DZ. Mnflh. i hmMii p* ii. ■jnm. HL Ml. ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^HIHV VIH^^^^^^^HJ^^IB ^B^^^^B^^B ^^^^BP ^^^^B^^^^BB!^^^ ^^^WB(M^^^^*^^^^^^HMp ■^M^^M^^^B ^I^HH^H^B v^H^B ^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^^^^m ^^^^^^^v ■ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^ IftMrall i Prostor 1 m/m X 54 m/m za nandne ta auk ogtose 40 v*n., «• ondae rugate 60 vio, m posUno fn rckUm* 1 IC — Pri narotfla nad 10 objtv popast Vpra&njem glede tmeratov naj te priloži inamka n odgovor. UpravnUfro «tlov. Ifirota" ta „Marotat Tiskara*" Kaaflora allca at S, prftlftteo. — Talef om at to. „■iiiiiM ****** «||ft • UvUfaaft ta p* p^tfi .. v Js0aatavtfli V taavMMtva11 edoletno n*pc^ plačan . K »#— odeleteo......K 95^ polletno.......• 4$— polletn©.......„ 50*— S mete&to......M 2*— 3 moeftio......„ 26*— 1.......• *— .........9— Novi naročnfkl naj poSljefo ▼ prvlč aaro&ifno vredno Q^F po nakaznld. Na tamo pismena narođla brec poslatve denarje se ne morerao oziratL WrUamw JBm. Mmit« Eaaftova mltea it I« L ■■irtMp|t, Talafaa *•*. 34. ^hs^aftlš^sA sMSS^s^^bHBA Isft Vft^h^Ifl^fl^^Hfllft flflB VAđsAflstBBsift fltottflA^V4feV^fe^R<^b 0F* Eohoplio* im vrate. ~W& Posanraina Itevllka velia 40 viitariev* Naše meje. »OD MARIBORA DO CELOVCA«. Stojimo v dneh odločitve. — Pariški »Le Temps« od 11. maja poroča: Meje Nemške Avstrije. Svet Petorice ministrov zunanjih zadev in g. Andre Tardieu, predsednik centralne teritorijalne komisije, so se bavili na seji vče-raj popoldne, da ugotovijo rnejo Nemške Avstrije ter so jo ocrtali, v kolikor se tiče Čeho - Slovaške. — Vprasanje mej med Nemško Avstriio in Jugosla-vijo je predloženo komisiji za jugoslo-vanske zadeve, Ja ji predseduje g. Tardieu, Komisija ic včeraj pri-čela preiskovati vprašanje mejo od Maribora do Celovca. Nadali evaia je svoje delo danes zjutraj. Misli se, da bo predložila rezultat danes popoldne svetu Petorice, Med naj-novejšimi vestm! pa poroca ista šte-vilka od 11. maja: Avstrijske meje: Svet Petorice je dane« predpoldne na-daljeval z preiskavanjem vprašanja mej Nemske Avstrije. Diskusija se je vrte)a v glavnem okrog ograničenja italijansko - avstrijske meje na Koro škem. Seja se bo nadaljevala danes popoldne. DI^UGE VESTI S KONFERENCE. »Temps« od 11. maja javlja, da misli jo. da se bo president Wilson vr-nil iz Francije 15. iunlja. — O prihodu nemško - avstrijske delegacije javlja isti list. da odide nemški državni kanc-Ier Renner, šef nemško - avstrijske delegacije, v ponedeliek 12. t m. z Du-naja in da ga pričakujejo v Saint - Ger-mainu v sre do zjutraj. Spremi jata ga kršćanski socijalec Gurtler in Vsene-mec Schonbauer. V isti številki poroča »Temps«, da mu lavljajo iz Rima, da so poslali laški vladi udanostne izjave zastopniki pre-bivalstva vaši Nova Orzava, Bevila-qua. Puntadura. Verche, Zaton - Polica, Ljuba, Rasante. Radovin, Polisnik, Soracc Brisevo. ViscanL Brackovac. Ravno fako da sta storili vaši >Smil-cich« in »Pridzal« ter 268 prebivalcev pokrajine Imotski . . . »Journal des Debats« od 10. maja pa prinasa članek z naslovom »ALI LAUKO PREMESTE REKO?« ki ga je napisal znani geograf E. de Martonne, profesor na SorbonL V tem članku pravi: Od vseh strani poskuša-jo najti rešenje iadranskega vprašanja tako. da zadoste našim prijateljem Lanom, ne da bi škodovali legitimnim interesom Jugoslovanov. »Temps« jo predlagal za Tugoslovane Baker ali Senj. ?-U Oeuvre« pa razlaga, da je Bakar čudo\ita luka, samo dva koraka od Reke. Na to razlaga znanstvenik zemljepisne prilike in neprilike bakar-.ske Inke in senjskega pristanišča ter pravi koneno. da ima Časopis je dolž-nost povedari občinstvm resnico. Ce bi se bila ta resnica vedno povedala, bi bilo mnogo več jasnosti v vseh deže-lah, k! so na iadtanskem problemu in-teresirane, mnenja bi bila mani nervozna in ne p^rajaJi bi se neizvedljivi nacrti. Milo Iz Pariza. lDU. priobčuie v nastopnem pcm-čilo. ki ga je deželni vladi za Slovenijo iz Pariza posla! sereralni konzul dr. J/ Sli ve gel: Pariz, 8. maja. Dejstvo. da so se Ita-lijani vmili v Pariz, ne pomenja, da 3e jadranski spor re§en. — Italijani so iz-prevede!!, da ie r^mo^oce, da bi s s^*o?o odsetnostio iz Pariza izposlovaH re*i_-tev spornega \T>ra§ania. 1n so spoznali, da je "mirovna konferenca odločena, ako ostaneio oni pri svoji trmi. skleniti mir z Nem'čiio brez nj'Ti, kar bi Italijo vseka-kor spravilo v kaj neprijeten položaj. — Ugotovlieno '*e. da se je definitivna pogodba že tiskala, ne da bi bilo v njej ime Italije kot stranke omenieno, in da ; je Italija bila vanjo vpisana ^ele, Ko se ?e izvedelo. da se njeni delegati vmejo. Seveda bo mirovna konferenca zopet začela pretTesavati jadransko in avstrii-sko vprašanje, čim bodo Ncmcem izro-čeni mirovni pogoji, in upravičeno J6 mnenje, da ob koneni oreditvi ^e^Jf bo izročena italiianski suverenosti. Koti-kor je znano meni, obstoia glede do-dočnosti Reke, ki je za nas Slovence postala naivečje važnosti, ker je «im trgovski izhod za tišti del slovenskega ozemlja. ki ostane pod Jugoslavije dvo-ie predlogov: Gre za tenu da pošteni Reka svobodno mesto, ki bodi za veđno pod suverenitete Jugoslavije: drugi predio?: pa se Klasi tako, da naj bo reska luka raednarodna in da naj se suvereniteta črez deset let določi potoni plebiscita. — Javlja se, da je Orlando, ko je spozna), da ie njegov blufi pone-srečil. predloži! tale kompromis: — hama se od reče dalmatinskega zaledja, Keka se proglasi za svobodno mesto pod varstvom zveze narodov, Italiji se priznavajo posebne pravice v mestni upravi Reke, črez deset let pa se ta pogodba revidira potom plebiscita. — Ta pred log, ki j2:a je stavil Orlando sporazumno z Mr. Barrerom, franeoskim poslanikom v Rimu, — Barrere fe za Italijo storil. kar je Ie mogel — v posvetu treh ni bil sprejet. Predmetno po-svetovanje, na katerem se ie Amerika vrlo zavzemala za našo iugoslovansko stvar, je bilo v ponedeljek. — Mirovna pogodba prvikrat oficijelno imenuje in s tem pripoznava kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev kot rudi pogaja-jočo se stranko. — Iz zajetih nemških brezžičnih poročil se je izvedelo, da so nemški delegatje svojo vlado na to dej-stvo opozorHL kar se smatra za če tuđi neoficijeliio priznanje jugoslovanskega kralj estva po Nemčiji.______________ Plebiscit na RekL Reka. 12. maja. Od naše stran! Iz-vedeoi plebiscit na Reki ie izpadei ?'-iajno. Za Jugoslavijo je bilo oddanih 19.781 podpisov. S tem ie dokazano, da ie resko prebi valstvo jugoslovansko. ______________________________P.JP.._ Seton Watson: Umik Italije. (Ta čianek te izšel kot uvodnik Seton Watsonove revije *The New Europe* dne 1. maja /9/9. O članka smo poro-Čali pred 14. dnevi v svoji brzojavki. Seton Watson je znani ugledni prijatelj Jagoslovanov in med Anglezi mordn najbolji poznavalec naših razmer. Njegov doli prevedeni čUtnek je vzbnđil pozornost v Angttji in AmerikL) Naposled se je razjasnil položaj. Dobili smo poslednji rezultat sil dveb nasprotujočih se načel. Jadransko vprašanje je neizmerno važno že samo na sebi; ampak, kakor smo mi to že trdili o pravem in o nepravem času že Dred meseci, je ono v svoji celoti tuđi pre-izkusen slučaj tako za umirjenje Evrope, kakor tuđi za ves svet. Da je to naziranje našlo tako silnega zagovornika, kakor je prezident Wilson, nam služi v iskreno zadoščenje, toda gotovo ne vzbuja presenečenja. Kaj ti on je od vsega početka zadosti jasno poka-zal, da ne bi hotel pod nobenimi okol-nostmi zapustiti načel za katere je Amerika začela vojno in katere je tako ona, kakor tuđi vse antantine vlasti, vštevši Italijo, sprejela kot podlago za premirje. Nič ne more sprijazniti teh principov z laškimi zahtevami ali pa z nesrečnim tajnim ugovorom, katerega vedno postavlja v prvo vrsto. Mesto nje^a je vzpostavil izginevajoče zaupa-nje narodov v mir, ki temelji na pravici In narodovi volji. Sig. Orlando se bridko pritožuje, da izjava Wil$onova konstituira poziv na narod preko glave vlade; toda to Je za nas ena njegovih glavnih zaslug. Kadar se državniki sami izkaiejo tako nekompetentne, tako nazadnjaške in tako nedostopne za dokaze, ne preosta-ja drufca pot. Pariz je nevoljen vsied sabotažne in ovirajoče taktike laske vlade in delegacije in mirovna konferenca bo toliko boljša vsled njih odho-da. Naj bodo začasno sig. Orlando in baron Sonnino aklamirani od razgra-/ajočih množic in naj mobilizirata servilno časopisie proti rsemu, kar se zo-perstavlja njih politikL Toda zdravi razum laškega naroda ni sDosoben, da bi se dal brezkončno zapeljavatl Zares se že začenja uresničevati, da se bodo končale italijanske zahteve, — ako bo to Šio dalje po dosedanjih pravilih, — samo s popolnim moralnim osamljeni em Italije in da jo bodo one hitro ugrabile kot opravi čilo za njih izpoinitev. Zara-ditega je bilo neizbežno, da bi bila konferenca in ćeli svet prisiljena prej ali slej voliti med staro in novo diplomacijo, — staro, ki razpolaga z zemljanu in narodi kot z živino, ne da bi vprašala za njih želje in interese, in baš za hrbtom narodov in parlaraentoy, na podlagi katerih se take pogodbe sma-trajo obvezne; novo, kl polaza slavno važnost na ustavno vlado* na želio na-rodov in javne pogodbe, in ki Je samo te daj pripravljena se oddaljiti od