MAJ
1	S Filip in Jakob
2	Č Vnebohod
3	P Najd. sv.Križa.
4	S Monika_
5	N 6. po" Vel.
6	P Janez z Dam.
7	T Stanislav ©
8	S Sv. Mihael
9	Č Gregorij
10	P Antonin
11	S. Mamert
OVENEC
prvi beoy1nski ust e emeriki
Wntw? ff« vere I« JUroS — m fr**Uo y*	— »3 W1* Ste
snasn;o slov. katoh delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jooetu; s. p. družbe sv. mohorjs i
chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah.
(Official Organ of four Slovenian Organizations\
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJE* tLOVBNSia
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 86.
CHICAGO, ILL., — ČETRTEK, 2. MAJA — THURSDAY, MAY 2, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
Dve nazijski armadi, ena prodirajoča iz Oslo, druga iz Trondheima, se združili. — Izgledi za zaveznici na Norveškem do skrajnosti padli. — Posledice poraza utegnejo vplivati tudi na druge nevtralne države.
Berlin, Nemčija. — Vrhovna nemška vojaška oblast je izdala ta torek poročilo o poteku vojne na Norveškem, ki je sicer kratko, a vsebuje tako važno vest, da je upravičeno vzbudilo v Nemčiji sami zmagoslavno veselje, v zavezniških državah pa poti tost. Poročilo namreč prav.i, da sta prišla v stik oba oddelka nemških čet, od katerih je eden podiral od juga proti severu, drugi pa od nasprotne 1 .Irani.
Ako je ta vest resnična, — in zelo verjetno je, da je, kajti, kakor se sliši iz Londona, se tudi tam neuradno potrjuje — potem to pomeni, da so si Nemci zasigurali skoraj nepremagljivo pozicijo in kot*-trolo nad celo južno in glavno polovico Norveške, ročka, kjer ste se združili obe nazijski armadi, je pri mestu Sto-ren. Ena kolona je prodirala od Oslo navzgor ter je torej v dveh tednih napravi1;* pot 250 milj, druga pa je napadala od mesta Trondheim, kate-lega je zavzela že takoj ob prvem napadu na, Norveško. Angleške čete, ki so so postavile nasproti tema dvema armadama, so se izkrcale v mestu Andalsnes ter od tam prodirale po dolini do mesta Dombas in od tam proti severu, kjer so bile zdaj poražene pri mestu Storen, kakor trdi omenjeno poročilo.
Ta poraz pomeni, da je zdaj Anglija izgubila piiliko, da bi mogla zavzeti mesto Trondheim in z njim eno večjih pristanišč. Dalje pa je v resni nevarnosti tudi njena ckspedicija v mestu Namsos, ki leži severno od Trondheima, kajti Nemci bodo imeli zdaj neovirano zvezo, d:, bodo lahko poslali iz mesta Oslo tja ojačenja. Končni 'rezultat bo, da se bo cela mrveška ekspedicija zaveznic izjalovila.
Posledice tega poraza so dokaj očividne. Predvsem bodo Norvežani sami uvideli, da je brezuspešno, boriti se proti Nemčiji in bodo prenehali še s j tistim malim odporom, ki ga njih slabo organizirane čete zdaj kažejo. Sploh, kakor se čuje, je norveško prebivalstvo kaj malo veselo tega, da se vojna vodi na njegovem ozemlju, in je kralj Haakon baje napovedal Nemčiji vojno le zato, ker so mu Angleži zagotovili, da bodo poslali tja .tako močne čete, da bodo sigurno nazije pregnali.
Norveško zaupanje v Anglijo bft s porazom do skrajnosti omajano. . Na podoben način Pa bo ponovno padel angleški prestiž tudi v drugih nevtral nih državah, kajti to bo zopet en dokaz, da vsaka drža va propade,kateri Anglija obljubi "pomoč." Vtis, ki ga bo to napravilo zlasti na balkanske države, bo naravnost po> i'azen in tamkajšnji odpor Proti Nemčiji bo sorazmerno Padel. Enako se bo gotcvc tu
IZREDNO ZASEDANJE
Governer priporoča zvišanje starostne pokojnine.
Springfield, III. — Izredno zasedanje illinoiške državne zbornice, glede katerega je bilo toliko prepira ob času, ko je bil izdan zanj proglas, se je otvorila ta torek. V posebni poslanici je governer Horner, ki ni prišel osebn « pred zborovalce, priporočal, naj zasedanje odobri zvišanje starostne pokojnine ter poskrbi potrebni sklad za to. Kakor znano, je bil za to zasedanje izdan poziv od Homerja in nato še od podgovernerja Stelleja; zadnji je namreč samega sebe proglasil tedaj go-vernerjem, češ, da je Horner nezmožen. To pa se je pripetilo v vroči kampanji pred primarnimi volitvami in se u-tegne zdaj vse "pozabili "
ORKAN PODIRAL POSLOPJA
Pontiac, ill. — Strahovit orkan je zadivjal zadnji ponedeljek nad okolico tukajšnjega mesta, ki je razdejal in odnesel število farmarskih poslopij. Deloma je bilo od njega prizadeto tudi mesto samo. Vihar je zahteval eno' smrtno žrtev, in sicer 45 letnega farmarja Fred Weber j a, katerega poslopja so bila tako zdelana, da ni kos na kosu ostal. Bolj ali manj resne poškodbe je utrpelo 19 oseb, materijalna škoda p% se računa na ($100,000.
PRED SMRTJO HOTEL VIDETI POROKO
Monroe, Mich. — V neki bolnici je zadnji ponedeljek umrl tukajšnji župan A. W. Karch. Nekaj ur pred smrtjo pa je še prisostvoval poroki svoje hčere. Ko je mož videl, da se mu bliža konec, je naprosil svojo hčer, naj se takoj izvrši njena nameravana poroka, da jo bo še on lahko videl. Zelja se mu je izpolni-a.
-o-
MORSKI PROMET VIŠJI KLJUB VOJNI
Washington, D. C. — Za-kladniško tajništvo, je zadnji ponedeljek objavilo, da je a-meriska pomorska plovba dosegla tako višino, na lcakoršni ni bila že deset let. Ta napredek je presenetljiv, ako se pomisli, da je ameriškim ladjam prepovedano zaradi vojne pluti v severni in srednji del Evrope, s katerim so imele prej živahen promet. Oživila pa se je zato plovba s Sredozemljem, južno Ameriko, Afriko in Azijo.
RUSIJA SE NEUKLONI
Trgovina med njo in Nem čijo
je njena zadeva, pravi.
London, Anglija. — Sovjetski poslanik Maiski je v ponedeljek zvečer podal angleškemu zun. ministru odgovor na njegov predlog,da se med Anglijo in Rusijo podvzamejo razgovori za novi trgovinski pakt.V odgovoru pravi Rusija, da je pripravljena za te razgovore; dalje, da je tudi pripravljena, garantirati, tla se iz Anglije uvoženo 'blago ne bo oddajalo Nemčiji. Docela nasprotna pa je temu, da bi se v paktu kaj določalo, kake trgovske odnošaje naj bi imela Rusija z\ Nemčijo. O tem se niti govorilo ne bo, povdar-ja nota.
NAZNANILO NAROČNIKOM Ker obhajamo ta četrtek zapovedan cerkveni praznik, Vnebohod, ne bo izšla petkova številka našega lista.
KRIZEMSVETA
—	Amsterdam,Nizozemska. — Urednik nekega tukajšnjega, nazijsko usmerjenega lista je bil zadnji ponedeljek aretiran. Pri preiskavi na njegovem domu so našle oblasti množino protijudovskega propagandnega materij ala.
—	London, Anglija. — Iz Švedske so prišla v ponedeljek poročila, da je bilo ob tamkajšnji obali zadnje dni potopljenih p e t nemških la-
BOJ NARODA PROTINARODU
Chamberlain se zdaj javno izrazil, da velja vojna ne samo. hltlerizmu, marveč celemu nemškemu narodu.
London, Anglija. — Ne ve
se sicer, ali so angleške vladne osebnosti v začetku vojne v resnici pričakovale, da se bo nemško ljudstvo dvignilo proti Hitlerju in njegovemu režimu, ko so povdarjale, da je šla Anglija v vojno le proti hitlerizmu in ne proti Nemcem, ali pa je bila to le fraza, da si pridobe naklonjenost ostalega sveta; res je le, da so začele te osebnosti dru-
dij. O dveh transportnih la- 8'a za drugo preklicavati to
PROMETNE NESREČE SF.
MNOŽE
Washington, D. G. — Število žrtev, ki jih avto pobije v Zed. državah vsako leto, je najbrž višje kakor pa število padlih vojakov na evropski zapadni fronti. Tekom prvega četrtletja tega leta je namreč širom dežele izgubilo v prometnih nesrečah življenje nič manj kakor 7,200 oseb. Alarmantno je to število še zato, ker je za okrog 450 višje kakor v istem času lanskega leta ter torej kaže, da se take nesreče množe, namesto, da bi se preprečevale.
-o-
FRANCOZI MORAJO MOLČATI
Pariz, Francija. •— Vojaške oblasti so zadnji ponedeljek ponovno opozorile francosko prebivalstvo, naj drži jezik za zobmi, po domače povedano, češ, da bi utegnila vsaka slučajna nepremišljena opazka o vojaških pripravah priti na ušesa Nemčiji ter ji služiti. Za klepetanja o vojnih zadevah v kavarnah, na via kih in po drugih javnih prostorih so določene stroge kazni. Obenem se ljudstvo 0-pozarja, naj bo pripravljeno, da bojev na Norveškem ne bo tako kmalu konec.
djah se poroča, da so "izginile" potem, ko so se slišale eksplozije.
— Hongkong. — Kitajci poročajo, da so dosegli nove uspehe proti Japonski na več frontah, dočim so njih aero-plani vrgli število bomb na železniško progo P e i p i 11 g-Hankow ter povzročili znat.no škodo.
