednje države in novogradnje upravne enote moral biti sedež UE v Brežicah, vendar tudi mi hočemo več. Kaj le pričakujejo v Sevnici?
Zmeda in blokada je popolna. V kratkem lahko pričakujemo množična romanja občinskih dele trači i v Liubliano. na razna
ministrstva, vlado in v parlament, kjer bomo dokazovali vsak svoj prav. V resnici pa bomo dokazovali, da morebiti le nismo upravičeni do lastne regije, ki naj bi temeljila na sposobnosti in pripravljenosti za dogovor o najpomembnejših razvojnih vprašanjih. Če bi postali del dolenjske pokrajine, ali pa del spodnje štajerske oz. savinjske regije, verjetno ne bi bilo vprašanja, kje naj bi bili različni sedeži.
Še je čas, da umirimo konje in da se vodilni možje vseh treh posavski občin dogovorijo. In gredo enotno v Ljubljano. V svetniški skupini LDS jih bomo podprli.
Za svetniško skupino J.Avšič
☆ ☆
☆ ☆
Spoštovane bralke in bralci!
V skupini LORKS smo si nadvse prizadevali, da se v občini
odločimo o osnovnih izhodiščih, iz katerih bi se oblikoval predlog sklepa za ustanovitev in določitev sedeža upravnega okraja in sedeža pokrajine v Brežicah. Tudi tokrat se je pokazalo dejstvo, da je večina svetnikov kot predstavnikov svojih volivcev razumela, daje to pomemben korak za razvoj regije, v kateri hoče občina Brežice igrati odprte karte in biti enakopravna partnerica, zato so predlog z večino glasov podprli. Hkrati se močno zavedamo, da je za stabilen razvoj Posavja potreben konsenz med vsemi tremi občinami in nikakor ne moremo soglašati z enostranskimi odločitvami. V ta namen je tudi ustanovljen Svet posavskih občin, ki nam vliva upanje, da bomo končno enkrat v Posavju našli skupna izhodišča, a hkrati uspeli individualno graditi na razvojnih prednostih vsake občine zase. Tako je neizpodbitno dejstvo, da ima občina Brežice svojevrsten geografski položaj, saj meji na Republiko Hrvaško in že dolgoletno šolsko, zdravstveno, davčno in carinsko službo. Zavedamo se tudi svojih infrastrukturnih prednosti, pa tudi priložnosti za vzpostavitev mestne občine Brežice.
Slišimo, da se peljejo iniciative za vzpostavitev manjših ob-
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
čin iz dosedanjih KS. V naši skupini dopuščamo možnost za samostojno odločitev in podpiramo vsako aktivnost KS, če meni, da s tem pridobi boljše življenjske možnosti. Upamo samo, da bo podpora vedno obojestranska in da ne bodo na eni strani samo pozitivna pričakovanja in nato negativni odgovori.
Pričenja se veseli oktober, ki prinaša mnogotere prireditve in nove pridobitve za krajane različnih KS. To je tudi čas praznovanja občine, zato vsem občanom čestitamo in želimo prijetno jesen.
Za LORKS mag. Stanka P res kar
DeSUS
e<? pse general
Sedež upravne enote in sedež pokrajine je smiselno določiti v brežiški občini, kakor je zapisala Komisija za pripravo stališč in je v soglasju s predsedniki strank ali vodij svetniških skupin pri Občinskem svetu Brežice. Naša skupina je za sedež UE v Brežicah in tudi za sedež pokrajine.
Ob zamisli za oblikovanje Brežic z okolico v mestno občino, se načelno strinjamo. Zavedati pa se moramo, da temu koraku sledi neobhodno formiranje manjših občin na obeh straneh Save. Dobova zahteva svojo občino, Bizeljsko ima svojo zahtevo (samo 6 svetnikov KS ne more prevzeti odgovornosti glede izpada), ostalo področje bo po svoji presoji zahtevalo oblikovanje občine. Zamislimo si lahko tri občine na levem bregu Save in vsaj dve na desnem.
Demokratična stranka upokojencev se bo zavzemala za pravilnejšo porazdelitev Slovenije na občine in tudi na pokrajine. Čas odločitev je, Vas občanov in tudi odgovornih za hitrejši razvoj, pravičnejšo porazdelitev ter odločanje občanov. V vse nastale občine bodo sodili tudi krajevni uredi.
TJ
A
Občani, vključite se v aktivnosti na tem področju, pa tudi na ostalih področjih, ki so bistvenega pomena!
Za svetniško skupino Rok Kržan
posavska unija
Vsem občankam in občanom čestitamo ob praznovanju občinskega praznika občine Brežice!
Ekipa PUM-a.

Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Brežice!