na-rodnostnega principa, kadar se zdi, da to zahtevajo raijni geografični ali pa ekonomični razlogi. CetrtiČ se je že prezident postavil na stražo napredne misli. Leta 1917. s svojim seznamom motivov, ki so priveh* Ameriko do voi-ne. in leta 1918. s svoiimi 14. točkami, koje so bile, kljub gotovim očitim na-pakam in nejasnostlm znaten korak naprej v določitvi vojnih ciljev, je on združil mase v tej demokratični veri. da je edino opravičeno nadaljevanje vojne. S svoiimi notami na Avstro-OgT-sko v poslednjem polet ju je on oospe-šil polom habsburške države in dinastije, kar je bilo glavna predigra zrna- j ge. Danes je s svojo izjavo o Jadran- , skem vprašanju preorečil novo vojno. Ako bi Italija poskušala z oboroženo silo obdržati osvojitve slovanskega ozemlja, mora biti pripravljena, da zaigra vso materiialno pomoč od svoifli sedaniih zaveznikov. da se odreče ; ameriškemu denarju in žitu ali pa an- ; gleškemu premogu in ladjevju. Jasno { je, da bi dejstvo, da bi se ji pustilo to * uporabiti proti arugemu zaveznlku, za- } dalo smrtni adarec zmagoviti Ujri, ker bi to odrujilo ne samo Jugoslovane, ampak bi neizogibno ugladilo pot nemški trgovski nadvladi na Balkanu, ako bi se izjalovila njim priložnost, doseči pravo ekonomično neodvisnost. Mi smo Žte pokazali, da laSce zahteve po Dalmaciji in Reki nimajo ni-kake zdrave podlage, tako iz zgodovin-skega, zemljepisnega, kakor rudi iz et-nografičnega in gospodarskega stališča. Vrhutega se ti Iaški razlogi pobijajo drug drugega. Ko Dalmacijo zahtevaio na podlagi neke pogodbe, ki dopušča, da se napravi-*tla uačeto samoodloo-be s tem, da se izroči r»re!:o 300.000 Slovanov Italiji, zahtevaio zaeno Reko na podlagi istega Drava samoodločbe, kljub temu da ie bila ona izrecno izklju-čena od pogodbe, in da ie bila z dovođenjem Italije same odkazana Hrvatski. Tuđi se ne more taji«, da ni Italiianski narod šel v vojno niti za Dalmacijo niti za Reko, teraveč za Trento in j Trst, in s*e v manJŠi meri za Istro, in če v resnici široki deli iavnega mnenia j v TtaHif kriče po aneksiji Dalmacije in ; ćelo Reke, da ie to glavno zato, ker so la§ki politični voditelji se skozi štiri i leta premišljeno pripravljali na to, da ust\^ariio in zanerijo* ekstremna in ne-spravljiva naziranja. Ta naziranja, kl so jih oni podpirali deloma v namenu, i da ojačijo njih notranji položaj proti i nevtralistom in defetistom ,so oni po- j novno Iznesli kot razlog, da dokazefo, ; da ne morejo z zdravo kožo (safety) umakmtt svojih zahtev. Baron Sonnino i in consulta' so mobilizirali najslabše j elemente kloaknega časooisja, so raz- ' poslali številne odpadnike z nasproti , ležeče obali, da oddajo umazano knji- ! Z&mo delo. za kar bi se dostojni ItaJ, j iz kraljestva ne dali uporabiti. in so ■ skušali pridobiti inozenisko Časopisie z metodami, ki so zadosti znane, (Ta- j ko na pr. namigava neki zelo znani pi- | sa teli v »Journal des Debats« s fino iro- f nijo, da so italiianski delegatje pri niih odhodu iz Pariza pustili za sabo svoi ^pressbiro«, ki ni »najmanje važen od-delek njih mehanizma.«) Ako je tedaj i talijanska vlada postala suženi duhov, katere ie sama po-klicala, je to obžalovanja vredno za vse one, ki žele, da se notranji položaj Italije razvije v mirnih in normalnih potezah; ampak to Se ne more biti za druge zaveznike in združene sile vzrok, zapustiti najglavneje principe bodočesa miru. Ako se je vlada Orlando - Sonnino napravila nemogočo, stori boljše, da naredi prosto pot za ljudi, ki so zmožni. da rešljo Italijo iz njene sedanje moralne izolacije. Ako pa je ona — v nasprotnem slučaju —• zmožna obdržati zaupanje v deželi, s tem da obdrži svoje sedanje intransl-geantno zadržanje, tedaj borno znali, da Italija 5e ni ozdiaveJa od vojne blaznosti in da hoče riskirati novo mobilizacijo In vojno, z gotovim bankrotom in sledečo revolucfio. Ona s svoje strani bode znala, da bo preobilna simpatija zunanj. sveta tedaj ne na strani židovskih političnih izkoriščcvalcev, ki jo vodijo danes. ampak delavskih mas v mesta in na deželi ki jih bJUj politika , tira v propast Ze so se dogodili težki j dogodld v Mibiitu nekak zopetnl pojav , \xbrnha\\ ki so bili tako neusmiljeno zatrti od kabineta PeQpux leta 1898^ in grozna odgovornost ostane na onih, ki bočejo, samo da relijo svoj šepajoči ćelo kožo, Izzvar! nemire v veliko Šir-šem obsegu. Oni, ki ne poznajo notranjih raz-mer, bi spočetka bili pripravljeni gra-jati prezidenta Wilsopa zaradi tako drastičnega koraka, kot je to javen apel na svetovno mnenje, navidezno preko glav konference. Toda medtem imamo za to postopaiile dvojno razla-go in opravičilo. Na eni strani, — daleko od vsake bombastičnosti —, Je bil memorandum prezidenta naznanjen Četvorici najmanj en teden vnaprej, in je bil objavljen z znanjem in dovolje-njem franeoskih in angleških premie-rov. Na drugi strani je bilo nadaljno odlašanje nemogoče, ker se Je odkrilo, da ima laSka vlada namen, da poskusi prejudicirati situacijo s tem, da bi proglasila formalno aneksijo Reke k Italiji! V takih okolnostib je jasno, da je Wilson delal bas v pravem trenotku in da je bilo sig. Orlanda Javno afektirano presenečenje, da rabimo najbolj mehki izraz, v skrajni meri neodkritosrčno. Medtem so se pa gotovi krogi la-škega javne^a rruienja izjavili, da Italija ne srne stopiti v zvezo narodov, dokler ni zadobila oristoJeČo ii satisfakcijo svojih zahlev. To ie. mi se drz-nemo to trdfti, baš nasprotno od res-ničnega položaja. Skr^jni Čas je, da Italijani spoznajo, da mora Zveza narodov, ako hoče biti nekaj več kakor pa slabo maskirana izdaja starega, ne-melodčinega evropskega koncerta, ostati na širokih princinih in pri gotovih, zelo dobro določenih uvodnih kva-lifikacijah. Pravo vpražanje pa ni, ako je Italija pripravljena, naznaniti svoj pristop, ampak, ako je Zveza narodov pripravljena, pripustiti Italijo, toliko časa. dokler t>m, v kojih rok ah oba pusti vodstvo svoje zunanje politike, po-skušajo uveliaviti iste pruske principe, kl so naredili, da naš glavni sovražnik za se daj še ne more biti DripušČen. Naj poskusimo naposled zelo kratko naznačiti crte mogočega kompromisa. Prvi aksijom, na katerem mora jadranski mir obstojati, je odkazanje Gorice, Trsta in Pulja ItaUJi, Reke in Dalmacije Jugoslaviji. Potem, ko smo to" enkrat rekli, imamo §e marsikatero pot, da zasiguramo digniteto m upra-vičene interese Italije: 1. Strategično vamost napram Nemčiji, katero more dati samo crta Brenner (toda to invofvira teŽko prekoračenje narodnih principov in bi znalo sejati setev bodočega nemira). 2. Crta Juliskih Alp z gotovim! prelazi in železniškimi zvezami (na pr. Tr-biŽ), ki jih londonski pakt ne obsega. 3. Zgodovinska mejna Crta v Istri severno Raše, mogoče ćelo modificirana, tako da bi se priključilo Iz zemlje-pisnih razlosrov, slovansko srce pro-vince. 4. Proklamacija Reke za prosto in avtonomno mesto, z lastno Jurisdikcijo in zastavo, toda v jugoslovanskem ca-rinskem ozemlju in podložno jugoslo-vanski vrhovni oblasti (suvereniteti) (z drugim! besedami, ekstenzijo pod Beograd s privilegiji, ki jih je užrvalo rae-sto pod Budimpešto). 5. Slična avtonomija za mesto Za-der, ki bo na vsak način popohioma izgubilo svoj pomen kot vojna količina. 6. Recipročna jezikovna prava za vse manjšine, pod garancijo Zveze narodov. 7. Odkaz ćele avstro - ogrske mornarice Italiji (toda zasigurati jugoslo-vanskim Iastnikom njihove polnc pravne deleže na trgovski mornarici. 8. PoruSenje vseh utrdb od Reke do Bojane, ne vtr ali zaci ja obale in naložiti od strani Zveze narodov Jugoslaviji Jamstvo, da ne bo zeradila voi-nih ladij, izvzemši v nrinimu za obram-bo obali. 9. Ako absolutno potrebno (toda samo kot nekaki »pis aller«, da se odvrne aktualno vojno). Specijalne določbe za otoke Mali Lošinj, čigar posest od strani Italije bi varovala hrbet Pulia in nevtralizirala vsak mogoč vpad Slovanov v Kvarner, in V i s, ki je ključ med severno in južno verigo otočja, kl ob-daja dalmatinsko obal. 10. Podeljenje mandata Italiji v Albaniji pod Zvezo narodov — v do-mnevi: a) da Albanija ne more ostati samostojna; b) da se ne sme razdeliti m c) ker je nepojmljivo, da bi, ako bi se sploh dal mandat, se ta mandat dal kaki drugi velesili, kUub temu, da ga Italija zahteva. 11. Mornarična baza v Dodekane-zu, kar se more dovoliti brez resne Iko- de za grški narod. In kojo ie OrsTca pt+-pravljena prostovolino prepustiti. 12. Glede četrtega mesta kakega* mogočega mandata, to ie ne samo v Adaliji, ampak v ćeli centralni AnatoHji. zopet pod Zvezo narodov. m! nočemo zaenkrat razpravljati. To je odprta marsikaterim jasnim ugovorom In M moglo v resnici postati fatalno darilo za Italijo samo. Toda ako Italija trdo* vratno zahteva kako obliko »kompenzacije« za odkazila, kl so jfli prevzell njeni zapadni zavezjiiki na račun tretje stranke, se nam zdi, da bi Mala Azija nudila najbolj primemo polje sa kak tak dogovor. 