V NEMČIJI OBČUTNO MANJKA GASOLINA
Berlin, Nemčija. — Večina razpoložljivega gasolina gre točasno na Norveško v vojaško uporabo in zato ga v Nemčiji sami občutno primanjkuje. Taksijev je le ma-0 na cestah in še ti morajo po en dan na teden stati na razpolago na policijskih stražnicah ter sprejemati le najbolj nujne slučaje. Zdravniki dobivajo za svoje avtomobile gasolina največ po pet galonov na mesec.
tz •Jugoslavije
Na Holmec« blizu Prevali, kjer so pred leti zasuli komaj dobro začeti premogovnik, so zopet v večjem obsegu pričeli z delom. — Dvakrat se obesila, da bi ne prišla na občino. — Smrtna kosa. — Druge vesti.
geslo in zdaj izjavljajo, da se vodi vojna proti Nemcem kot takim.
Tako izjavo je poda1 pred kratkim bivši lord admirali-tete, Duff Cooper, in za njim je zdaj prišel še Chamberlain sam. V torek je v parlamentu dejal, da "nemško ljudstvo mora izprevideti, da -Qdge':; nost za podaljševanje vojne in za trpljenja po njej pade nanj v enaki meri kakor na nazijske voditelje."
Nekateri poslanci M/oritov so proti temu protestirali, češ, da se bo morala zdaj pričeti propaganda, da se angleško ljudstvo prepriča, da so vsi Nemci enako slabi, kakor so nazijski voditelji, na kar je več drugih poslancev zakričalo: "Saj tudi so!"
Tako se polagoma odbiranja krinka in se kaže, da velja boj naroda proti narodu,iz česar zna priti novi Verzaj in nato nova vojna, itd., itd.
VOJAK VISOKO ZRASTEL
stavi z naziji čim .najboljše odnošaje, da je ne zadene enaka usocla, kakor je Norve-di Švedska požurila, da upo-(ško.
AMERIČANKA SLUŽI KOT ŠOFERKA
Rim, Italija. — 20 letna Beatrice Phillips, hči ameriškega poslanika v Rimu, je zadnji ponedeljek odpotovala v Francijo. Odločila se je, da bo tamkaj služila kot šoferka v organizaciji "A m e r i c. a n Friends of France," da bo pomagala beguncem.
ŠVEDI SE RESNO PRIPRAVLJAJO
Stockholm, Švedska. — Iz priprav, ki jih vodijo Švedi, se razvidi, da je ta država odločena, <la se bo bojevala, ako bo potrebno. Vlada je pred kratkim razpisala državno posojilo za obrambni sklad v znesku okrog 118 milijonov dolarjev in prispevki stalno prihajajo. Večje svote so podpisali kralj Gustav ter njegov Sin in vnuk.
Kakor vsakomur drugemu je ta vojak, ki ga kaže slika, padel vslcd svoje velikosti v oči tudi angleški kraljici Elizabeti, ko je nedavno obiskala vojaške čete nekje v Angliji, ter mu je, kakor se vidi, posvetila posebno pozornost.
Holmeški rudnik
Preval je, 27. marca. — Pred dobrima dvema letoma je pričel tukaj na meji Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana iskati in kopati premog. — Holmec, ki je od Prevalj oddaljen le dobre pol ure, je že dolgo znan kot ležišče premogovne žile. Saj so že pred petnajstimi leti tu kopali premog, pa je podjetje iz neznanih razlogov prenehalo z deli. Rovi so se zasuli in kmalu ni bilo več sluha ne duha ter vidnih znamenj, da je tu sploh kedaj premogovnik eksistiral.
Poleti leta 1937. pa je že nekdo z malo druž'bo na llol-mecu začel iskati in posrečilo se je najti premog in bogate žile. Vendar so se ta razisko-
.. .i.	.. .nil. 22-u vi I U... .It
kraju ter so se morala zaradi pomanjkanja tehničnih priprav, ali bolje povedano zaradi pomanjkanja kapitala,! ustaviti. Kot resen interesent n kupec je še tisto jesen postal Prometni zavod za premog v Ljubljani. Družba je z uspehom prevrtala in preiskala vsa rudniška polja, dokler ni našla primernega pro-tora tik ob državni cesti, kjer je tudi postavila poslopja za obrat in seveda tudi rov. Ko se je o tem raznesla govorica, so se že pričeli javljati in to kar v trumah naši najrev nejši in najbednejši iz Les. Podjetje — za kar gre topla in javna zahvala obratovodju g. Lazniku — je pričelo sprejemati delavstvo postopoma, kolikor so pač potrebovali, iz Les.
Spominjamo se še, pogosto grozne revščine na Lešah, kateri je pogosto poročal tudi naš list. Kaj se pravi biti malone vsa vas brez dela, brez kruha, ve le malokdo. Na ob čini si lahko videl dan za dnem trume družinskih očetov, proseč za delo, matere s kopico otrok proseč kruha. In danes lahko mirne duše priznamo, da so skoro vsi bivši leški rudarji zaposleni na Hol-mecu, zato je pa tudi občina z delavstvom vred hvaležna podjetju. Res je, da ni bogve kakšen zaslužek, ali d-uastvo rado hodi, pa če tudi po uro daleč na "šiht" po kruh.
V enem dnevu se dvakrat obesila
Maribor, 27. marca. — V Loki pri Framu se je pripetil te dni naslednji tragičen dogodek :
Jožefa Bučar je živela 17 let v divjem zakonu z Antonom Gradišnikom, s katerim je imela štiri otroke. Otroc so še majhni ter je skrbela za nje v glavnem njihova mati Pi-ed nedavnim časom pa je Bučarjevo zadela kap ter je
S tem je postala nesposobna za delo, pa tudi ljubezen njenega prijatelja se je začela hladiti. Spoznala je, da ga ne bo mogla več privezati nase ter se je bala, da jo popolnoma zapusti. Obenem pa se je ustrašila bodočnosti,ker je vedela, da jo bo morala vzdrževati občina na ta način, da jo bo poslala od. hiše do hiše beračiti. Vse to jo je nagnalo v obup ter je sklenila, da si konča življenje, ^pravila se je v bližnji gozd ter se obesila na smreko. Njeno početje pa se je domačim zdelo sumljivo, šli so za njo ter so prispeli še pravočasno, da so jo še živo odrezali z vrvi. Ko se je na tleh spet osvestila, je dejala domačim, naj le gredo naprej domov,da bo prišla kmalu za njim. Ker iv< je več ur na ;'H^rf"'So'3!'!i': spet
ni
v gozd ter so jo povsod iskali, nazadnje pa so jo našli v gostem grmovju spet obešeno. To pot pa je bila že mrtva.
-o-
Neprevidne ž Ko je šel nekega jutra Ivan iastelic, tovarniški delavec v tdbaČni tovarni na delo, je moral p r e č k a t i železniško progo tam pri Harmesu v Ljubljani. Prav ta čas je pa mimo pripeljal po progi vlak. Kastelicu se je zdelo za malo čakati, da bi vlak odpeljal mimo, pa je naglo skočil preko proge. Bil je pa samo za trenutek prepočasen. Lokomotiva ga je pahnila vstran, da je padel in se močno pobil. Namesto na delo, so ga odpeljali v bolnico.
-o--
Smrtna kosa V Legnu pri Slovenjem Gradcu je umrl Jože Rotov-nik, po domače Logarjev oče, star 79 let. — V celjski bolnici je umrla Slava Kokolj, za-sebnica stara 56 let. — V Mariboru je umrl Josip Kokot, mesarski mojster star 66 let.
V Borovnici je umrl Franc Suhadolnik, posestnik star 60 et.
-o-
Ni jih poslušal
Tridesetletni delavec Jože Zavrl iz Ivresniških Poljan se je vračal iz vlaka v Jevnici proti domu. Koračil je kar po progi, dasi so mu znanci svetovali, naj hodi raje po cesti. Odgovoril jim je, da mu je proga dobra znana in odšel je v temo. Ni še prehodil 300 metrov, ko je pridrvel za njim tovorni vlak, kateremu se je Zavrl premalo umaknil, tako da je prišel z desno nogo pod vlak, ki mu jo je odrezal nad! gležnjem.
S kolesa je padla
Nedavno je padla s kolesa, 28 letna šivilja Josipina Stra-škova iz Mestinja. Padec je bil tako hud, da je morala ra-
ohromela na polovico telesa. | di posledic v celjsko bolnico.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 2. maja 1940
IM trnnTO FEATURE ^NUICATE. 'Inc.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenslci list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina i
Za celo leto________________
Za pol leta ________
Za četrt leta ________________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_________$6.00
Za pol leta________3.00
Za četrt 16te____________z__1.75
Posamogfia številka _____________________ 3.c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd.f Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ________________
For half a year _„ , ____
For three months __________
Chicago, Canada and Europe:
For one year________$6.00
For half a year_________3.00
For three months _____1.75
Single copy
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Glodanje od znotraj
Svoboda in demokracija sta za vsakega svobodoljuba dragoceni zadevi. V okviru teh je edino mogoč vsestranski miselni, duševni, gospodarski in političen razvoj ljudstev. Kjer prave svobode in demokracije ni, tam vsestranskega napredka ni iskati, ker ga ni. Tam vladajo le izvoljene skupine, ki so si znale osvojiti oblast in tako sede na konju in diktirajo ter izkoriščajo druge. V takih deželah imajo svobodo le izvoljeni krogi, širše ljudske mase so pa podrejene takim vladajočim skupinam, ali celo posameznemu diktatorju, kakor je že slučaj.
V	Združenih državah nahajamo svobodo in demokracijo nad zadnjih 160 let, kakoršne ne najdemo, ali vsaj malo kje drugje po svetu. Seveda v družabnem, gospodarskem in političnem oziru se ta svoboda na vseh koncih in krajih izrablja tudi v tej deželi. Vendar pa na splošno svet enake svobode, kakor jo uživamo v Združenih državah, nima. To stoji.