N Si
Nova Slovenija
Britanska ljudska stranka
OBČINA SEVNICA
Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Marko Starman je sklical sestanek predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarstvo, Holdinga Slovenskih elektrarn, Javnega podjetja Infra in odbora za HE na spodnji Savi v občini Sevnica. Odgovorni za projekt izgradnje HE Boštanj in Blanca so pregledali aktivnosti in usklajevali naloge za vnaprej. Med glavnimi nalogami je priprava usklajevanja programa celotnih infrastrukturnih ureditev in uskladitev ter zagotovitev finančnih virov za infrastrukturne ureditve, ki ga zahteva občina Sevnica ob sprejemanju
Novice iz občine Sevnica
Državnega lokacijskega načrta za HE Blanca. Država mora poskrbeti tudi za nemoteno financiranje projekta. Nujno je vzpostaviti boljše medsebojno usklajevanje projekta med različnimi ministrstvi, saj je v nasprotnem primeru ogrožen terminski plan aktivnosti.
Na sedežu podjetja Infra d.o.o. je bil sestanek soinvestitorjev - podjetja Infre, Holdinga slovenskih elektrarn ter Občine Sevnica s projektanti glede izgradnje brvi na Šmarčni čez reko Savo. Pred polnitvijo bazena je bilo potrebno zgraditi stebre za konstrukcijo. Sklenjen je bil dogovor, da mora projektant v roku 14 dni pripraviti različne variante dokončne izgradnje brvi z oceno stroškov investicije ter vzdrževanja, do katerih se bodo opredelile strokovne službe in podale usmeritve za pridobitev projektnih pogojev. Pričakuje se, da bo potrebna dokumentacija in končna rešitev znana v roku dveh mesecev. Skladno s programom infrastrukturnih ureditev za HE Boštanj ima Javno podjetje Infra obvezo zgraditi cesto R3 z nadvozom preko železniške proge proti Orehovem. Krajanom Ledgonje so predstavniki Infre
in projektant predstavili rešitev priključka ceste za njihovo naselje, ki bo potekal po trasi— poti. Za takšno rešitev so se zavzemali tudi krajani, zato so na sestanku ugotovili, da ni več ovir za odprodajo njihovih zemljišč. S tem bodo izpolnjeni tudi pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za nadaljevanje del.
Na pobudo ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka je bil v Ljubljani sestanek v zvezi s pripravo Državnega lokacijskega načrta za 2 krat 400 kV daljnovod Beričevo-Krško. Predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za okolje in prostor, Elesa in občine Sevnica so skupaj s predstavniki krajanov Zgornjih Vodal ponovno razpravljali o možnosti delne prestavitve trase na severno stran naselja. Po predstavitvi dosedanjih aktivnosti so se dogovorili, da se hitro preveri pripravljenost lastnikov zemljišč ob severni trasi za odstop zemljišč, načrtovalci pa naj preverijo možnosti maksimalnih odmikov za optimizacijo trase, da ne bi bilo potrebno spreminjati postopka. Eles bo preveril terminski plan aktivnosti glede na nove naloge investitorja, v
predvidenem roku - okrog 14 dni - pa naj bi bile pridobljene informacije, ki bodo vplivale na končno odločitev. Upamo, da bo takšna, za katero se že dalj časa zavzemajo krajani KS Tržišče in Občina Sevnica.
28. septembra je bila 23. redna seja Občinskega sveta občine Sevnica. Svetniki so sprejeli povišanje cen programov predšolske vzgoje in rezervacij v javnih vrtcih v občini Sevnica, ki so predvsem posledica stroškov dela za zaposlene v vrtcih. V vrtcu Ciciban so se za prvo starostno obdobje cene dvignile za 6,3 %, za drugo starostno obdobje 4,2 % in za oddelek v Loki za 8,9 %. V OŠ Krmelj ie nova cena višja za 7 %, v OS Šentjanž pa za 1,67 %. Občinski svet je sprejel tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinsko dejavnost. Tako so izpolnjeni pogoji za dokončno vsebinsko in kadrovsko ureditev teh področij v občini Sevnica. Svetniki so podprli tudi predlog nakupa prostorov v trgovsko poslovnem centru za potrebe občinske knjižnice pod pogojem, da vsaj delež prispeva še ministrstvo in lastnik pristane na
obročno odplačevanje.
Potrjen je bil razpis za dodelitev sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini. Izbrani so bili kandidati za sodnike porotnike pri Okrožnem sodišču v Krškem, zaradi določil Zakona o preprečevanju korupcije pa je odstopil še en svetnik iz podjetniških vrst, Rudi Dobnik, ki je bil izvoljen na listi SDS, in Svet je sprejel ugotovitveni sklep o prenehanju mandata. Občinski svet je potrdil tudi poročilo o dodelitvi donatorskih sredstev za oškodovance po neuiju, ki so ostali brez dela osebnega premoženja. Do konca meseca septembra je bila 26 občanom na podlagi različnih kriterijev dodeljena pomoč v višini 9,6 milijona SIT. Na posebnem računu seje do 3. oktobra 2005 zbralo še 10,5 milijona SIT, ki jih bo komisija razdelila v prihodnjih dneh.