13. Nekake spremerabe v laško korist, ki bi se jih moglo ukreniti v Somaliju in iztočni Afriki* so že pred naznačene v tajnem dogovoru m bi se jih vsled tega komaj moglo imenovati »kompenzacije«. Nepotrebno je omeni-ti. da mi še smatramo ćelo idejo »kompenzacije« kot popohioma osovraženo (odiozno) !n nesporazumljtvo z moder-niml demokratskimi načeli, toda zaenkrat so se zapadne sile spravile v položaj, kler se more pravno utemeljene Interese stare diplomacije samo s Domoč* Jo starih metod resiti, dokler tla ne bodo prosta za čisto in pošteno zjradbo. Gori navedeno je kratek seznazn najskrajnejših koncesU. ki se morejo pustiti enemu zaveznikn. ne da bi se žrtvoval drugi, in ne da bi se opustilo to, kar je pač boli važno kot zaveznik, namreč, moralne pođlage, vsled katerih si je Velika Alijanca izvo-jevala zmag6. S stališča detajlov U se moglo dati dosti koncesii. toda is fle-dišča principov ne more biti tu kompromisa. Predsednik Wilsan fma svoj« napake, kot vsak drug Človek, posebno kar se tiče njegove lastne notranje politike. Toda on je inkarnacija novega političnega ideala, nove Evrope m no-vega sveta, ba? tako kot baron Sonnino zastopa diplomaticno in politično sklerozo zglnule dobe. Lahka Je sedai izbira svetu, in naše zaupanje v uspeli se Je povećalo, ko smo Stali besneola ćele reakcijonarne preSe Pariza in Londona proti prezidentu. TISI isteka perja se družiio in mi niti trenotek ne za-vidamo barona Sonnina za podporo takih organov, kakor so »Mornln« Post« in »Echo de Pariš«. Ne moremo pričakovati, da bi nam šakali romanskega časopisja verovali, ako mi trdimo, da nikdo boli kot mi ne obžaluie. da Je ta oblak skalil angleško-laslce odnoSaje, kar Je nelzosiben pa-dec nevedne in nekompetentne diplomacije. Toda mi nismo pripraviJeni* da bi važnih diferenc pokrivali z oblČajni-mi frazami neiskrenih čustev, ali pa da kupimo laško prijateljstvo s tem, d* prodamo herojlčne stražnlke balkanskih vrat na vzhodu. Oblak bo preSel. Italija bo ozdravela od svoje blaznosti, in naj bi napočil čim prej mosroce dan, ko bodo Lani in Slovanl realizirali svoje skupne interese in sprejeli prijazno posredovanje zapada. V srednjem veku je bila navada reci: de papa male informato ad pari am melius informatum). Mi mislimo, da je gotovo privedel Instinkt WIlsona do tega, da je vzdiznil svoj glas proti intrigi in zavijanju, ki je tako bujno raslo na vseh straneh v onih strugali čiste vere in političnega idealizma, kl je dalo Italiji v preteklosti njeno ne-smrtno ime in ki je zatemnilo nesrečni Ime MacchiaveHIjevo itt ga nadomestt lo z onim Mazzinija, največiega prero ka nove in prerojene Evrope. Dr. Korofec ns nzpotlo. Sarajevo, 7. maja 1*1$. V petek 2. maja se Je vračal dr. Ko-rošec izSplita, klerjeosnovalpodnižnioo Hrv. ljudske stranke za Dalmacijo. V Sarajevu so se sestali zaupniki bosan-skega klerikalizma z njim in na tem se-stanku se je končno konstituirala »Hrvatska pučka stranka« za Bosno po vzorcu »Slov. Ijud. stranke.« S tem korakom se Je poslovi! dr. Korošec od svoje lepe proSlosti. Nbben trezen človek ne bo oporekal Korošcu njegovih zaslug za ožitvorjenl« naše države. Mi, ki smo gledali razvoj stvari na Dunaju iz naše zakotne, bosanske daljave, smo bili navajeni v njem gledati praporščaka jagoslovanske ideje, odločnega in konsekventnega prvoborca za naše ujedinjenje. Ne veno, kako je stvar izgledala od blizu ia sa M* LM Stran 2. „ILOVEMKI NAROD* *M 14. «aja liNL 113. Mer. kami, todft bflo kakor bilo, na vsak na-£Hn nam ime Korošec ostane v svetlem Bpominu sa dobo mučnih let najhujšega suženjstva. Na sarajevski konferenci pa se Je ICorošec ločil od te svoje soindne sre-teklosti in zgodovinar. kl bo enkrat pi-sal zgodovino naših đnl, bo moral po-ročati: Uti Korošec, ki je v veliki merl pomagal našo državo zaraditi, utesne 5 sarajevsko konferenco svojo lastno fcšradbo rušiti. Marsikomu se bo to zđelo never-jetno. SaJ je vendar lahko klerikalna stranka istotako državotvorna, kakor kaka druga stranka na svobodnomiselni podlaci[ Res je, lahko je državotvorna, v Bosni pa ni in v doglednem času ne bo. Treba samo pogledati njene predstavnike in njene elemente, pa homo videll v kakšno družbo iezabredel "dr. Korošec! Eden najbolj agilnih delavcev v njenih vrstah je msjjr. Karlo Cankar, brat našega Ivana. Vsa čast mu. njemu paČ ne more nihče ničesar očitati. Toda on v politiki ne bo igral vloge, zato kcr je — prepošten. Kdor pozna tuka jš ne razmere. bo rekel. da bo Cankar samo dober delavec. čis:ar pošteno delo bo-tlo vživali tlru^i. In ti dnijri? Prvi. naj-boli znan in najbolj razvpit politik brez-đvomno velikih sposobnost! je dr. Man-dić. njegov pobočnik in dober prijatelj pa dr. Sunarić. Kdo ne pozna .Mandića, ki je L 1914. besnit proti Srbom in proti >hidri onstran Drine«? Mandića, ki kot tedanji civilni šef deželne uprave nosi sokrivdo na strašnih preganjanjih in zlo-činih proti Srbom? Mandića, ki je brez pomislekov razkosno in cinično užival sinekuro, ki mu jo je dajala bivša, do 'dna korumpirana dunajsko - budimpeštanska uprava Bosne in Hercegovine? In dr. Sunarić? Eh. pustimo rajše prvake bosanske era klerikalizma pri miru! Žalostno je poRlavje o dr. Šusteršiču v slovenski politiki. desetkrat žalostnejše pa poglavje o voditeliih bosanskega klerikalizma. Vodstvo rimskega imperija je bilo 'davno do dna snilo, ko so bile rnase Šc dobre in čvrste. Morebiti sledi ludi v Bosni pmilemu vodstvu zdrava masa? Tu doživi človek drugo razočaranje. Okoli klerikalne stranke, oziroma okoli njenega glasila »Jugoslavija« (ime časopisa je skrunjenje) se ie instintktivno grupiralo vse, kar ni zadovoljno z našo državo. Zastoni sedi v konsorciju, ki izdaja ta list, naš Cankar, v čiffar pošteno Jntr^slovanstvo radi verujemo. Ene-mu državi prijazneirm glasu v tem listu sledi deset drusih, ki odkrito ali pri-krito ditnio sovraš^tvo proti sedanji državi. Okoli »Jugoslavije« so se zbrali hrvatski frankovci, ki so bili tu najver-nejši in najvdanejši sluge propadlega režima in ki se nikdar ne bodo spriiaznili z našo sedanjo državo. Z »Jugoslavijo« 'simpatizira tu je uradništvo, ki je delo-ma preskočilo z vtrtuoznosrjo, Ki jo naj-deš samo na Balkanu, v tabor boljševizma in ki »pošto poto* hoče škodovati naši državi. Z eno besedo: vse, kar mrzi novo državo in kar so vrazi Srb-stvo. to se najde med prijatelji »Jugoslavije«. To je masa — o narodu, ki po većini ni tak. ki ga bo pa vodstvo pod patronanco duhovništva potesenilo za SebOl, ne smem govoriti — v katero te 'zabrcdel Korošec. Vede ali nevede? Prepričani smo. da nevede\ Ali le misli Korošec, da bo tukaišnte jtalosttie razmere očisti!? Misli mogoče destruktivno, korumpirano bosansko politiko dvteniti na pošten nivo? Na] si dr. Korošec ne obeta preveč! Ako se on misli lotiti te naloge, potem se je lo-tit Sizifovega dela. Kar je vsled hujska-nja avstrijskesp. režima skozi desetlet-ja iz dna duše sovražilo Srbe. se niemu na ljubo ne bo spremenilo. Kar danes žaluje in toži za avstrijskim režimom — in to je preceišen del mase okoli »Jugoslavije« — to bo tuđi v bodoče sovražilo našo državo in ji skušalo škodovati. Skoda Korošca! Kako radi bi v bo-doenosti spoStnvali niegovo ime, kakor v nekaterih bridkih dneh. Ljubljanski oKinski svet. Ljubljana, 13. maja 1919. Župan dr. Ivan Tavčar otvori ob 5. Uri popoldne sejre~ membe odobre. Nato poroča o dobisu delelne vlade glede prevzema Joeipine SimJKove ustanove sa obobožane obrtnike v mestno upravo In predlaga, da se ta ustanova ne prevsame, ker ie rentabiliteta padla in sodiiče pri za« puščinski raspravi ni dovoU upoitevalo želje pokojnice oziroma dejanske razmere. PredW odseka. da se ustanova ne prevzame v mestno upravo, se sprejme. Poročevalcc poroča nato o prošnji mestnih računskih urednikov glede upostavitve posebne komisije v svrho polaganja izpita iz knjigovod-skih poslov in predlajsa, da se začasno imenuje taka komisija, ki bo poslovala enkrat na leto, dokler ne dobimo last-nih zavodov, kjer bi se lahko polagali ti izpiti. Nato poroča Še o dopisu »Društva za zgradbo delavskih stanovanj« glede izvolit\Te zastopnika mestne ob-čine v upravni odbor tega druStva, ter predlasra, da se na mesto izstoplvSega člana obč. sveta Staudacherja izvoli 2. Likozar. Predloži se sprejmo. Poročila finan^ne^a odteka. Podžupan dr. Triller poroča o žu-panovem dopisu glede podpisa držav-nega posojila in predlas;a. da se odobri podpis 200.000 K iz loterijskega zaklada, kar se sprejme. Nato poroča o žu-panovem dopisu glede naknadne odo-britve izplačila zvišane draginjske do-kliide. kar znaša 21.575 K in enkratne-ga nabavnega orispevka vsem mestnim uslužbencem, kar znaSa S2.036 K* Oba predloga se odobrita. Poročevalec poroča še o dopisu deželne vlade, pover-jeniStva za uk in bogočastje, glede eventualnega prevzema mesrnega de-kllškega liceja v last in upravo državne naučne uprave tn poroča. da le predlos: finančnega odseka, da se mestni dekliški licej za lastno nabavno ce-no 726.000 K (sedanja vrednost nad 2Vi milijona kron) odstopi državni naučni upravi, a samo pod pogojem« da ostane poslopje obranjeno prvotnemu namemi, namreč ženski šolski izobrazbi in da bi smela mestna občina v slučaju, da bi se ta pogoj ne izpolnil. ktiniti po-slopie zopet za isto ceno. Prcdlogi se odobre. Nujrđ pređlog župana glede nakupe nekega zemljišča. Župan stavi nato nuini predlog slede nakiiDa neke parcele g. Komana v izmeri 2500 m2. kjer bi mogla mestna občina pridobiti do 1000 m1 gramoza* Ker mestna občina to parcelo rabi in cena 30.000 K ni pretirana, naj se prizna predlogu nujnost in nakup dovolL Oba predloga sta bila