Ta svoboda in demokracija pa bode v oči premnoge eomišljenike raznih tujih "izmov", ki se jih zanaša po raznih agentih iz tujezemstva v to deželo. . Že več desetletij vstrajno izpodkopava temelje svobodi in demokraciji v Z. D. radikalni komunizem. Zadnja leta pa to poskušajo celo novi "izmi", kakor nazizem in celo fašizem. Nobena tajnost ni več, da so v vsakem industrijskem mestu in okolišu organizirane komunistične celice,, ki delujejo točno po navodilu centralne narodne komunistične stranke v Ameriki, ki jo vodi strankin tajnik Browder. Ta pa je več ali manj podrejena Moskvi, kjer sedi komunistični glavar Stalin. Vse nitke vodijo v njegove roke in njegov diktat se skuša izvajati in širiti po tej deželi. V Ameriki imajo tri komunistične dnevnike v angleškem jeziku. Mnogo tednikov in mesečnikov. Brošur pa se raztrosi med mase na miljone izvodov mesec za mesecem. Komunistični govorniki se poslužujejo celo radia in vseh najnovejših sredstev.
V	manjšem obsegu seveda so zadnjih par let skušali razplesti tudi nemški naziji svojo propagando v tej deželi. Organizirali so celo mladinsko nazijsko organizacijo, kjer so ubijali v glave tukaj rojene nemške mladine nazijsko miselnost in slepo pokorščino do firerja Hitlerja. Kjerkoli na svetu je Nemec, tam je tudi košček Nemčije, so zabijali nazijski agentje in učitelji tukaj rojeni mladini.
Vse to se ni godilo v Rusiji ali Nemčiji, pač pa tu v Ameriki, ki je vendar suverena samostojna država. In vendar se nobenega ne preganja, dasi bi bilo čisto na mestu, da bi Uncle Sam prijel za palico in take nepridiprave, ki niso zadovoljni z svobodo in demokracijo, ki jo nudi vsakemu Amerik a, nagnal iz dežele. Taka visoka strpnost je mogoča le v popolnoma svobodni in demokratični deželi, kakor so Združene države. Naj poizkusi kak Amerikanec iti propagirat našo svobodo in demokracijo n. pr. v Nemčijo ali Rusijo! Kako bi ga tolerirala Stalin in Hitler? Ne bi dolgo trave tlačil, ne dihal. V Ameriki se vse to tolerira — preveč tolerira!
Poreče kdo: prava demokracija in svoboda mora vse prenesti. Yes, soglašamo s tem. Ampak dovoljevati nekaj takega, kar n. pr. komunisti v Ameriki delajo in pripravljajo .in širijo, je pa nevarna reč. Diesov preiskovalni odbor je odkril prav resne stvari. Potom komunističnih celic se dela za strmoglavljenje vlade v deželi, katere naj bi se polastili komunisti. In kako premeteno in načrtno. Komunistična stranka že več let priporoča svojim pristašem, da naj si na vsak načinjiajdejo pot do vladnih odgovornih služb. Tako pravi poročilo, da je že več gorečih komunistov na višjih odgovornih mestih. Na drugi strani imajo naročilo komunistični pristaši, cla se vpisujejo v vse razne unije in naj skušajo priti v vodstvo istih. Zakaj vse to? Hm, ali ste slepi? Zato, da kadar bi prišlo do neredov ali uporov, bi bili komunistični somišljeniki že v uradih in bi se istih enostavno polastili. Tako bi prišla oblast ob ugodni priliki na migljaj v njihove roke in predno bi se dežela zavedla, bi že bila pod komunističnim klobukom in srp in kladivo bi se pojavil na naši zastavi.
Yes, svoboda in demokracija sta idealno lepi, ampak svoboda, ki dovoli, da jo kdo uniči v njeni lastni hiši, je
slepa in neprevidna! To kar se vrši že več zadnjih let v\cerkvene Ameriki in kar ameriška svoboda tolerira in trpi, da tu delaio komunisti in pristaši drugih raznih izmov, je v teh razburkanih časih zelo nevarna reč.
Dejstvo postoji, da sta Sovjetska Rusija in nazijska Nemčija točasno zaveznici. S tema dvema je v gotovi zvezi tudi Japonska, ki je že odnekdaj neprijazna Ameriki. In med tem, ko sedijo komunistični somišljeniki na odgovornih mestih po uradih, kdo more verjeti, da ne bi kdo izmed teh uganjal nevarno vohunstvo? Ce poročajo svoji stranki vse druge aktivnosti, kdo more zanikati, da ne poročajo lahko tudi vse razne tajnosti kot o obrambi, vojaških tajnostih, itd. Allright, če vodijo niti komunističnih pristašev v centralno komunistično stranko, vodijo odtam niti v Moskvo. Odtam pa zaveznikom in prijateljem Sovjetske Rusije. Ali se pri tem komu odpirajo oči, kaj to pomeni za to deželo ? Potem se pa kdo čudi odkod pridejo tajna poročila!
Merodajne oblasti v tej deželi bodo če imajo kaj razuma, prisiljene seči po močni metli in bodo začele pometati vsaj na važnih in odgovornih mestih. Taki ptiči, ki imajo zveze z organizacijami, katerih niti vodijo v Moskvo ali kam drugam, ne spadajo na nobeno odgovorno mesto in ne zaslužijo drugega, kakor da jih Uncle Sam pošlje uživat svobodo in demokracijo v Sovjetsko Rusijo ali v Hitlerjevo Nemčijo. Tam je njihov paradiž in ga naj gredo uživat, Ameriko pa naj puste v miru in njeno svobodo in demokracijo !
pesmi, ker je pač program cerkven, ali same narodne, kadar je program narodnih pesmi, ne pat oboje skupaj. Kako bi naj izgledar lo, če bi zbor zapel "Gospod je vstal, Aleluja," takoj na to pa narodno "Pod okencem sva se srečala in milo sva se gle,-dala." — To je torej moje }mnenje. — Drugič bomo mogoče dobili pol ure časa in vam bomo zapeli vse ta "lušt-ne" narodne pesmi, za spremembo, da bote vsi veseli.
Omenil bi še, da lahko dobite naš velikonočni program na gramafonskih ploščah. Ako se zanimate za to, pišite meni za pojasnila in povejte, ali imate navaden gramafon, ail na elektriko. Naslov je Jerry Kopvivsek, Jr., 416 East 9th Street, New York, N. Y.
Pozdravljeni bratje in sestre Slovenci, Srbi in Hrvatje.
Jerry Koprivsek, Jr.
-o-
TO IN ONO IZ LA SALLE
PROGRAM V SOBOTO
4. MAJA
New York, N. Y.
V pismih, ki smo jih prejeli od našega velikonočnega radio programa, se je vsakdo izrazil, da bi želel še v in bolj pogosto slišati slovenski radio program in da naj trajal vsaj pol ure.
Kakor sem že enkrat poprej omenil, je zelo težko dobiti prostora na kaki veliki radio postaji. Veseli me pa naznaniti rojakom, da bomo začeli izvajati jugoslovanski radio program, ki bo izvajan vsako soboto od 3:45 do 4:00 popoldne po vzhodnem času na lokalni radio postaji WBNX 1350 kc. — Prvi teh programov se bo izvajal v soboto 4. maja ob 3:45 do 4:00 P. M. po vzhodnem času. Na programu bodo imeli priliko nastopiti Slovenci, Hrvatje in Srbi s solo petjem ali zborovim petjem. Vsakdo ki bi se rad pridružil k našemu programu, solisti ali pevski zbori, naj piše meni, za pojasnila.
Ta program se seveda ne bo slišal tako daleč, kot se je slišal naš velikonočni program na WEAF. Slišati bi se pa moral v državo Connecticut, Pennsylvanio in seveda v okolici New Yorka. Želel bi, da bi vsi tisti, ki bote ta program slišali, meni pismeno sporočili in izrazili svoje mnenje o programu. Pišite na sledeči naslov: Jerry Koprivsek, Jr., c. o. Station WBNX — 260 East 161st Street, New York, N. Y.
Upam, da vam bo ta program ugajal in prosim za vašo podporo. Če želite slišati jugoslovanski radio program
vsako soboto, je to odvisno od dragi rojaki. — Toliko se govori o združenju naših drain drugih organizacij. —-Upam ,da bo naš radio program pripomogel k temu cilju pripomogel zlasti kar se ti-uspehov in napredka naše-kulturnega življenja v New Yorku.
Obenem se hočem javno zahvaliti vsem pevcem našega cerkvenega pevskega zbora, kakor tudi članom društva "Slovan," za njihovo sodelovanje in trud posameznih članov pri vajah in nastopu prvič za naš velikonočni nastop v radio programu, za cerkveno petje, kakor tudi za opereto "Mlada Breda." Vsak član in članica je. več kot priznanja vreden in jaz kot pevo-vodja, kot tudi ostali Slovenci, smo lahko ponosni na uspe-i he teh naših pevcev.
Hvaležen sem tudi listu "Amerikanski Slovenec" in vsem drugim listom, ki so objavili poročila . o našem programu, kakor sem tudi hvaležen Mr. Anthony Svet-u, kot poročevalcu o vseh prireditvah. — Končno se hočem tudi zahvaliti vsem našim rojakom, ki ste nam pisali iz vseh krajev širne Unije na radio postajo o našem velikonočnem programu, še posebno Slovencem v Kansas City, odkoder smo dobili največ pisem. Prejeli smo pisma celo iz daljne Kalifornije, Montane in več drugih oddaljenih držav, kjer žive naši rojaki, da so tako z užitkom poslušali naš velikonočni program. Nekateri ste želeli, da bi zraven velikonočnih zapeli kako narodno. -Fo mojem mnenju se na takem programu more peti le
La Salle, 111.
s Dne 22. aprila popoldne ob 4:30 se je bralo v domačem lokalnem listu "The Daily Post-Tribune," da sta se še lansko leto meseca septembra v slovenski cerkvi sv. Roka poročila pridna pevka cerkvenega pevskega zbora, hčerka Mr. in Mrs. Baznik Miss Evelyn Baznik in Jack Kastigar, sin Mr. in Mrs. Ludvik Kastigar, ki so s sinom živeli na Union Street. Oba ženin in nevesta sta od dobrih staršev in vama v imenu pevskega zbora prav iz srca častitam z željo, da bi oba hodila po pravi poti zakonskega življenja. Bog z vama mlada Slovenca. — Tako sta storila tudi Miss Louise Marsc^k in Mr. Carl Matuk, ki sta se poročila lansko leto v avgustu v St. Pavel Catholic Church v Burlington, Iowa. Poročil ju je Rev. John Glen. Tudi vama mlada zakonca častitke.