Pred obravnavo državnega proračuna v državnem zboru sta se poslanca iz občine Sevnica, Bojan Rugelj in Kristijan Janc, pogovarjala z ministri in strokovnimi sodelavci različnih ministrstev o možnostih vključevanja čim več projektov iz
Kristijan Janc
občine Sevnica v državni proračun. Večletno prizadevanje občine po vključitvi rekonstrukcije ceste skozi Sevnico, preplastitvijo odseka Blanca - Rožno, ureditev ceste proti Planini in ureditev ob izgradnji HE Boštanj in Blanca so našla svoje mesto v proračunu in načrtu razvojnih programov, tako da je v naslednjih letih pričakovati številna dela, ki se bodo izvajala v občini Sevnica. Investicije bodo potekale tudi na komunalnem področju z izgradnjo centralne čistilne naprave in malih čistilnih naprav, na področju otroškega varstva in šolstva ter športa in kulturne dediščine. Občina pospešeno prijavlja projekte sofinanciranja.
občinski svet sevnica
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sis.si
Sevnico hočemo približati prometnim tokovom
Vse slovenske regije, razen osrednje (ljubljanske), izkazujejo zaostanek v razvojni dinamiki, tako da se razkorak med njimi in najbolj razvito regijo iz leta v leto veča. Posebej so ogrožene regije, ki so geografsko oziroma prometno oddaljene od najbolj razvite regije in glavnega mesta Ljubljana. Policentrični razvoj in krepitev lokalnih urbanih centrov ter ohranjanje poselitve in kakovosti življenja je eden od osrednjih ciljev tako prostorske kot tudi gospodarske in socialne politike in strategije Slovenije.
. Projekt tretje razvojne osi ima cilj povezati Avstrijsko Koroško, Koroško, Savinjsko, Zasavje, Posavje ter preko Dolenjske Primorsko - Goransko županijo na Hrvaškem. Prav zaradi tega, ker ostajajo povezave s severom (Avstrijo) in jugom (s Hrvaško) slabe in zaradi vse bolj realne grožnje, da se bo demografska, socialna in predvsem gospodarska slika regij še slabšala, seje prej omenjenih pet slovenskih regij v povezavi in sodelovanju s sosednjo deželo Koroško (Avstrija) in Županijo Primorsko -Goransko (Hrvaška) pripravilo za projekt ”Tretja razvojna os”, ki pa zelo hitro pridobiva podporo tako v gospodarstvu kot v lokalnih skupnostih.
Iniciator projekta je Mestna občina Celje, vključile pa so se vse občine oziroma statistične regije ob predvideni trasi. Ker tretja razvojna os v enem delu poteka po občini Sevnica, se je župan in poslanec Kristijan Janc aktivno vključil v dogajanja tudi kot član odbora za promet v državnem zboru.
Pri iskanju umestitve tretje
razvojne osi je za Sevnico nesprejemljivo, da bi jo ta zaobšla. S ciljem, da temu ne bo tako, je na pobudo člana odbora za promet v državnem zboru sklicana seja odbora za promet v Sevnici. Ciljev tretje razvojne osi je več, zelo poudarjena pa je kakovostna cestna povezava krajev, ki jih avtocesta ni zajela.
Aktivnosti, ki tečejo sedaj, bodo vidne šele čez več let, vendar je to delo na dolgi rok, pa čeravno se potem ob izvedbi nekoliko pozabi, kdaj in kako so bili zastavljeni cilji. Pomembno je ujeti korak z razvojem mest in krajev, ki ležijo ob avtocestah in jim prometne povezave nudijo izjemne možnosti za razvoj.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Nov zagon Liberalne
demokracije
Slovenije
Čas je za nov zagon, za konsolidacijo Liberalne demokracije Slovenije. 15. oktobra LDS čaka nov kongres, na katerem bomo izvolili novo vodstvo, predsednika ter podpredsednike stranke. Kandidati za predsednika stranke so Ivo Vajgl, Jelko Kacin ter Jožef Školč, medtem ko se bodo za mesta podpredsednikov potegovali Zdenka Cerar, Matej Lahovnik, Cveta Zalokar Oražem, Milan M. Cvikl ter Marko Pavliha. Na samem kongresu se obetajo statutarne spremembe, med glavnimi pa so predvsem zmanjšanje števila podpredsednikov (po vsej verjetnosti na dva ali tri) ter nov sistem izvolitve članov Sveta LDS, ki naj bi prešla v pristojnost na novo konstituiranih Pokrajinskih odborov LDS. Da je stranka LDS vendarle rešila notranja trenja, kaže enotnost organov stranke (Izvršnega odbora ter Sveta LDS), dobro delo poslanske skupine s svo-
jo odzivnostjo na aktualne nepravilnosti in slabe poteze vlade, katerih je na žalost vse več (različne nepotrebne kadrovske zamenjave, podreditev javne RTV, podreditev raziskovalnih inštitutov, ukinitev protikorupcijske komisije, uvajanje enotne davčne stopnje, zvišanje davka na dodano vrednost, zmanjšanje bolniških nadomestil, prodaja državnega premoženja krepko pod ceno in s tem oškodovanje davkoplačevalcev - primer Mercator, sprejetje slabega proračuna za leto 2006, 2007 itd.), nenazadnje pa kaže na utrjenost položaja LDS v političnem prostoru tudi izid referenduma o RTV, kjer se je skoraj polovica vseh volivcev odločila glasovati proti novemu zakonu o RTV in tako podpreti napore LDS ter SD pri ohranjanju javne RTV. Na rast LDS pa vztrajno kažejo tudi zadnje javnomnenjske raziskave, kjer podpora LDS vztrajno narašča in se vse bolj približuje podpori glavne vladne stranke SDS, kateri podpora vztrajno in počasi upada. Močno oz. še bolj pa upada tudi podpora vladi, kjer je že velika večina ljudi, ki so anketirani, prepričana o slabem delu vlade, medtem ko je tistih, ki mislijo, da vlada dela dobro, čedalje manj oz. zelo malo. Vse to kaže, da gre še kako resno računati na LDS spet kot največjo politično stranko, ki se bo tudi v prihodnje konstruktivno in ' argumentirano borila za pravice in interese državljanov in boljšo prihodnost Slovenije.
Dejan Kmetič, vodja lokalne pisarne LDS
SDS
Odmev po referendumu
Iskreno hvala vsem, ki ste glasovali “ZA” novi zakon o RTV.
Tudi osebno sem prepričan, da smo ravnali prav. O vsem, kar se pojavi in zapiše v medijih, posebno pa še v javni RTV, si vsi mi zaslužimo resnico in čisto nič drugega. Zdaj je bilo vsega dovolj (populizma, zavajanj, neresnic in celo laži), samo resnice in objektivnega poročanja je bilo bolj malo. Veliko odgovornih urednikov in nekaj novinarjev je bilo za provokativno in populistično pisanje posebej nagrajenih - plačano pod roko od naročnikov. Sloje za nelegalno, ko-ruptivno delovanje. Samo za denar je šlo. Z novim zakonom bo tega konec oziroma bo tega bistveno manj. Prav zato, ker gre za velike denarje, je bil tako močan odpor tistih, ki so novi, bolj pravični ureditvi nasprotovali. Večina poštenih, objektivnih in pravičnih novinarjev pa ve, da je nov zakon dober, ustaven in zagotavlja pravico do objektivnega poročanja. Še enkrat hvala vsem za podporo.
Glede neutemeljenih in populističnih napadov sevniških političnih “veljakov” na SDS in predsednika vlade Janeza Janšo pa naslednje: “Drage gospe in gospodje iz nasprotnih strank, ki tako samozavestno, samovšečno in tako “strokovno” in “visoko” politično komentirate državno politiko, naj vam ponižno povem, da nimate pojma o državni politiki in da s tem početjem smešite sebe in svoje politične stranke. Priporočam: prepustite državno politiko Ropu, Pahoiju, Bajuku, Janši, poslancem in drugim, ki vedo, kaj delajo in bodo za svoja dejanja ali ne-dejanja tudi odgovarjali. Vi se raje začnite ukvarjati s problemi in potrebami naših občank in občanov, ki jih je veliko. Vem, to je za vas prenaporno, to zahteva resnično kreativno delo, za katerega pa vam ni preveč. Kljub temu - veliko uspehov vam želim.
Branko Kelemina, član IO SDS in član občinskega sveta
SD
Vladajoča politika bi nas rada skregala med seboj. Najprej je naredila vojno med partizani in izdajalci ali samo drugače mislečimi. Podkurila je še z vi-
SOCIALNI
DEMOKRATI
sokimi prejemki borcev in invalidov. Zgodila se je Ajdovščina. Trg so zavzeli rdeči prapori in partizanska pokrivala.
Potem so sprli ljudi z zakonom o RTV. Nenadoma smo začutili, da nam hočejo odvzeti svobodo govora, da bomo morali slediti kot ovce velikemu ovnu. Pryič smo lahko začutili, da se ne pogovarjamo več odkrito med seboj. Včasih smo se pred referendumi “prepirali”, glasno prepričevali, a tega sedaj ni bilo zaznati. V četrtek pred referendumom sta poslanca Branko (nekdanji) in Bojan (sedanji) Sevnico prelepila z zelenimi plakati, veseli rumeni ZA pa je še posebno poživil turobne deževne in žalostne dneve po ujmah. Na manjše kraje sta pozabila. Zal. Verjetno so tam volivce vodili cerkveni gospodje. Na referendum so nas opozarjali le črni majhni plakati, pohabljen deček in beseda PROTI, za to so poskrbeli naši mladi. Sevnica je bila tako radostno opremljena, prišel je petek in obiskali so nas visoki predstavniki vlade, g. Janša, g. Simoniti, g. Grims in še nekaj pomembnih gostov. Kamere in fotoaparati so bliskali. Bilo je noro. Škoda, ker ni bilo na srečanje povabljenih sevniških kulturnikov. Baje so celo na domače novinarje in televizijo pozabili.
Po referendumu smo bili veseli, ker spadamo v tisti del Slovenije, ki je obarvan vijolično, torej v tiste volilne enote, kjer je zmagala beseda PROTI. Bravo za naše! Toda v občini Sevnica so nas premagali ZA.
Nismo se še oddahnili, že pričenja vladajoča koalicija novo bitko z Zakonom o verski svobodi. Ta bo skregal verujoče in ne verujoče. Ateisti se bodo uprli večjim davkom v korist verujočim. Verujoči pa se bodo skregali za milijardo in tristo milijonov SIT. Ena verska skupnost bi rada tri četrtine denarja, ostanek pa bi dobilo 46 predstavnikov drugih verskih
skupnosti.
Kakšna barva nas bo sedaj družila oziroma delila, še ne vemo. Prav malo pa skrbi odgovorne to, kaj bodo jedli brezposelni Posavci. Verjetno jih bodo televizija, radio in časopisi spodbujali, da je najbolj zdravo stradati.
Berta Logar,
podpredsednica OO SD Sevnica
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Na zadnji seji je občinski svet med drugim sprejel tudi odlok 0 ustanovitvi Javnega zavoda D kulturo, šport, turizem in mladifl' sko dejavnost, ki naj bi zapolni verzel, ki na omenjenih področ' jih v sevniški občini zija že dol' ga leta. V Novi Sloveniji upam0’ da bo ustanovitev novega zavO' da dala nov zagon in energijo za delo na vseh področjih, za kat®" re je bil zavod ustanovljen. L® pa je bil to zgolj poskus legah' zarije obstoječega stanja, ko s° se določeni kadri do onemogl0' sti zaposlovali preko javnih de ’ potem je ustanovitev takeg3 zavoda najbrž zgrešena potez^ Vse pa je seveda odvisno od Uu_ di, ki bodo duša alf pa zavof zavoda. Čas bo pokazal praVI.: nost odločitve. V Novi Sloveri) se bomo skupaj z našimi PIlV0 ženci, ki prostovoljno delujeJ na omenjenih področjih, kar n J. bolj potrudili, da bi novo nast zavod čim prej zaživel. . ,,
* 00Jf^
Matjaž
pum
posavska unij*

Anico iz Brežic je zmotilo vpitje učiteljice telovadbe na igrišču pri Osnovni šoli Brežice med športno vzgojo šestletnikov.
Ravnateljica OŠ Brežice Marija Lubšina Novak poslušalko vabi, naj se za konkreten primer obme nanjo, lahko jo tudi pokliče in poda svoje mnenje. Na šoli se namreč zavzemajo za zadovoljstvo učencev, staršev in učiteljev, zato sprejemajo vsak dobronameren nasvet.
Poslušalki iz Krškega je padlo v oko slabo vzdrževano šolsko igrišče pri Osnovni šoli Jurij Dalmatina v Krškem, klopi so poškodovane, steze zaraščene, luknje so slabo vidne in podobno.
Ravnateljica OŠ Jurija Dalmatina Antonija Glas-Smodič je povedala, da je Vesela opozorila in da se problema tudi sami zavedajo. “Upamo, da bomo prihodnje leto, ko se bo gradila telovadnica, zmogli urediti tudi igrišče. Peskovnik zares ni nasut, tudi asfalt je popokan, proti vrtcu manjka ograja, pa tudi klopi so poškodovane. Oboje bomo preuredili kar v najkrajšem času, res pa je tudi, da je igrišče odprtega tipa, zato mnogo uničijo vandali. Kolikor moremo, pa sproti popravimo sami,” je še povedala ravnateljica.
Pripombe na OŠ Jurija
Dalmatina pa je posredovala še ena poslušalka iz Krškega; moti jo namreč, da plačujejo 7 SIT za položnico šolske prehrane.