soglasno spre-ieta. Poročila stavbneza odseka* Poročevalec obc. svetnik ff. Ru-žička poroča o prizivu Pavle Turkove proti svoječasnemu sklepu občinskega sveta glede določitve stavbnega sistema za StreliSko ulico in predlaga, da naj se sklep obč. sveta z leta 1912 razveljavi in potrdi zopet sklep z leta 1909, obenem pa nai se priooroča vladi, da priziv dr. Sajovica odklont Spreie« to. Nato noroča o dooisu ravnateljstva državnih železnic glede nameravane opustitve železniške zvezne proge med dolenjsko in gorenjsko železnico ter priporoča, da se iz raznih razlosov, zlasti pa, ker ta prosca ovira razvoj mesta na severno stran, ta zveza ODU-sti. Sprejeto. Poročevalec poroča nato še o dopisu električne cestne železnice slede premesiitve križišča pri St. Pe-terski cerkvi pred deželno bolnico in podpira to prošnjo. Predlog se odobri- Poročila unravneza odbora raestnesa vodovoda, elektrarne in Dlffuune. Poročevalec obč. svetnik g. Pit-ninšek poroča o dopisu mestnega knjigovodstva glede zvišanja cene vodi \z mestneca vodovoda in predlaga, da se zvisa cena 1 m* vode od 36 na 50 vinar-iev, počenši s I. julijem. Spreieto. — Nato poroča o dopisu ravnateljstva mestne elektrame glede zvišanja cen električnemu toku iz mestne elektrarne in predlasa, da nai se zviša cena toku za razsvetliavo za 30 vin., za motorje za 15 vin. in xa električno cestno že-leznico za 7 vin. in to počenši s 1. majem. Po daljši debati se ta predio« sprejme in sicer brez pristavka. da se da za vfflo oorabo kot 10.000 fiektovat« »iđait«|ajo nacrti sa wavawo navfll nvMh Sav prav v UatUaa!. St kaT bo ^Šnkm kredit kaf* « «K|owf kron. ae od> kaže prsđlme fimnflianai odsdm r prt* tres iii arolecasno poroCtaie. Ob V»7. uri zakJfoa amto žneps 8* Ivan Tt¥6ar javno mlOb »^«1" *• •*•-dila ta|»» sela, lz9S-s4e deželin vladt zi Sloftnijo v UubUani * dne 7. maja 1919, TttJerođBl Itrsl aaateiCaticl Naredba celokupne deftelne vlade od dna 16. decembra 1918, Stev. 202 U. L Stev. XXV. se izpopolni v točki A odat 1, 2 Ip3v tem smislu, da se odslovitev.raz-teza poleff državnih uslužbencev tud! na nameščence in uslužbenet bivših krono-vin. okrajev, obfiin In dnurm iavnoprav-nih nastopov. Naredba Uide v prihod-njem Uradnem listu. Tehniko - vl^koiolskt tečat Za knratorij začasnega tehniSko - visoko-Iplskega tečaja se imenujeta inž. Milan Suklje načelnikom, okrajni glavar dr ML iubec pa namestnikom načelnika. TlskoTid nrad. se ustanovi pri naietn poslaništvu na Dunaju. Izpremembe v oeebiu politične uprave. Okrajni glavar v Celju dr. Ru-dolf pj. Andrejka se vpokllče v službovanje k deželni vladi v Ljubljani. Vodstvo okrajnega glavarstva v Celju se noveri okralnemu slavarju dr. Leopolđu 2užeku. Intenovaiiia. Avskultant pri deželni sodnili v Trstu Anton Seražin se sprejme y konceptno službo politične uprave ter imenuje provizorni!*! vladnim kon-cipistom. Konceotni praktikant pri poli* cijskem raMiateljstvu v Ljubljani Janko Kovačič se Imenuje proviioričnim kon-cipistom. s pravomočnostjo od dne 3!. marca 1919. Za knjigovodstvo deželne vlade $e spreimeta kot računska praktikanta abiturijenta Franc Schitnik hi Alojzij Pengal. Ljnbl|Anski SokoL Isobrv ževalni od*ek ljtibrianekega Sokola podivlja r%e brate in •eetre, dm «# udeleže aestan« ka, ki 0» vrSl v fietrtek 1&- t-m ob 8- uri vre&er ▼ telerad-niei (galeriia) ▼ Narođaam domu* Predara brat dr* Fnx o organitaciji fiefikega aokolatva^ Redni oMbI sbor ljuhljanake •*-kolske knpe se i% vriil 4* maja i* 1* ob prece]čn]i nđeležbi delegaior TČlanJe-nih druttev in članor sploh- Pođata-roata br. Zakotnik Je otvoril obdni zbor. poidravil savioče delegata in udeletnike ter prešel na običajni dnevni red: poročila posameziiiU funkcijo-narjev- Poročila so rsa> poudaijala, da se j« po preteku p#tfatiiefa Tailj«aega brezdelja zadalo zopei z delom skoroda po vaeh druStvih, ponakođ eelo selo ti-vatoO' Zaoaimivo jo bilo slasti porobilo br- pođnaeelnika Bojana Dreslk«, ker jo bilo i* njega poeneti ravreselJlT po-jav, đa ee posvema večja p»ioja £eo-ekemu clanstvn in zlasti. da aa pridao uri v telovadnicaH aolaki n&ra&eaj ebo-jega «pola; đa om E&tonja orffallizirati sokolsko tuđi dijaiko hi koĐ&io. da skrbe drtiitr-a v sn&tni raerl sa obrtni nar&ščai. — Pri volitvah ie bile livo-ljeno AlcđeJSe predsedetvo: starosta br dr- Riko Fux, I. pođstarosta br« Milan Cimerman, II- podstarosta br« Mirko Korenčan, načalcik br» Bojan Prenlt tajnik br. Franee Ahcin, blagalnlk br-Josko Meiek. sapisnlkar sestra Jeriea Rebekova, namestniki br- Matija Rodd, Miha Voroviek, Ivan Simoncic, pre* gledniki računov br» Bajko Boliavser, I/so Franke in kapetms Drago Mikut-Novoizvoljeni starosta ja nato preroel predsedstvo občnepa zbora, se zahralil za i zk a za no zaupanie ter podal na kratko o^mutek za bodo ft© đclovanje ▼ župi* Zahvalil s# je tuđi ie prej$njeDBn predsedstvu za njegovo delo tor poziva! novo k podvojenomu ▼ proapeh to-like stvari sokolske- Župni prispevek se je doloiil u* 50 vlnarjev-- S pozivom: > brati« in sestre na delo U je zaključi! starosta oHčni afeor. Krallevlna Srbovf Hrvatov in Slovencev. PorotnBko zasadanie ▼ Noran ma* ste se začne dne 11. junlia In bo trajalo menđa do konca tedna. Za to zasedanjc so izžrebani sledeči: a) glavni poro t ni ki: Hrovat Ivan. St Jernej; Slak Anton, Gornji vrh; Paki* Prance, Dano pri Ribnici; Bizjak Jakob« Dobra-va tri Raki; Tomažin Prance, RaHca; Račič Jo2ef. Gorica pri Krtkem; Kopi-na France, Bela cerkev; Welss France. Metlika; Lcvsttk Ivan, Bukovica pri Ribnici; Pisanskv Ak>jxU. Sv. Križ pri Kostanjevid; Koporec Prance, Dobmlč: Majcen Ivan, Si Jani; Manrer Jsnko, Raka: Konda Ivan. PraprcCc ori Meili-VI; RecelJ Ivan, St Jernej; Sltar Ivan, Toplice ori StraJR; Stare Ttvk** Utko-vec; Oeltar Karol, Crnomelj; Mandali Prance. Farlld Kal pri Vllnf! torlt Ja*» kar Franea. Videm pri Raki: AdamM Janet, Kesnnolie; Cemr Franct, Krtko; Badjprek Janez, Ko* pri CrnotnUa; Uv« rin Stefan. RoCnidol nrl Semtčq; Štipa« nić Mati ja. Gradac pri CmoroUn; Pav-liSič" Mati ja, BrezJe pri ČmomiJ«; Pev-lovič Jo2ef. BuSeĆavas pH Kostanjevid; Zure Karol, Raztrare pri Trebnlem: Rn-par Ivan, Sv. Križ pri Kostanjevici; Maj- cen IftnacO. St Jani; Tomažin Alojza, Sii^jttiir ori Baki; a*i#itij*iiwy Jakob. Pmroi prtCfnoaaUtt; Kopinlfi JuliL Meolka; Skot JaMaV Stara vas Pft St Jarneji; Jordan Ivan, Mibovec pri St JtniaiB; Zajc Ferda Podborlt prt VTlnU mrt — b) Nadomestnl po-rotnlKt: Smolig Jane«, Dolenja Straža pri Novcm mestn; Tork Anton. Bri-liin pd Novem mestn; 3. Gorše Matija ml, Krka; ZnidaršiČ Andrei 2abk vas; Jaki« Prance, Novo mesto; Brodar AlottiJ, Ratovo pri Novem mestu; Raje AlohU. Novo mesto; Kren Matija. Val-tavaas Horvat Urban. Novo mesto. Kave aiiifonne dobi v kratkem policija v Zagrebu- Isđelane so bile na AngleJ&om* Neodređena lomovlno. LAKI SE PRIPRAVLJAJO NA VO JAšKI ODPOR? Grobničko polje, 6. majnika 1919. V sredini pretečenega meseca započelo je vrvenje Italijanov po Grob-ničkem polju in okolici Na demarkacijski Crti na Luiizinski cesti so izvesill italj. zastavo. Automobili so vozili sem in tja, vojaki — kolesarji so podlli po cesti, patrulje so bile na vseh straneh v pohode, častniki so prjhajali do de-mark. crte in sam Italj. general, zapo-vednik na Reki, se je pripeljal do italj. zastave na demark. crti. »Zmagovalcl na Plavi« so bili jako nervozni in ori-čakovali vsak hip napada naše vojske. Od vojaških stražarskih oddelkov na demark. crti so napeljall Italijani telefon, iz Reke so pa začeli voziti vojni materijal. Postirali so nekaj topov s čelom proti Bakru, na Lubani so zavlekli topove, itd. Od vaši Soboli po nizkem krSevitem grebenu proti vaši Kukulia-novo pletejo sedaj žično oviro. Za žlč« no oviro teče v isti smeri primeroma 1 m visok iz kamena zložen suhi zid. Na gotovih mestih kopljejo kotanje, ki naj bi bile morebiti pozicije za strojne pu$ke. Izgleda, da bodo Italijani oletli žično oviro tuđi od Sobolov čez samo Grobničko polje proti vaši Podhum in morda dalje v smeri proti istrski In kranjski meiL Nove Čete prihajajo skoraj vsak dan. Vaši okoli Grobničkega polja se polnijo z italj. vojaStvom. Z eno besedo: Italija se pripravlja na vojaški odpor, morebiti tuđi za slučaj, da mir. konfe-renca definitivno prizna Reko kralje-stvu SHS. Ali ni tn nobtnega, kl bi Italilanom gledal na prste kaj delajo in priprav-Ijajo okoli Reke?! Ang1e$ki in franco-ski častniki (tuđi generalO se včasih vozijo po reski okolici (Grob. polio, itd), ali dirigfrajo jih zabrbtni TtalUani rrej-kone v take smeri, da malo ali nit ne vidijo. Dajte nam ajneriškib, angt, franc vojakov v kontrolo Italijanov. V Reki sami nam zavernilka vojska ne more toliko koristiti kakor Ce se razprostjre tudl po okupirani okolici. Na SuSakti pa tuđi Grobn. poijn so začeli Italiiani z internacijami. V»e od-peliejo v Trst Od začetka decembra 1918 nam se-de Itaiijani za vratonu Koliko časa še, gospodi© v Parizu?! Kupa gnjava* in pritiska le pol na!! Laikl načh V zasedenem ozemllu prenaSa narod ricer te2ka toda mirno in samozavest-no aovra35ni pritisk ter je postavil proti raznarodujočemu postopanju itaHjan-skib oblasti eno edino moČno in nezlom-Hivo fronto. Ker Italiiani s surovo silo in gospodarskim ter političnim pritiskom ne do-sežejo zažeUenega uspeha, se poslužu-lejo sredstev, katera re$ odgovarjajo njihovi zahrbtni naravi, na katera pa moramo biti tuđi mi skrajno pozorni. Tako se tmdijo predvsem nrovzročiti med narodom in njegovim! voditelji, od-nosno njetrovo inteltgenco spkih, razdor na ta način, da so s to intelisrenco sami nad vse prijazni in postrežni, vsaj na vi-dez, obenem pa trosijo med ljudskom vesti, da so se vse te osebe v svoio usodo že pop!