V nedeljo 21. aprila so pa obiskali našo naselbino pionirski prijatelji iz Jolieta in sicer Mr. in Mrs. Joe Slapničar s hčerko Pavlino, ki so prišli na obisk k družinama . Mr. in Mrs. Joe Bratte in Mr. in Mrs. Avgust Bratte. Mr. Joe Slapničar je jako dobro izučen kamnosek in dela prav krasne in umetne nagrobne spomenike. Njegovo imenitno delo vsakdo pohvali. Omenjeni so obiskali tudi mene v dolini, za kar jim prav lepa hvala.
Posebno novo je pa to, da se vaš zastopnik Amerikan-skega Slovenca in N.ovega Sveta seli iz one doline na hrib pod št. 1101-5th Street. Je tam prav lep prostor in bomo tam nadalje vodili gostilno. Omenjeni prostor se prav lahko najde, ker je blizu slovenske cerkve sv. Roka.
Rojakom v La Salle, Ogles-by, De Pue, Peru in drugod se sporoča, da grq pevski zbor Soča dne 19. maja v Chicago, kjer se bo vršil velik spomladanski koncert v Ste-fanik dvorani na 2448 So. Pulaski Rd. Zbor Soča vas vabi, da se po možnosti udeležite omenjenega koncerta. Ob tej priliki tudi lahko obiščete
prijatelje v Chicagi. Vstopnice si lahko že sedaj preskrbi-te pri članih zbora Soče ali pa pri Ant. Strukel na 1101 5th Street. — Stanejo 40c. — Nadalje vas pevci zbora Soče vabijo na domačo zabavo ali koncert v nedeljo 5. maja v dvorani Narodnega doma popoldne.
Dne 13. aprila so pa otroci Mrs. Frances Meglen in drugi pripravili za njih 70 letnico prav lep party gori v šolski dvorani. Tukaj je bilo zopet lepo število Slovencev in Slovenk zbranih', ki so prišli častitat priljubljeni pionirski mamici. Tudi jaz vam v imenu cele fare prav od srca častitam in želim,da bo v zdravju in zadovoljnosti slavili tudi 100 letnico. Bog vas živi Mrs. Meglen!
V St. Mary bolnišnici se nahajata dva naša rojaka in sicer Mr. Louis Buchar, dobro poznani muzikant, ki se je moral podvreči operaciji in pa Mr. Frank Struna, ki je težko bolan. Vsi jima želimo da bi se skoro zdrava zopet povrnila na svoje domove. — Pozdrav čitateljem in naročnikom tega lista.
Anton Strukel, zast. -o-
Izvedenci so
stane sedanja nad $1400-mo Anglijo.
izračunali da
vojna nekaj vsako minuto sa-Koliko stane voj-
VESTI IZ MINNESOTE Ely, Minn.
V cerkvi sv. Antona Pado-vanskega sta bila poročena po g. župniku Rev. Fran. Mihel-čiču Anton Omrza in Marija Dejak. Mlada poročenca sta pohajala v višje šole v Ely ter imata oba še živeče in zdrave starše. — Novoporočencenni častitke!
Dne 20. aprila je v St. Mary bolnišnici umrla vsled ponesrečene operacije Frančiška Fink, v starosti 52 let. Doma je bila iz vasi Loka, fara Žalna. Prvič je bila poročena z Fr. Miklavčičem. V Ely zapušča soproga Martina Finka, dva sina Johna in Franka, tri hčere Mrs. Pechek, Mrs. Champa v Chicago, 111. in Mrs. Paulos v Duluthu. Bila je članica društva Marije Čistega Spočetja št. 120, JSKJ. in podružnice SŽZ. št. 23. Člani obeh društev so se v polnem številu udeležili pogreba dne 24. aprila z zastavami. Vsem sorodnikom naše sožalje! — Pokojna zapušča v Clevelandu brata Drobnič, ki se vsled bolezni ni mogel udeležiti pogreba svoje sestre. V Sloveniji pa zapušča sestro.
ORerirana je bila v bolnišnici v Duluthu Mrs. Jos. L. Grahek z 844 Sheridan Street East. Operacijo je srečno prestala ih se že nahaja doma na potu okrevanja.
KAJ VSE POČNO KOMUNISTI
V Baslu je bil nedavno aretiran znani komunist Ilof-mayer, ki je bil v Italiji obsojen na 10 let ječe zaradi ko-: munistične .propagande. Ho:f-mayer in njegova žena, ki je bil tudi prijeta, sta uporabila tajno radijsko postajo v namenom, cla bi ovirala, francoske oddaje v nemščini.
na drage poročilo ne omenja. Anglijo stane vsako uro vojna $84,000.00 vsak dan pa $2,-016,000.00. Ali niso to ogromne številke za samo eno državo? In če bi pred vojno kdo prosil državo za kako tako le svoto, za kak dober namen, ali bi jo država dovolila? Za morijo jo pa mora in to vsak dan. Koliko potroši vsak dan Nemčija in še druge države? Narodi in države, ki so zdaj v vojni so bili na glasu, da so najbolj civilizirani. Toda kdor bi jih sodil po njihovih dejanjih, bi jim na noben način ne mogel prisoditi dosti kake civilizacije.
* * *
Bivši ministerski predsednik Stojadinovič je imel v načrtu še pred par leti, da ustanovi v Jugoslaviji močno fašistično organizacijo. Tajno je bilo že vse organizirano in Stojadinoviča so že pozdravljali njegovi pristaši z vzkliki: "Zivio naš vodža (vodja)!" Že takrat so bile v teku tajne priprave, da bi bil "vodža" postal diktator. Pa je nekdo informiral o tem pravočasno namestnika kneza Pavla in "vodžja" je moral iti. Takrat je rešil deželo pred fašizmom Slovenec. Kdo jo je rešil, zdaj,
se bo še zvedelo.
* * *
Odkar so pri Napreju gospodom okrog Proletarcu lansko leto navedli, kako gospodje ronajo svojo politiko in svoj business nismo več čita-li, da bi bil Zajcev Francelj ponujal kakemu Naprejeve-mu potniku kakih krvavic in kisle repe. Kadar se fantje pobotajo med seboj, bo zopet li-kof. Sloviti manager KorI, ki pravijo da zna cente obračati, bo poskrbel za likof.
* * *
Barbiča še niso prepričali,
hamreč, da je delovanje- cle-velandske napredne skupine koristno za rdečo žlahto na Lawndale. Barbič je še vedno mnenja, da kolikor manager Lojze dobi za C. G. toliko manj dobi manager Korl na Lawndale. Korl in Barbič ne dasta mnogo na prazne fraze, ki jih iztresa iz rokava kak vodja. Ona se razumeta le na groše in če teh ni bentita in svetlo gledata, pa naj bo temu kriv Pavel ali Savel.
-o-
Predstavite vašim prijate-
vasrni
IŠem "Araer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
POSLUŠAJTE rsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, I860 kilocycle«.
TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
•<. tj

Pristopili so odposlanci kraljice Ah-tee k Tarzanu in Perry O'Rotirkc tet jima odklenili verige, katere sta imela priklenjene okolu členkov na nogah ter ju nato dobro zastražena odvedli proti Kraljici Ahtei, ki jc zunaj jame čakala njunega prihoda, sedeča v okrašenem sedežu na slonu.
"Torej, moj Tarzan, kralj opic in ti Perry O'Rourkc, kako se vama kaj do-iiade delo v teh rudnikih?" ju je kraljica pozdravila z nasmeškom. "Se ne pri-tožujem." odvrne kratko Tarzan. Perry pa jezno pogleda kraljico in sikne skozi stisnjene ustnice: "Res, prijetno je delati za te, kraljica."
"Po znakih, ki jih vidim na tvojih plečih, katere je zapustil paznikov bič, ti verjamem., da mora bitj prijetno," reče zasmehljivo kraljica. "Pazi se," jezno zavpije Perry, "da ne pojdeš
pre--". V skrbi, da nagla Perryje-
va jeza še bolj ne razdraži kraljice, Tarzan mirno vpraša;
"Kaj nameravaš sedaj napraviti z nami, Ah tea?" "Prišla sem, Tarzan od opic, da ti povem, da se jc približal čas dvoboja med teboj in —". Nadalj-nega stavka ni spregovorila, samo zav-pila je v strahu, kajti slon, na katerem je sedela z Jannette, je začel divje opletati z rilcem.
Četrtek, 2. maja 1940
AMERIkANSkl SLČVENEČ
>vr~ Stran 3
BOTIŠČE NA NORVEŠKEM
.......... pouds
ROflDS
!T% 10 30 4» JO
^Hell itoeren
Krisfciansun<^<0|
Koeroa,
Al&sund^
indalsnea
Dombas
illlehammtA
^^SiAorrnes , 6jov/k
VGal W
rtteugastot! V
\ OSL
Rjukaif*'>( ^ i. \	v Drammeft]'
BERGEN
r
|Eia*voil |xJ ■ne^pt^Končjsvingcr
' Jffalurhltcitttrg
Hamjesun.
