L sto XXV. Naročnina za Ljubljansko pokra.ino: letno 70 Ur iza Inozemstvo 75 lir), za lota 35 lir. za 'It leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 ilr. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino. Industrij o. obrt In denarništvo Številka 1, C0NCESSI0NARI0 ESCLUSIVO per la pubblicitA dl provenlen*« italian* od ester«: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via O. Lazzaronl 10. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tei. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poitni hranilnici v Ljubljani St. 11.953. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino)! in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaronl 10. jvliaia viak torek i x ustta lB tak UubHana, 1. lanuaria T942-XX Cena ttcrtltd O'60 A Srečno in veselo Novo leto žili oje m cenjenim naročnikom. Bralcem iit prijateljem ..Crpoiiii Ust". Sprememba mezdnih razredov v soc. zavarovanju Visoki Komisar ta Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo: Clen 1. — Mezdni razredi po na-redbi ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 1. novembra 1940. St. št. 28.628 ostanejo od prvega do sedmega razreda nespremenjeni. Za osmi razred se določa višina zaslužka na dan od lir 30.40 do lir 38,— z zavarovano najnižjo mezdo. Dodajeta se naslednja mezdna razreda: Mezdni razred IX. Višina zaslužka na dan od lir 38.— do lir 45.60. Zavarovana mezda lir 38.—. Mezdni razred X. Višina zaslužka na dan od lir 45.60 navzgor. Zavarovana mezda lir 45.60. Clen 2. — Določbe te naredbe stopijo v moč z veljavnostjo od 1. decembra 1941-XX. Ljubljana dne 20. dec. 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Ktnilio Grazioli i’ r.‘ . *> Likvidacija premoženja na ozemlju bivše Jugoslavije, priključenem Nemčiji Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino obvešča, da so, z ozirom na dogovore, sklenjene med italijansko in nemško vlado, pooblaščeni likvidirati svoja premoženja, nahajajoča se na ozemlju bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Nemčiji, in prenesti či-*ti izkupiček, Slovenci: a) ki so dne 1. IV. 1941-XIX bivali na ozemlju bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Italiji; b) ki so tukaj rojeni in ki so bili dne 1. aprila 1941-XIX semkaj pristojni, pa so se pred 10. de-eembrom 1941-XX preselili v Italijo iz pokrajin bivše Jugoslavije, sedaj priključenih Nemčiji, in so izjavili pred pristojnimi italijanskimi oblastmi, da si želijo ustanoviti svoje stalno bivališče v Italiji pod pogojem, da jim bo naknadno priznano državljanstvo. Osebe, ki nameravajo uveljaviti svoje pravice glede premoženj na podlagi zgoraj navedenega dogovora, morajo v roku enega mese-ta, a najkasneje do 30. januarja 1942-XX, poslati Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino izjavo v dveh enakih izvodih, potem ko je župan občine njihove-P« bivališča na samih izjavah potrdil točnost prijavljenih osebnih Podatkov. Tiskovine za izjavo dobijo prosilci pri mestnem poglavarstvu v (Ljubljani in pri okrajnih pogla-v«rstvih, pri katerih lahko dobijo *udi potrebna pojasnila. Minimalne mezde za delavca zaposlene pri javnih delih Po zaslišanju prizadetih strokovnih organizacij je izdal Visoki Komisar naredbo, s katero se ('ločajo za delojemnike, zapo^Ie-Pri javnih delih, bodisi da ta izvršujejo zasebni podjetniki ali jt\ne ustanove v lastni režiji, naslednje minimalne mezde: za navadne delavce do 18. leta po 2.40 lire na uro, za delavce nad 18. let po 3.20 lire, za kvalificirane delavce z zaposlitvijo do 1 leta po 4 lire, za kvalificirane delavce z nad enoletno zaposlitvijo pa po 4.50 lire na uro. Vsa javna dela se uvrščajo v I. mezdni razred po kolektivni delovni pogodbi z dna 15. oktobra 1941-XIX. Te določbe pa ne veljajo za osebje, ki je zaposleno pri vzdrževanju cest, železnic, zgradb in napeljav in ostalih službah v upravi državnih in samoupravnih ustanov, ravno tako pa ne veljajo za pomožno osebje teh ustanov. Industrijski razvoj Italije V milanski reviji cLTEuropa S. 0.> je objavil predsednik italijanske zveze industrialcev gro! Giuseppe Volpi di Mi.sura ta članek o razvoju italijanske industrije Iz članka posnemamo: Italija je pomembna industrijska dežela. Mnenje, da bi bila industrija v italijanskem gospodarstvu le drugovrstnega pomena, je zastarel predsodek. Res je le to, da je mogel italijanski narod sodelovati v moderni proizvodnji šele po doseženju svoje neodvisnosti in je zato moral v desetletjih izvršiti to, kar so mogli drugi narodi doseči v stoletjih. V prvi dobi je nacionalno zedinjenje povečalo naravne težkoče, ki so ovirale izgradnjo narodnega gospodarstva, ker je opustitev carinskih mej, zaradi katerih so se ustanovila razna lokalna podjetja, trenutno povzročila zmanjšanje konsumnih dobrin. Poleg te-gi pa je nastajanje veleindustrij pomenilo konec mnogih obrtniških podjetij, ki so bila zadnji ostanek gospodarskega procvita srednjeveške Italije. Vendar pa se je posrečilo italijanskim industrialcem, da so premagali vse težave. Najprej so se ustanovile indu-slrije, ki so slonele na tradiciji kakor tekstilna industrija ter predelovanje svile in volne. Takoj nato so nastale tovarne za predelovanje bombaža. Kmalu so se tudi razvile tovarne za stroje, zlasti one, ki so izdelovale stroje, potrebne za brodarstvo in železnico. Končno pa so nastale tudi topilnice in kovinske industrije. Fašizem je razširil razvoj industrije in v času sankcij pokazal najodločnejšo voljo, da se ustvari čisto italijanski industrijski sistem. Sicer pa je za Italijo okrepitev industrije življenjska potreba, ker je tudi boljše obdelovanje zemlje odvisno od večje industrijske delavnosti. Spoznanje nujne potrebe večje industrializacije izvira iz temeljev fašistične polu tika, ki hoče najprej na vseh poljih povečati proizvodnjo, nato pa z določanjem razvoja posameznih panog ustvariti organsko zvezo vseh industrij. Ta razvoj se je pokazal tudi v rastočem številu v industriji zaposlenih oseb ter v vedno večjem razširjenju industrijskih podjetij, ki so se v začetku ustanavljala le v severni Italiji, sedaj pa so se razširila v vsej Italiji. Tako je število V industriji zaposlenih oseb od 4 milijonov v L 1921. naraslo na 6 milijonov v letu 1936. Od takrat pa se je to število še dvignilo. Najbolj zgovorno sliko o razvoju industrije v Italiji pa daje povečanje potrošnje električnega toka za industrijske namene. Leta 1930. je znašala ta potrošnja 1 milijardo kilovatnih ur, 1. 1932. pa že 10 milijard. Tako zelo se ]• razvila italijanska industrija, da se je njen« proizvodnja od 1. 1922. do 1. 1929. povečala v razmerju 100:210. V dobi svetovne gospodarske krize je sicer padla na 140, pozneje pa se je v velikanskem poletu dvignila na 250 in več. Ce pogledamo, kako so se razvijale posamezne industrijske panoge, vidimo, da so se vse razvijale skladno. Dočim je od 1. 1934. do 1939. tekstilna proizvodnja narasla za 20%, se je dvignila proizvodnja papirja za 30.5, kovinska industrija za 33.4, električna za 40.9, rudarska za 68 in strojna za 90.2 odstotka. Ta velikanski razvoj italijanske industrije temelji ne le na dozorevanju italijanskih industrijskih sposobnosti, temveč tudi na poglobitvi italijanske socialne zavesti. Podjetnik in delavec si nista več tako tuja kakor nekoč ▼ Angliji, temveč sta združena v zavesti zajednice, ki se kaže v poslovnem in nacionalnem življenju. Tej zavesti se moramo zahvaliti za velikanski napredek, ki ga je dosegla italijanska industrija. Iz zavesti, da tvorita delavec in podjetnik eno zajednieo, Je nastala italijanska industrija in v tej zavesti se kaže tudi sposobnost italijanskega naroda, a tudi njegova pravica, da si pribori lep prostor v svetovnem gospodarstvu in da se industrijsko afirmira. Omeiitve v železniškem potniškem prometu Zaradi splošnih koristi je bilo nekaj potniških vlakov že ukinjenih, 1. januarja pa stopijo v veljavo naslednje ukinitve in omejitve voznih olajšav. Ukine se izdaja železniških vozovnic za , nedeljskih kart in posebnih vozovnic za izletnike, vozovnic za krožna potovanja s prestopanjem in brez prestopanja, mesečnih in tedenskih vozovnic, vozovnic za prosto potovanje in turističnih kart, izkaznic, ki so doslej omogočale kupovanje vozovnic po znižani ceni, izkaznic za družinska potovanja po znižani ceni, vozovnic s popustom za določeno število kilometrov, dodatnih vozovnic za posameznike in skupine tujcev in Italijanov, ki bivajo v tujini ter v Italijanski Afriki in drugih italijanskih posestih, in znižane vozovnice za skupna potovanja gojencev raznih zavodov. V veljavo pa stopijo 1. januarja tudi naslednje omejitve olajšav: Izdajanje navadnih abonmajev bo omejeno na potovanja na progah, ki ne presegajo 100 km. Edino izjemo imajo trgovski zastopniki, ki so res samo zastopniki, ne pa tudi trgovci. To morajo dokazati s potrdilom pokrajinskega korporacijskega urada, ki je vidirano od prefekture. Potovanja po znižani ceni so omejena ne samo za zasebnike, temveč tudi za državne uslužbence. Tako bodo smeli čla-nj železničarskih družin potovati po znižani ceni le štirikrat na leto. Privatna potovanja po znižani ceni so omejena tudi za poštne in brzojavne uradnike, ki bodo smeli po znižani ceni potovati štirikrat, njih svojci pa le dvakrat na leto. Oficirji na dopustu in člani njih družin bodo imeli na leto šest, ljudskošolski učitelji in rodbine vojakov, ki uživajo popuste, pa štiri znižane vožnje. Število potovanj s 70» popusta za vojake na podlagi določb o prevozih voja-štva ostanejo neomejene. Brezplačne vozovnice, ki jih imajo železniški in drugi državni uslužbenci od 1. 