>lnoma vdate, da pozdrav-UaJo italUansko zasedbo in se vsled tega za boj lastnega naroda ne brigafo veS, R8di tega postopanja nastaja proti mnogim poštenim in uglednim osebain v narodu nezaupnost in nsravnost mržnja, katera je v večinf sluc*ajev povsem neutemeljena, sai Je že SoloSno znano, da so bile oaebe. ki so veljaje vsled te* sa delovmnia ItaHjanov za rezaoesljive. tasledovane In preganjane, kaKor mnoge đnige. Najod na! bo radi tega v interesu stvari samo v takfh slučajih nadvse oprezen in naj ne veruie vsakim Čenčam« Sivila is Amterike propaganda za Italije* Iz Karlobaga poročalo, da je USka vojaka oblast v Smilčiču, ko je delila iivila, razlagala ljudem, da so ta «vil is Amtrke, dar ameriSke vlade-Ljndje ao navduSeno klicali; ZiTio Wilaon, Uvela Amerika! Oficirji pa so hitro uporabili svoje fotografake aparate in sada] bodo laški listi prineeU Slike 2 dostavkom, kako jugoalovansko prebiTalttvo z navduienjem pozdrav lja Lahe pri rajsdeljavauju živil in kako koprnl po idrutiM % Italijo. Slovaiskl svet PROTI PfTROiRADU. LOV. Kotta. 13. trala. (Don. K.) P* porofiflu li Stockholma iavl]alo Iz Hd-ainuforati đa w kakor vse l»2e, ptI* pravila velika voinSka akciji proti Pe>-regra*'« Vsi brezdelnl inozemcl se izti* rajo. Uvcdli ao pooštrene naredbe glede popotnih dovoljenj Kakor se govori, doeneio v DrihodnHh dneh veliki tran« | sporti vojašklh ict, 50^)00 Kanadiiccv, i 20 angleiklh ladH tMI ▼ finakem vo-doviiL VRU8UL Na aeveru. BoiJIevikl so napadi Vago a težko artiljerijo. Njihov Infanteri]-ski napad ao angiefke čete odbile, An-glelkt torpedovke so napadle Tulgo. Iz-krcane čete so vzeie dve stroint pulki. Amer. čete so 10 milj južno MaseUaka-je na Murmansku za vzeie lelesniški most. Angleži so zmvzeli na Murman-sku Morskaje naselje in Đanlloakoje ter vjele več boljševikov. — Petrograd se evakuira. Zinovlev je odSel v Moskvo kot predsednik izvršilnega odbora Tretje internacionale. Lunačarski je od-šel ž njim. V Petrogradu sta ostala predsednik revolucionarne^a tribunala Feters in prokurator Krilienko. — Iz Omska javljajo Reutcrju. da so sibirske čete napredovale v svojem pohodu za 12 km na dan m da jih sedai pričakuiejo v odseku obale SkentaJe (mod Uraiom In Volgo.) POLJSKA. Krakovski socialistiČni kongres ie dne S. t. m. brzojavU socijalistom vseh Antantnih drXav, da protestira, da bi Te^injsko postalo CeSko, in zahteva to pokrajino za Poljsko. — Poljsko-litvin-sko razrnen'e se izboljšuie. Litvinska vlada je \z Kovna poslala v VarSavo posebno komisijo, kl naj stopi v stik s poljsko vlado. — Svet petorice se bavi z ureievanjem poljsko-rusinskega raz-meria. _______________ Hilrovno honlerenca. BEOCK0ORFF 0D6T0PI? LDU. Berlin, 1S- maja' (OTU) Kakor jarlja >BerHner Telegraphenkom-panieEcho d© Pariš« doznava, da »e bo od-potovanje predsednika Wil8ona( ki je dolo^eno na dan 13- junija, odgodilo na posnejsl čas- Wilson da bo ostaj v Franciji tolko raaa, kalcor je potrebno. Aliiranoi Nemcem ne bodo dovolili dol-gega premisleka- Do 15- Junija mora biti podpiaana mlro\iMv pogodba, aicer boeta Foch in admiral Beattj ukroslanc? skušalo scznanltt \n zainteresirati nolitiCflC ilt trjjovske kroge v Parizu in Bnislju za naše razmere. VLS ie pooblastila svojega v Parizu se nahajajočesa zastop-rrika dr. Schweglja; Narodni klub posije dr. Drinkovjća. Potovanje pojde iz Pariza preko porošenesra vojnesra ozemlja scverne Francije. in sicer preko ru5e-vin me$t Noyon, Chauny in St. Ouen-tln. O uspehih sestanka borno svoječas-no poročalL Ali je tega treba? Pritoib g\e&& ataaovanj no5e biti konca in nol& Be vedno negnjemo oči' vidno tnje elemente v naši beli Ljublia-ni in jih prijemljemo zgolj z rokavica-mi doclm Nemcl § Slovani. zlaiti pa s Slovenci kruto postopajo* Na Koroekcm meoejo Nemcl Slovenca z laatnih đo-mov. is Gradca In z Dunaja pa pode slovenske uradnike, da ee kar kadi Fosledlca tega Jo ta, da slovenaki urad-nild, priSU i« >NemSko Avntrljec, pri na« ne morejo dobiti »tunovanj- Tako sta pazn te dni potopila dva vilja, ođ-Učna skoraj nonađomostljiva urađalka, kl «t» isjAvila, d» jime ne preoeteja drugoga kakor vrniti se in proelU x 112. Stev. .SLOVENSKI NAROD', dat 14. maja 19». StftB 5. tf«nSlrt Avttrijl sa pensftjo- M» £*!» )fe namreč, da. bi živeli oul tnkaj. drntta* p» ▼ tojlnl nanlio malenkoetnl potpori, katero dobivalo sa dvojno goepe-dlnistvo- Pri nas pa sereda, atda ▼ aal-lepiih ttaaovaiilih, odslovl)**! im škutarski nradnikl, pridao kooeplrlrajo s svojim! nemakiini braiet na Kroro-škem in Stajenkam, kojejo letak* w lftisđaj&Jske vsebtae la imasirjajo na* rodno mlačnoet. Naredimo randar kooe* temu neznosnenra stanju! Dro« dopis- Pred tremi n)esed sen nattopil državno sluibo v Ljubljani. Ker ne dobin stanovanja« sem postil soprogo in tso opravo š* na Dusaju, Pred nekaj dnevi Je pa moja Sena dobila od dunajskega magistrata posiv, da mora stanovanje isprasniti v U rineh, ali pa je lzlenejo ii njega In — opravo prodalo sa javni irmlU! Ka] naj etorim? Kaj se naj torej etorl? Neka] je treba ukreniti, ali kaj? StanovanJ ni do vol j« Nova ograditi ni mogoos, gotovo ne v tako kratkem oasu, da bi se pomagalo* Ne preoet&ne drago, kakor energično >čiftdenje<- Odposiljanje nemških rodbin je eioer kruto, tuđi ne bo odpomoglo stanovasjski bedi, ali smililo 30 bo- V kolikor se pa ne more opraviti to delo ▼ Ljubljani, naj se urede stanovanja rodbinam po građovih na deželi, ter v drugih mesHn: Celje, Maribor, trgi na 3tajerakem. druga m«. sta, trgl in rdravilitea v Sloveniji- Nekaj ae mora zgoditi! Korosfci slovenski begonci! Imam pri Mokronogn M&ioo, v k&tera sprei-mem brezplačno za časa divjanja nem-ških posoruvelih tolp slovensko poite-no revno korosko begunako rodbino! Fođbina, ki ima veselje do poljedelstva im& prednost v?led pomanjkanja delav--kih modi- Delo se plača v gotovini ali hrani- Peter StreJ. posestnik v Mokro« nogu- Poročil se |e v Krflrcn ti- fc m- g» Roman Sivka, trgovec, z gdč. Milko Regula« Bilo srečnoj Ostanki- Počaei lzginjajo, »H vse-iedno jih vidiš t>e precej- V L/jubljani napise >RudoLfimrm*( >c- kr- dvorni *a-ložnikc itd-. v Kočevju pa visi v dekani jski cerkvi podobica. na kateri je napisano >Krieg3schnladler — VIribns TTnitis — 1914—1916c hj dvoglavi crni orel- Pod tem ornim orlom i* podpis >Gottseheer Schnljngendo Ali ne bi tak«ni ostanki mogli in morali izgnili- Pa bo zopet tedaj vsa Je«a proti demonstrantom, Kriv pa je vedno leoni, ki take bedaste embleme, znake in na* r»wo i t p i- Stara obleka, ki so jo, oddali vojni Hegunci v svrho podelitve e novo obl»-l*o se bo dne 17- maja 1919 ▼ stari Soli na Viru razprodala na javni drašbi-ZaČeiek dražbe ob 2- uri popolđne- Za bejrunce- Sprejmeta se takoj dva iznrjena stajejša žagarja. En žagar bi me\ lahko tndi družino* Stanovanje prosto- Nadali se sprejme priđnega, Icrepkega fanta. vajenega kmetskega flela- Pojasnila dale Posredoralni urad »a begnnce v !Ljubljani, Don&jeka cesta SS/TV- Iz Unnartove ulice nam pilejo: Po nem§ko žvrgoli neka mladenka v naši nlid- Po je, ali po je tako, da je to uživanje, Tzjrivanja pa ne borno prenaiali* Njnn oče je odžel v NemSko Avstrijo in tam ostal- Kaj torej dela ta Nemka tu med namf? V trgovini R. pa tuđi potre-bujejo Slovenkom StraSna je alovenska poirpežljivost! Promocija- V soboto 10« t* m* Je nromoviral med* Ivan Drobnifi na praski tiniverzi sa doktorja vsega zdravil-stva. Zveea jugoslovanskfli Helemifer-jev poriva na sejo osrednjega odbora, ki se vrši 14. maja ob pol 20- v društvenih prostoriK- Koroikim begnucero* Podpisani ^repuSča 6 sob po dve postelji koroikim beguncem brezplačno v porabo poleg postaj© Pragersko- Prosim p. n-upravništvo^ da razpolaga oez te sobe* 0 tem obveftCain tuđi >Slovenca€- — Doloičar, reetavrater na Pragerskem- Odbor koro^fcib begnneev ii€e za •i odbornike etacovanje v Ljubljani, k$r se te moči veak dap rabijo »a pisar* no- Ce bi, imel kdo kako sobico na raz-polag©, ee naproS«, da blagovoli to javiti na odbor kor- begunoev, Poljaneka - <3«ta 4, Ljubljana* Dodatak- Dodatno k poročilu o vfie-rajšnji manifestaciji »a pravice in sa •acaoodločbo Slovencev v občinski zbornici ljubljanski poročamo, da «e je tega zborovanja uđeležilA tuđi Slovenaka dija?ka zveza po treh zastopnikih- V slovo. PreblaeorodnenM! in nad vse cenjenemu gospodo mijoriil Emilil Knificiu DoveUniku nadomestnega ba« taliona Ljubljanskega pešpoika. Do* velj smo razočaranje! ZipuSčate nai. Vj na§ nad vse priljubljeni vror * po-veljnlk. Vi ki ste nas po razsutiu bivše Avstrije privedH zopet v domovino hl ki ste ves čas do očetovsko za nas Mtrbeli. Milo nam je pri srca, ko se po-slavljamo od Vis, a bodttc prtprJCant, da Vas nikdar ne pozablmo, ter da Vam ostanemo sa vedno hvalaini. Mili Hosr naj Vas spretnija po vseh Va5ih Dotlh, on nal Vas varuje vseira sleta in naj Vas svoJefiasno privede znoet nazaj k nam. Iz dna duše Vam kličemo i ^ Bogom!