Tw)tsund,
STAVA HGEI
y strnem; •Krageroe
Byghndsfjordi
f TArendal
Skogesrak Krislianaand
Egersunc^ Fjokhefjot

mjMm
KLANI ODKRITI

DANAŠNJI POLOŽAJ POLJSKIH
UNIVERZ
Dobili smo obširnejše poročilo o stanju kulturnih zavodov, zlasti univerz na Poljskem, ki bodo mogoče zanimali tudi naše ljubitelje kulturnega življenja in napredovanja. Pisali smo že v našem časopisju, tla so nemške oblasti že 5. novembra 1939 zaprle v s e profesorje krakovske univerze ter jih poslala v koncentracijske tabore v okolico Berlina, tam kjer stoji znana olimpijska naselbina in kjer je našlo mesta tudi še 13.000 nemških delomržnežev in nevarnih ljudi. Teh profesorjev je bilo 150. izmed katerih jih je bilo le malo osvobojenih. Med temi zadnjimi so taki prijatelji slovenskega naroda kakor zadnji rektor slavist Lehr Splawinski, ki je med drugimi napisal tudi knjigo o pismenih jezikih vseh Slovanov, tudi Slovencev, dalje dia-lektolog K. Njtsch, velik dobrotnik in podpornik slovenskih dijakov, ki so študirali v Krakovu,kakor tudi prof. Ma-lecki, raziskovalec slovenskih dialektov v Istri, o katerih je svoj čas izdal posebno monografijo izredno velikega pomena. Toda v taboru je ostala še velika večina profesorjev, izmed katerih jih je nekaj pod naporom razmer in časa tudi umrlo. Tako je umrl bivši rektor prof. Estreicher, kateremu so novi gospodarji ponudili celo predsedništvo nove poljske vlade za Poljsko gu.-bernijo, ki ga ni hotel sprejeti ter je šel rajši v zapor in smrt. Umrli so prof. Smolensky geograf, in prof. Mayer, profesor rudarske akademije. Nadalje eden največjih poljskih literarnih zgodovinarjev; učitelj več pokolenj — tudi slovenskih dijakov! — stari "Ignac Chrzanowski; Adam Krzyzanowski, svetovno znani ekonomist in sociolog, M. Siedleck,i prof. zoologije, in Kazimierz Kostanecki, bivši Predsednik Akademije znanosti in umetnosti. To so umrli profesorji krakovske univerze, ene najstarejših univerz na svetu (1361), ki so jo nemške oblasti zaprle, ker so profesorji nadaljevali s predavanji in izpraševanji, ne da bi vprašali za dovoljenje oblasti, ter ker je "krakovska univerza skozi pet stoletij predstavljala trdnjavo poljskosti."' Ce je krakovska univerza ostala nepoškodovana, je pa varšavska trpela hudo uničenje. Razen ene stavbe so vse uničene ali pa tako poškodovane, da niso za rabo. Toda tudi v profesorskem zboru je trpela velike izgube že za časa obleganja. Tako je padel med prvimi kot žrtev veliki prijatelj Slovencev prof. dr. Golembek, ki je še lani maja meseca imel več predavanj v Ljubljani. Enako je padel prof. Sosnow-ski, eden izmed obnoviteljev Poljske arhitekture; dalje prof. Lutostanski, znani pravnik, dr. Konopacki, znani me-dicinec, ter Morawski, roma-nist. V koncentracijskem taboru pa je umrl prof. Dembin-ski,profesor zgodovine in član MedparUilmentarne unije ter častni doktor oksfodrske univerze. Nekateri profesorji sc izgubili vse svoje literarno in življenjsko delo, ki so ga ime li pripravljenega v rokopisih (prof. Lukasiewicz). Katoliška univerza v Lublinu, edini Podobni zavod v Srednji Evro l>i, je zaprta in da je pogorel Uidi ves arhiv, ki je bil velike vrednosti. Univerza v Poznanju je ostala nepoškodova ^a, toda bila je takoj zaprta in profesorji povečini internirani ali pa vzeli kot talci v za-1'or. Posebno teh zadnjih je voliko, med njimi učenjaki svetovnega pomena (Miniar-t-ki, Wijciechowski, T a y 1 o r Jtd). Znani poznanjski profe-bivši minister v Avstriji
Louis Cwiklinski je izgubil razum ob novici, da so njegove tovariše zaprli. Velik del univerzitetnega arhiva je uničenega, ko so ga peljali z vlakom v Kutno, kjer so ga zažgali z letalsko bombo.
Dočim so tako zaprte vse univerze pod nemško okupacijo, je univerza v V,ilnu prišla pod litvansko oblast ter deluje v litvanskem jeziku. Zamenjani so vsi profesorji ter je postala univerza podružnica litvanske v Kovnu. Poljske študente sprejemajo sedaj samo po tretjem letu študija in to pod pogojem, da se liauče dobro litvanščine, iz katere morajo delati poseben izpit pred strogo komisijo. Kakor smo že poročali, je prišel v Vilno za profesorja bivši litvanski diktator Waldem#-ras. Univerza v Lvovu pa deluje še najbolj normalno, toda je preurejena v boljševiško, ki jo opravljajo profesorji iz Kijeva. Rektor je mladi kijev-ski docent Marčenko, komisar pa prof. filozofije iz Kijeva Javčuk. Poljaki profesorji so nekateri še ostali na svojih mestih, dasi se dela na tem, da se spremeni povsem duh univerze, na kateri so že sto-lice za raziskavanje leniniz-ma in marksizma. Ustanovljena je komisija, ki naj pripravi vse za preureditve in preusmeritev univerze. Teološko^ fakulteto pa so takoj ukinili, ker se je ta študij ne strinja z novim nazorom. Čeprav so zasedle nove oblasti tudi bogoslovno vzgojevališče, v katero se je vselila medicinska fakulteta, ki ima glavna predavanja v .bivši kapeli, vendar lah ko v njej stanuje še 70 bogo-slovcev, čeprav je njihova fakulteta črtana. Na univerzi je glavni jezik ukrajinščina pa tudi poljščina ni brez veljave. Uradni naslov pa je sedaj Univerza Ivana Franka, ki je bil glavni ukrajinski
terem ste dobili $200 ali več za delo, ki je po zakonu zavarovano, in dodajte tudi to. Skupna svota vsega tega je vaše mesečno zavarovalno plačilo.
Na primer, recimo, da ste za dobo 10 let dobivali povprečno $50 na mesec. Vzamite 40 odstotkov od $50 in dobite $20. Dodajte po 1 odstotek od tega zneska za vsako leto izmed teh 10 in dobite $22, kar je ono, kar boste dobivali na mesec.
Ako mesto $50 ste povprečno dobivali $100 na mesec, se vaše mesečno plačilo izračuna takole:
40 odstotkov od prvih $50..................$20.00
10 odstotkov od ostalih $50 ................ 5.00
10 odstotkov od $25 za 10 let zavarovanja....
$25.00
2.50
P. Kazimir Zakrajsek:
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)
Zemljevid kaže južno polovico Norveške, kjer se točasno vršijo priprave za bitke. Nemci imajo zasedeno južno obrežje ter preko Oslo navzgor do mest Roeros ter skoraj do Dombas. Angleži pa nasprotno prodirajo od pristanišča Andalsnes (2) proti jugu in na severu proti Trondheimu, kjer so zopet zasidrani Nemci, in sicer do Steinkjcra. Severno od tam, namreč v Namsosu, pa so se zopet izkrcale angleške in francoske čete.
ZAVAROVANJE
ZA DELAVCE IN NJIHOVE DRUŽINE POD SOCIJALNO-VARNOSTNIM ZAKONOM
Socijalno-varnoslni zakon (Social Security Act) jc postava, l<i jo je kongres sprejel. Ustanavlja dve vrsti socijaluega zavarovanja — zavarovanje proti nezaposlenosti in starostno oziroma posmrtninsko zavarovanje za delavce in njihove družine. Nadalje poskrbuje za javilo pomoč potrebnim starcem, potrebnim slepcem in odvisnim otrokom.
Socijalno-vaniostni zakon jc bil sprejet 1. 1935 in spremenjen 1, 1939. Sledeči je eden izmed vrste člankov, ki razložijo našim čitatcljem njihove pravice, koristi in dolžnosti pod starostnimi in posmrtninskimi določbami tega zakona.
$27.50
Poleg tega imamo plačila za vašo družino, ki so odvisna od zneska, ki ga sami dobivate.
Vaše mesečno starostno zavarovalno plačilo ne more biti nikdar manj kot $10 na mesec. Z drugimi besedami, ako bi po računu manj prišlo, se znesek dvigne na $10.
OPAZKA—Starostni in posmrtnin-ski zavarovalni sistem se razteza le na delavce, ki zaslužijo mezde ali plače, in na njihove družine, ki imajo potrebne kvalifikacije pod. tem sistemom. Naj se ta ne zmeša z Javno pripomočjo, federalno-državnim sistemom, ki daje pomoč osebam, ki so v potrebi — starcem, slepcem in odvisnim otrokom. Za informacije o zavarovalnem sistemu vprašajte pri najbližji podružnici Social Security Board-a, ki se nahaja v vaši bližini.
redavanja na pravni fakulteti obravnavajo ustavo Sovjetsko republike ter sovjetskega prava.
Tako je danes razmerje na bivših poljskih univerzah, ki so bile ponos evropske vede, d pa so danes v razvalinah kot vsa Poljska.
Ako ste pod Socijalno-var-nostnim zakonom vpravičeni do starostnih zavarovalnih plačil, boste dobivali mesečna plačila do smrti, ko postanete 65 let star ali kasneje, čim prenehate delati. Znesek, ki ga boste dobivali pisatelj, vsak mesec, bo enak odstotku
ITALIJANSKA SODBA O ANGLEŠKI VOJSKI
Glavni fašistični organ "II Popolo d'ltalia" je objavil članek o angleški vojski. V članku najprej na splošno u-gotavlja, da je "tako kvalitativna. kakor številčna vrednost britanske vojske neprimerno večja kakor leta 1914," nato pa piše med drugim: "Ne zdi se nam, da se motimo, ako rečemo, da utegne biti njena najvišja številčna moč, vštev-ii tudi čete, ki prihajajo iz dominionov, dosežena ne šele štirih letih, kakor je to bilo leta 1914, temveč že v približno dveh letih."
