------------■	«« « na|un Ivi«	»	___
ACCEPTANCE FOR MAILIING^T^SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OFOCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Leto IX.—Volume IX.
Štev. 33—No. 33.
JOLIET, ILL., 15. AVGUSTA (AUGUST) 1923.
IZ URADA DRUŠTVENEGA KONVENCNEGA ODBORA V CLEVELANDU, O.
Cenj . glavnim uradnikom K.S.K.Jednote, delegatom in delegat in jam, kakor tudi v-sem gostom XV. konvencije v Clevelandu:
"Vaše oči so obrnjene na Cleveland in Vaše misli se z-birajo v njeni; mi se pa veselimo in vas željno pričakujemo.
Pridite bratje in prijatelji naši, pridite! Največja slovenska metropola v Ameriki Vas želi sprejeti; z Vami se radovati in sodelovati. Pridite vsi, ki ste za to odbrani; z Vami pa naj pridejo tudi Vaši prijatelji, sorodniki in znanci. Pridite v velikem številu; žal vam ne bo. Počutili se boste domače; uživali boste go-stoljubl^; v polnem prepričanju, da je tp mesto vredno imena, izbranega na zadnji kon venciji za XV. gl. zborovanje.
Pridite pa vsi ob času, katerega smo odločili za najglav-nejšega za Vaše razvedrilo in užitek; pridite, da boste vsi v Clevelandu vsaj do 19. avgusta do 9. ure zjutraj, kajti tako smo sestavili naš program. Velevažno je, da ste ob času tukaj, kajti brez tega je Vam težko kaj dobrega nakloniti. Z upanjem na kratko in uspešno konvencijo moramo rajši začeti za duševni užitek ob času; zato pridite, da se poprej spoznamo, sprijaznimo in razveselimo; potem bomo bolj u-trjeni za naporno delo; .vse nam bo šlo bolj gladko izpod rok; bolj bomo popustljivi e-den drugemu, in več koristi bo imela naša K.S.K.J. od tega gl. zborovanja.
Zatorej Vas v imenu vseh tukajšnjih društev K.S.K.J., v imenu vsega slovenskega življa vabimo, da pridete k nam z veseljem, kakor bi prišli v svojo rojstno domovino. Pridite kakor domačini pridejo k svojim prijateljem; za vse bo preskrbljeno in vse Vas bo cenilo. — Dolgo let so zastopniki elevelandskih društev uživali gostoljubnost konvencij po raznih naselbinah in mestih. Zdaj bodo pa oni Vas pogostili in zabavali. —Pridite, ker imamo vsega na razpolago, kar,vam bo ugajalo. Ce-. ravno je avgusta huda vročina, se vendar ne bojimo prevelike suše, da bi kdo žeje onemogel. Ce kdo zapleše, imamo prave slovenske krasotice. Ako dospete prašni,—smo pri jezeru, da se lahko skopljemo. Ako se radi vozite v avtomobilu, imamo istih dofcti na razpolago. Nekatero društva Vam bodo zapela lepe pesmi, druga pa Vas bodo drugače zabavala. Tudi spretne kuharice imamo iz Ljubljane. Ce bo koga morda glava bolela, je v Clevelandu dosti domačih zdravnikov, če se pa malo spo-rečemo, je pa tukaj tudi dosti slovenskih odvetnikov. — Torej je ni ovire, da bi Vas zamogla oplašiti. Tukaj je dobro zastopana dolenjska, kot gorenjska stran; imamo celo
našo Ribnico in Žužemberk; v-sakdo bo lahko tu našel svojega domačina.
In še nekaj, kar povdarja-mo. Ker bo ravno ta konvencija tako slovesna, da bo imela v početku programa manifestacije katoliških idej; zato vabimo mi tudi one slovenske rodoljube, ki niso ne zastopniki, lai njih goste (spremljevalci); vabimo vse one, ki bi radi imeli malo užitnih počitnic in duševnega razvedrila. Pridite v naš Cleveland na zabavo. Pomnožite še Vi naše slavje; tudi Vas bomo j>otrebo-vali. Enako bi morali biti z nami tudi zastopniki slovenskih katoliških listov, da bi pomagali širiti načela in ideje nase dične katoliške organizacijo.
Nikakor ne moremo vabiti vsakega posebej, čeravno bi to radi storili; vendar pa bomo vsakega veseli, kdor se bo naše slavnosti vdeležil. Odločite se torej, da pridete v velikem številu; stopili bomo v krog in zapeli našo jubilejno koračnico: "Vse za vero, dom in narod!", katero je uglasbil maš sobrat R. Zupanec.
Živeli! Na svidenje!