1926., bodo omejene na dve ali na eno, uporaba kilometrskih vozovnie pa bo omejena na ostalo dobo, za katero so bile plačane, najdaije pa do 31. marca 1942. Za čas, ki presega to dobo, bo denar vrnjen. Ljubljanska stavbena delavnost L. 1939. je bilo v Ljubljani za 46 in pol milijona zgrajenih 173 stanovanjskih hiš s 602 stanovanjema. Lani je dobila Ljubljana 113 novih stanovanjskih hiš, v katerih je bilo na razpolago 354 stanovanj. Med temi novimi hišami je bilo 45 enostanovanjskih. Stavbna delavnost je bila tudi letos živahna. V enajstih mesecih so bila -Izdana gradbena dovoljenja za 101 hišo. V teh novih hišah je 483 stanovanj. Vrednost letošnjih novih zgradb je 18,7 milijona lir, s prezidavami vred pa nad 20 in pol milijona. Gospodarskih zgradb in prezidov je bilo letos 72 in se ceni njih vrednost na 4,24 milijona lir. V novih hišah so mala stanovanja v veliki večini. Letošnje nove hiše imajo 139 enosobnih in 244 dvosobnih stanovanj. Stanovanjska kultura kaže velik napredek, ker se vsako leto posveča večja skrb ureditvi kopalnic. Letos je bilo brez kopalnice samo 92 novih t>ta-novanj. Danes se splošno bolje zida, kakor se je zidalo pred leti, pri čemer ima zasluge tudi mestni tehnični oddelek, ki je v odseku za javno gradbeno nadzorstvo uvedel nov način v poslovanju pri ocenjevanju vloženih načrtov. Odsek ei je naložil nalogo, pomagati interesentom s strokovnimi nasveti pri obravnavi in ocenjevanju načrtov. Javno gradbeno nadzorstvo je pričelo poleg običajnega nadzorovanja zgradb poslovati tudi kot strokovna svetovalnica ▼ zavesti. da bo tako mogoče doseči splošno zboljšanje načrtov v smislu sodobne stanovanjske kulture ob upoštevanju nujnih zdravstvenih ozirov in smotrne razdelitve stano-i vanjskih prostorov. Ureditev kreditnega poslovanja v Ljubljanski pokrajini Vis. Komisar je izdal naslednjo naredbo: Clen 1. —Zbiranje prihrankom v kakršni koli obliki ter dajanje« posojil so posli občnih koristi. Clen 2. — Vsi v Ljubljanski po-' krajini delujoči zavodi, ki zbirajo prihranke ter dajejo posojila, najsi so javnopravnega ali zasebnopravnega značaja in se upravljajo redno ali izredno, so podrejeni nadzorstvu tega Visokega komisariata. Clen 3. — Nadzorstvo v smislu člena 2. opravlja (Nadzorstveni urad za zaščito štednje in dajanje posojil», ki ima svoj sedež pri podružnici zavoda cBanca d*Italia>1 v Ljubljani in je sestavljen iz funkcionarjev te banke ter Inšpektorata za zaščito štednje in dajanje »posojil. Ta urad ima pravico stopiti v zvezo z zavodi, označenimi v čl. 1., kakor tudi z vsemi javnimi oblastvi in zasebnimi ustanovami« z zavodi javnopravnega značaja in korporacijskimi organi ter zahtevati poleg sporočil in podatkov, ki »o mu potrebhi, tudi njih sodelovanje pri opravljanju svojih poslovi in za potrebno vzporeditev z jsred-i njimi organi. Clen 4. — Vsa dejanja, ki zadeli vajo ustanovitev, združitev, spoji« tev, likvidacijo, prevzem in odstop aktiv in pasiv, povečanje ali zmanjšanje glavnice, začetek ali ustavitev poslovanja, prevzem likvidacij bM nadaljevanja poslovanja ter vobče vse, kar se nanaša na spre-i membo gospodarskega in premog ženjskega položaja zavodov, mora1 predhodno odobriti Visoki komi-' sariat, sicer go izvršeni ukrepi ne*j veljavni. Clen 5. — Tudi če bi se prošnja! ne predložila, pa bi se pokazaiai potreba, se morejo na predlog Nad-! zorstvenega urada iz čl. 3. z odlo-j kom Visokega komisarja izvršiti vsi posli iz prednjega člena 4. Clen 6. — Ta naredba stopi v ve-j ljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grasioli i Novi državni proračun Na zadnji seji vlade je bil pred-1 ložen tudi-novi državni proračun, ki ga je vlada po proučitvi odobrila. Novi proračun izkazuje naslednje izdatke (v milijonih lir)? Fin. ministrstvo 364,7, pravosodno 691,0, zunanje 444,1, kolonija 439,4, prosvetno 3.015,8, notranje 1.432,5, javna dela 1.074,5, prometno 731,2, vojno 5.424,4, mornariško 4.538,9, letalsko 4.188,6, kmetijsko in gozdno 963,3, korporacijsko 344,9, za ljudsko prosveto 133,8, ministrstvo za izmenjavo in valute 37,7. Skupno vsi izdatki 451,825,5 milijona lir. Dohodki so proračunani skupna na 35.424,6 milijona lir ter znaša psimanjkljaj 8.400,9 milijona lir. V primeri s sedanjim proračn-nom so izdatki po novem proračunu povečani za 4.342,2, dohodki pa za 3.949,1 milijona lir, da je primanjkljaj zmanjšan za 393,t milijona lir. Socialno lavarovanje in socialno skrbstvo v Občne pripombe Kulturni narodi starega veka niso poznali nikake zaščite delavstva, ker je bila delovna moč tako rekoč zasionj in se zato ni ščitila. Kadar koli se je pojavila potreba pj delovni meči, pa tudi brez tega, so vdrle oborožene vojske na sosednje ozemlje, prebivalstvo izropale in ga odpeljale v sužnost, iz katere ni bilo rešitve. Razumljivo je torej, kako so mogli imeti posamezni cesarji, kralji in drugi mogočneži starega veka samo za svojo osebno potrebo po 100.000 ali pa še več sužnjev, katerih ni ščitil noben zakon. Krščanstvo je sicer ublažilo suženjstvo, toda ni ga odpravilo. Tlačanstvo, kot neka milejša oblika suženjstva, je bilo tudi v naših krajih vse do sredine minulega stoletja, ko so začeli stroji prevzemati in izvrševati mehanična dela. Produktivnost strojev je pa, kakor znano, neprimerno večja kot pa človeškega dela. Ker je mehanično delo prevzel stroj, je ostalo človeku samo kvalificirano delo, to je izdelovanje novih kompliciranih in vedno popolnejših strojev ter nadzorstvo nad strojnim delom, opravila, katerih ne bodo nikdar mogli prevzeti stroji sami. Na eni strani se je tako vrednost človeškega dela izredno povečala, na drugi strani so pa delavci sami zaradi večje izobrazbe začeli zahtevati posebne pravice zase in za svoje družine, zajamčene s pozitivnimi družabnimi ali socialnimi zakoni. Zato so veliki politiki v zadnjem polstoletju polagali na socialno zakonodajo največjo važnost. Prve pomembnejše socialne zakone najdemo šele proti koncu minulega stoletja. V prvi vrsti so . se nanašali na zaščito aktivnih delavcev, to je na reguliranje delovnega časa, na higieno in varnost v delavnicah itd. Epohalne korake je napravila socialna zakonodaja šele po letu 1880 z uvedbo obveznega socialnega zavarovanja, ki nudi eksistenčne možnosti pasivnim delavcem, to je bolniško, nezgodno, pokojninsko in brezposelno zavarovanje, ki je po svoji ideologiji v popolnem kontrastu z gospodarskim liberalizmom, ker mora tudi delodajalec prispevati k socialnim bremenom, dasiravno nima od tega nobene direktne koristi. Zanimivo in poučno je, da je prisilno delavsko zavarovanje uvedel »železni kancler« Bismarck, ki je hotel na ta način oslabiti naraščajočo socialno demokracijo in delavstvo pridobiti za državo, kar se mu je tudi posrečilo. Celih 30 let, to je do leta 1911, so se zastopniki nemškega delavstva v parlamentu dosledno borili proti vsakemu socialnemu zavarovanju. Velik odpor, ne samo delodajalcev, ki so morali prispevati k socialnim bremenom ne da bi bili sami zavarovani, ampak tudi delavcev samih proti uvedbi socialnega zavarovanja, smo imeli tudi v Sloveniji, kakor je razvidno iz raznih časopisnih notic. (N. pr dnevnik »Slovenec« od 18. IX. 1889, »Laibacher Zeitung« od 6.IX. 1-389 itd.) Zdi se nam primerno, da na tem mestu citiramo nekaj vrstic o prvih volitvah delegatov za uoravni in nadzorni odbor Ckrajne bolniške blagajnice ljubljanske iz »Spominskega zbornika OUZD-a v Ljubljani«, 1938, na strani 18—19: ... V nedeljo dne 29. aprila 18S9, so bile v Ljubljani volitve »zastopnikov deicdajočih gospodarjev« (= delodajalskih delegatov) za »glavni zbor« (—• občni zbor) Okra'ne bolniške blagajne Od COt) delodajalcev je prišlo na volišče samo 7 (reci in beri: sedem!) »gospodarjev«, ki so izvolili predpisanih 43 delegatov. Dne 23., 23., 27. in 29. aprila 1839 ra bde v posameznih mestnih okrajih volitve »de-lavekih odbrsncev« (= delojemalskih delegatov) za glavni zbor. Od 2883 delavcev ni prišel nihče na volišče, tako da je moral mestni magictrat uradno imenovati 86 delojemalskih delegatov. Občnega zbora dne 2. maja 1889 se je udeležilo od 83 delcjemal-olrih delegatov samo 41 in od 43 delodajalskih delegatov pa samo 23. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da so bile volitve delegatov pravočasno uradno razglašene e pr z Ivom, da ee interesenti polnoštevilno odzovejo. R-zume te. da je eden ali drugi odklonil na obfnein zboru funkcije v n"re'stvu. nadzorstvu oziroma razeo-dišču. ... Ze dne 7 ok',obra 1889 je meet-ni magistrat dovolil Okrami bolniški blagajni »ekseku'ivn.o rubežen premičnega bi"ga« 193 delodajalcev, ki niso poravnali prispevkov za mesec avgust 1889. Od 600 delodajalcev je nrišlo že no dveh mesecih poslovanja bolniške blagajne 193 detodmaleev. to je približno ena tretjina, pod eksekucij. Seveda ev> nekateri delodajalci, t"koj ko so videli voo reenori in odločnost poslovanja boln:?kP blagajne, poravnali zapadle prispevke in se tako izognili rubeini. 8e istega meseca je bil kaznovan ed^n bubljanskih trgovcev, ki ni prijavil svojeca nameščenca v zavarovanje, z globo treh goldinar ev in razen tpga še z enodnevnim zaoorom. Nadalijni s risi pa postajajo duhomorni in zopemi. Sledi eksekucija za eksekucijo, globa za globo, zapor za zaporom ... Prav do prve svetovne vojne je slovensko delavstvo videlo v socialnem zavarovanju od zgoraj, to je od oblasti, vsiljeno »nepotrebno zlo«. Preokret v stališču delavstva do socialnega zavarovanja se je začel šele v svetovni vojni. Pomanjkanje vseh dobrin, zlasti eksistenčnih, in splošno obuboža- nje vseh slojev je prisililo zlasti delavski proletariat, da se je začel sam brigati za vsestransko zboljšanje svojega socialnega položaja. Ravno svetovni vojni se moramo zahvaliti za iireuno po-voljni razvoj socialnega zavarovanja in socialnega skrbstva v povojnem času. kakor lepo in pravilno ugotavlja g. Filip Urafnik, tajnik bivše Delavske zbornice v Ljubljani, v knjigi: »Slovenci v d:setle'.ju 1918—1928«. Znano je, da je slovensko delavst o po končani prvi svetovni vojni dobilo povrh znatnega zboljšanja bolniškega in nezgodnega zavarovanja tudi pokojninsko zavarovanje, nadalje brezposelno skrbstvo pri borzi dela, ki se imenuje danes Pokrajinski namestitveni urad, in Delavsko zbornic«), ki se imenuje danes Pokrajinska delavska zveza, da o drugih pridobitvah, n. pr. o skrbstvu za vajence, o antituber-kulozni ligi Ld. niti ne govorimo. Zopet živimo v veliki vojni. Vse, kar smo doživeli med prvo svetovno vojno, se danes ponavlja v neprimerno večji meri, pa moramo prav zalo pričakovati ponov-n-> zboljšanje in napredek socialne zakonodajo. Nastane vprašanje, kakšne bodo nove pridobitve v področju socialnega zavarovanja in socialnega skrbstva, katerih bo deležno sloven.ko delavstvo. Samo po sebi je umevno, da bo slovensko delavstvo Ljubljanske pokrajine deležno vseh tistih novih pri-aot v 'ne zakonodaje, katere italijansko delavstvo že ima. Italija je že od leta 1934, to je od začetka abesinske vojne, tako rekoč stalno v vojni, pa je v tem času napravila in izpopolnila celo vrsto socialnih zakonov. Zato hočemo na tem mestu nekoliko spregovoriti o italijanski socialni zakonodaji. žim si ni postavil samo naloge zadovoljiti delavstvo in ga pridobiti za državo, temveč stremi tudi za tem, da si z dobro demografsko politiko poveča v doglednem času število prebivalstva .od 45 milijonov na 70 milijonov in tako dvigne ugled Italije v mednarodni politiki. Zato najdemo vsepovsod v italijanskih socialnih zakonih določbe, ki ščitijo in dajejo izredne ugodnosti novoporočencem, zlasti mladim, nadalje družinam številnih otrok, itd. — ugodnosti, ki ne temeljijo več na samem delovnem pravu, temveč jih je treba smatrati za nagrado narodove skupnosti za zasluge pri povečanju števila prebivalstva. Sem spadajo v prvi vrsti družinske doklade delavstva, katere bo dobilo v naj-kiajšem času tudi slovensko delavstvo Ljubljanske pokrajine, pa hočemo zato o njih najprej govoriti. Družinske doklade Družinske doklade pri nas niso popolnoma neznane, toda deležni so jih bili že v prvih povojnih letih samo v glavnem državni in javni nameščenci, nikakor pa ne delavci. Višina takih družin kih doklad državnim m javnim nameščencem je bila oziroma je različna in se navadno giblje okoli zneska din 100.