Svoj pregled zaključuje glavni fašistični organ takole: "V celoti je jasno, da se je britanska vojska razvila v smeri kvalitetne vojske, ki je bogato opremljena z orožjem in mehaničnimi sredstvi, ki ji stoji ob strani ogromen industrijski aparat s prav tako o-gromnimi zalogami surovin, katere so ji na razpolago v okviru imperialne gospodarske organizacije. Vojaški u-krepi Velike Britanije predstavljajo dejstva, ki jim ni primere v angleški zgodovini in značilno izpričujejo voljd» do zmage, ki preveva angleške vodilne sloje."
vaše povprečne plače za vsak mesec, h kateremu odstotku se doda neki kredit za vsako leto zavarovanja; to je, za vsako koledarsko leto, v katerem ste bili plačani vsaj toliko, da ste dobili $200 ali več za delo, za katero zakon določa zavarovanje. Da izračunate, koliko pqkojnine boste dobivali vsak mesec, je dvoje potrebno: 1) Najdite, koliko znaša vaša povprečna mesečna plača; 2) vzamite odstotek te povprečne plače in dodajte k istemu kredite za, leta zavarovanja.
Vam povprečna mesečna plača
Da najdete svojo povprečno mesečno plačo: seštejte vse plače, ki ste jih dobili za delo, ki je po zakonu zavarovano, in to od časa, ko je isti stopil v veljavo dne 1. januarja 1937, pa do začetka onega četrtletja, ko stopite v pokoj, bodisi v starosti 65 let ali pa kasneje. To skupno svoto treba deliti skozi število mesecev v isti dobi.
Imamo pa dve izjemi k temu splošnemu pravilu. Ena se nanaša na delavce, ki so. sedaj stari, druga pa na mlade ljudi, in to na sledeči način:
"Amerikanski Slovenec" m "Novi Svet" sta lista, brez ka terih bi ne smela biti nobena slovenska družina!
Organizacija Ku Kluks Klanov je pred kratkim odločila, da si v naprej njeni člani ne bodo več zakrivali obrazov. Slika kaže njih vrhovnega načel nika, Cclescotta.
Ako ste bili 65 let stari pred 1937, ko je zakon stopil v veljavo, seštejte plače, ki ste jih dobili od 1. januarja 1939. Ako ste postali 65 let star nekdaj v 1. 1937 ali 1938, seštejte plače, ki ste jih dobili od 1. januarja 1937 pa do svojega rojstnega dne, preskočite potem čas od svojega rostnega dne do 1. januarja 1939 in od tedaj naprej zopet seštejte plače do začetka četrtletja, ko prenehate delati. (Temu je tako, ker začetni zakon ni vpošteval plače po starosti 65 let in ker sprememba v tej 1 določbi sega nazaj do 1. januarja 1939.)
Ako ste mlad delavec, ki je dosegel svoj 22. rojstni dan potem, ko je zakon stopil v veljavo prvega januarja 1937, seštejte vse svoje plače brez ozira na starost. Ko pa izračunate število mesecev v svrho delitve, izpustite vsako četrtletje, preclno ste postali 22 let stari, v katerem je vaša plača bila manj kot $50; to je, na primer, ako ste začeli delati v starosti 18 let v delnočas-ni službi za $3 na teden oziroma ako ste sploh zaslužili manj kot $50 v kakem četrtletju, tedaj naj se ne prištevajo mescci v takih četrtletjih.
Koliko boste dobivali
Da najdete, koliko bodo znašala vaša mesečna plačila: vzamite 40 odstotkov od prvih $50 svoje povprečne mesečne plače, potem pa vzamite 10 odstotkov od naslednjih $200 (kar je čez $250 na mesec, ne prihaja v po-štev); seštejte ti dve številki. Vzamite potem 1 odstotek od te skupne svote za vsako leto, v ka-
KNJIŽNA PRODUKCIJA V ANGLIJI
Po agenciji 'Britanova' posnemamo naslednje zanimive podatke o letni knjižni produkciji v Angliji: Velika Britanija je po svoji knjižni produkciji na enem prvih mest v svetovni produkciji knjig. Računa se, da znaša vrednost knjig, ki izidejo vsako leto v Veliki Britaniji, poldrugi milijon funtov. Približno ena tretjina teh knjig se letno izvozi. v inozemstvo, odnosno v ostale dele britanskega imperija. Izvažajo se predvsem šolske knjige, toda statistika kaže, da je od začetka sedanje vojne dalje zelo veliko povpraševanje tudi po knjigah politične vsebine. Zato je tudi državna tiskarna v Londonu od lanskega septembra dalje nenavadno zaposlena, Njeno izdanje angleške "Modre knjige" je bilo samo v inozemstvu prodano v okoli 100.000 izvodih. Zanimivo je, da je največ izvodov te knjige 'bilo odposlanih na " Nizozemsko.
(Dalje)
Tako mi je Mr. Gregorič, pijo-hir chicaške naselbine, pravil, da so tudi svojemu prvemu društvu sv. Štefana ki je podlaga KSK Jednote kot št. 1. dali za patrona prvotno ne mučenca, temveč kralja, toraj po rodu Madžara, katerega sc. pa dobili od Slovakov. Šele pozneje so vzeli mučenca sv. Štefana za svojega patrona.
Tako je bilo tudi v Milwaukee popolnoma naravno, da so se Slovenci naselili v okrajih, kjer so našli Nemce, prav samo iz teh pr a k t i č n i h vzrokov in jim radi tega ne smemo in ne moremo očitati narodne nezavednosti, ker tudi nje ni vodilo nič drugega kakor samo življenjska potreba in njih praktični čut. Prav isto sem našel tudi v New Yorku in Brooklynu, kjer so v veliki večini naši Domžalci in iz okolice Mengša. In kdo bi si upal ravno tem očitati kako narodno nezavednost, ker je malo ameriških Slovencev, ki bi bili narodno tako zavedni, kakor ravno ti. Ker sem v Brooklynu in New Yorku preživel sam nad 10 let,sem imel dovolj prilike,da sem to vprašanje lahko dobro proučil. Tako sem.se tudi jaz moral v New Yorku naseliti v nemškem župnišču sv. Miklavža na drugi cesti, in bi si vendar od nikogar ne dovolil očitka, da sem to storil iz narodne nezavednosti. Tujina je pač tujina, kjer si more naseljenec pomagati pri iskanju svojega življenja kakor si more, kjer si more, in ni ne časa, ne prilike velikega izbiranja. Vendar pa ne bom tajil, da to naseljevanje Slovencev m&d Nemci marsikje ni ostalo brez vsake škode za njihovo narodno zavest in so se tekom let jasno pokazale posledice, da se je naš človek marsikje navadil nemških razmer, naučil nemškega jezika, da so nemški duhovniki in nemška društva začela vabiti k sebi Slovence, ko so spoznali njih lepe lastnosti, njih vernost, njih poštenje, zlasti pa njih visoko izobrazbo, četudi «o bili le preprosti sinovi kmetske-ga in delavskega stanu iz lo-movine, vse to na škodo njihove slovenske narodne zavesti.
Pa tudi glede tega ne smemo nanje danes metati kamenja očitkov, temveč moramo
DENARNE PO ŠIL J AT VE
se Se dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil.
Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta zniža-! na cena za kabeliranje velja le za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.30.................... 100 Din
Za S 4.40.................... 200 Din
Za $ 6.50.................... 300 Din
Za $ 8.45.................... 400 Din
Za $10.25.................... 500 Din
Za $20.00....................1000 Din
Za $39.00....................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
f Za $ 3.25...................... 50	lir
Za $ 5.90...................... 100	lir
Za $11.50...................... 200	lir
Za $17.00................. 300	lir
Za $28.00...................... 500	lir
Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovite na?
john jerich
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
zvračati večjo krivdo na domovino, ki se ni zavedla svoje svete dolžnosti cla bi bila o pravem času poslala za svojimi ljudmi tudi svojih narodnih slovenskih duhovnikov. Saj smo imeli pri Družbi sv. Rafaela v Ljubljani še v letih 1928 in do dalje 1930. velike težave, ko so prosile slovenske šole več slovenskih šolskih sester iz domovine, da bi jim bilo v Ameriki mogoče sprejeti več slovenskih farnih šol v svojo oskrbo, in smo prosili tedanje vlade za te sestre prednostne kvote, da bi mogle v Ameriko, pa nam v Beogradu tega niso hoteli u-goditi, češ, da ne bodo podpirali katoliške propagande med izseljenci. Danes so seveda tudi v Beogradu drugačnega prepričanja, pa se škoda, ki jo je ta ozkosrčnost tedanjih naših slovenskih zastopnikov v vladi v Beogradu ne da več popraviti in se nikdar več ne bo dala popraviti. Po deset do dvajset tisoč Slovencev je odšlo letno iz domovine v Ameriko. Ali bi ne bila dolžnost domovine, da bi se bila vprašala: "Kaj bo pa s tolikimi našimi katoliškimi ljudmi v tujini? Kdo bo zanje versko poskrbel? Kdo je mogel doma misliti, da imajo ameriški škofje že slovenskih duhovnikov, ki se bodo zanje zavzeli, ki Bodo razumeli slovenščino, jim pridigali slovensko, j i h spovedovali slovensko? Bil sem dvakrat pred svetovno vojsko doma, pa se mi je reklo: "Amerika 11 a j poskrbi zanje!" Druge narodnosti tega niso storile.
Kaj je našim vernim Slovencem v Ameriki pri takih razmerah preostajalo drugega, kakor to, da so sami zase poskrbeli, kakor so vedeli in znali, ih se naselili pri cerkvah, kjer so mogli vsaj deloma zadostiti tudi svojim verskim potrebam. V tem je domovina zelo zelo veliko greši-ki nad svojimi izseljenci in nosi težko odgovornost za tisoče njihovih odpadov od vere, pa tudi za zmanjšanje njihove narodne zavesti, za njih zastrupljenje po Nemcih, med katere so se samo primorani naselili in se jim pridružili.
(Dalje prih.)