« Na tvidenjt! — P o d - I čaatnikl in moliš* «- Kofta Olavinić, ypok<4«ol prde-nrjbMtrtđikan ^tuMniBa, ee v «J». fbeii« poahi že d)|a dasa wm& v Lh*-UiaL da te poočl o sailb coefMMUrtktii raanaraiL w^**— ' S^HlJ1^^ **** lelMBlr« m Ow i šttah Prt Podnarto. som Ja Imenovali sa tajnika I. razreda dr. Avsuat Pavletič, praktikant da*, nnančnega ravnateljstva v LJublianL CHUmo »vote ozrrn^a. Te dni ten oral, da je bil sprejet v hueoalovanslco vojsko kot aktivan čaatnik grof Barbo BilaiSL Kar nisem mogre! vcrjetl svojim ocem. Jaz trdim, da Jugoelavija sploh nima človeka. ki bi jo bol] strnpeno so-vražil kakor ta jrroflč. Pa te mržnje tu-dl kar nič skrival ni. Lc pojflejte pri šta-djskem povdjstvn v Ljubljani akt a jcaterim je Wl svoi6as denunci ral ta gro-nč dr. Maurtcija Rusa, kcr je pe! slovensko pescm. češ, da je srbofil. Tuđi je, dasi takrat 5cle nadporoCnlk, radi petja slovenske pesmi med vožnjo po do-lenjski železnici naravnost nahrulll ta-krarnejra polkovnera zdravnika dr. Rusa. To potrdi gotovo tndi z. kapetan Adresa — Tak človek vendar ne bo nikdar branfl svoje nove, tako sovrale-ne domovine Ven ž njim! Hnjskanje na hujskanle. Tako ne sm dalje. To je sotfasna sodba vseh poštenih patrilotov. Hajska se twf hujska se tam na nedopušten m neodpusten na-£in. Lindje nasnanUo to okrajnemu jrla-varstvu. kj pa ne more v teh razmerah nič ukreniti. So obziri na $tan in na nai-vlšjo instanco v Sloveniji. Raje nič ukre-niti. kakor da bi se razveljavljalo, če se kaj ukrene. Tej?a se hufskačl dobro za-vedajo In z drznlm čelom nadaljujejo svoie infernalno protldomovinsko počet-je. Nekje v blizini Novela mesta se Je izrazil javen funkcijonar. kl Ima na kme-tih še največ vpHva, takote nekako: »Zdaj pa imate vojslco, ker ste pod Srbijo. Ce bi bila Jugoslavija republika, bi ne bilo vojske. Zdai pa imate.« — Vsled hujskarij trpi tuđi ljudstvo, ker so žrtve potem neprlmerno večje. Lindstvo je tako razbnrieno, da bo samo sodilo take hujskače na licn mesta, ako fih ne hodo oblasti kaznovale. Državljani hočemo imetl mir! Ciganska nađiejra na Dolenjskent-TaHine in vlomi 5e silno množe in ga ni 5koraj dneva, da bi se ne bil izvršil kje kak vlont Tako so pred kratkim časom ponoći v pravem pomemi besede izpraz-nili neznani uzmoviči krofaču Pelkotn v Novem mestu pri mostu vso trgovino. Dne 13. marca je bila vzeta popoldne pri belem dnevu Janezn Novaku v Dr-cranuhseffh skoraj vsa obleka ?n precei jedil v skupni vrednosti 3000 kron. Ob času tatvine sta kopala Novak in njegova hči Ana v vinogradu komaj par sto korakov daleč od hiše, ki ie bila pa rudi zaklenjene. Storilci so vrlsnili pritlično okno. Tuđi lansko jesen je bilo pokradeno na vee kraiih, med drugim tudt Alojzlji Ogulin z Vrčič, obleke in drugih reci v skupni vrednosti čez 7000 kron. Kak mesec po izvršeni tatvtni se Je vozila Ogulinka iz Metlike v Semič. V Cr-nomljn so vstopi!! v njen voz trije cigani in dve ciganld, W so bili vsi oblečeni v obleko, ki ie bila ukradeni nJL Nazna-nOa je zadevo orožnlkom, ki so prišli v šotorišče ciganov v blizino Novega mesta m so res naili tam nekaj obleke in pertla, ekradenega Aloizlii Ogulin. Qo-tovo Imajo na vesti radi skoraj vse druge tatvine cigani. ki v velikih tolpah ogrozajo DolenJsko. Cigansko vpra&inje bo treba temeljito reSIti. Umrla J« 8- t. tn. v tukajšn« dežeini bolnlšnici po težki ooeradii gdč. Orila Deleia, učiteljica v Novi Štiftl pri Oor-njem gradu na Stajerskem. »Wllso0O¥« načela.« Naš znani sta« tističar lnž. J. Mačkovšek. kl se nahaia. kakor znano, v Parizu kot ekspert naše mirovne delegacije, nam fe preko Beograda vnoslal dva Irvoda lzrcdno leno fzdelanega zemlievida spornesa ozem-l]a. laških zahtev in narodonostnega razmeria. Takšne mape so na$e delegacije razposlale vsem uglednim američkim, angleškim in franeoskim članom konference in časopisom. Ubtglt talec V Slovenjem gradcu Je oblast dala kot talce internirati več tamkajšnjih vsenemskih hujskačev. | Enemu izmed njih Franu Schulitrju se , je posrečilo, da je ntekel. Mož se Je ' rrapotil proti Celju, odkoder $o je hotel i x vlakom popihatl v Avstrijo. Ta njegov nacrt pa mu ni uspei ker ga ie pra-vo^asno zasačila celjska policija. Ustavtjoti ponk. Oblast je svojo-ča9vo dovolila, da se smejo netnikl srhnnaziici v Celju privatno oouSevati v raznih predmerlh. Ker pa se je dognalo, da se je ta pouk izrabljal v ©oH-rične svrhe. Ie poHciJa ta pouk za se-dem dni prepovedala. Preprieanl smo. da tudl to svarilo ne bo Izdalo. Promocija. Gosp. Rudotf Zalete! je Ml dne 10. mala na SeSkem vsftučifi-SSu v Pragi promovirali za doktorja vsega zdravilstva. PoročO se je gosp. dr. JoSko Požar, namestnik državneta prarđnlka v Celju, z gde, Olgo CernelCevo od Sv. Petra pod Sv. goramt. Protldržavno šibanje ▼ Ćete se ie sililo raspaslo. NemSkutaril pač izrab-Uaio fvobodo. ki se jim doslej ni otne-jevala ▼ nobenem ozim. V ladnjem Cajtu so jele ščuvat! prott drltvt cek> 2en»ke, da je bila policije prisiljena, iz-cneti fe Celja tn naše drfrre Marilo Kohlevo, Katarino Krealflevo, Jurto Orubenevo in Ahno Stetobockovo. VeC i celJ^Mh nemškut se je onraniziralo v drnlbo. ki je sistematično vtihotapljela < pisma, zapečena V žemlje, nemSkim ko-rafiHm vjetnikom v Celfa. Stvari so L J5lW «M * JO BHft Dm - IH.' aadeU dnne aemfctte keke kase«, Tfcefepte • ilH^L &uud ceSriđ ■eaiMrntar trtovee frtc JitamrtCadi !• organiziraj prtveato 90M10 ahiito i Namško Avttrtlo.M Nl««7«Rni 00606« so prilH na sled Mk »gjtale dni, ko eo ara igplenUi trt pisma. Mož je ie vedno b oMHto tlroht. ObOnakl s?tt |e v svoji včerajinfl ttll odklonil: proliijo Marije Orolljeve a prenos 10-atilniearake koncesije li hlše It 7 v Me-telkovi uHd v hilo It 7 na PoUanaki cesti tn prošnjo KaroNne Strukljeve v Soodni! 8«kl it 16 za podelitev (rostll-niike koncesije, kl bi jo odstopila Ana Lampretova: us:od 11 pa je: prošnji Jakoba Boleta za orenos sostilniike koncesije s trsa Tabor št. 3 v Novo ulico St 5, prošnji Bez cl Jaka 6c Rožanca za podelitev koncesije za anončnl in Informacijski zavod in prošnji Prana Cajhna za podclJtev fllakerske koncesije« Poaor- Z osirom na odprti poštnl promet i Nemako Avstrijo in C«ho-Slora4ko nasnanjanio cenjenim n&roo-nlkom v teh državah, da eo j« narodni-na listu a 16* aprilom zvišala ne me-se^no 9 K, kar naj blagovolijo apo&te-vatl. Za »Jnffoslovajiski obm^jni sklaA« se je nal>ralo v roke blagajničark« go-sp« ^farije dr- Kokaljeve v tousn od 27« marca do 10- maja t 1- 8519 K 33 v- Prvi iskaz ja zn&d&i 1684 K. Sktipaj 10203 kron 33 vin- _______ V petek zreCcr kotioert »Ljablfan-skegn Zvona« ▼ Narodneni doma! Raltoro. " Koncert »UubUanskega Zvone« v petek rvečer v Narodnem domu. Ljubljanski Nemd so imeH svoj stalni go-dalni kvartet v PJlharmoničnem društvu. Slovenci ga do danes $e nismo imeli. Stirie mladi idealni glasbenikl Kg. brata Z i k a, Ivan Tr o s t in Mirko D e ž e! a, vsi Stirje elani orkestra Na-rodnejra frledališča. nastopijo kot komorni srodalni kvartet v petek z novim slovenskim kvartetom, mladeffa, na-darjeneffa skladatelj* M. L. Sker-lanca In tevajajo poles: ten P. I. Cajkovskesr/a kvartet v D duru, ki *a Je na enem svojih zadnjih kon-certov sviral slavni češki kvartet iz Prase, Dovolj razvescljlv do^odek na dosedaj Še neobdejani nliv) slovenske elasbe. — VstopnJce v trarUd v Pre-šernovi uHd št 54. »Glmsbena Matica«* V četrtek 15* I m- ob 8- uri zvečer važna peveka vaja za možki zbor! Polnoitevilno! Nalnoveiša poroilla. Naša posebna brzojavna porodila. Lttcern, 12. maja. Glavni problem laske sedanie politike je Še vedno \z~ kllučitev Italije iz zveze velesll (Amerike. AngHje in Trancije). To lzključe-nj© smatrajo Lahl za svoj najveCJi poraz. Laško časopisje godrnjavo preso}n delo konference. »Corrlere cfella sera« pravi, da nova trozveza nima nobene vrednostf. Laska diplomacija skuša z vso silo. da razbun franeosko Javno mnenje proti Ameriki, da bi Se v zadnjem hipu pred prihodom nemško-av-strijskih deleffatov spremenill doseda« njo odločitev. Toda yse Je toliko kakor zaman, ker Je glede teza odločitev ico-tova. Nemška Avstrija se tuđi Lahom na Uubo ne bo smela udružiti z Nem-čija Tuđi v jadranskem vprašanju se položaj ni poslahšal, nmoak ostaja slej ko prej nepovoljen. Niti ena vest jim ne daje nade, da bi oni dobili Reko« IZDAJALCL Laotrn, 12. maja. V Pariz je zopet do$pela nekakšna depeša iz Zagreba, kl 50 jo baje odposlali RadiCevi prista-Si in v kateri se zahteva takoišnja oprostitev Radića in 70 njegovih seda-njih zaprtih pristašev, vodij radičev-skejra pokreta. Tuđi protestira ta depeša proti temu. da so bili srbski delegati priznani kot del juzoslovanske delegacije in zahteva, da se srbska vojska odstrani z jugoslovanskega ozemija (!) Me vć se. ali je ta depeša došla res Iz Zagreba, ali Je pa porvorjena. (Zares neverjetno. Najbrže ie to kakšen plačan izdajalec, kl sedi pri laški komandi na Rekl in pošHja z laškim denarlem takSne brzojavke do svetu.) AMERISKI NASVET LAHOM. Parić 12. maja. Chavagnes Diše v Wilsonovem franeoskem glasflu Pay$ o Reki: Po svojem razvoju Je Reka v na-prej določena za medna rodno luko na jugoslovanskem ozetnUu. Zato potre-buje v jusroslovanskeni okvirju realno avtonomijo. Krasne invektive gospoda d' Annunzia ne izpreminjajo ničeaar na tem. Predlog naj se JutfKtovanom zaradi nova luka, ni za nič. Najbolje je, kar more Italije napraviti, da prizna Jugoslaviji jednako pravico na svoje neo-drešene pokrajine, kakor jo Italija zahteva z« sebe. Logflca zahtev«, da se Italija sporazume t Jugoslavija ali pa bo ItaUfa obdana od kroft DlamteCefa sovraStva. Razne zveče Jo bodo Ofro-žale in sililo ItsUlo izpov« pod tnje var-stvo. AU sgeet telite priti pod nemilri \um> — Oanek Je očividno inspiriran. ANOLE2I PROTI NCMCEM. LOfMlon, IZ mela. — »Da0y Mali« prlnala poročUa, ki so zelo razbtnila indeSko javnost Nemški fenermlšiabni šef je namrefi naročil zapovedujočemu generalu v VratlslavL naj na Zforntem Sleskem provocira incidente s Poijakl. Tuđi naj vptiva na Časopisje, da bi z%- šj£ j^vsti astt Bogatam. »o^p>_ so Kemcf svoječasoo ts veetf genflmlt »Deily Meli« pe eedei reproducira do-tanmteHčae dokaM Andeški IM rt-še*o» da ima anf Ieška vlada še drnsf dokue t rokak. to Utovtto napada jo ffaelapetki Vetffo ATrtHJe ▼ Pnrta. — Je4raaebe ipralanje- — Neie »e]» — EereOt» — Poljske nktere-Pada, 1B. maja- (Iz^no direktno ! poroftUo >S1ot- Naroda«)* Avstrijski delegati, ki prldejo t eredo v Paria, bodo lolirali t PaTiilon iraaeais* Pogodba I njlmi jim bo predlošena še Ie čez teđen dni* Rennetr ne nararav* govoriti o Tprašanju adruienja* Brock-dorff p« namerav* obdržati konferen-co 9 avstrljekimi delegati o tem vpra-sanja* Zavezniki pa ne bodo dovolili nobenega stika med obema delegacijama. — Vsak dan sa pričaknje refienje vprašanja Reke- Govori se danee o novem predlogu baje z ameriške strani, da bi dobili Lahi za Reko odikodnlno v Istri ali dalmatinskih otokih- To eo go-vorice- Pri caku i© se Orlandova deklaracija- Francofc'vo ćasoplsje aoglasno ] priporoča Lahom popušcaaje- >Liber- { te< pift, da so bivši avstrljski narodi i osvobojeni in da se Francozi nimajo vme$avati v njihove račune. >Tempe< piše proti združenju Nemške Avstrije, pa tndi proti obnovi stare Avstrije v obliki kakšne zveze- Stari odbor desetorice, ki ga aeetavljajo štirji predaed-nlki vlad, itirji znnanji ministri baron Makino in Tardlen, s© je ▼ ponedeljek bavil t mejami Avetro - Ogrske in pri-pravljal pogodbe za novo nastale države- >Journ&l dee Debatsc piše o obo-Toienem konfliktu med Jugoslovanl in Korošd, brani nas in ee iz javlja proti plebisdtn v okolici Celovca- — Poljaki trđovratno zahtevajo skupno mejo % Romunijo, direktno železniško zve«o Varsava • Konstanca in s tem pristop na Crno morje* — Holanđsk© delegate pričalnijelo v 8 đneh, radi ureditve no-re holandsko - belgijske meje- NEMSKA DELEGACIJA. Pariz, 13. maja opolnoči- — Brode« dorff je osebno odločeo, da ne podpiše klarzule, ki starija bivšega oesarja pod obtožbo Je niegov osebni prijatelj-(Sledi del brzojavke, ki ga ni mogoče rasbrati)* Misli se, da bodo Nemci vw-eno podpieali, da pa boce njihova ie* J legacJJa naprtiti odgovornoet aociaH« stidni nemRki vladi- LASKI GLASOVI O MIROVNI PO-GODBL Lttoem, 13. maja. Laiko časopise se prav nič ne razlikuje od nemškega v presojevanju mirov. pogodbe. »StampjL« Pi5e: Pogodbo so diktirali. Občutek, to je interes; ustvariteljski pojem, to Je nasilje; maska oblike, to je licemerstvo. Ta pogodba ni nič dnizesra, kakor pred-hodnik nove vojne burje ali pa goreči «enj, vržen v magracin smodnika. Nem-škl narod postane soienj. U bo pa svo* I fe verige sCasom zapet zlomiL — »Idem I Nazionale« se pritožujc, đa so drugi za- ] vezniki izrabUl mirovno pogodbo sa ] sebe, samo za ItalUo veijai načelo pra- I vičneca. treinejra miru. To 5e dvojna \ morala, ki Je prtkrojena, da preprečuje Italiji razvoj do svetovne velesile... TUĐI ABESINCI V PARIZU. Pariz, 13. maja. Abesmsko poste-ništvo je pod vodstvom princa Edjauil-tika, strica abesinskega cesarja. dospelo v Pariz, da vodi pogajanja. ker 2eli etijopsko cesar^tvo istotako pristopiti Zvezi narodov. Nadalje hoče poslanlšt-vo protestirati proti nameravani ođsto-nitvi doelel francoeke kolonije Dtibuti ItaliiL UPORNI AFGANISTAN IN RUSKI SOVJET. London« 13. maja. V zvezi s proti« anglcSkimi nemiri v Afganistanu sporo-ča brezžična brzojavka moskovske sovjetske vlade, da ie dospela v Mo-skvo ai^anska misija pod načelstvom profesorja Baraktule, ki je hindostanske-ga pokolenja. Misija je dospela z ramenom, da sklene zvtzo sovjetske Rusije in upornega Afganistana. Britanski po-litičarii so radi te^a sklenili veliko vo-jalko akcijo na meti IndiK MINISTRT. Đoograd, 14. maja. 2elezniski ministar VuloviC se je vrnil \z Pariza in pre-'•7ame dane?; vodstvo svojesra resora. — Kdo prevzame za5asno vodstvo poelov Jnstičnesa ministra, ki se ie odpelial v Bmsel) na interparlamentarno konferen* co, in kdo posle opasno bolnega ministra poSte dr. Lukiniča, se bo odloCilo danes v mlnistrskera svetu. PRVO BOJNO GLASOVANJE V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU. Dtogradf H. maja. Pri današnjih vo-Htvah v glavno kontrolo Ie do$lo do pr-vesra bojnepra glasovanja v Narodnem Predstavništvu. Staforadikald so kandidirali Vujiča In ministrskeffa predsedni-ka Protiča. demokratski klub pa Bori-savljeviča in Vukičeviča. StaroradikaJci so sa to glasovanje mobilizirali vse po-slance* ld se nahajajo v Beograd«. Skrn-tinatoria sta bila dr^itnrak in dr.Porač-nlk. Staroradikald so dobili 40 glasov tn so ž njimi glasovali tuđi člani Ju^oslo-vmslccga kluba, kandidati Demokrat« skeiBa kluba so pa dobili 86 glasov. Narodni klub fe glasova! proti listi Paši* fievcev. V Beogradu se poraz Paiifiav-cev fivahno komentira. Glasovanje Na-rodneffa kluba na strani Demofcratov m smatra za demanti vesti, ki so se v zadnjem času »rile. kakor da bi hoteli Star-čevičanci stopiti v zvero s ftUICevd. jfffYP^ hMttfsVl MilBHTđl, Bffitf**!*** ftmkdH pre0n]egsi avstrQslnga nafrflh jega rafionskega stoU In Je Jako va&tft za kontrolo državnega gospodaistvaj THdh PoroMa h B*<*r*4* te Tfr»s«3 DELOVANJE DEMOKR. STRANKE M: DALMACUL Spat, 13. maja. Demokratska strao^ ka Ja razvila v Dalmaciji salo ttvaknd dalovanje. Po vseh večjih kraJDi se vrle zborovanja, kjer se zahteva odprava Izvoznih In uvoznih prepovedl v kotW kor nlso izbrana izrecno v zaščlto vsJU nih državnih interesov. V Splita tamem se je vršilo v nedeljo popoldne manV festadlsko zborovanje pod pradsod-stvom župana dr. Tartaglia. SEJA. Beograd« 14. maja. VCaraj popoldna Ja fanel Demokratski klub selo važno selo pod predsedstvom poslane« Rfl* nikaiia. VERIFIKACIJE. Beograd, 13. maja. Na danajnjf ittf verifikadjskejra odbora Je verificiran mandat poslanca dr. TuSkalovića %z Skoplja. POSLANIK HRIBAR V BEOGRADU. \ Beograd, 14. maja. VOeraj Je pri-} spel semkaj naS poslanik v Pragi. Ivan H r i b a r. NOVI PRISTOPI DEMOKRATSKEMU KLUBU. Beograd, 14. maja. V Demokratski klub so pristopili makedonski posland: dr. Mihajlo Tuškaiović, Ante Todoitv vić, Rlsto Tralković in OliSa Anastazl-jević. PriCakujc se. da bodo tuđi drug! makedonski poslanci storiH isto, čim bodo njihovi mandati verificirani. NI VEĆ POTREBNO. Beograd« 14. maja, Vojne komisije pr! zaveznikih se opuste, ker nišo več potrebne. ZORADBC ZA MINISTRSTVA. Beograd, 14. maja. Ministrski svet je sklenil, zgrraditi v Beogradu velikan-sko poslopje, v katerem najdejo mesio vsa glavna ministrstva. Z srradbo se pri* čne prihodnjo spomlađ. OOSPODARSKI POSLANCI U TUJINE V BEOGRADU. Beograd, 14. maja. Tz Pariza se \t vrnil v Beograd dr. Milorad Nedeljko-vić. Iz Amerike pa preko Pariza Milan Pupin. Nahajala sta se v tuJinL da ure-dita vprašanje kredita za na5o trgovino v inozemstvu. Vrnila sta se, da refe-1 rirata o dosedanjih tispehlh svojih razgovora* z Tnerodajnimi flnanCnimi kro-jt! Amerike in Franci je. zlastf glede nabave industrljalnih izdelkov te strojev. Aprovlxaclia. '-f Amarflcanskl ipeK ga vU- okraj diobe stranke iz MtihleienoTSga akladi-16a na Dunajski oeati na> oftreeak it- 1 \ sladkornih izkasnic sa meeeo maj po* nasleđnjem redu: V oetrtek, Sna 15. V m* prldejo na vrsto stranke s slaHkor-nlmi iskasnleaiof št- 75 (Simončič), li- 76 (Škander)' &- 77 (GUtIo), M- 78 ) (Plntar) dopolđn© od 8- 6o ^, ftt- T9; j (Pretnar)', St- 80 (Bergant)', it- 81 (Ber-nik), št 82 (Skubie) od 9- 4o 10^ M- ** (Zorman), 3t 84 |Za«r»đnik) it 8$ i (Kreutzer), št. 86 (Sunadobnlk) od 10J ^o 11-. 6t- 87 (No2), Si- 88 fTnsar); St- 89 (Kotar), U- 90 (Ifl&k&r), it- 91 (9uwa Zg. fiiaka), & 92 (Pogačnik Zg- fiiik*) St- 98 (Jeba^ln), popoldne od pol % dk^l 3- Vsak«. oseba dobi pol kilograma Speh*. Kilogram etane 18 kron< 8tr&o-kam aa i* r&vn«H ioteo pr%dplasn*g*> reda- ___ , +' AmerOčanski »peh sa VIII- cJtrfrf dobe straak« is Mtihleisnovega «kladi-j iea na Dnnajati ossti na odreMk II- 1J sladkornih iskaznic sa meeec maj poj naslađujem redu: V Setrtek, dne 15- t-| m- priđe jo na vrsto stranke s 9latikor^ Dimi izkaznicami št- Si (Saraboo) po-poldn© od 3. do 5- Vsaka oseba dobi pol ■ kilograma špeha* Kilogram stao* 18 kron- Strankam ri aroto. ravnatelju Lilftku rad! nakazila sladkorja.! t ADroviiačni oddetak si stadfcor/ kruh, so! ttd, se preseli iz mestne po-svetovalnice na Poliansko cesto It 13-i t Prodajalci aproTizačnesa bla«a naj se zglase v vseh zadevah predvsem na PoUanski cesti St. 13. Gosp. ravnatelj Trdlna pa tiradu Je še nadalje na magistratu v mestni posvetovalnicf. f Prodaja rooke n kndL Na vsako C - izkaznlco se dobi od četrtka naprei za vseh 14 dni po 1 kg kornzne mokc. kilogram stane Z K in po 80 dkg bele mokc št. 0, kilogram stane 4KS vin.1 Strankam se odvzame ćelo C -Tzkaz-i nico in vse štiri odrezke. Prodajalci i moke ga kruh so bili že objavljeni Glzela dništro vzajemne zavaro-valnice na življenje in opremo nevest ravnateljstva na Dunaju ter podntžnlc v Gradcu in Trstu zastopsrvo 1b vpla-čUnlca premlj za četo StoreriJo, se m-haja v Ljubljani. Streliška ulica St. 22, I. nadstr. VeC glej Kr. SHS uradni 1U« $t, 81 od 36. aprila 1919. ________ Izdajatef! In odcovonsi «redntt: ValenOn Kopitar. Lastnbf te Hat »Narodne tistafi^^ Plesne vaie- Cetrtek. dne 15. maja. PrlCetek ob 8. zvečer. Vstop dovoUen brez izkaznia E. Rozauui , m*±^m Hm i Stan 4. jtU3tumn makop«, o-b u »nj* iti». 