Ravnateljica Antonija Glas-Smodič je dejala, da so tak način plačevanja želeli starši, nekateri pa imajo plačevanje urejeno preko trajnika. Na šoli tega niso “skrili” v prehrano. Stroški pri položnicah so, čeprav s temi tolarji niti ne pokrijejo vseh stroškov.
Poslušalec iz Mrzlave vasi je predsedniku krajevne skupnosti (KS) Jožetu Skof-ljancu postavil kar nekaj vprašanj glede rednega letnega vzdrževanja javnih poti v KS; zakaj so člani sveta KS v teh nekaj letih zanemarili vzdrževanje kra-jevnih-javnih poti, zakaj se že tretje leto zapored redno ne vzdržuje gramozirana javna pot LC 024110, ki je še komaj prevozna za osebna vozila z nižjo karoserijo, zakaj k sanaciji ni možno pristopiti; kam gre denar, ki ga KS dobi od občine za namensko rabo registriranih krajevnih javnih poti in zakaj KS vzdržuje poti, ki ne sodijo v kategorijo javnih iz fonda, namenjenega za vzdrževanje izključno javnih poti. Ker ni dobil odgovora, se je obrnil na “Torkove bodice”.
Predsednik KS Mrzlava vas Jože Škofljanc poslušalcu odgovaija, daje takšne zadeve najboljše reševati osebno, ne
pa po medijih, saj se tako ne bodo nič hitreje rešile. Poslu-šalčev primer pozna; v preteklih letih so cesto redno vzdrževali, letos pa seje zataknilo zaradi težav s sosedi; vendar pa bodo pot uredili v najkrajšem času. Na svetu krajevne skupnosti so odločali o pisnem zahtevku poslušalca, vendar so bili vsi člani proti navedenim zahtevam. To bi krajanu tudi povedali, če bi pristopil do njih. Sicer pa je ves denar, ki ga krajevna skupnost porabi za investicije, javno prikazan na svetu KS, porabo pa kontrolira tudi občina. Krajevna skupnost ne rokuje z gotovino, pač pa se ta odvaja le preko banke. Glede poti, ki naj bi se vzdrževale iz fonda, pa Škofljanc poslušalcu svetuje, naj jih navede poimensko.
Poslušalko iz Sevnice zanima, ali bodo z gradnjo športne dvorane ponovno uredili igrišče ob bazenu.
Poslušalki odgovaija direktor sevniške občinske uprave Zvone Košmerl: “Občina Sevnica je po zaprtju doma TVD Partizan začela skupaj s športno zvezo in občinskim svetom iskati prostorske, vsebinske in finančne možnosti za izgradnjo novega športnega doma v Sevnici. Za izvedbo investicijskega projekta je bila izdelana investicijska dokumentacija skladno s prostorskimi akti občine in sklepi o sofinanciranju projekta, letos pa so zagotovljena tudi sredstva za pričetek izgradnje. Kot najboljša lokacija je bil
sprejet prostor pri bazenu, kjer bodo na enem mestu zbrane vse športne dejavnosti v občini. Poseg v prostor je pogojen z zasedbo sedanjega rokometnega igrišča, dom mora biti lociran na tem prostoru zaradi bodočih potreb stadiona, s katerim bo sestavljal funkcionalno celoto. Objekt bo tlorisne površine skoraj 2000 m2 s športno dvorano za košarko in odbojko, tribuno, malo telovadnico ter garderobami, umivalnicami, sanitarijami ter pisarniškimi prostori. V okviru zunanje ureditve se bodo naknadno uredile manipulativne površine in novo igrišče za rokomet, za kar je že sklenjena pogodba z izvajalcem del CGP Novo mesto. Investicija bo vredna okrog 400 milijonov SIT in bo zaključena predvidoma jeseni prihodnje leto. Zal v Sevnici ni velikih kompleksov zemljišč, kjer bi izvajali novogradnje takih objektov, zato je nujna umestitev v prostor, kjer je že zametek športnega kompleksa, ki mu bo novi športni dom s kasnejšo izgradnjo atletskega stadiona dal nove vsebine. Za ta cilj, ki je po našem mnenju upravičen, pa je potrebno v prvi fazi tudi zasesti že zgrajeno igrišče. V sklopu projekta pa je načrtovana izgradnja novega igrišča, ki ne bo predstavljala bistvenega stroška v prostoru, in s tem se športne površine, ki jih je v Sevnici kar nekaj, ne bodo zmanjšale.”
r'
\
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV
Kraj
Ulica
Datum
Število izvodov
Poštna št.
Telefon
Podpis
^ Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod, teniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic Nočnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
\

mali oglasi
Kupim vinograd z zidanico v bizeljskem okolišu velikosti do 15 arov, lahko je tudi zapuščen. Ppkličite 031-604-122.
Prodam osebni avto Ford Fiesta 1.3, letnik 2001, s prevoženimi 20.000 km. Sem prvi lastnik Pokličite 040-624-066.
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za kilogramske bele piščance, kijih boste lahko dobili 15. oktobra. Pokličite 07/49-21-563 ali 031 -621 -522 ali pridite k Ros-toharjevim na Brege 1.
Prodam osebni avto Ford Fiesta 1.3, letnik "98.
Pokličite 041-587-341.
Prodam osebni avto Ford Es-cord karavan 1.8 GHIA letnik "94, klima.
Pokličite 041-722-672.
mnenja, odgovori, popravki
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Zakotne toplice
V času odstavitve Boruta Mokroviča, direktorja Term Čatež, so nekateri mediji zapisali debelo laž: “...iz zakotnih toplic blizu hrvaške meje je Mokrovič ustvaril sodoben turistični center...”. Mokroviču je treba vsekakor priznati vse, kar je dobrega naredil za Terme Čatež-Trditev o zakotnih toplicah, pa ni koristila Mokroviču. Močno pa je škodovala ugledu Term Čatež in vsem, ki smo veliko let ustvarjali ugledni zdraviliško turistični center, ki ga je odstavljeni direktor le dograjeval, marsikaj pa tudi hudo pokvaril in osiromašil.
Pred prihodom Mokroviča so Terme Čatež obiskovali gostje iz vse Evrope in drugod, prihajali pa so tudi visoki domači in tuji državniki, tudi šejki. Športno rekreativni center je ob konicah obiskalo tudi preko 10.000 kopalcev na dan, kar pa se za Mokrovičev e vladavine nikoli več ni ponovilo, čeprav mu je pihal v hrbet ugoden veter zaradi divje vojne v nekdanji Jugoslaviji, ki je turiste preusmerila na kopno.
Sem arhitekt in sem kot glavni projektant s sodelavci v Termah Čatež zasnoval obsežne
razvojne urbanistične zamisli in tudi projektiral večino objektov, vključno Hotel Terme, bazene, kamp, jezero in zasnoval veliko naselje zidanih počitniških hiš (zlata jama) in še marsikaj.
Zato z odgovornostjo trdim, da je Mokrovič prišel v Terme Čatež k polno obloženi mizi, ki se je šibila pod težo bogatih izvirov termalne vode s temperaturo preko 60° C in ogromnim moderno zgrajenim zdraviliško rekreativnim centrom s široko razpredeno prodajno mrežo.
Prvi premik iz klasičnih toplic v sodobni zdraviliško-rekrea-tivni center so naredili direktorja Mitja Leber in Milan Šepetave s arhitektoma Francom Vehovarjem in njegovo ženo. Največji razvoj Term Čatež pa sta izpeljala takratni direktor Vlado Deržič in arhitekt, ki je pisec tega ugovora. Poleg sodobne in pestre vsebine so bili zgrajeni številni sodobni objekti s parkovnimi ureditvami in z vso novo infrastrukturo za nadaljnji razvoj; sem sodi ekonomsko in ekološko pomembna investicija - centralno ogrevanje in zračenje za celotne terme s toplotnimi črpalkami na termalno vodo; takrat največje toplotne črpalke za hotele v Evropi.
Karl Filipčič
KANAL 2000
V SPOMIN
Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu se nikjer več ne sliši, zato hodimo tja, kjer ti rože cvetijo in sveče v spomin gorijo.
9. oktobra seje izteklo žalostnih pet let, odkar je kruta usoda iz najine sredine iztrgala najino hčerko
MARIJO ŠTRASER
iz Kapel
Zahvaljujeva se vsem, ki postojite pri njenem mnogo preranem drugem domu, ji nosite cvetje, prižigate sveče, obiskujete svete maše in molite zanjo. Zahvaljujeva se tudi vsem, ki naju obiskujete in bodrite, da nisva sama v globoki žalosti. Ohranite tega nesrečnega otroka v lepem spominu.
Hvaležna: njena ati in mami
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta; sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
Adolf Moškon, direktor Kulturnega doma Krško, se veseli skorajšnje upokojitve. Pogoje bo izpolnil v drugi polovici prihodnjega leta. In kaj[mu je hudega v službi? “Neprestano feh-tanje,” odgovarja. “Časi so takšni, da so še Romi nehali hoditi od vrat do vrat. Jaz pa še kar trkam in moledujem, da naprosim denar za abonmajske predstave pa te in one prireditve.”
Ljudska števila so 3,5,7,9.. .Uvajamo pa še nov izraz - romska števila. To so 1, 2, 5 in 7. To so namreč edini dnevi, ko je 12-letni Rom, ki je znan po svoji drznosti pri ropih, obiskal šolo. Ampak - da ne bo pomote - romska števila veljajo samo za september, ko so vsi skupaj še bolj zagnani za šolo.
Podelitev nagrad gospodarske zbornice Slovenije so se udeležili vsi trije posavski župani, minister za gospodarstvo, poslanci v državnem zboru in svetniki v državnem svetu. Vsi razen slavnostnega govornika Andreja Vizjaka so posedli v zadnje klopi, kjer so imeli najbrž boljši pregled nad občinstvom. Zanimiva pa je bila tudi razvrstitev; Ivan Molan posebej, krško-sevniška naveza pa za njim. Če ne zaradi simpatij, bi lahko skupaj sedli že zaradi “lepšega ”, Vendar pa to očitno sploh ni več pomembno.
Na zadnji seji sevniškega občinskega sveta je svetnika Marjana Kurnika zanimalo, koliko zdravniki zasebniki plačujejo za najem ordinacije v zdravstvenem domu. Vodja oddelka za okolje in prostor Darja Lekše je povedala, da plačujejo 12 tisoč SIT za kvadratni meter mesečno. Na isto vprašanje, ki gaje 4. maja letos na občinskem svetu takratnemu direktorju Željku Halapiji postavil svetnik Jože Jene, pa je Halapija odgovoril, da gre za neprofitne najemnine, ki znašajo sedem (7) evrov na kvadratni meter.
Kaj bi komplicirali, saj omenjena razlika pomeni le dobrih deset tisočakov po kvadratnem metru.
	Poslovno in
	projektno
	svetovanje
	Tel.: 07 499 06 80
	e-mail:
	rcbrezice@siol.net
Modna revija sevniške Kopitarne je bila multimedijski dogodek. Obiskovalci niso ostali prikrajšani za nič, niti za svojevrstno predstavo predsednika uprave Marjana Kurnika. “Brez muje se še čevelj ne obuje, ” pravi znan rek, tega pa se direktor očitno dobro zaveda. Zlatnik je bilo pač nekako potrebno spraviti v čevelj in ob tem izreči čarobne besede, tako da bo grški bog trgovine, popotnikov, kupcev, skrivnih znanj Hermes kar najbolj zadovoljen. Mešanica sodobnega in antičnega. Ob pogledu na izjemno kolekcijo si sevniški oblikovalci vsekakor zaslužijo pohvalo.
ujeli smo ...
Daj, Franc, nadeni N si prijazen obraz, veš da boš v nedeljo glavni! /
Saj zato se kislo držim!
....m
Sevniška duhovnika - Franc Brečko, ki ga bodo to nedeljo med sveto mašo ob 8. uri slovesno umestili kot novega župnika, ob njem (skoraj) novi kaplan Janko Ivančič
Vaš vic
V	šoli se učijo o naših prednikih. Učitelj vneto razlaga, da smo nastali iz Adama in Eve.
Janezek pa dvigne roko in pojasni: “Moj oče je rekel, da smo nastali iz opic.” Učitelj pa: “Vaša dmžinska zgodovina me ne zanima...”
V	šoli so se učili sklanjanje in Janezka pokličejo k tabli.
“Janezek, kako se sklanja dedek?”
“Brez kozmodiska zelo težko!”
Bralce vabimo, da s svojimi šalami sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic”. “Vice ” pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežic.
V časopisu SavaGlas že od septembra teče akcija, v kateri izbiramo naj-Posavko ali naj-Posavca. Doslej smo prejeli že veliko vaši glasovnic. Akcijo bo trajala do konca leta 2005, zato vas ponovno pozivamo, da sodelujete. Tokrat objavljamo tudi imena vaših predlogov za naj-Posavko ali naj-Posavca: Nuša Derenda, Slavko Cerjak, Božidar Groboljšek, Miha Haler, Primož Kozmus, Kristijan Janc, Srečko Pavkovič; Anita Pavlovič, Izak Šantej, Marija Veble, Andrej Vizjak, Dušan Vodlan in Alenka Žuraj Balog.
Ammim
Srce lahko laže, vino nikoli.
Vsako vino ima svoj dom.
Voda za obraz - vino za dušo.
Vino je sonce v steklenici.
Moškega zmešata vino in ženska.
Vino tlakuje pot v sedma nebesa.
Trta ostaja, vse drugo mine.
Bog je ustvaril samo vodo, človek je napravil vino!!
VREME
NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC
NAPOVED VEMENA ZA SLOVENIJO
13. oktober 2005
Danes in sprva tudi jutri bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo ponehala. Jutri popoldne se bo oblačnost od severa povečala.
SavaGlas pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2005.
Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Ttrg izgnancev IZ 8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca leta 2005, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi.
Vse vaše predloge bomo objavljali vSavaGlasu, vsak glasovalec-glasovalka
lahko pošlje več glasovnic, na zaključni prireditvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradili s
praktično nagrado.
GLASOVNICA
Naj-Posavka/naj-Posavec je _
Ime, priimek in naslov pošiljatelja