-o-
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
Naznanilo in zalivala
Naznanjam vsem žalostno vest, da je 17. aprila ob 11. uri 12 minut, preminula moja predraga soproga,
Anna Bučar
(ROJENA ŠEME).
Pokojna je bila doma iz vasi Luče pri Višnji gori, fara Žalno, ter je dosegla starost nad 70 1st.
Ne da se mi popisati velike žalosti nad to bridko izgubo. Storili smo vse, kar jc bilo v naši moči, da bi jo ohranili pri življenju, toda za mučno bolezen rak, na kateri je trpela, ni bilo zdravila in Bog jo je poklical na boljši nrostor. Bila je zelo dobra žena in mati ter priljubljena pri vseh, kar je pokazal njen pogreb, katerega so se udeležili tudi ljudje drugih narodnosti. Pokopana je bila po katoliškem obredu na najinem lastnem prostoru na St. Mary's pokopališču.
Naj izrazim najlepšo zahvalo našemu preč. g. župniku, ki so irske narodnosti, a so zelo dobri in so jo prišli večkrat obiskat. Zahvaljujem se tudi hčeri pokojnice, ki je bila ob njeni postelji do zadnjega zdihljaja. Enako tudi najini hčerki, Angelci Gren, ki ji je bila tako dobra in zato se je pokojna tudi tako težko ločila od nje ter od njenih otrok ter od otrok otrok. Veselili smo se, da bomo mi trije skunno poromali v Lernont, toda usoda je' drugače odločila in zdaj bova z drago Angelco sama poromala tja ter ti izprosila najlepši prostor pri Mariji, katero si tako ljubila.
Prisrčno se zahvaljujem vsem tukajšnjim Slovencem, ki so nas tolažili ter poklonili toliko vencev ter darovali za sv. maše. Naj Bog vsem obilo poplača. Posebej se moram zahvaliti Mrs. Mary Stajnar za toliko pomoč.
Žalujoči ostali:
JAKOB BUČAR, soprog; pokojnice hči ter njena cela družina, ter najina draga hčerka ANGELCA GREN.
East Molinc; 111., 27. aprila 1940.
r Stran 4
EJules Mary — J. M.::
AMERIKANSKI SLOVE&EC
Četrtek, 2. maja 1040
Dogodek na Poganskem polju
IZ PREDVOJNIH ČASOV
Prišla sta dva moža z nosilnico, na katero sta položila truplo. Že sta nosilnico vzdignila, da bi odnesla truplo, ko je . Longhi zdajci planil proti njima, ju odrinil in se z razprostrtimi rokami vrgel na Karloto.
Možje so vprašaje pogledali komisarja, a ta jim je velel s čudnim naglasom: "Pustite ga!" Pri tem je skrbno opazoval Longhijevo početje.
Pavle Longhi pa je začel zmedeno govoriti: "Zakaj jo hočete odnesti? ... Kam jo boste spravili ? ... Ne maram, da mi jo vzamete . . . Kaj hočete z njo, saj je mrtva?"
Ni se jokal. Samo nekako ihtenje je zdaj pa zdaj presekalo njegove besede in streslo njegovo telo. Vročična rdečica je pokrila njegovo obličje in mu pobarvala oči. Njegove oči so izražale pogled blaz-nika.
"Longhi, bodite pametni," ga je prosil zdravnik.
Tudi komisar je stopil k njemu in mu rekel: "Saj je ne maramo ločiti od vas, zato bomo prenesli njeno truplo v vašo hišo."
Tedaj je Pavle Longhi skočil pokoncn, pograbil Karlotino truplo, ne da bi bil rekel besedico, in s truplom v naročju začel z dolgimi koraki stopati proti svoji domačiji.
"Kakšne mišice ima!" je menil zdravnik .. .
V mesariji je stara Longhijka nepremično sedela na stolu. Ni se zganila, ko je prispel njen sin z groznim bremenom, a v njenih očeh se je zmeglilo in debele kaplje potu so ji curljale izpod las.
Pavle je šel mimo nje, ne da bi jo bil pogledal, in v prostoru za prodajalno odložil Karloto. Nato pa je utrujen sedel na stol. Njegova mati se je približala mrliču bleda, s spačenimi potezami in s stisnjenimi ustnicami.
"Da," je rekla, "Karlota je . . . Kdo jo je umoril?"
Pepina, ki je z zaprtimi očmi počivala na beli blazini na stolu, ki ga je po volji usode le redkokdaj zapustila, je bila videti nezavestna.
Komisar Parenti je pokazavši na mesarja, njeno mater in bolehno Pepino skrivaj velel zdravniku: "Ali veste, kaj se mi pri vseh teh treh ljudeh zdi najčudnej-še? Nobeden izmed njih se ne joče."
"Toda mladi Longhi je ves obupan. Ali to ni dovolj?"
"Žalostna komedija! Vsi trije se silno bojijo. Prisegel bi gospod doktor, da ne vedo samo podrobnosti zločina, temveč poznajo tudi morilca!"
"To je zelo hudo osumljenje. Ali se ne motite?"
Komisar je odkimal in rekel: "Pojdite z menoj. Ustvarite si sami svojo sodbo."
2.
Zdravnik je šel prvi iz hiše. Za njim pa Parenti. Pri vratih se je komisar še enkrat hitro obrnil nazaj in z ostrim pogledom svojih sivih oči ošvrknil Longhija, njegovo mater in sestro. Prvi je bil še zmerom kakor brezčuten in se ni brigal, kaj se je dogajalo okoli njega. Njegova boina sestra je olajšano zavzdihnila, ko je
odšel policijski uradnik Torej ni bila nezavestna. Vdova pa je s sklenjenimi rokami sedela na stolu in sledila uradniku z očmi, ki so bile polne plašne napetosti.
Ob naglem gibu, ki ga je napravil uradnik, sta obe ženski sklonili glavi. Komisar se je ironično nasmehnil, poklical zunaj svoja stražnika in jima zapovedal, naj budno pazita na prebivalce v Longhijevi hiši.
Hkratu z zdravnikom se je vrnil komisar na pogansko njivo. Ob kopi je še zmerom stal napol naloženi voz. Nineta in dekleta sta bili šli, a hlapci so sedeli na vozilu in se pogovarjali o skrivnostnem umoru. Okoli kope so bila tla pokrita s slamo, tako da se tam sled ni mogla videti, zaradi česar je komisar velel hlapcem slamo pograbiti, kar se je v nekaj trenutkih tudi zgodilo.
Kakor hitro je bila slama pospravljena, so se videli sledovi. Na strani, kjer je bilo najdeno truplo, je bila zemlja čisto steptana. Razločno so se videli vtiski nerodnih, z žeblji okovanih čevljev tesno drug ob drugem in često prekrižani — zgovoren dokaz, koliko se je moral morilec truditi, da je tako visoko porinil truplo med slamnate snope. Iste stopinje so prihajale od skupine poraslih gričev, ki so mejili na Pogansko polje na vsej severni strani in se nadaljevali vse do vasi Serravalleja. Sled je bila tu zelo nerazločna, ker so bila tla presuha in drobljiva, vendar sta Parenti in njegov spremljevalec zdravnik šla v tej smeri dalje, trdno prepričana, da sta na pravi sledi. Ostre oči Parentijeve so kmalu ugotovile, da gresta prav.
Kakor že omenjeno se je vil ob vznožju gričevja potok; na obeh straneh potoka je bil več metrov širok pas, porasel z močvirno travo in grmovjem, iz katerega so tu in tam gledala tudi visoka drevesa. Tu je bilo zasledovanje spet lažje, zlasti ker solnce še ni ..bilo povsod posušilo rose. Kmalu sta odkrila pot, ki jo je bil napravil morilec, ko je vlekel za seboj truplo svoje žrtve. Čisto razločno je bila vidna zverižena sled, ki je, kakor je kazalo, prihajala z Longhijeve domačije. Držala je do brvi čez potok, sestoječe iz treh debelih desk. Od tod se je vila steza navkreber in potem na desno po grebenu gričevja.	9
Na brvi sta za nekaj trenutkov obstala. Parenti je razmišljal: če je prišel morilec s svojim bremenom z griča, potem njegova dozdajšnja domneva ni prava; toliko skrbneje in vestneje bo torej treba preiskati sled.
Toda že po nekaj korakih sta prišla na kraj, ko se je sled ločila od steze in držala na levo v grmovje. Tu je bila trava poteptana in videle so se nalomljene in od-lomljene vejice. Ne daleč naprej je bila majhna, samo s travo porasla jasa, in tu je Parenti, kakor je domneval, naletel na prostor, kjer je ležalo truplo v travi. A vtiski ob strani naj bi pričali, da je morilec poleg trupla klečal.
"Morda je bil utrujen ali pa se je hotel prepričati, ali je njegova žrtev res mrtva." je menil komisar in doktor Bergoni mu je moral pritrditi.
(Dalje prih.)
MI IN NAŠI OTROCI
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije fn posameznike, lično In poceni.
Poskusite hi prepričajte se!
1849 West CermaE Road, CHICAGO, ILLINOIS
t
PRIJATELJSKI POGOVOR JE POTREBEN
Pred par tedni sem govoril o težkočah, ki jih imajo nekatere družine, ker otroci ne razumejo dobro jezik svojih staršev in starši ne razumejo dobro angleški. Ne le jezik, marveč tudi drugi razlogi utegnejo držati otroke in starše daleč druge od drugih.
Kdaj ste zadnjič imeli zares prisrčen pogovor s svojimi otroki? Morda že zdavnaj. Ali ste se nekam odtujili drug od drugega, ko so bolj odrasli? Ako je temu tako, je prav gotovo, da vas to boli. Stena med starši in otroci ni dpbra stvar. Čarobna je moč prijateljskih besed, ki odpravljajo vsako odtujenje tako hitro, kakor žarki solnca raztapljajo led.