112 Utr. M> dobro obranjen te proda. — • KJc, pove opr. SL Nar. 5002 ImMJM fiaJBija aa drobno in dt-RfllHIC IltiHU belo razpoitija točno tvrdka Marni Smet, Keajlee, 4581 favaiaai m afaaki zt Šivanje perila «E]R Je HCni pri liim* Referat lBct it 12._____________5014 Mm nStslaa arin 'n ^ ornarL — SI PfHlH llZf otspMkt buci Ste?. s/I, trf r štetan oi ptl 3—J ta «1 pH 7 li 7. 5051 VK kni-Jiifi pmdftn 'OT1™ veliko in«rna!o delo pri llsaea Kli-maaefc, Itloafeargetm aL •. 5013 Ihn bHfbFa kP™>3»na> s« sprejmeta Ufd KlllJdU, takoj proti dobri plači v trajno delo Dri Defnlški pivovarni v Latkem trgu, Štajersko. 5045 Kl]0 nPlIill venije išče za Ukoj ali pozneje izkušenega )n imožnega knjigovodjo. Obširnejše ponudbe naj se poSljejo na nprav. Slov. Naroda pod .C. P. 5060'. 5050 Hfaat taka prati dobri aee*aoH tar BUI M prej ko nofOCt. Naslov pri uprav. Slov. Naroda. 5068 Faal mile, krejatica Slad tm 1/flL »52 M stati najboljeg sestava, sasma llllj, nov Hi malo rabljen želimo kupiti. Ponude tvrtci Scawareii •rsf. Zagreb. Prertdtffctvt 1. 3347 faZH za fflm tofr S8&.3 .špineteij*. Kje, pove upr. Slov. Nar. _______________5003_______________ Btahi ftfll 5lstem Remington ali rlHlEi luli, Oliver, dobro obranjen se kupi. Ponudbe naj te pošljejo na u praviteljttvo Kendovlh posestev na Btedu. 5040 I Prernirml je po dolgi, mučni bolezni naš predobri I oče, stari oče, brat in tast, gospod FRAH PERHAUZ I domobr. evid. višK ofklial v p. i Pogreb bo v četrtek, dne 15. t. m. ob 4. uri ! popoldne na tukajSnje pokopaliSče. | V KRŠKEM, dne 13. maja 1919. ŽalniotM ostalL Zahvala. Za vse obilne dokaze sozalja, ki so nam doili ob prerani smrti našeg- skrbnega, predobre ga in nepozabnega soproga, oče ta, tasta, gospoda AVGUSTA REPICA krčkamo tem potom svojo globoko zahvalo. Osobito smo dolžnf za-Lvalo g. dr. Slajmerju za njegov požrtvovalnl trud, vsem, ki so raj-nega v njegovi bolezni obiskali in tolažilf, posebno gg. Župnikom« Ffnžgarju in Vrhovnika, gg. ranjenim častnikom II. kirurgičnega od de'ka sarnizijske bohiiea za prekrasni šopek, zboru krakovsko — ti-novskih pevccv za pretrealjive žalostinke. Vsem d&rovalcem prekrasnih vencev in Sopkov. Končno vsem, ki tte ga na njegovem zadnjem potu spremili, k prerane inu grobu, tako častiti duhovščini, vsera društvom, zastopstvom ki udeležnikom sprevoda Je enkrat iskrena hvala! fiofeofco žaaiio?! rodbini Repll !n dr. Sadrta. M sjateBifca troraHa nffl i Milite? i liiM je g^gf^aapaajaaaajaaaaaaaaaai^—»aa Hnton Kovažič "č-Gl?nce in Mar. Tereziie c. 6 Ljubljana. Ema vodao w malogi peči %m »oba, tarafasi pežlf ite-dllnlho, pločča ga obloilte* gtea ia prim»r»# mloićs ^a tlak. 4874 Popravila ga gpralemajo po uMđal cenf. l^azproda 5«: Razni cementni izdelki kakor: cevi, stebri za vrata hd., Ternolit (žlebniki), Caralit z nekaj orodjem, vi jaki za mostove, razno to-varniško, kamnoseško, kiparsko, mizarsko, kovaško in stavbeno orodj'e, orodje za vodnjake in »Zisseler* cevi, transmisija, jermen-ska plošča (Ricmenscheibe), stroj za mešanje barv, drkularka (velika), acetilenska naprava, stroj za vrtanje in žaganje, rezalni stro, (Stanzmaschine), pisarniška oprava kakor: ptsalne in risalne mizej omare, pulti, stoli itd., železne peči, razni Železni in leseni modeli za stopnice, robne kamne, okvirje za vodnjake, lijake itd. V»e to se lahko ogleda ▼ toraral Zajec & Hora ¥ Lfabljani, Dunafska oesta (nasproti artiljerijske vojašnice). I Izvozna i uvozna tvrtka | B Lavoslav Poljak i drag | Ml SrediSnica: SPLIT, Dalmacija. Ej Oj Pe^raiBleet Rijeka, Makarska, Beč (Wien) L Rotenturm- D yl ^ Bll¥l •• eaaio aa veUko - B EU tSTOSOm 1 hapow|eaii svih domaćih zemaljskih pro- H NR izvoda, južnog voća, žitarici, ljekovitih bilja, ete- Q vvl * ričnih i Jcstvinih ulja itd. ^^ M& «TOmon 1 prtailoai 1 inozemnih proizvoda, svakovnae M nfl prekomorske robe Hđ. ' ml mpH| I HP PaaMMlaa aa ~ nar. Slov. Nar. pad .e. i« taMi/aHT". IkHaafta BaP trttmltitkf atfftaa aa FflnBB BH aprcJaM. Naalav aova ■amv. Slov. Niimi 6106 te laaarfa M •pnl)et«fk« #rt. B. Siekea-scheiaa, Zagre». 5o70 Prava trtaike ta jaaasiafa bičevnike (gajžeintke) gladke prlporoča na debelo tvrdka OsttM Itokek. LJiMjaaa. HartJttTa cesta 15;______________5^3 Komad 28— in 34-65 K. laklovatto v«ttad ooaUt x vae mm 1OOO wtU-lusalbracateaM. 349 B. Lama, Maribor M. T4. faa!tB9 bbbiAbI Gospod, samosto-lOUIH PUHNI ieč, Tntelieenten in lepe postave v državni službi, s pre-moženjem več tisoč kron, poprej v Nemčiji in tam sodnljsko ločen ter brez kakrinekoli obveznosti proti biv-Si žeat, — ona je v inozemstvu po-ročena — se Želi seznanlti z mlro-Mubno leno, ki ima trgovino ali pre-možen|e vsvtbo skupnega gospo din j-stva ali zakona. Ponudbe pod Šifro: .Bsauta sreta SS/311S' na upravništvo Slov. Naroda. 5110 S3pi"oiwl, psištsml iMDniižauke za prodajo .Slovenakega Naroda* v Ljubljani in vseh večjih krajih Jugoslavije se sprejmejo takoj. Več se izve v tipravnUtvii SBjS^sjaMajtafB|sSA BSABBsMBaV' ••a^paaa^^S^B' ^s* aaja^^B^S^a^B^js^B^^pBBB^BBi a^^saB^B^B^Bji^Ba^^Bav'BB^p • Pozor! GestUnttarji v Ljubljani in aa 4efeli! PoareSlo se mf j«t nakupiti vočjo ■mofflno dobrega ftajerskega nosel-skega betetja vhu 8»/i stopinj močne-n kate lo ponudim neobvezno po K 980 franko kolodvor Ljubljana proti taacojSaiinenm ptačiiu. S spoStovanjem aVasi Kasala« |pBSJBBB> a*B« IBu CS«*B I« Smbke kapfiice gsapgajgž: ■asnaai sjaaaaaa i vvssa a#iasjsnsa saaajssab usiiea njinovj djeiataoeti T ugodnoci nagorkog teka jesu već vise od stotine godim MjobljubHcnJe djetičko domače sredstvo. Podražaje tek, jsteiu želudac, pospcSuju probavu, oblafuje grčeve, razre* djajn sokove i oredjuje stotiai. Odstranjuju —lađasj, BSiia a^s&B aai^B ssa^B^BjBajas^^Sa^SaaT^Si ^BSalSB^akaB^sjfla^aai 1 ^^^^^1^ JftA^AsBM^^sa^Bg«Bj^B AAdSMS^^s^ak_ m BB ^■wwaTaWJs*aa^^f S^pWViivaW 1 OSIBI6 BBshbVJbvbmVV IV|WMl rrsrve asi bbbbs) aa uSaivsjteB1'* sBatfcsjsa* 1BIBB0L JHMKTittBUIimsnTsttUB. JtUBfJTHiL latosja pobUtva ta tapot ERNST ZELENKA, «Munm u^rlattMl ltn<«M« S«taha iUm S MaBUMMI OoipMka alioa SS priporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšesa pohištva: spalnih, Jedilnih sob khibalfc garnitur, divtnov, otoman, lime za madrace itd. 2236 Mafntlm MHrai fmienio o#—, laltos pogtr#*bai Tvrdka J. Goljevšček LfBMlasft, Ks3l#4TOrs3ka sjUom S4./I. ponudi iz lastne tovarne v Trebnjem hrastova Sloiclea (parkete) na drobno i a debelo. Pri narodu ve^je množine, v ceUh 2el. vozovih, ugodnejie cene. 4382 Q trojno in dobra službo mm sprejmejo sa takojinji nasrtops I ailzaiia m Motele, 4 ielasoatraf ar|l91 lidelevaloft Jedrm (aUnamMlier)i 1 ftfittleo ia Uto ielezo, I ftelosotoptlee. Ponudbe se imajo poslati na: MSMEVH, tfornico stroje¥ f Bjelomn. p"PRODAJB"n I na vagone in na manje pšenicu, brašno I I (moko), kukuruzu, zob (oves), grah, suhu I I šljivu, šljivov pekmez, konopljeno sjeme, 1 I plavu galicu, sumpor (žveplo), lukovaški I I 100 V§ tužni kamen, kristalnu sodu i svake I I veličine zdravih, rabljenih i novih vin- I I skih bačava (sodov). I Imjmmjmj WW 1^«" Pais5i Sisak, ~W& b»bm»»m I 1S. sjajsikt t L se ttfsri prva I " ■ alov. roatatractja ? Beogratt ■ I „TRiOLUV*4 I ■ ftpl U|a IM9i Ai Irirt mi tt I ■ 2a obilen Oblsk te pripofo&tta I I M. Trfcorec k J. Krifnar. I OOXA ETERNA UNION OMCOA SCHAFFHAUSEN URE ZA BIRMO zlata) vsjrifica« obeslcl, Mlsanl F. dUDEN SIN UuMiasia9 (uasprotl gUvae poste), Ing. Dr. Miroslav KasaS obkss>tveno poverjenl •tavbss! Istlaalis mi* nm. noeije a mm wmm n mu m>- v Ljubljani, Hilierjeva ulica it. 7. |aF" Izvriuie strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in Železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, sldadišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Potom i tintom iznffln ra u&te stnlmi itininke stroki ^■■■■■■■■1 ■ POZIVI ■ B Opozarjsjo se s tem vse one stranke, H ■ ki ao svojčas sklcnile volBa^posofllaia sa- ■ ■ vtfsjvnla, da imajo odslej pravio* le-te ■ ■ spremeniti v ■ I eotovinska lavarevania. ■ H SpriSo negotove usode vojnih posojil je v I H korist vsakega zavarovanca, da spremenitev ■ ■ na ftjtsjr deaar aoasislocma prlflaail ■ ■ V ta namen naj vme vojno-posojilno polico ■ H ia zadnjo plač. pobotnico. Pnjave sprejemajo H ^^B USiBSJfl|l Ie^ajiBwBBB BSjBajsjK ZB SNSJBB^B B^sj H zaklada za voj. vdove in sirote v LiuUfaiL I H Frančevo nabr. 1. s podružnico v Mariboru ■ H in okrajni oddelki v vseh političnih okraflh ■ ■ Slovenije. (Pogodbena dr. Feniks, Ljubljana^ ■