— mesečno za ženo in za vsakega otroka, toda na-vrdno ne več kot za 4 družinske člane. Začetek družinslrih doklad delavstvu v Italiji pade v debo svetovne gospodarske krize, in sicer v leto 1934, ko je zaradi stagnacije na svetovnem trgu italijanska industrija reducirala število tedenskih delovnih ur od 48 na 40. kar pomeni zmanjšanje delavskih plač za ca 167». Kot odškodnina Kratek zgodovinski oris osnov italiianske socialne zakone d*ie Proti koncu minulega stoletja je začela tudi Italija uvajati socialno zavarovanje, in sicer na podoben način kot ostale romanske države, predvsem Francoska. Bistvena razlika med nemškim in italijanskim socialnem zavarovanjem je v tem, do je Nemčija akceptirala načelo obveznosti (obligatnosti) socialnega zavarovanja, dočim je Italija akceptirala načelo neobveznosti (fakultativnosti) socialnega zavarovanja kot ostale romanske države Zato se imenuje obvezno ali obligatno socialno zavarovanje tudi germanski sistem za razliko od romanskega neobveznega ali fakultativnega socialnega zavarovanja. Nedostatek fakultativnega si-6tf ma socialnega zavarovanja je evidenten. Mladi in zdravi delavci, ki predstavljajo dober riziko, se nočejo zavarovati, ker ne čutijo potrebe po socialnem zavarovanju, stari in onemogli delavci pa ne zmorejo visokih premij, potrebnih za kritje slabih rizikov. Nedostalke tega sistema je italijanska država skušala ublažili z znatnimi državnimi subvencijami socialnemu zavarovanju in z državnim jamstvom za iznlačilo zavarovanih podpor, vendar uspehi prvotnega italijanskega socialnega zavarovanja niso bili zadovoljivi. za manjše zaslužke so se uvedle posebne doklade onim delavcem, ki so imeli več kot enega otroka mlajšega od 14 let. V ia namen so plačevali solidarno vsi industrijski delavci in vsi indusVi.-ui podjetniki določene prispevke v poseben fond. Ta zajetni sistem družinskih doklad delavslvu se je postopoma izpopolnjeval do današnje oblike, ki jo moremo skicirati v glavnem takole: Vse prispevke za družinske doklade plačujejo delodajalci sami brez pravice kakršnega koli odbitka od delavskih zaslužkov. Prispevki se računaio v glavnem v odstotkih cd vseh delavskih zaslužkov v gotovini in naravi. Za čas, dokler traja sedanja vojna, so predpisane sledeče tarife v Italiji (ki ustrezajo družinskim dokladam, določenim z zakonom od 20 III. 1941-XIX št. 122. vendar v dvojni izmeri za čas od 16. VI. 1941 dalje do konca vojne): za industrijo in obrt 207« od delavskega bruto-zashižka. za poljedelstvo 8% od bruto-za-sltsžka nameščencev, za delavce pa L 1.50 za vsak delovni dan, za trgovino 14.8075 od bruto-za-služka. za denarne zavede veljajo različni tarili, in sicer od 29.5075 do 20.-10% bruto-zaslužka. Vsi prispevki za družinske doklade delavcem in nameščencem znašajo v vsej Italiji okroglo 5 milijard lir letno. Višina družinskih doklad je različna za vsako pridobitno skupino, kakor tudi različna za delavce in nameščence. Značilno je za italijansko demografsko politiko, da so družinske doklade nesorazmerno večje pri družinah z velikim številom otrok kot pri družinah z majhnim številom otrok. Obveznost je obstojala samo v nezgodnem zavarovanju, vendnr je imel delodajalec prosto voljo izbirati zavarovalnico. V splošnem se Italija v začetku ni brigala za bolniško zavarovanje, pač pa za nezgodno in pokojninsko zavaro vanje delavstva, to je za onemoglost in starost delavcev. Tako nepopolno socialno zavarovanje je obstojalo vse do trenutka, ko je lašizeni prevzel državno oblast. Po zmagi fašizma nad socialno demokracijo je moral novi režim v prvi vrsti zadovoljiti delavske množice in jih tako pridobiti zase. Pri tem fašizem ni same) posnemal Bismarckovo politiko, temveč jo je v vsakem pogledu poglobil in nadkrilil. V ta namen je fašistovski režira izdelal posebno delovno ustavo, imenovano »La Carta tlel Lavoro«, ki služi kot izhodna točka vse italijanske zakonodaje za zaščito delavstva Členi 11-21 te ustave govore o kolektivnih pogodbah, členi 22—25 o posredovanju dela, členi 26—Bi) o socialnem zavarovanju, zaščiti in vzgoji delavstva. Moramo pa takoj pripomniti, da je program. postnvRen v tej delovni usatvi, že prekoračen zaradi izvajanja najrazličnejših me'od demografske politike. Fašistični re- Viširta mesečnih družinskih doMad za delavce *a vsakega otroka lir Prid' -Vina skupina družin: 1 otrok« Industrija 52.— Pol;cdoKvo 16.25 Trgovina 48 — D en. zavodi minimum 84,— makeim. 112.— družina z družina s 4 za ženo zn vsakega 2-3 otroki in več otroki ascendenta 72 80 93.60 80.60 46.80 25,— 31.25 36.25 20,- 67.20 86.40 64 80 38 40 03— 123— 117.— 78— 126— 140— m— 78— inskih doklad za nameščence Pridobitna aku>pina Industrija Poljedelstvo Trgovina Den. zavodi minhiu m 84 — maksim. 280.— sa vsake;« otroka lir družina z družina z družina s 4 za ženo za vsakega 1 otrokom 2-3 ol roki in več otroki ascerrPnta 80.60 106.60 127.40 114.40 75.40 77.50 102.50 122.50 110,— 72.50 74 40 98 40 117.60 83.00 53.20 93.- 126.— 117.- 78— 322.— 378— 286— 182.- Evo primer, kako se računajo družinske doklade. N. pr. mesečni znesek družinskih doklad za industrijskega delavca, ki vzdržuje 5 otrok, s'arih izpod 14 let, ženo in še 2 ascendenta. to je svojega očeta in mater, se izračuna takole: 5 otrok poL 93 60 ...L 438.— za ženo . • - • • «■ 80.69 za 2 ascendenta po L 46.80__________93.60 Skupaj mesečno ... L 642.20 Tak delavec prejema torej mesečno povrh svoje plače še lir 612.20 družinskih doklad. Naglasiti moramo, da se družinske doklade v nobenem primeru ne vračunavajo v delavrkp plače niti pri odmeri davkov niti pri odmeri Zakoniti predpisi o družinskih dokladah nikakor niso enostavni v Italiji. V splošnem so ti predpisi zelo širokogrudni in omogočajo, da participirajo na družinskih dokladah najširši sloji prebivalstva. Tako n. pr. so z zakonskimi otroci izenačeni nezakonski, adoplirani in drugi otroci, lsto-tako so širokogrudni predpisi glede določevanja ostalih družinskih članov. Med ascendente spadajo n. [ir. starši, bratje, sestre, ded, babica itd Za otroke uradnikov pripadajo družinske doklade do 18. leta starosti, itd. itd. Ministrstvo za korporacije v Rimu trenutno izdeluje uredbo o družinskih dokladah delavcem zavarovalnih prispevkov itd. Po-i Ljubljanske pokrajine. Kakšna bo dobno kot ostale socialne dajatve ta uredba, seveda ne moremo vese družinske doklade ne morejo deti. Po našem mišljenju bi za niti zastaviti niti zapleniti itd. | Ljubljansko pokrajino zadostovala HBAM1LM1CA LIUBLI&HSKE POKBAflNE prej MranMnica dravske banovine EeSež LfnEtaa - Tei.: sc-26, 35-27 Ekspoztfium Eotev e • t*-.: 1 Sprejema vloge, daje posojila* izvršuje navadna in klirinška nakazila, ter opravlja vse bančne posle j ■»"IH , puh sama enotna tarifa za vse delavce brez razlikovanja industrijskega, trgovskega itd. delavstva, oziroma nameščencev. Življenjski standard slovenskega delavca oziroma nameščenca je. kakor znano, približno isti v industriji kot v trgovini, denarnih in zavarovalnih zavodih itd. Razen tega omogoča enolna tarifa brez vsakih težav spojitev nove panoge z že unificiranimi panogami, to je, novi prispevek bi se lahko združil z osnovnim prispevkom, ki vsebuje prispevke za bolezen, invalidnost, zvezo in Namestitveni urad. Ta okolnost bi poslovanje z družinskimi dokladami izredno poenostavila in pocenila. Podvojitev družinskih doklad za čas sedanje vojne, kot je to primer v Italiji, bi podjetnike preveč obremenjevala. Mišljenja smo, da prispevna tarifa družinskih doklad zaenkrat ne bi smela biti višja od 10% zavarovane mezde. Tej tarifi bi ustrezale družinske doklade industrijskega delavstva v polovični višini zgoraj omenjenih števil, in sicer: nezgodo, Pokrajinsko delavsko ca vsakega otroka lir družina z družina* družina s 4 ra ieno za vsakega 1 otrokom 2-3 otroki in več otroki ascendenta 26.— 86.40 46.80 40.30 23.40 40.30 53.30 «3.70 57.20 37.70 Pridobitna skupina Delavci mesečno Nameščenci mesečno Progresivno naraščanje družinskih doklad ročnemu in duševnemu delavstvu z ozirom na število otrok ima jasen socialni in demografski namen .— delavec z velikim številom otrok prejema več na družinskih dokladah kot pa na plači — kateri je dosledno izveden v vsej italijanski socialni zakonodaji, kakor hočemo to pokazati v naslednjih poglavjih. (Dalje prihodnjič.) Sprememba denarnega ekvivalenta naturalnih prejemkov v socialnem zavarovaniu 14. maja 1922. spodnja tabela denarnega ekvivalenta naturalnih prejemkov Visoki Komisar je izdal nared-bo, s katero se z veljavnostjo od 1. novembra 1941-XX določa v socialnem zavarovanju in v smislu § 22., odst. 2., zakona z dne v socialnem zavaro- Vrola prejemkov: 8 stanovanjem Popolna oskrba Hrana........................ Posamezni obroki hrane: zajtrk................... kosilo................... večerja.................. Popolna oskrba s stanovanjem . . . Hrana................................ 1’oaamozni obroki hrane; 7 'i jVrk kopito večerja ........... Stanovanja: 1. soba s pečico..................... 2. 1 soba in kuhinja................. 3. 2 eobi in kuhinja................. 4. 3 »obe in kuhinja................. 5. vsaka nadaljnja soba .... C. opremljena soba................... 7. težišče v skupni sobi .... Kurjava: 1. za 1 prostor 2. za 2 proftora..................... 3. za 3 prostore..................... i 4. za 4 prostore...................... Buzsvetljava; 1. za 1 prostor...................... 2. za 2 prostora..................... 3 za 3 prostore...................... 4. za 4 prostore . ................. Obleka.................................. Ohulov.......................... Uporaba zemlje iu živine: 1. uporaba zemlje na kat. jutro . , 2. krave ali konji . . . . • • • živila in ostale potrebščine; lire 1. penica . • • 100 kg 150— 2. soržioa .... 100 k g 155— 3. rž 100 kg 100— 4. koruza .... 100 kg 100 5. ječmen .... 100 kg 160— 6. oves .... 100 kg 170— 7. grah in fižol . 1 kg 3— 8. krompir . . . 1 kg 0.95 9. pšenična moka . 1 kg 3.60 10. enotna krušna moka . . . 1 kg 2.10 11. ržena moka . . 1 kg 2.10 12. koruzna moka . 1 kg 1.75 18. ječmenova moka 1 kg 1.75 14. otrobi . . . . 1 kg 1.60 15. kruh . . . . 1 kg 1 90 do 2 20 16. slanina . . . 1 kg 11 80 17. mast . . . . 1 kg 15.20 18. surovo maslo . 1 kg 20.50 19. olje 1 liter 9.60 20. sir, navadni . . 1 kg 17.85 21. mleko . . . . 1 liter 1.30 22. sladkor . . . 1 kg 7— 23. kava (žitna) . . 1 kg 7.90 vanju: na na na na dan teden nvsec leto za delavce 7— 42— 175— 2100— 5.50 83.— 137.50 1050.— 1— 6— 25 — 800— 2.70 16.— 66.70 800.40 1.80 11— 45.80 549.60 za pomočnike in uslužbence 8— 48.— 200— 2400— 6.50 89— 162.50 1950,— 1 - 6.— 25— 300.— 8.50 21.— 87-50 1050— 2— . 12— ,50— 600— aa delavce in uslužbence 1.50 9 10 38— 456.— 2.50 14.80 61 80 741— 3.80 22.80 95— 1140.— 5.10 30 80 128.30 1539— 1.30 8— 33.80 3C9.— 1.70 10.30 42.80 SIB- 0.40 2.30 9.50 IU— 0.95 5.70 27.70 275— 1.30 7.80 32.50 35)0.— 1.80 10.80 45.— 540.— 2.20 13.20 50.- 660;— 0.25 1.50 6.25 75— 0.25 1.50 6.25 75— 0.35 2.10 8.70 105.— 0.50 8— 12.50 150— 1.30 7.80 32.50 390,— 0.60 3.60 15,— 180— 0.70 4.20 17.20 205— 1.50 9.— 40— 480— DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI oriDoroia svoie izborne izdelke: 24. cikorija ... 1 kg 10.75 25. sol................1 kg 2.25 26. riž................1 kg 3.70 27. vino , . t . 1 liter 6 85 28. pivo .... 1 ln!er 2.85 29. kis.................1 liter 1.35 30. petrolej ... 1 liter 3.40 31. milo . . • . 1 kg 9.80 32. premog . . . 100 kg 18. 33. drva. trda . . Im5 68— 34. drva, mehka . 1 m* 42.— 35. 1 svinja na glavo 130 kg 1000.— 36. ovce-koze na glavo 150.— 1. Če se pomnoži ekvivalent za en dan s 6 se dobi tedenski, s 25 me. sečni, s 300 pa letni. 2. Stanovanje v delavski koloniji se računa v ekvivalent samo, če ima uporaba stanovanja v naravi alti ne vpliv na delavčev zaslužek. 3. Drva oziroma premog, loi ga dobiva delavec p^i lesnih podjetjih in premogovnikih, se štejejo v ekvivalent samo. če vpliva prejemanje na delavčev zaslužek. .......... * Radio aparati, kolesa in sestavne tfela se nateeiedohi Pri tvrdki iu BIRKE liuNjasa, Hettai trg 9 Telefon 2*5-56 | &pecicrina delavnic a za popravila radio aparatov Podjetna stara Liubliana Izrazila kmečka okoliša stare Ljubljane Krakovo in Trnovo sta imela zanimive podjetnike, ki so našli element svojega gospodarskega udejstvovanja v vodi Ljubljanice. Te podjetnike je opisoval že Valvasor, največ pa je o njih napisal pokojni trnovski župnik n zgodovinar Ivan Vrhovnik. Nnjstarejši trnovski podjetniki so bili veliki in mali čolnarji. Prvi so dobili svoje svoboščine od cesarja že 1. 1489., drugi pa 1. 1735., ko so se ločili od velikih tovarišev. Veliki čolnarji so bili v državni službi. Prevažali so predvsem cesarsko blago; če tega ni bilo, pa tudi zasebno. Valvasor je pisal: Ljubljanica je polna ladij; na njih se prevaža blago, ki prihaja iz Italije in se posoja v [talijo. Taka vožnja se vrši podnevi in ponoči z majhnimi in večjimi ladjami. Večje ladje so stesane iz mnogih debel in nosijo nad 300 stotov. Ladje malih čolnarjev so nosile po 30 in po 60 stotfcv. V Ljubljani jih je bilo vedno pripravljenih 30, na Vrhniki pa 60. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnjo tako razdelili, da so prvi vozili proti, drugi pa po vodni struji. Čolnarji niso bili samo dobri prevozniki, temveč tudi posredovalci kupčij ter reševalci ogrožene imovine ob povodnjih in poža-* Ib. Koristili so tudi zabave željnim Ljubljančanom, ker so pri zabavah, ki jih je bilo največ na Ljubljanici, lepo krasili svoje ladje ter prirejali ognjemete in veslaške tekme. Čolnarji so dobro zaslužili, priljubljeni so bili v me-=tu in daleč po deželi, zato ni čudno, da so moževali in se radi tudi malo pobahalL Prvi udarec je zadala čolnarjem Tržaška cesta. Ljubljanica ni bila več glavna prometna zveza Ljubljane z Vrhniko in ko so se jeli pomikati težko naloženi vozovi po novi državni cesti, je čolnarjem kopnel zaslužek. Cesar Jožef 11. je z drugimi bratovščinami vred l. 1787. razpustil tudi obe čolnarski in tako je šlo s čolnar-stvom naglo navzdol, dokler ni železnica L 1849. začela izpodrivati staro blagovno-prometno središče na pristanu ob Ljubljanici. Ko je bila L 1857. odprta še železniška proga med Ljubljano in Trstom, je bilo konec ljubljanskega čolna rstva. O nekdanji veljavi in slavi čolnarjev pričajo samo še Velika in Mala čolnarska ulica ter stari banderi obeh čolnarskih bratovščin v trnovski cerkvi. Fakini, jekarji in vozniki Dobre čase so nekdaj delili s čolnarji tako zvani fakini, ki so na pristanu Ljubljanice in na Bregu nakladali in razkladali blago. Na Bregu je bilo več skladišč in tnm je imel svoj sedež tudi carinski urad. Fakini, po večini post stniki iz Trnovega in K rakovega, so prihajali vsako jutro na Breg čakat ladje. Pred delom in po delu so hodili v gostilno »Pri zlati ladjic na »žgance«. Pod tem skromnim imenom so obirali ocvrte piščance in rake ter jih pridno zalivali z vinom. Ko je železnica vzela Bregu prometno veljavo, se je pristanišče pomaknilo v samo Trnovo — na Jik. Fakinov je bilo konec, nastopili pa so pri istem delu — jekarji. Novi pristan Jek, kjer so razkladali in nakladali čolne, je menda dobil svoje ime od nemške besede »Ecke« (kot). Pristanišče je bilo v kotu, ki ga tvorita Ljubljanica in Gradaščica. Zaradi manjšega prometa se jekarjem ni tako dobro godilo kot fakinom. Daljšo dobro dobo so imeli rožniki, katerim je odrejal delo lesni red, ki je izšel 1. 1716. Dolga leta so bili vozniki pravi veljaki, irr.eli so svojo bratovščino, dobro sc zaslužili in radi so se pobahali: Kmet orat, mi pa spat, kmet kosit, mi pa pit. — Tudi voznikom je cesar Jožef II. vzel stare svoboščine in bratovščino. Opekarne in druga podjetja To stari prometni žili Ljubija nici je prišla tudi pobuda za razna podjetja. 2e 1. 1559. sta obra tovali dve mestni opekarni, zgornja in spodnja. Prva je bila v sedanji Kolczijski, druga pa v Sva bičevi ulici. Do 1. 1749. je smel v Ljubljani žgati opeko le mestni magistrat. Ko je »zgornja« opekarna 1. 1800. pogorela, so postavili novo ob cesti, ki je od tega podjetja dobila svoje ime. Tudi pozneje, ko so postale opekarne zasebna last, so morali opekarski mojstri prisegati pred magistratom. V mestnem arhivu je prisega nekega mojstra iz 1. 1785.,| ki se glasi: j »... prisežem Bogu Očetu, Sinul ino Svetimo Duhu eno pravo in čisto persego, da očem to službo enga cegelskega Moistra svestu, skerbnu inu flišek bres use golfi-e opraviti, de očem ta Nuc inu Dobiček tega Mesta per moje Službe, kulker je mogoče, fidrati inu obene Škode per Cegli, per Apni, per Speutah, per Rištengi,, ali koker že bodi, ne sam sturiti, ne perpustiti, da bi kdu drugi sturo...« V Trnovem je bila steklarna,: k' jo je Valvasor cenil na 4000 cekinov. Stope za smodnik so bile že 1. 1532. v Koleziji. V sedanji Gradaški ulici je bila sredi preteklega stoletja tovarna za vžiga-; lice, na Bičevju pa je bila od Li 1748. do 1771. prahama. Najsta-rtjši od vseh danes delujočih večjih obratov v Trnovem je 1. 1847." ustanovljena Naglasova tovarna pohištva. Ustanovitev Pokrajinskega! podpornega zavoda Da se obče podporno delo vzpo-redi in poenoti je izdal Vis. Komisar naredbo, s katero se je ustanovil Pokrajinski podporni zavod. Novi zavod bo podpiral posameznike in rodbine v posebno težkih razmerah. Zavod upravlja upravni odbor. Predsednika in člane imenuje Vis. Komisar. Med drugim sta člana odbora predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev in predseauik Pokrajinske delavsko zv~ze. Z ustanovitvijo novega zavoda pa se nič ne spremeni glede delovanja že obstoječih javnih podpornih In dobrodelnih ustanov in ravno tako ostanejo nespremenjene tudi naloge občin, kolikor jili ne bi prevzel novi zavod. Postavitev pod sekvester Vis. Komisar je postavil družbo Standard Vacuum Oil Company of Jugoslavia pod sekvester ter imenoval za sekvestra g. Josipa Mat- ccvicha. Nadalje je bila postavljena pod selcvestsr družba Singer Machine Company in imenovan kot sekvester g. dr. Attilio Apollonio. Srečno in veselo novo leto 1942 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem • • • •••«•• Pletilna in irikoiažna industrija, modna konfekcija pletenin in perila F. Kos, Ljubljana Židovska nlica štev. 5 Navodila glede n V 123. številki «Trgovskega li-sta> z dne 23. decembra smo objavili nova navodila glede nabavnih bonov za tekstilne predmete. Da se prepreči vsaka negotovost glede dodelitve posameznih blagovnih skupin, navedenih v tabeli A Vis. komisariata, objavljamo sezname posameznih proizvodov, ki tvorijo 12 kategorij racio-ni ra n ega blaga. Kategorija št. 1: Tkanine za obleke, zimske sukn je in dežne plašče — konfekcio-nirane obleke — podloge A. Tkanine — pogl. V potrebne točke za 1 m 1. Tkanine volnene ali iz tipizirane volne: 1. široke do cm 100 in težke po tekočem metru a) do 200 g 8 b) od 201 do 300 g 10 c) nad 300 g 12 2. široke nad cm 100 in težite po tekočem metru: a) do 400 g 16 b) od 401 do 600 g 20 c) nad 600 g 24 2. Ostale tkanine (poletna vrsta): 1. široke do cm 100 in težke po tekočem metru: a) do 100 g 4 b) nad 100 g 6 2. široke nad cm 100 in težke po tekočem metru: a) do 200 g u b) nad 200 g *** 5. Muslin in organdt 6. Tkanine za dežne plašče in ga-bardina 8. Podloga (jadrovina, salja, sa-ljeta, kroaze, podloge za rokave in žepe, klot in saten, kropi) težki do 60 g po tekočem metru 2 B. Oblačilni predmeti za moške in dečke — pogl. I motiki dečki točke za predmet 1. Obleke (izvzemši delovne): a) izdelane iz bla^a, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 75 40 b) ostalo (poletna vrsta) 50 25 2. Jopiči (izvzemši delovne): a) izdelani iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 40 22 b) ostali (poletna vrsta) 80 15 8. Telovniki: a) izdelani iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 10 b) ostali (poletna vrsta) 5 3 4. Hlače (izvzemši delovne): a) izdelane iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano voino 25 6. Zimske suknje, plašči, po- Ib) vršniki (izvzemši površnike iz gabardina): a) izdelani iz volnenega blaga ali tipizirane volne 65 39 I b) ostali (poletna vrsta) 25 151 7. Dežni plašči in površniki iz gabardina: 35 21| 8. Dežni plašči iz celofana ali drugih sintetičnih snovi 20 101 12. Predpasniki 5 3| D. Konfekcioniranj predmeti otroke — pogl. III točke za predmet 1. Obleke: a) izdelane iz volnenega blaga ali tipizirane volne b) ostale (poletna vrsta) 2. Kratke hlače: a) izdelane iz volnenega blaga aji tipizirane volne b) druge (poletna vrsta) 3. Zimske suknje, površniki, plašči in dežni plašči 8. Predpasniki za 15 7 15 2 Kategorija št. 2: Tkanine za telesno perilo; telesno perilo konfekcionirano a) Tkanine za osebno perilo — pegi. V 4. Tkanine za telesno perilo 31 1 Konfekcionirano hišno perilo pogl. IV Konfekcionirano hišno perilo: Odeje za postelje, za potovanje, prešite (razen pernic za odejo) in ostale: a) za otroške postelje 20 b) za eno osebo 