Poznam dečka, skoraj dvajset let starega, ki se je klatil z neko gango nekoliko let. Kradli so in uganjali druge nečedne stvari, pa bi tudi moj deček slabo naletel, da so ga zasačili. Imel sem z njim dolge pogovore in povedal mi je zgodovino svojega življenja. Začel je z drugimi pobalini iste starosti krasti sadje s stojnic, ko je bil le osem let star. Kmalu so pobalini začeli krasti večje stvari, na zadnje celo avtomobile. Prišlo do spopadov med gangami. Sedaj mnogo prejšnjih sopobalinov je v ječi. Moj deček je morda imel le srečo. Morda je on končal z vsem tem, ali dvomim, da bo v stanu imeti kaj uspeha s svojim življenjem.
Nekega dne sem ga vprašal, da-li so njegovi starši imeli kaj pojma o tem, kar je uganjal. Močno ganjen mi je rekel, da niso in da sploh se niso mnogo brigali o tem, kar je delal. Imel je sestro, ki se je zares zanimala zanj, ali umrla je. S solzami v očeh mi je rekel, da sem bil jaz prva oseba, ki je v zadnjih letih pokazala resnično zanimanje zanj.
Povrnimo se nazaj v njegova prva leta, ko je začel kršiti zakon. Bržkone se je bahal pred drugimi dečki s svojim dozdevnim korenjaštvom. Prepričan sem, da pod kožo se je bal. Da je njegov oče ali njegova mati imela navado pogovarjati se ž njim, bi ju dolgo ne vzelo doznati, da
je kradel jabolka. Tu je bil čas za prijateljski pogovor, ne za jezno kričanje. Kako drugače bi se bilo razvilo njegovo življenje? Kaj pa se je dogajalo, oče ga je redno tepel in mati je imela preveč opravkov, da bi se preveč brigala zanj.
Tu je bila ona stena med njimi. On ni razumel, kako so starši trpeli v svojem srcu radi njegovega pomanjkanja vsakega spoštovanja do njih in do domovine, od koder so prišli. Starši pa niso razumeli, da pod drznim pogledom se je skrival ustrašen otrok, ki je potreboval njihovo ljubezen in pomoč. Starši morda mislijo, da je Amerika pokvarila njihovega otroka. On sam za-smehovalno opravlja tujerodne starše, češ, da ne znajo vzgajati svoje otroke, pa ne zna, da tiso-čine drugih so vzgojile najfinejše otroke. Težko je zanj, da bi razumel, kaj so tujerodci prispeli k veličini te dežele, ker ne vidi tega prispevka pri sebi doma.
Ni vedno lahko imeti resen pogovor z otroki. Starši in otroci dostikrat prihajajo v nepotrebna navzkrižja v svojem medsebojnem odnošaju. Ne da bi zares hoteli, rečejo in storijo dostikrat nekaj, kar boli in škoduje. Za srečo je povsod najti ljudi, ki znajo dajati pravi nasvet in pomagati v takih težavah. Ako se zanimate, pišite mi in prav srečen bom, da vam dam ime in naslov takih veščakov. Upam, da čutite, kako je potrebno imeti dobre odnošaje s svojimi otroki. Zatorej imejmo prijateljske pogovore z njimi.	F.L.I.S.
-o—
Ne odlašaj na jutri, ali pa "bom že enkrat," še danes stopi h sosedu in ga nagovori, da si naroči "Am. Slovenca."
iiiiiiaiiW!iiiflimafflB!iMi!i!!i!iBii(iiBiiiiinir
gj Pregleduje oči in predpisuje očala | 23 LET IZKUŠNJE
DR.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1931 So. Ashland Avhim TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. rjutraj do 8:30 zvečer.
^iiiBiiuniiiiiaiiiiiBiiiiiauHiiiiiaiiHiauiiiwiiiiPiiiiiBk
mi^n .Tli m MnHi Wtt/jf* >>'"^,EI
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgod«, kakor tudi, kadar potretajata
notarska dela, pokličite me po telefona: KEN M ORE 247J-R all ae pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HlS.
—	■	■	a« ^11»
KRASEN KRIŽ
kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov.
Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine.
Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Pisano polje
J. M. Trunk
Razne štatistike ne povejo vsega, marsikaj pa le pojasnijo. Indijanci rodov IJte in Piute imajo do 56 rojstev na tisoč ljudi. Splošno narodno število znaša le nekaj nad 16. Ilecimo, da tako ostane odsih-mal. Kaj bi to lahko prikazalo? Kakor letos bo Velika noč na 24. sušca šele 1. 2391. Kako bi bilo lahko tedaj ? Amerika bi imela skoroda izključ-no-rdečekožce, in ti bi svojim otrokom lahko pripovedovali, da so nekoč bili belokožci v veliki večini, pa so izginili. Tako seve le, ko bi bilo odvisno vse edinole ' od števila.
Enako je zanimiva tudi Statistika nadškofije v Los Ange-lesu. Statistika krstov prikazuje ogromno večino katoličanov nad drugim prebivalstvom. Ko bi šlo tako naprej, kakor kaže sedanja statistika, bi v kratkem postala nadško-fija skoroda izključno katoliška. Prihajajo v poštev še druge okolščine, vsekako pa kaže prvi in drugi slučaj, kam lahko dovede "planirano" urejevanje prebivalstva, po-domače protinaravna kontrola. Narava ne pozna usmiljenja, z železno doslednostjo gre svojo pot in pomandra vse,kar se ji ustavlja.
»
Od časa do časa nekaj za-sumi baje prav v katoliških vrstah zoper avtokratične razmere v cerkvi. Nasprotniki cerkve odpirajo usta do ušes. Pametna in konstruktivna kritika v katoliški cerkvi nikakor ni zadušena, nemogoča, z golim kritiziranjem pa nikomur ni pomagano.
Zelišča prinesejo zdravje
Čudovita sestavina življenje poživljajočih zelišč ie najnovejše odkritje modernih časov. Ne glede na to, kako mila, ali kako resna je vaša bolezen, trpljenje ali bolečine — tu je upanje za Vas. Zelišča narave nikoli ne odrečejo! Helena Schymanska, chicaška slavna zališčarka, ki je pomagala tisočerim trpečim, vam nudi čudovito endolarskp — osemdnevno zeliščno zdravljenje za katerokoli bolezen imate, za 50c. Prinesite ta oglas s seboj za izredno ponudbo endolarskega zeliščnega zdravljenja za 50c in prejmite koristno priporočilo in zdravstveni nasvet BREZPLAČNO ali pa brezplačni vzorec zdravilnih zelišč. Ako ne morete priti —pišite za prosto preizkušnjo in zdravstveno informacijo. Pošljite 25c v znanikaTi ali gotovini za zavijanje in poštnino.
HELENA HERBAL HEALTH INSTITUTE, Slavonic Dept.—M. Y.
Ure: 11 zjtit. do 8 zveč.; nedelje do
2 pop. — Tel. BRUnswick 49(10 1869 No. Damen ave„ Chicago, 111.
Aprilski "Forum" je objavil precej strupa. N. V. Fet-terly piše in pravi, da je "član rimo-katoliške cerkve in živi r.a Srednjem zapadu." Pozna ga nihče, kakor vidim,in sumljivo je, da piše v "Forum." Danes gre za to, ali naj postane svet demokratičen ali avtokratičen. Cerkev je za demokracijo, pa trdijo nasprotniki cerkve, da je vse to le hi-navščina, ker sama je vsa av-tokratična. Papež) postavlja kardinale, in kardinali izvolijo papeža, in papež imenuje škofe in škofje župnike, .in ti postavljajo cerkve in šole in lajiki služijo le za neke svetovalce, odločilne besede nimajo itd. itd. Gre še za bolj važne zadeve, ki posegajo v življenje, n. pr. pri kontroli porodov.
Tudi naši slovenski napred-njaki so se že večkrat podali na to pot kritiziranja cerkve, da je pri količkaj še zvestih vernikih ubijejo, in tako sami sebe postavijo ne njeno mesto. "Mors tua, vita mea —ko umre cerkev, bomo mi zaživeli," jim velja.
Well, vsa kritika ali ogorčenje ni nič novega, že stara roba. Ako je cerkev božja ustanova, je vsaka kritika temeljnih smernic izključena." . . . skala, na to skalo sezidam svojo cerkev." Ker pa obstaja ta ustanova za ljudi, imajo nekaj besede tudi ljudje. In tu imajo besedo, naj nasprotniki še tako kričijo ... in ker za golo kričanje v cerkvi ni mesta, zato stoji tudi njena organizacija trdna pri vseh viharjih, dočim se v s e maja tam, kjer so kritiki golih kri-tikastrov odprli vrata na ste-žaj.
Kdor hoče živeti ali bi mogel živeti le, ko bi skritiziral cerkev in jo podrl, se bo sam prej podrl. To vidimo lahko vsak dan, ko kritika cerkve kritizirajo lastni bratci, da ne ve, kje mu stoji glava in opletava na desno in levo.
To velja pri nas, in prav povsod. Oblika je različna, podiranje cerkve isto. Ampak ". . .peklenske sile je ne bodo premagale."
Spati katoličani ne smejo, spijo pa lahko mirno. -o-
Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne.
iiiP
ŠMARNICE
ki jih priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik:
1.	EVHARISTIČNE ŠMARNICE ........................................$1.50
2.	MARIJA V PREDPODOBAH in PODOBAH,
Jože Vole ...............................................................................$1.00
3.	SVETA MAR. MARIJA ALALOK, Blaž Dvoršak......$1.00
4.	LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše..........................$1.00
5.	MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA........................$1.00
6.	MARIJA VZOR KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA,
Fr. Kruljc ...............................................................................$1.00
7.	NA SV. GORO, M. Brumat ................................................$1.00
8.	MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Job. Lavtižar $1.50
9.	POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše ........................$1.00
10.	ŠMARNICE MARIJE POMOČNICE, Ff. Knific,
Broš...........................................................................................$0.75
11.	ŠMARNICE ARSKEGA ŽUPNIKA ...............................$1.00
12.	ZNAMENJA NA NEBU, Jos. Jerše ................................$1.00
13.	RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mihael Opeka....................$1.00
14.	LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA............................$1.00
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois