Novičar. Državni zbor. V 35. seji državnega zbora so se prečeteli naj prej trije pravosodnjiški predlogi, prvi zastran preklicanja (amortiziranja) denarnih pisem (Werthpapiere) drugi predlog dr. Rechbauer-ja in Lasser-ja zastran fevdne zaveze v Štajerski in Solnogradškem se nahajajočih fevd; tretji predlog dr. Mtihlfelda, naj se odstrani konkordat. Prvi trije predlogi so bili izročeni posebnemu odboru od 9 članov, zadnji pa se je izročil verskemu odboru. Dalje je bilo na dnevnem redu sporočilo denarnega odbora zastran pobotovanja c. k denarnega miuisterslva s ogerskim denarnim oskrbništvom. Po predlogu denarnega odbora je državni zbor to za znano prijel. — Za tem je bilo sporočilo gospodarskega odbora zastran sklenene zaveze z j u ž n o železnico in brodišča v Trstu. Odbor je predložil naj se to izroči denarnerau odboru, kar se je tudi storilo. Drugo sporočilo gospodarskega odbora je bil, naj se ovrže postava žganičine dače v notrajni Avstriji od 1865. To se je odbilo, ker je vlada obljubila zastran tega posebno postavo predložiti. V 36. seji držv. zbora je bilo na dnevnem redu sporočilo vstavnega odbora zastran premembe c. patenta od 26. februarja 1861. Pri obenem besedovanju je rekel Ziemialkovski, dabo takrat tudi glasovala jegova stranka, ker upa, da dobitudi za svoje stvari dovolitve (koncesije), kedar se bode govorilo o posameznih paragrafih. — Plener in Rechbauer nabajata, da je v načrtu popolnoma-dognano, kar se tiče deželnega samozakonstva (avtonomije dežel.) Pri pretresovanju posameznib paragrafov je bil §. 1. soglasno odobren, §. 2, 3, 4, 5 pa brez besedovanja. — Pri § 6. je tirjal Brestl, naj se upeljajo neposrednje (direktne) volitve za državni zbor. Jegov predlog vendar ni obveljal, ker je samo leva stranka za njega glasovala. — Oelo ednak predlo^, ali tudi brez vspeha je napravil Dienstel pri §. 7. Pri§. 7. je govoril tudi Guszalevicz inz štatističnimi razlagami dokazal neprimernost med Rusi in Polaki v Galicijiin Dr. Toman je govoril za pravice deželnih zborov proti državnemu zboru. — V 37. seji drž. zbora se je dalje besedovalo o februarnem patentu od 1.1861 §. 7. je bil odobren po kratkem §. 8. in 9. pa brez besedovanja. — Proti §. 10.je govoril minister denarsts7a in zahteval, celo določen čas, v kterem se naj skliče vsako leto državni zbor, ker mu je beseda ,,vsako leto" preobširna in ker še mesea jannarja prevdarek stroškov (Budget) ni dovršen. Jegov predlog se vendar ni podpiral in §. 10. je bil odobren po odborovem predlogu. Proti oddelku b. v §. 11. je govoril minister vojaštva John. Proti Johnu Herbst in Schindler, in sta branila pravice, po kterib ima samo državni zbor vojaške novake (rekrute) dovoliti. Tudi to je bilo odobreno, kakor je predložil odbor. Ravno tako so tudi obveljali oddelki c. d. e. f. g. skorej brez besedovanja. — Pri oddelku h. jegovorilJager ali brez vspeha. Proti oddelkni. sta govorila posebno Polaka Sawczynski inKrzeczunowicz. V 38. seji drž. zbora se je dalje pretresoval februarni patent. Na redje došla črka k. §. 11. (oblasti držav. zbora). Proti sta govorila Zyblikiewicz in Krzeczunowicz. — Odborov predlog se odobri. — Ravno tako oddelki l. m. in n. — Pristavil je še se oddelek o. po predlogu dr. Banhans-a. ^Postavodavstvo in način vravnave onih zadev, ktere so po zjedinjenju z Ogersko skupno določene," spadajo pod oblast drž. zbora. — Paragrafi od 12. — 17. so bili tudi odobreni. — K §. 18. se je pndal ta popravm nasvet Leonardis-a ,,Znova se tudi mora voliti, če se poslanec poslanstva odpove." Tudi vsi dragi paragrafi februarnega patenta so bili tako odobreni, kakor je predložil odbor in stim postavni predlog zastran premembe februarnega patenta dovršen. V 39. seji drž. zbora je došlo na red četenje postave zastran državnega namestovanja, ktera se je prijela z 119 glasi proti 46. — Dalje je bilo sporočilo odbora kazenske postave, zastran ravnanja pri posvetovanju naerta nove kazenske postave. Oddelek 3. te postave se zavrže, drugi pa odobrijo. Za tem je došlo sporočilo odbora prošenj zastran postave punciranja. — Odbor denarstva je predložil, naj se ta prošnja izroči denarnemu ministerstvu z nagovorora, naj zastran tega napravi predlog. Se odobri. Prošenje zastran ovrženja konkordata, je pri vseh teb sejah bilo prek in prek zadosti nazaanjenih. Sreeni Ijudje, kteri v Avstriji drugih prošenj do vlade nimajo! — Gosposka zbornica je v seji 18. t. m. nepremenjeno odobrila postave državnega zbora zastran poprave dav- kov pri novem zidanju, prezidovanjn in prizidovaaju; tako tudi društveno postavo po priporočaaju roiaistra Taaffe-ja. — Zboraa postava pa je bila premeajeBa do tje ; ,,da zbori samo saiejo biti, kedar se razpišejo in ne pod milim aebom." Kako so složni! — Sloveaski poslaaci Ba Duaaju so med seboj že tako razrušeai, da aiti sami med seboj, aiti z drugimi jedaako*mislečimi pri aobeaem pitaaju več zavezao ae nastopajo. Tako so glasovali zastraa pregledovaaja vstave gg. Kljua, Lipold ia^Svetec znemško straako gg. Tpmaa, Piutar, Barbo, Črae ia Leaček s Polaki ia Tirolci, ia Ljubiša proti Beastovemu pregledovaBJu vstave. — Kakor se čaje, bode Ljubljaaski župaa g. dr. E. Costa spet v svojo prejŠBJo slažbo postavljea. — Gotovo vsaki alovenski rodoljub to iz srca želi. — Spodmakneno pa se ne spravljeno na bali den. — ^Nar. Listy" pišejo, da je velika ruskaknjeziaja Koastaatinova pitala, ko je bila pred kratkim v Pragi ia obiskala stolao crkev sv. Vida, kje bi bila oaa ,,zlata svetilnica" (lampa), ktero je pred aekiaii leti darovala kapeli sv. Veeeslava, ko se je ji rodil sia veliki kajez Večeslav? — Niti crkveaik niti poklicaai trije gospodje varbi stolae crkve še aiso nič čuli dozdej o ti zlati lampi. Velika kajeziaja je aa to rekla, da hoče zapovedati ostro preiskovanje, kara je darovaaa svetilaiea prišla. — Radovedai smo res, ali je ta svetilaica že v Raski ali še le v Avstriji kalabriziraaa (spodmekaeaa). Nj. Veličaastvo cesar Ferdinaad I. je v svoji blagosrčaosti za poaavljaaje stare (aekdaj kartužiaaske) crkve sv. Mavricija v Jurkloštru (Gairah) štiri sto gld. a. d. darovati blagovolilo. Slava! (Kako Turki gospodarijo s šumami.) Med vspešaa dela lelošajega potovaaja sultaaovoga po zapadaaj Evropi se mora tudi vvrstiti ta pogodba turskega vladarja s aekiai aagleškiai draštvom. To društvo je vzelo v Bajeai aa 99 let vse šume ia rudaike tarškega eesarja, položilo je tudi taki za zakapaiao 200 aiilijoaov goldiaarjev. — Ali še bo za 99 let turška država v Evropi ? ! ? Za to zdaj aaj skrbijo Aagleži. — Eaa aaj važaišib aovic preteklega tedaa je pismo cesarjevo na kardinala in nadbiškopa Rauacbcr ja v Beču, v kterern odgovarja ajib veličaastvo aa pismo (adreso), ki so ga biškopi cesarju izročili zastraa koakordata, kterega sovražaiki crkve že tako dolgo aapadajo. Cesar pravijo: ,,Poslano pismo sem izročil svojemu odgovoraema aiinisterstva. Rad prizaavam pastirsko vaetost iu dobre aameae, ki so zbraae biškope v vesti aagibali, za obrambo pravic ia haska kat. crkve z očitaim pismom se poskusiti; ali obžalovati moraai, da so škofje, aamesto podpirati prizadevaaje moje vlade v dotičaih važaih rečeb . . rajse po sporočeaem in razglašeaem pismu, ki je aiočao ljudi razdražilo, oao aalogo težo storili . . Zaupam, da so si aadbiškopi ia biškopi svesti, kako vselej crkev braaiti vem, da pa tadi ae pozabijo dolžnosti, ktere kot ustavai vladar spolaovati moram." — Tako se glasi pismo, o kterem list ,,Zakuaft" po pravici pravi, da se kaj takega