40 c) za več oseb 75 , Podloge za prešite nernice: a) za otroške postelje 5 b) za eno osebo L 10 c) za več oseb 15 3. Posteljna pregrinjala: a) za otroške postelje 10 b) za eno osebo 25 c) za več ko eno osebo 40 4. Rjuhe. a) za otroško posteljo 9 b) za eno osebo 15 c) za več ko eno osebo 30 5. Prti; a) z_ 6 * 45 b) za 12 90 6. PrPči (servijeti) in namizni prtički 5 7 Brisače (za m!) 10 8. Kuhinjske brisače 3 9. Prevleke za blazine 8 Kategorija št. 6: Obutev — pogl. VI b) Konfekcionirano telesno perilo za moško in dečke — pogl. I točke za | komad 9. Srajce, katere koli oblike in za katero koli rabo, ra- zen srajc s kratkimi rokavi 10 6 10. Srajce s kratkimi rokavi 7 4 14. Snodnje hlače (ne iz plete- b) ostalo (poletna vrsta) 5. Kratke hlače: a) izdelane iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno b) ostale (poletna vrsta) 6. Zimske suknje, plašči, površniki (izvzemši površnike iz gabardina) 7. Dežni plašči in površniki iz gabardina 8. Dežni plašči iz celofana ali drugih sintetičnih snovi 11. Lutke (delovne halje) 12. Delovni jopiči 13. Delovne hlače 20. Predpasniki 18 15 7 15 8 10 80 48 40 24 20 25 20 10 10 [Kategorija št. 4: Pletenine a) Pletenine za moške in dečke — Pogl- I in spodnje moBId dečki hlače, druge nin) ' 6 15. Kopalni plašči 50 16. Pižame: a) nočne ali dnevni jopiči 20 b) dnevne 30 17. Halje: a) iz volne ali tipizirane volne 50 b) ostale 30 18. Žepni robci 1 19. Ostali robci 3 21. Sali M5 22. Šerpe 7 3 48 15 I 24 50 80 1 3 15 6 5 5 10 10 16 16 5 5 10 10 20 20 30 30 15 7 7 4 e) Konfekcionirano perilo za ženske in deklice — pogl. II 9. Srajco, katere koli in za katero koli rabo 10. Spodnje hlače (izvzemši pletene) 11. Spodnje obleke in kombi-neže (izvzemši pletene) 13. Kopalni plašči 14. Pižame 15. Halje: a) iz volne ali tipizirane volne b) ostale (poletna vrsta) 16. Žepni robci: a) ki merijo ob 6trani manj ko cm 25 (1 par) b) ostali 17. Robci, drugi 18. Sali 19. Šerpe ženske dekl. točke ra predmet oblike 8 5 8 50 15 40 15 1 1 3 15 6 5 48 12 Maje težke a) do 100 g b) od 101 do 250 g c) nad 250 g Jopiči, telovniki in zunanje pletenine, po kosu težki: a) do 100 g b) od 101 do 200 g c) od 201 do 400 g d) nad 400 g 3. Kopalne obleke 4. Kopalne hlačke b) Pletenine za ženske in deklice — pegi. II Zenske dekl 1. Maje in spodnje hlačke, težke: a) do 75 g b) od 76 do 200 g c) nad 200 g Spodnje obleke in kombi' neže. težke: a) do 125 g b) od 125 do 250 g c) nad 250 g 3. Pletenine zunanje, po^kosu težke: a) do 100 g 5 b) od 101 do 200 g 10 c) od 201 do 400 g 20 d) nad 400 g 30 4. Kopalne obleke 15 7 c) Pletenine za otroke — pogl. III 4 8 12 7 12 16 40 15 1 1 2 | 15 4 Maje, spodnje hlačke in kom-bineže, težke: a) do 50 g b) nad 50 g Zunanje pletenine, težke po kosu: a) do 75 g b) nad 75 g 3. Kopalne obleke C'. Konfekeionirani predmeti za ženske in deklice — pogl. II žensko doki. točko ca predmet 1. Kompletna obleka z jopico: a) izdelana iz volnenega blaga ali tipizirane volne 60 33 b) ostala (poletna vrsta) 30 16 2. Obleka v enem samem kosu: a) izdelana iz volnenega blaga ali tipizirane volne 40 21 b) ostala (poletna vrsta) 20 11 3. Posamezne jopice: a) izdelane iz volnenega blaga ali tipizirane volne 36 20 b) ostale (poletna vrsta) 15 9 4. Srajčke 6 3 5. Spodnja krila: a) izdelana iz volnenega blaga ali tipizirane volne 18 11 b) ostala (poletna vrsta) 10 5 d) Konfekcionirano telesno perilo za otroke — čl. III tofke za predmet 4. Srajce 2 5. Spodnje hlače (izvzemši pletene) 2 6. Pižame 6 7. Žepni robci (1 par) 1 9. Šali in šerpe 4 Točke ca par 1. Netipizirana obutev in obutev z gornjim delom iz kože in podplatom iz usnja (stare zaloge): a) za moške b) za ženske c) za dečke d) za otroke 1 bis Sandali z zgornjim delom iz kože in podplatom iz usnja: a) za moške b) za ženske c) za dečke d) za otroke 2. Tipizirana obutev in druga, katere gornji deli in podplati so izdelani iz kože al« usnja: a) za moške b) za ,žpnfke c) za dečke d) za otroke 2 bie Sandali tipizirani in drugi, katerih gornji del in podplati so izdelani iz kože ali usnja: a) za moške b) za ženske c) za dečke d) za otroke 3 Obutev z gornjim delom iz tkanin in podplati iz gumija (vkl mčno galoše); a) za moške bi za ženske c) za dečke d) za otroke 3 bis Sandali z gornjim delom iz tkanine in podplati iz gumija: a) za moške b) za ženske c) za dečke d) za otroke 4 Domači čevlji (ropate), katerih gornji del in podplati so izdelani iz kože ali usnja: a) za moške b) za ženske ct za dečke d) za otroke 5 Cokle z lesenimi podplati, iz-vzemši take, kd se prosto prodajajo 20 20 10 6 25 25 15 10 10 so one, ki so navedene v tabeli B naredbe Vis. komisariata). 8. Tkanine za pohištvo in druge, neimenovane tkanine (razen v tabeli B naštetih), težke za linearni meter: a) do 200 gramov 2 b) od 201 do 500 gramov 5 c) nad 500 gramov 10 Kategorija št. 8; Preproge in tapete — pogl. V 9. Preproge in tapete za kvadratna meter 5 Kategorija št. 9: Trgovske prejice — pogl. V Od rock l c a rab. fitov Ikaoti 1. Trgovska prejica (za pletenje in kvačkanje) vsakih 100 g 4 Kategorija št. 10: Preiica za šivanje — pogl. V Odrezki R črknmi po abecedi 2. Prejica za šivanje, vezenje in krpan.e, vsakih 5 g ali 100 m 1 Kategorija št. 7: Tkanine za pohištvo — pogl. V in druge tkanine, ki niso imenovane v drugih poglavjih (izvzete Kategorija za moške in 23 Kožuhi št. 11: Kožuhi dečke — pogl. I moški dečki točke za predmet 110 80 za ženske in deklice — čl. II ženske dekl. točke ca predmet 20. Kožuhi iz domače kožuhovine za širšo uporabo (jagnječji. zajčji, mačji, krtov): a) jopice 25 25 b) plašči 40 40 21. Ostali kržuhi: a) 'opice 60 60 b) plašči 90 90 Kategorija št. 12: Kovčegi in torbe iz usnja in kože — pogl. VII To*ke ca predmet 1. Ročni kovčegi iz kože ali usnja: dolgi a) do 70 cm 10 b) od 71 do 90 cm 20 c) nad 90 cm 30 2. Veliki kovčegi iz usnja 100 3. Torbe za potovanja, torbe za toaletne predmete, aktovke, torbe in torbice za dame iz usnia in kože 2 Kategorija št. 3: — Tkanine za hišno perilo; konfek-| cionirano hišno perilo; odeje a) Tkanine za hišno perilo — pogl. V Kategorija št. 5: Nogavice a) Za moške in dečke — pogl. I mofikt dečki 5. NoT-.!ce, dokolenke in kratke (1 par) 2 1 6 Športne nogavice (1 par) 6 4 b) Za ženske in deklice — pogl. II 5. Nogavice in kratke nogavice (1 par) 2 1 6. Športne nogavice (1 par) 6 4 c) Za otroke — pogl. III 4. Nogavice in polnogavice (2 para) 5. Dolge nogavice (1 par) Povečanje kmetijske proizvodnje v Ljubljanski pokrajini Gospodarsko poročilo agencije Stefani je objavilo podatke o akciji Visokega komisariata za povečanje kmetijske proizvodnje v Ljubljanski pokrajini. V poročilu je bilo navedeno: Visoki komisariat posveča veliko skrb in pozornost napredku kmetijstva v pokrajini ter pro- Že v 24 urah barva, plesirain kemično gnati obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 3 Telefon št. 22-72. 1. za prte: a) prti za 6 (cm 150X180 največ) b) prti za 12 (nad cm 150 X ISO) c) prtiči (servijeti) dt namizni prtički 2. ostale, široke po tekočem metru: a) do cm 100 b) od cm 101 do 200 c) nad cm 200 45 00 5 5 3 5 10 I PAR1A KOPEL SLOI IE ODPRTI: ZA ŽEiSKEs Vsako sredo in petek od 12 —18.30 ZA MOŠKE: Vsak četrtek in soboto od 8 — 18.30 ter ob nedeljah in praznikih od 8—12 KARM IN PRSNA KOPE L je odprta vsak dan razen ponedeljka od 7.30—18.30 ob nedeljah in praznikih pa od 7.30—12 V tem času je petliker, maser in frizer obiskovalcem kopališča vedno na razpolago učuje načrt za racionalno izkoriščanje zemljišč, ki so že osušena na Ljubljanskem barju, kjer bj se pridobila velika površina za gojitev rastlin, s katerimi bi se preskrba pokrajine zelo izboljšala. Barjanski teren, ki obsega 10.000 hektarov, predstavlja v kmetijskem oziru veliko rezervo, ker doslej še ni bil izkoriščan v zadostni men. V zadnjih desetletjih so bili napravljeni številni poskusi z raznimi kulturami. Ti poskusi bodo seveda upoštevani pri novih načrtih. Kmetijska proizvodnja so da povečati tudi na Dolenjskem, -ker kaže primerjava z drugimi pokrajinami, da je bilo dolenjsko kmetijstvo premalo razvito. Predvsem »o tu možnosti napredka kurjereje ter povečanja proizvodnje jajc, živinoreje in druge kmetijske proizvodnje. Poskusi so dali doslej najboljše rezultate. Travniki so dali povprečno 165 metrskih stotov proizvodnje na ha, a tudi poskusi s krompirjem, ki je vseboval 13.2% škroba, so se dobro obnesli. Ugotovljeno je tudi, da bi se dala pridelovati sladkorna repa. Drugo ozemlje, ki bi ga bilo treba izboljšati, je srednji Kras, na katerem se da izboljšati 5810 hektarov. Stari načrti tega izboljšanja so v zvezi z izsušitvijo Ljubljanskega barja. Za izdatnejše iz-51 koriščanje pride na Dolenjskem • Jv poštev okrog 7200ha zemljišč. Ugodnejši izgledi za preskrbo Frantiie Francija je dolgo vrsto let posvečala vprašanju svoje preskrbe le malo pažnje. Ozka povezanost x morja obvladujočo Anglijo ji je dala zavest, da bo tudi v času vojne zadostno pieskrbljena z Živili in surovinami, zlasti še, ker je imela veliko zlata, da bi ji plačevanje uvoženih živil in surovin ne delalo težav. Kmalu po izbruhu vojne pa se je izkazalo, da Anglija ne more nadomestiti Franciji dobav premoga in koksa, ki jih je prej dobivala Francija v Nemčiji. Tudi pomanjkanje ladij je zelo omejilo uvoz. Takoj po francoskem polomu v L 1940. pa je Anglija tudi na Francijo raztegnila svojo blokado. Nakrat je tako bila navezana Francija le na sebe. Povsem nezadostno lastno proizvodnjo industrijskih surovin je mogla Francija nadomestiti le v neznatni meri z uvozom iz tujine. Težko se je maščevalo, ker je Francija tako malo skrbela, da bi v zadostni meri izkoriščala svoj' naravne zaklade in svoje vodne sile. Obrati zaradi pomanjkanja ! ^ S čelna! j | Pom. Čebin! ■BnflMSnKBHHHEBKnEMM&ssMaHi • • premog • drva • koks : j v/ o l f o v a a - telefon 20-56 : j Kn AN!: VIDOVDANSKA CESTA- { Telelon SL T« ; surovin niso mogli delati in nastala je velika brezposelnost. Da bi se ta popolnoma odpravila, dokler' traja angleška blokada, ni Pričakovati, pač pa bi se mogia znatno omiliti. Ta prizadevanja tudi krepko podpirajo nemške zasedbene oblasti. Mnogo delavcev se je moglo zaposliti zaradi nemških naročil v francoskih podjetjih, mnogo delavcev pa je tudi našlo zaposlitev v Nemčiji. Poslabšano stanje v francoski proizvodnji je povzročilo tudi veliko omejitev v potrošnji živil. Količine kruha, krompirja, mesa in maščob, ki so jih dobivali prebivalci Francije, so bile mnogo bolj znižane kakor v Nemčiji, ki je svojo prehrano že prej dobro uredila. Da je bila Francija tako slabo založena z živili, je bilo tudi krivo kmetsko prebivalstvo, ki je brez preudarka trošilo svoje pridelke. Ker je bila vrhu tega letina v letu 1940. slaba, preskrba t živili od oblasti pa neurejena, se je vse stanje tem bolj poslabšalo. Za leto 1941./42. pa so se izgledi glede francoske preskrbe znatno zboljšali. Letina se je znatno zbolj-Sala in pridelek žita se je zvišal na 7,1 milijona ton. Dnevna količina kruha na prebivalca se je fcato mogla zvišati na 175 g. Krom-jpirja je pridelala Francija lani še enkrat toliko ko predlani in tako dobi vsak prebivalec Francije to leto 150 kg krompirja. Tudi sladkorne repe je pridelala Francija letos dvakrat več ko lani. Še vedno pa ima Francija velike težave zaradi mesa in maščob, ker se je v letu 1940. mnogo preveč poklalo živine. Zato je dvomljivo, če se bo res moglo izvesti, da bo dobil vsak prebivalec po 250 g mesa na teden. Upoštevati je treba tudi to, da Francija potroši tudi v mirnih časih zaradi svoje ugodne klime mnogo manj ko druge dežele. Tako jo znašala pred vojno potrošnja mesa na glavo prebivalca v Franciji 35,1 kg, na Danskem pa 59,5, surovega masla v Franciji 5,4, na Danskem 9,1 kg in sladkorja v Franciji 21,9, na Danskem pa 51,9 kg. Ker so sedaj Francija prav zelo prizadeva, da uredi svojo prehrano, je utemeljeno upanje, da se bo prihodnje leto preskrba Francije z živili in surovinami znatno zboljšala. Zaloga železa ¥ Evropi Skoraj v vseh deželah sveta so ležišča železnih rud, a relativno so lo v redkih ležiščih rude, ki vsebujejo tolike količine železa, da se izplačajo vsi veliki stroški izkoriščanja. V Evropi prednjačijo rude, ki imajo do 35°/o železa, v Ameriki in Aziji pa so obsežna ležišča železnih rud, ki vsebujejo 50 in še več odstotkov železa. Vsa ležišča železnih rud še niso odkrita in izkoriščana, a tudi ona, ki jih že izkoriščajo, dajejo znatne rezerve železa. > ~ •' \-5v ',W5/ >, ; v SnGGftC 2VOVO ££TC I9Z2 ‘Rad.icval , je dokazano že v turški izvozni statistiki. V letih 1934. do 1938. je izvozila Turčija bombaža za 36,4 milijona turških funtov. Od tega je šlo v Anglijo samo 5%, v Nemčijo 77%, ostanek pa je bil razdeljen na Italijo in balkanske dežele. Srečno Novo leto želi svojim cen. odjemalcem tvrdka FR. BRCAH - Ljubljana Kolodvorska ul. šfev. 5 ?•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«••• Albanska pristanišča »Agenzia d’Italia e aeirimpero« deli pristanišča in zalive, ki jih je 24 ob 550 km dolgi albanski obali, po prometnem pomenu na tri dele. V prvo najvažnejšo skupino spadata Drač in Valona, v drugo Sv. Ivan Medovanski in Edda, v tretjo pa vsi ostali zalivi. Drač je pristanišče centralne Albanije in glavnega mesta Tirane in ker vodijo tja naravne prometne zveze, bo kmalu dosegel vrednost pristanišča v Bariju. Pristanišče je dobro zaščiteno pred vetrovi in tudi globina je primerna. Pristanišče v Valoni, največje na jugu, ima še skromne naprave in ob obali ni dovolj globoko za pristanek večjih ladij. S poglobitvijo in novimi pristaniškimi napravami bo Valona postala važno prometno središče albanskega juga. Pristanišče Sv. Ivan Medovanski je važno, ker je v njegovem zaledju zelo živahna lesna trgovina. Veliko bodočnost ima pristanišče Edda na skrajnem jugu Albanije, ki je precej dobro opremljeno in dovolj globoko za pristanek velikih parnikov. Ob strani je majhen zaliv Limione, kjer tudi lahko pristajajo večji parniki. Edda ima zelo ugodne prometne zveze s širokim zaledjem ter je čez Korico in Florino zvezana tudi z Makedonijo. Manjšega pomena so zalivi ob ustju rek Bojane, Semena in Vojuše. tjub^o*'0 aver p\a^nS prepf£95 Iz italijanskega gospodarstva Železniška mreža zasebne industrije obsega 5943 km. Od tega je 2785 km normalnih prog, skupna dolžina elektrificiranih industrijskih prog pa znaša 1787 km. Državni gozdovi obsegajo v Italiji 272 tiso« ha. Za pogozdovanje 'S^a izdajo vsako leto velike vsote. Lani so pogozdili nad 11.400 ha in so znašali stroški blizu 45 milijonov lir. Pridelek pšenice je v Italiji v iporastu od leta 1926., ko je Mussolini uvedel tako zvano > žit n o bilko«. Leta 1920. je dal pridelek nekaj nad 38 milijonov, leta 1038. ipa blizu 82 milijonov metrskih [stotov. S takim pridelkom je Italija popolnoma neodvisna od uvoza pšenice iz inozemstva. Lanski pridelek je zaradi .slabili vremenskih razmer znašal nad 71 milijonov metrskih stotov, uvoz pa ni ibil potreben. Povprečni pridelek na hektar je bil lani 14, leta 1039. jpa 16,3 met. stota. Za proizvodnjo avtarkičnega gumija je bila pred nekaj leti ustanovljena posebna delniška družba, ki dela poskuse z rastlinami, ki so podobne pravemu gumijevemu drevesu. V Italiji in Libiji je že 14 takih poskusnih postaj, ki gojijo do 18.000 rastlin na 1 ha zemlje. Prepoved izvoza jabolk ostane !§e v veljavi, ker je ministrstvo za zamenjavo in valute v sporazumu z direktorjem Fašistične stranke isklenilo, da se za izvozno sezono 11941 ./42. ne bo poslužilo določb o (količinah jabolk, ki so bile določene za izvoz. Italijanska avtomobilska industrija je v mirni dobi izvažala v inozemstvo tri četrtine svojih izdelkov. Največ podjetij ima v Turinu, potem pa v Milanu in v Bre-seiji. V italijanski kemični industriji je zelo važna in izdatna proizvodnja umetnih gnojil. Največ tovarn te panoge je v dolini Pada in v Toskani. Italija je med največjimi producenti modre galice na svetu, velik napredek pa kaže že nekaj let italijanska industrija barv. Hranilnice v Italiji so med najstarejšimi v Evropi. Milanska hranilnica je bila ustanovljena že le-la 1820. Konec 1. 1939. je bilo v Italiji 89 hranilnic, ki so imele na 6,04 milijona vložnih knjižicah vlog za 18.364 milijonov lir. Največ vlog so imele hranilnice v Lombardiji in Piemontu. Največji zbiralec hranilnih vlog v Italiji je Poštna hranilnica. Konec leta 1939. je imela 17,76 milijona vlagateljev z vlogami v skupnem znesku 32.007 milijonov lir. Podaljšana železniška proga Drač—Elbasan, ki bo dolga 83 km, bo začetek transverzalne balkanske proge. Proga bo imela šest predorov v dolžini 2200 m, gradbeni stroški pa so preračunani na 330 milijonov lir. Na progi dela zdaj 1200 delavcev. Tovarno za proizvodnjo biološkega metana bodo zgradili v Milanu na zemljišču, ki obsega 17 ha. Po enem lotu bo tovarna dnevno proizvajala do 3000 m3 plina, ko bodo izvedeni vsi načrti pa 30.000 kub. metrov. Ta proizvodnja bo zadoščala prevozni službi in industrijskim obratom, milanska tramvajska družba pa ima itak že na razpolago dovolj naravnega metana. Na poizkusni postaji za svilo v Milanu se bo 12. januarja začel dvomesečni tečaj za delo v industriji svile. Udeleženci bo. j teoretično in praktično uvedeni v vse panoge gojenja sviloprejk in dela v tovarnah za svilo, dobivali pa NAPISI FMNC BRICELJ CRKE prejšnji solastnik bivše firme ,,PMSTOV-BHICELJ“ | Sedaj: Šelenburgova 6 Telef. 38-58 bodo tudi navodila za administrativno poslovanje, ki je predpisano v obratih sviloprejstva. Prihodnja številka «Tr govskega lista» izide v sredo 7. januarja 1942. Delavnost industrijskih skupin Statistika Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je precej zanesljivo merilo delavnosti raznih industrijskih skupin. Pregled za november izkazuje pri Zavodu za socialno zavarova nje, pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva ter pri »Merkurju« 30.421 zavarovancev, kar je za 1654 zavarovancev manj kakor prejšnji mesec. Pri zaposlitvah v posameznih strokah in skupinah ni bilo znat nih sprememb. Porast zavarovan cev in s tem tudi svoje delavnosti kažeta tekstilna in kovinska široka. V prvi je bilo novembra 1258 v drugi pa 1676 zavarovancev, oktobra pa v prvi 1180, v drugi pa 1639. Pri gradnji železnic, cest itd. je bilo novembra 2209, oktobra pa 3228 zavarovancev. Visoke gradnje so imele novembra 1889 oktobra 2346 delavcev, gozdno-žagarska industrija novembra 1608 oktobra pa 2043 delavcev in na meŠčeneev. Znižanje števila delav cev v teh skupinah je posledici zime. Najmočnejša skupina zavarovan cev — hišni posli — je izkazali novembra 3578, oktobra pa 3532 zava rovancev. a Zahvala rojakov iz Valjev tl. Cv. Kristan je poslal v imen Slovencev v Valjevu Zvezi trg združenj v Ljubljani zahvalo poslano denarno pomoč. V svoji zahvali naglasa, da se je ves denar pravično razdelil med valjev ske slovenske pripadnike trgov skega stanu, in sicer so se podpo re razdeljevale sorazmerno s šle vilo m rodbinskih članov, ki jih mora posameznik vzdrževati. Zahvaljuje se nadalje za pozdrave in pošilja pozdrave valjevskih Slovencev vsem rojakom v domovini, Gospodarske vesti Po dogovoru z Nemčijo se opravlja plačilni promet med Hrvatsko, Srbijo, Belgijo, Nizozemsko, Poljsko gubernijo in Norveško po obračunski blagajni v Berlinu. S posebnim sporazumom med Hrvatsko in Srbijo pa je bilo doseženo, da se dostavljajo posebne kopije plačilnih nalogov neposredno Hivatski drž. banki oz. Srbski narodni banki, ki moreta na podlagi teh kopij izplačati koristnikom nakazil denar takoj, še preden je prišel plačilni nalog obračunske blagajne v Berlinu. Dosedanjo gospodarsko - kmetijsko fakulteto v Sarajevu je poglav-nik ukinil. Hrvatski delavci v Nemčiji so po sporočilu nemškega poslaništva v Zagrebu poslali v času od julija do novembra v domovino 5,550.000 RM prihrankov. Cene -za obleko bodo na Hrvat-skem po izjavi ministra Totha v kratkem določene, nato pa tudi cene drugim predmetom. Vsakršno prodajo modre galice je na Hrvatskem do nadaljnjega prepovedalo ministrstvo za kmetijsko gospodarstvo. Brezposelni delavci, ki so bili 5 mesecev brez posla, bodo dobivali v zimskih mesecih brezposelnostno podporo. Cena čistega bencina je na Hrvatskem določena za potrošnike na 18.96 kune za kg oz. na 13.95 za liter, za bencinsko mešanico na 19.80 oz. 14.75 in za plinsko olje v sodih, postavljeno na železniško postajo na 11.40 K. Družba borskih rudnikov izkazuje za 1. 1940. 14.3 milijona fr. frankov čistega dobička. Dividende za 1. 1940. pa družba ne bo delila. Bolgarsko ravnateljstvo aa delo je dovolilo podaljšanje delovnega časa za dve uri. Na Madžarskem so izšle tri na-redbe, s katerimi se zvišujejo pla če drž. in javnih nameščencev r 3—7.5 odstotka, družinske doklade pa se zvišajo za 50—100%. Plače v industriji, trgovini in rudarstvu se zvišajo za 15%. Po tretji naredbi pa se cene razen nekaterih predmetov ne smejo več zviševati. Prodaja čokolade in kakava je bila v Nemčiji z dnem 15. novembra prepovedana. Finska je morala zaradi vojne z Rusijo prevzeti zelo težke materialne žrtve Ka.kor poroča »Das Reich«, ne sme presegati nakupna cena za meso za en mesec 24 finskih mark, t. j. 1.25 RM. Količine živil so bile znižane in dobi vsak prebivalec na dan 2 dl mleka, 150 g masti za en mesec, sladkorja pa 1.5 kg. Še 50.090 ha Zuiderskega jezera na Nizozemskem bo letos posušeno in zmožno za kmetijsko obdelovanje. še nadaljnjih 54.000 ha pa bo osušenih v sedmih ali osmih letih. Japonska dobiva večinoma premog iz Koreje ter je Japonska glavni odjemalec korejskega premoga. Da bi se v bodoče trgovina med Korejo in Japonsko še bolj razvila, bo zgradila korejska an-tracitna družba veliko pristanišče za premog, ki bo sredi 1. 1942. že gotovo. Na Japonskem so začeli na veliko zbirati staro železo in baker. Računajo, da bodo te zbirke dale toliko, da bo Japonska preskrbljena za dve do tri leta. Največja ameriška železniška družba Canadian Pacific Railway Co. je imela letos v I. polletju 99,8, lani pa le 75,3 milijona dolarjev čistega dobička. Službeni list za Ljubljansko pokrajino kos 102 z «lne 20. decembra je objavil naredbi Vis. Komisarja o ustanovitvi Pokrajinskega podpornega zavoda ter naredbo s predpisi o ureditvi kreditnega poslovanja v Ljubljanski pokrajini. K':« 103 z dne 24. decembra pa je objavil naredbi Vis. Komisarja o minimalnih mezdah za delojem-nike, zaposlene pri javnih delih »n o taksnih predpisih za promet motornih vozil in priklopnic. Nadalje je objavil Objavo o železniškem prometu z blagom in živino med Nemčijo in Italijo skozi Ljubljansko pokrajino. Denarstvo Bolgarskega notranjega posojila je bilo podpisano za 3.5 milijarde levov. Anglija je imela pred izbruhom sedanje vojne za 2.038 milijonov dolarjev zlate podloge. Poleg tega je imela Anglija dolarskih dobro-imetij za 595, borznih papirjev ▼ dolarjih aa 940, direktnih naložb pa za 900 milijonov dolarjev. Skupno torej zlate in devizne podloge ter vrednostnih papirjev za 4.483 milijonov dolarjev. V septembru 1941. pa je ta vsota padla na 1.527 milijonov dolarjev. Zamrznjene švicarske terjatve v U. S. A. znašajo po ^Frankfurter Zeitung* okoli 5 milijard frankov. Po ameriških vesteh pa znašajo blokirane švicarske terjatve 1.854 milijonov dolarjev, kar je več k» 6 milijard šv. frankov. Na londonski borzi po japonski zasedbi šangaja šangajski dolar ne notira več. Zato se praktično tudi ne more več določati tečaj za čunkinški srebrni dolar. Japnoska vlada je sklenila nekaj važnih finančnih sprememb. Tako bo japonska vlada v bodoče sama določala tečaje inozemskih valut. Uradni tečaji valut sovražnih držav se ne bodo priznavali. B.SaROBOHXCO. murni Uvoz ROtanljEsine robe Veletrgovina s Specsrijo VelepraSarsa za kava Milni za diiave Glavna zaloga rudnin* skifa veda Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon It 28-63 SteUtu Ut vetela nova feto 1942 vali {/sem svoftn* uhf. adfefnaCcetn KARL PRELOG LJUBLJANA * -X 4c - i r MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice iam( * > Mestna občina ljubljanska 2 i Manilatture di Ione in Borgosesia j Societa Anonima Capitale interamente versato L. 31,800.000. ■ .Sede e Direzione Generale in TORINO,- Corso Galileo Ferraris 26. — Telef. 45-976 > ■ Filatura eon tintoria in Borgosesia. —Telef.3 j Filiale in Milano, Via G. Leopardi 1. Telef. 80-911 | • Manilatture di lane in Borgosesia j (Tovarna volnenih izdelkov v Borgosesiji) delniška družba s popolnoma vplačano glavnico £ L. 31,800.000 • Sedež in glavno ravnateljstvo v TURINU, Corso £ Galileo Ferraris 26. — Tel. 45-976 £ Predilnica z barvarnico v Borgosesiji. — Tel. 3. £ Podružnica v Milanu, Via G. Leopardi l.Tel.80-911, j • j ^rcese G G. • ^z?cese & G. : " ' ' j UOSTRUJtIONE MACCHINE U TEN SILI j TORINO, Via Monginevro, 110 — Telef. 32-380 G/C/ postale 2/19392 - C. P. C. 126632 1 . . TOVARNA STROJEV ZA ORODJE • 'TURIN, Via Monginevro 110 — Tel. 32-380 £ • m Tekoii poitui račun 2/19392 — C. P. C. 126.632 : N : : • • • j O. V. R. Oiticine 6. PettitS Veneria Reale - Torino CUSC1NETTI A SFERE ! MECCANICA IN G E N E R E • 5 • • O. V. R. Otticine G. Pettlli Veneria Reale - Turin j £ KROGLIČNI LEŽAJI •£ SPLOŠNA MEHANIKA £ | £ £ 0 ■ < . . • S. A. COOPERATIVA LAVORANTI LIME • FON DATA 1891 ' GUGLIASCO — TORINO j FABBR1CHE LIME E RASPE • • • S. A. COOPERATIVA j j LAVORANTI LIME j USTANOVLJENA 1891. LETA • • GUGLIASCO — TURIN ji • « TVORNICA PIL IN STRUŽN1KOV (UASU) j j • • • • • • • • • ! S. 11. Fairica Italiana tubi j metallici • TORINO, Corso Italia, 252 — Telef. 70-441 • £ TUBI E PROF1LATI DI RAME, OTTONE, BRONZO, SIMILORO, ALLUM1NIO, CROMALLUMINIO, J CUPRON1CKEL • J • • • • S. A. Fabbrica Italiana tubi 1 metallici j j TURIN, CORSO ITALIA 252 - Tel. 70-441 j j CEVI IN ŽICE IZ BAKRA, MEDI, BRONA, ZLITIN, | j ALUMINIJA, KROMALUM1NIJA, BAKRON1KLJA £ £ • » • • • • KNJIGOVEZNICA LJUDSKE TISKARNE I reg. aadr. i o. ut. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po urcdno niakih cenab: Salda konte, itra-ce, iournale, Šolske im-kc, mape, o d | e m a 1 n e k n i I ž 1 c e, risalne bloke Itd Vsem cenjenim odjemalcem j in prijateljem želi srečno Novo lete B. MOTOH trgovina z mel blagem 1 LJUBLJANA Krtkov trg 11 Slovenski trgovci in industrija! Najhitreje in najuspešneje boste zadovoljili vsem Vašim potrebam na italijanskem tržišču, ako se boste obrnili na: ISTITUTO EC0N0MIC0ITALIANO SER VIZI ECONOMICI MILANO, Via G. Lazzaroni 10 Se dopisuje v slovenščini! Tutte le attivita economiche della Provincia di Lubiana devono figurare degnamente nella prima L Guida economica Halo - croata NUOVI TERRITORI Edita sotto L ALTO PATit©WAIO DeU’Eccellenza Raffaello Riccardi, Ministro per gli Scambi e per le Valute Collaborano: Ministri, alte Autorita e personalita, Organizzazioni Confederali, Sindacali ed Enti Corporativi, Camere di Commercio ed Enti Economici vari, indu-striali, economisti, tecnici, professori, ecc. LA TERZA PARTE SARA DEDICATA ALLA PROVINCIA Dl LUBIANA E ALLA DALMAZIA. Chiedeteci subito l’apposito QUESTIONARIO per 1’elencazione alfabetica e merceologica GRATUITA in lingua italiana. GUIDA EC0N0HICAITALO-CROATA ■ Milano, Via G. lazzaroni 10. Vse gospodarske panoge Ljubljanske pokrajine morajo biti dostojno predstavljene v prvem italijansko-hrvatskem vodiču Guida economica italo - csroata ZA NOVA OZEMLJA ki izide pod VISOKIM POKROVITELJSTVOM Ekscelence Rafaela Riccardi-ja, Ministra za izmenjavo in valute Sodelujejo: Ministri, visoka oblastva in osebnosti, konfederativne, sindikalne organizacije in korporativne ustanove, trgovinske zbornice in razni gospodarski zavodi, industrijci, ekonomisti, tehniki, profesorji in dr. TRETJINA VODICA BO POSVEČENA LJUBLJANSKI POKRAJINI IN DALMACIJI. Zahtevajte nemudoma vprašalno polo za alfabetično in blagovno brezplačno uvrstitev v italijanščini. GUiDA ECONOMICA ITALO-CROATA - Milano, Via G. lazzaroni 10. MUI»1 Zdravo in sfcch© JVov© le le želi kolesa - avlomobilno blago - aviopnevma- m hlea - olfa - bencin - nalila - zimski spori A. GOREČ J.ZO.Z. poleg nebo I i c n i 'AOOOOOMOOOoOOOIOOOOO' Združenje trgovcev in gostilničarjev ljubljanske pokrajine želi svojemu članstvu uspešnejše poslovno novo leto 1942! Sreino in uspeha polno novo leto 1942 lete naslednje tvrdke: mm Vse pisarniške stroje in potrebščine dobavi IkeiesCc. fmlim M. 10 Telefon H. 2Z-6& KUBO brzoparilniki Kotli za žganjekuho Pralni kotli. Azbest, FILTRI za VINO. Tovarniške naprave. Kotle za sirarne in mlekarne. — Priporoča sc BOŽ!t'lVAN .,8C0T|.!E|R*W‘ KUK IVCN kotlarstvo in kleparstvo — LJUBLJANA — ključavničarstvo TyrScva e. žt. 35 (blv c -trojne tovarne). Telefon 37-92 Srečno In veselo Novo leto! Knjigoveznica, kartonaža in galanterijska delavnica Stane Ogrinc - Ljubljana Breg štev. f — Telefon 49-64 IzvrSuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in solidno. Cene zmerne! Izdelovanje vs« H visi bolederjtv Mnogo uspeha in sreče v novem letu želi in so priporoča za cen j. naklonjenost JOS. ZALI A & CO. Trgovina-z železnino L V IS B L | A N A Tyrševa cesta 9 S j : DEZMBBtARSTVO i • • — j j GASTRAUN nosi. \ 11 Dolenc Silva | j I Ljubljana, Prešernova 42 j ••••••••••••••••••••••••••••••••••oooooooooo##** ‘ I FRANČIŠKA in iVAN j Ilfll HIB • 1 FRANČIŠKA in i VA N * S1 JAVORNIK urar in Irgs- 5 "Vae z 'zlatni- no in optičnl- meiar in JeliUieia LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ST. 36 * I Podružnic«: VVoltov« ulica štev. if btojn ca šolski drevored S J Dolenjska cesta št. 49 Miklošičeva cesta št. 17 S S (Vzajemna palača) : : s j : Vsem gostom želi srečno j : • in veselo novo Jelo 1942 • j Srečno in uspešno novo • leto 1942 želi vsem svo-: jim cenjenim odjemalcem •••toooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooeoeooeooeooooo••••#••«••••••••••••( : restavracija in ve'emesarija FRANC SLAMIC Ljubljana, Gosposvetska cesta j Ivan Zupančič o izdelovatelj metel t Ljubljana, Kersnikova ul. 3 ••oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOl Fr. P. Žalec diplomiran optik liubiiana Aleksandrova c. 4 Prehod Nebotičnika j De. A.ičaMUtf. j 0 O ——— o 1 I Kemična tvornica : • • . : Kemija, fizika, j medicina, higijena j o jčj'uUi&ML j pri »Kolovratu« ! 1 Krekovtrg7 # : j Brzojavni naslov: Eterkansky • v Ljubljani ^ jjujin Izlakar j j Uubijana — Te,efon 8t- 20-88 j MikloiHieva cesta št. 6 Prvovrstne fertoamaterske izdalave Na zalogi vedno svež fotomaterial » m ...... • • • • | SeečftO Hoso leto želi vsem cenjenim gostom in j prijateljem staroznana gostilna | ml predmet j j Ljubljana, Domobranska 7 \ { • Specialna zaloga platna, j j belega in pralnega blaga : j j! V j! ROBERT !! GOLI : • :| LJUBLJANA • 5 j j Selenburgova ulica M. 3 |OS. SUMI nosi. £>. & E. HRIBAR tovarna bonbonov in peciva Ljubljana Gradišče Ce potrebujete lepo fotografijo, reprodukcijo, diapositive, fotomontaže i. t. d. obrnite se z zaupanjem na FOTO•ZAVOD FRANJO MAVEC, Ljubljana •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••O j I : Obilo sreče v Novem letu 1942 želi vsem svojim odjemalcem PRVA KRANJSKA VRVARNA I IVAN N. ADAMIČ | LJUBLJANA, Sv. Petra c. 31 Sreino Novo leto želi vsem poslovnim priiatetiem \ v E L E Ž G A N J A R N a Brata Hoskovic -- Ljubljana Ustanovlieno 1888 Telefon štev. 25-15 Tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vina-vermufa, bermeta, malinovca iz gorskih malin in kisa Vilcior Mejen, Ljubljana Celovška cesta štev. 10 — Telefon št. 2®-?j LJUDSKA. POSOJILNICA v LJUBLJANI z. z neom. j., Ljubljana. Miklošičeva cesta 6. v lastni oalači nasproti hotela ..Union** Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nov® in stare vloge, ki so v celoti vs»k (»s razpoložljive, obrestuje po 4 V,, proti odpovedi po 5% ^ Srečno novo leto 1942 vošči vsem svojini odjemalcem UČITELJSKA TISKARNA „.D.V LJUBLJANI Gpecaicll O. TURK prevzema Curinjen e vseh uvoznih in Izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po naj* n'žil tarifi. Revizija pravilnosti za* rnCununla ca> Inp In vse informacije brezplačno. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) Tel. 24-59 £• J U BLJANA Prevažanje vsakovrstne 'a blaga, ku-r strojev, 8' litve v Ljubljani in ii. .