ae pred ae za cesarjem Jožefom II. od avstrijskega vladarja čulo ai. Crkvi aasprotae noviae ne vedo od samega veselja kaj, češ, da ima zdaj miaister Beust vso to reč popolaoma v rokab ia da bode državni zbor brž pokopal vse pravice, ki jih pogodba crkvi zagotavlja. Mi pa veadar le mislimo, da to tako hitro ae bode šlo, ker državai zbor oblasti aima pometati s pravicami katoličanov v Avstriji, kterih veeiaa ai tega duha, kot Miihlfeld—Scbiadler—Kaisersfeld - Blagotiašek. Katoličaai s svojimi biškopi ia aa čelu vseb sveti Oče papež — tojevendar močaejši zid, kakor se marsikoani dozdeva! — Kardinal Rauscher je zopet aa Duaaj poklical biškope, da v drugič pismo aa cesarja sostavijo. ,,Zkft." — Da se cesarjevo pismo aa biškope tako glasi, je pripomogel veliko ogerski miaister Aadrassy, ki je prav krepko prilagal baroau Beastu — piše ,,Vlkfrd." Ne aiore biti drugače; zakaj dvalizem bo le stal, dokler ga drži sedaaja nemško-liberalaa straaka v državaem zboru; ova pa dobre volje ostaae, dokler pod Beustovim ačitoin koakordat vbada; tedaj se ai moglo za zdaj škofoai drugače odpisati. Dobro so stvar zadele nNovice", ki pravijo, da so si koakordat naekteri državai svobodajakiizvoliii za jagaje, ki bi na-se vzelo pregrehe ajihove!" Da, da pregrehe; pa koreaina vseh pregreh je — dvalističao sostavljeai državai zbor! Kdo bo pa vzel sloveaskib poslaacev pregrehe na — se, da še sedijo v zboru? — Preč. aovoposvečeai Sekovski biškop dr. Zwerger se bode 10. aovembra slovesao vpeljal aa svoj škofovski sedež. — Ker bo taljaaski prekncnbi aeprestaao aapadali papeževe dežele, je fraacoska vlada določila poslati svojo armado papežu aa pomoč, kar je taljaaski vladi aaznanila. Na to ,je taljaaska vlada cesarja Napoljoaa popolaorna zagotovila, da ježevsepotrebae aaredbe aapravila, dase papeževe dežele ae bodo dalje več napadale ia da tako pogodba od 15. septeiibra 1864 popolaoma obvalja. Cesar Napoleoajeaato zapovedal, aaj se araiada ae pelje aa Rimsko. — Njih Veličaastvo cesar se je 21. t. ra. odpeljal v Paris; ž njim sta se tadi peljala miaister Beust ia Aadrassy. — Pravi se, da bo Praski kralj aašega cesarja aa kolodvoru v 0 o su (v Badeaskem) pričakal. Kaj Ijudje po svetu vse jedo. — V Braziliji si pripravljajo iz aekib mravelj aaj vekšega plemeaa omako (sos); v Ameriki si raravlje pražijo ia je jedo; v vshodai Iadiji si pečejo mravlje kakor aii kavo ia je tako jedo. — G. Smeathuiaa pravi: j,Jaz sem večkrat tako pripravljeae mravlje jel ia aahajal, da so prav zdrava, okusaa in redljivajed. So aekoliko sladkejše, če ravao ai tako oljaste ia žilave, kakor goseaice hrošča tatelaovega dreva, ktere se v zahodai Iadiji pri vsaki aajvekši gostiji davajo, kakor aaj imeaitaejša ia aaj bolj okasaa jed." — V Šiamu so mravljiaje jajca zlo draga ia sploh zaželjeaa jed ia v Meksiki jedo že od aekdaj jajca aekega vodeaega kukca, kteri se v oao mesto obdavajočih vodajakih aahaja. Na otoku Cajloau jedo staaovaiki bčele potem ko so jim vzeli med. Afrikaaski divjaki pojedo vse goseaicc, ktere le dobiti aiorejo ia zatoraj bi tak divjak za aaše vrtaarje ia sadorejce bil prav izvrstea pomagač. V Avstraliji se aabajajo aeki ljudje, ki tadi goseaice zlo radi jedo. Zadost pozaaai Kiaezi, ki celo aič ae odvržejo, jedo tadi ostaake od kokoaov potem, ko so svilo izmotali. Iadijaaci v sevrai Ameriki jedo tudi kobilice; divjaki o aovi Kaledoaiji zlo čislajo kak zlo dobro jed pražeae pajke. Račun doliodkov iu stro^kov za Slomšekov spominek. G. Grosskopf Matija župnik v Brezju 5 &. Gospa Franciška .čotič-eva posestnica v spodnjem Cerovem v Brdih 5 frankov v zlatu. Za Krempcljnov spomiuek §o darovali. G. g. Rošker Franc, kaplan pri sv. Jakobu in Božič Anton posestnik v Kadoslavcih vsaki 1 fl. a. v.