■ l.jubl ane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Mnsaiykova c. 9 inasproti tovornega kolodvora) Tel. 21-57 Prosto favno skladišče prevzema Vskl«dl!(en’e raznega blaga, kakor tudi pohiStva v lastnem, mestne trošarine in uvozmne prostem javnem skladišču. Oskrba Inkaso-povzrtli. Kotnikova ulica Stev. 12 (nasproti mestne elektrarne). Telefon 30- 7^ IVAN BRUIVCIČ LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 42 Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo se najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Cena zmerna I D*>lo solidnoI Telefon 34-76 —•— .............. IGN. ZARGI, Ljubljana ! SV. PETRA CESTA ŠT. 11 I priporoča veliko zalogo konfekcie In perli« po priznano nizkih cei.ah Čekovni račun št 10.310 * Telefon St. 20-69 ! Srečno Novo lefo želi : vsem svojim cenjenim i odjemalcem tvrdka Svetlobna telesa, električne stroje in aparate, elektro- II I \S IV I 1“ insfa’aciiski material, tehnične predmete, elektroinsta- \ j |, | \ |\ [*“ / lacijska dela in vse električne naprave I: _________________ Vam najugodneje nudi i SLAVO KOLAR LIIBBLJANA# Tyrkva c. 2 5a / Tei. 24-66 : LJUBLJANA : : Pri nakupu vsakovrstnega manufaktarnega blaga Yaxn priporočamo znano veletrgovino R.MIKLAUC-,PRI ŠKOFU* LJUBLJANA« Lingarjeva ul.3 • Pred Škofjo3 Trgovina na drobno v pritličju — na debelo v 1. nadstropju Ustanovljeno leta 1869 . Telefon Stev. 2 -09 : Modna trgovina j T. EGER | LJUBLJANA | Sv. Petra cesta št. 2 | : Splošno lugoslovemko Bančno Društvo d. d. podružnica v Ljubljani izstavlja cirkularne čeke na Banca d’Italia in Banco di Roma, kakor tudi osebne in blagovne akreditive ter izvršuje navadna in brzojavna preodkazila po vsej kraljevini Italiji ■ =•■:.v. — Sociefta Generale Banearia Jugoslava $.«. Filiale di Lubiana emette assegni eircolari alla Banca d’Italia e Banco di Roma, del pari lettere di credito perso-nali e sulle merci ed eseguisce rimesse ordina-rie e telegrafiche per tutto il Regno d’ltalia A. ČERNE , Plikete, tisk { ^ \ z jektoreza j LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1 Telefon 88-61 S Telefon 38-61 Obiščite* galanterijsko veletrgovino Vo/novič d G Ivan Samec. Ljubljana Mesini 1 r g š I. 21 •••••••••••••••»••••••••••»•••••••••••••••••••••i IC I LJUBLJANA - VIČ Tvornica kisika in vijakov Tvcvnica fovatsa nova in najmoderneje ureiena Peter Stepič LastnJk Mirko Stepič restavracij a in veletrgovina z vinom Ljubljana, Tržna ulica F, & M. ROZMAN LJUBLJANA ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ! J l I ••••••••••••••••••••••••••*•••••••••••••••••••••« Srečno in veselo novo leto 19421 i i GOSPOSKA UL. 4 ŽIDOVSKA ULICA 7 TYRŠEVA CESTA 5 (Palača „ Slavij« “ ) ŠPECERIJA DELIKATESE ZAJTRKOVALNICA £{uU\ana j | MIKLOŠIČEVA CESTA28 | Lekarna : I dr. G. Piccoli! i : I Ljubljana • : : : i nasproti Nebotičnika | : ! I! JULIJ LJUBLJANA (4* C* le C* RAŠKA - STARE • LJUBLJANA TcanučUansUa 3 STEKLO — PORCELAN KLEIN HMt Stran 10. »TRGOVSKT TJST«, t. januarja 1942-XX. cntaa n-r,v. iTrgnraranrriirrzaatfir. iiamoimr Stev. 1. Manufaktura j na debelo Šalamun & Lampe LJUBLJANA Frančiškanska 4 Telefon 37*89 '—m—»——————o——oee—e♦#—eee———— Stecm ut veselo- nova teta 1942 želi Carinsko posredniški in spedlcifskl bureau » GROM K LJUBLJANA Cesta Soške Divizije 14 (Palača Grafike) Scebto Hava teta želi vsem svojim cen/enim odjemalcem tvrdka. A. ŽIBERT Trgovina s čevlji in modnim blagom ■ ‘i • • • •• . X ' • ■ LJUBLJANA Prešernova ulica Z •••••••♦••••••••••••••••••»•••••••••••••••••••••••♦•eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee! •••••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••M«#«#*«*«****#*«**#«****«**«*««««*«, Srečno in veselo NOVO LETO želi svojim odjemalcem Splošna trnovska družba z o. z. Dolenc LJUBLJANA, TYBŠEVA C. 33 j ] Kanadske srebrne, plava Sv* Petra cesfa 19 in hamšatka lisice v veliki izbiri Telefon Stev. 22-62 1 Priporoča se manolaktnrna veletrgovina F. HREHORIC, LJUBLJANA Tyrševa cesto 23 • •••••• KM Srečno in veselo Novo leto želi j s vsem cenj. odjemalcem • : Srečno in veselo novo leto 1942 želi vsem cenj. gostom j I Ivan Medic in odjemalcem mesa i l l Srečno in veselo j novo leto 1942 | • želi j i * • z I Ivan H. Grašek industrija perila : : i i i lOSlP i;________________ Windisdier j j trgovina z mešanim blagom ji JOSIP TURK ! >MMMMIM*MMM*M«M«M«MM«MMMMMM •M»»M*M*M*mMM**IMM«MMMMMMM*M»M * : š Priporoča se i »žrfSa j s : : \£g& j : - - * * - i i s * Srečno in veselo novo leto : j * 19 4 2 s : 1 . . ji NOVO MESTO J zeli svojim cenjenim J S od j emalcem ; I iiipuruta od luUi hotelir in mesar M i Novo mesto j j Novo mesto | j TREBNJE (Dolenjsko) • : •••••••••»••••••••••••••••••••••••••••••♦••••••i MM* : : NOVO MESTO •MMM*MMM«M ■•••••••••••••«•••••••••••••••••••••••••••••••••« M«mm*****mm**mm*mm***m*m**m*mmm*** I : Rudolf Berger j trgovina usnja, čevljarskih j • potrebščin in surovih kož s I Novo mesto SctcHO Hw želi tvrdka ••«••••••*•• 9 [ # : # : t : Josip Košir manufakturna trgovina NOVO MESTO ! IOOHOOOOOOOOOOOOOOOI : i \ f | Srečno in veselo novo leto | 1942 j želi vsem cenj. odjemalcem i ALFONZ OBLAK I Franc Kastelic Novo mesto železnina in špecerija Naročajte in širite -Trgovski lisri «MMM*****(M**»M»M*****MM***M*MMM*Mt l*MM****MMM**«M*M**«M**M«****MMt***M***MMM*******MMI*MM»*M**********M*' : Vsem cen’enim odjemalcem želi srečnejše in udobnejše novo leto 1942 špecerijska, delikatesna in galanterijska trgovina 1 JOSIP KOBE NOVO MESTO •000*t0M**M***0*M**M***M*MM«*MM*MM* ••M***M**0*MM»M*M#*M*MMM*****M**M*M*M*i •*M**M**M*M*MM*M*MMM^ j • NOVO MESTO • j ***MM**OMM***MOO***OI0*(O0O*0*0M**O00O«O** lOOOOOMMftOOOOONOOOOOOOM • Kdor oglašuie — ta napreduje! ELEKTROTEHNIČNO PODJETJI Bogataj Ivan Kongresni trg št. 19 (poleg nunske cerkve j Izvršuje vse električne instak. je in popravila. Trgovina ii zaloga vseh vrst instalacijskega materiala. Elektromotor! stalno na zalogi. Strokovno in solidno delo — nizke cene d O **M**l*MM****M****m*MMM***»M* •••MIH******* m Ž£ezniš&9 franzittii carinski, špedicliski in (ranspoitni zavod za trgovino in indusfriio SLOVEN TRANSPORT Zastopstva in korespon-denti v vseh industrijskih in trgovskih centrih tu-in inozemstva JiSIP L. ŠILIH Brzotavnl r>os'ov r SLOVENI ATRfiNSPORT Telefon št. 27-18, 37-18, carinska pisarna 37-19, stanovanje 24-19 IZVOZ uvoz Špedicija / Mednarodni transporti I Odprema robe po kopnem in po morju preko raEiiin tu- in inozemskih pristanišč / Zbirni promet «a tu- in inozemstvo / Ke ekspedicije l Strojni transporti / Carinska špedicija I Oskrba uvoznega, izvoznega tranzitnega ocarinjenja ter raznih dovoljenj za carine svobodni in znižani uvoz II Skladišča / Prevozi / Avtotransporti / Preselitve s oohištvenimi vozovi I Inkaso faktur in povzetij II Želez-niško-carinski, tarifni in revizijski biro / Kontrola tovornih listov in carinskih deklaracij I Reklamacije I Rekurzi / Transportni proračuni / Ž?lezniško-tovorninske in carinsko-tarifne informacije / Oskrba transportnih zavarovanj I Izvrševanje vseh v transportno stroko spadajočih poslov. TRANSPORTNA OROANFZ\C1JA za blagovni promet. Vse informacije brezplačne! © LJUBLJANA © MIKLOŠIČEVA CESTA • Mnogo poslovnih uspehov v letu 1942 želimo vsem našim cenj. odjemalcem GREGORC & KO veletrgovina Špecerijskega in kolonialnega blaga ter rasnega žganja in Špirita | VRBINC IVAM Ljub jana, Ko.oiivorska8-TeL 42-98 : Stavbeni, po bistveni pleskar, ličar in soboslikar • . . •.* • • • • • • • • • : S: prlprroča za vsa ? 'o stroko šaadajoča dela — Izdelava zelo solidna h oo zmern h mah | VELEPHAŽMIN\ X\ KAV O Tyrševa cesta 15 £ LJUBLJANA # Gosposvetska c. 2 I Anton Merhar ! : • Brivski in damski Sesalni salon : GJUD ALEKSANDER LJUBLJANA Kongresni trg 6 •••eea*aaa»eaaaeeeeeaaaeaaeeeeeeeeee*eeeeaeee»a»eeeeee»eeeaee**aee«eeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeee*ea*»«< • •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*•••••• LEOPOLD PAULIČ zastopstvo ŠKODOVIH zavodov : i • trgovin a z usnjem in | prodaja lesnih izdelkov LJUBLJANA j Sv. Petra c. 22 ! Veletrgovina f«nta ! EMERIK ! ! ZELINKA! s STEKLO PORCELAN AVGUST AGNOLA LIUBLJANA TYRŠEVA CESTA ŠT. 19 i! LJUBLJANA VII j ELEKTROMOTORJE IZ ZNAMENITIH ŠKODOVIH TOVARN, ELEKTRIČNE ČRPALKE, VENTILATORJE, APARATE ZA GOSPODINJSTVO TER VES OSTAU ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL V NAJBC JSI IZVEDBI IN VELIKI IZBERI STALNO NA ZALOGI S * I j Srečno In vese.o : n o v o 1 e t o želi eee#e#ee##eeeeeeeeeaaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeee#eeeeeee« aaaaaaa Presno oz. kuoite nove zavese, si oglejte Izložbe tvrdke i 8. & E. SKMERKE LJUBLJANA Poseben oddelek za iinolei, zavese itd. ! KAVARNA I a • I EVROPA! LJUBLJANA : i a I Pogačnik Matko : knjigoveznica in galante- rijska de’avnica Okvirjenje slik j LJUBLJANA : Kongresni trg 12 nrnčoi*? y>Trnr*mffi l.intnf mm T E L L F O N 2 4-78 |OS. BlSKtiMAU trgovina s Črevi in parna topilnica loja tlublfana Poljanska cesta 85—87 Telefon štev. 20-61 IMPORT EK5PORT Velika zaloga črev za vse vrsfe klobas in salam Specialna kitajska čreva za izdelovanje lcran'skih klobas — Zaloga lofa fn tehn»č"’k Telttton: 23 07. 34-81 I Papirna in kartonažna industrija 11. BONAČ ^ i LJUBLJANA. ČOPOVA UL 76 Vsakovrstna kartonaža, papirna in kar ionska embalaža, papirne ser vijete, toaletni papirji, registia-torji, mape, paraiinirane čaše za med in slično, tekstilne stročnice, itd. itd. Mnogo uspeiiov v letu li.42 žeii vsem svojim odjemalcem Trccvira z ietonino - E.’a drobno in debelo StiineiiEer&Verovšsk, Liita, Tnšnsc. aaaaaaaaaaa (•aa****»a*aaat*M**t»»t»aa«a«a*a**a»«aaaa»*a«a*«» ••a* eeeeeeeeaaeeeaeeea«»ee*« *aaaaaaaaaa««a«aaaaaaaaa*aaaaaaaaaaaaa«aaaaaaaaaaaa«aaaaaaaaaaaaaaaaaaa«aa«a< »••»•••a«aMaa***a*aaaaa«t' « e veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom želi svojim gg. odjemalcem srečno Novo letoli Emettiam o degli assegni circolari del Credito Italiano, facciamo delle rimesse dl denaro e tutfe le altre operazioni di banca per tutfe le piazze d’Itaiia Istituto di credito per (ommerao ed Indnstria, Lubiana PreSernova 50 Izsfavllamo cirkulame čeke na Credito Italiano, izvršujemo bančna nakazila ter vse ostale bančne posle po vsej Italiji Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani •. ■ . 'j Prešernova 50 ♦ ♦♦♦j ^ 2 cJ\jszi LnJ nJ: si: n:J: ^ rJ nj; n:, d Oj SREČNO VESELO NOVO LETO 1942 ..... . . . ; • ’ V ' ‘ '« • ' ! , • VSEM SVOJIN PRIJATELJEM IN ZNANCEM 201 TOVARNA VIDMAR fcIfgjglfglfElicliHIfEl Izdajatelj >KonxorciJ Irgovskega Usta«. ojea predstavnik Or, Ivan Plesa, urednik Aleksander 2elea»ikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihaiek, vsi r Ljubija^*