Anton Grdina,
predsednik Društ.t konvenč. odbora. Dostav ek:
Kdor bi dobil rad kake informacije še poprej, naj piše meni, A. Grdina 1053, E. 62 St., ali pa A. Sterniša 1001 E. 72 Plače, Cleveland. O. Kdor bo hotel pisati, ali poslati br-zojav konvenciji naj rabi sledeč inaslov: "Grdina's Hali, 6025 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Ko dospete v našo mesto,ali boste na postaji, da ne veste kam se obrniti, vzemite St. Clair karo do East 60. ceste, kjer se nahaja dvoratna. Iz postaje lahko tudi telefonirate: Randolph 1881. Ce je Vas več, povejte koliko in na kateri postaji se nahajate, morda Vas pridemo iskat z aeTopla-nom?
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
Prihodnjo soboto zvečer, dne 18. t. m. odhajam za neka. dni na XV. konvencijo v Cleveland, Ohio. Vsled tega urad nega zadržka mi bo nemogoče razpisati in razposlati ases ment za prihodnji mesec, kar naj sobratje tajniki in s o sest n tajnice krajevnih društev blagohotno vpoštevajo. I
Istotako se za časa konvencije ne bo moglo reševati dru gib nujnih poslov in odgovarjati na pisma v raznih zadevah Cenj. krajevna društva naj torej potrpi jo nekaj dni, jaz bom kmalu po konvenciji skušal vse zaostalo urediti ter rešiti.
Tukaj navajam1 nhslov kjer se bo vršila XV. konvencija Društva, posamezniki in drugi, ki nameravajo poslati kon venciji kako brzojavko ali pismo, naj rabijo sledeči naslov: "Convention of K. S. K. Jednota" Grdina's Hali, 6025 St. Cla ir Ave., Cleveland, Ohio.
S sobratskim pozdravom,
Josip Zalar, gl. tajnik
Nezadovoljni Francozi.
Pariz, 12. avg. — V višjih francoskih vladnih krogih se zatrjuje, da je zadnja angleška svarilna nota direktna napoved moralične in ekonomske vojne Franciji. Tem zahtevam ne bo zamogla Francija na noben način ugoditi.
Lista "Matin" in "Echo de Pariš" pišeta, da je zadnja nota Anglije direkten napad na francosko integriteto (čast); s tem je zadala Anglija ententi smrtni udarec. S tem je jasno pokazala svoje grdo sovraštvo do Francije. Nekateri so celo mišljenja, da so to propagando započele v prvi vrsti Združene države, namenoma dobiti svoj posojeni denar.
, Anglije ,fe povsem napačne trditve, da je Francija na svojo lastno odgovornost započe-la okupaciio Poruhrja. V to j0 je slednja- nagovarjala že pred dvema letoma.
f PREDS. HARDING POLO ŽEN K VEČNEMU POČITKU
Marion, Ohio, 10. avgusta. —Dai\es popoldne ob 3. uri so položili zemeljske ostanke pok. predsednika Hardinga k večnem počitku v začasno g-robnico poleg njegove matere in sestre. Sprevod se je vršil iz hiše pokojnikovega očeta, zdravnika Hardinga; pred vrsto pogrebcev so stopali trije luteranski duhovniki; ^tem so sledili nosilci zastave predsednika; nosilci s krsto pokojnika; njegova vdova in sorodniki; predsednik Coolidge, na-dsodnik Taft, gen. Pershing,
člani kabineta in diplomatični zastopniki; tem je sledilo do
40,000 ljudstva iz vseh delov Zdraž. držav. Predno so položili krsto v grobnico, mu je zapel v slovo pevs.- zbor Trinitv cerkve iz Marion, O. znano n*> božno himno "Lead Kindly Light", nakar je duhovnik prebral odstavek iz dejanj apostola Petra, I. pogl. 1-5 vrsta: "In Bog bo izbrisal vse solze iz njih oči"--Zatem se je še
vršila skupna molitev za pokojnikovo dušo In blagoslov njegovega trupla nakar so ob turobnim piskanju trobente spustili krsto v grobnico. Istočasno je oddal tudi oddelek vojakov tri salve 29. predsedniku Združ. držav v zadnji pozdrav.
Okrog 3. ure, ko se je vršil pogreb preds. Hardinga je vse delo in ves promet v Združenih državah za 5 minut počival; sploh je bil pa ta dan praznik v znamenje narodnega žalovanja med ameriškim ljudstvom po vseh delih Unije.
Začasno grobnico Hardinga I o tekom prihodnjih 6 mesecev noč in dan stražil oddelek vojakov; zatem bo pa krsta s truplom pokojnika prenesena v posebni mavzolej, katerega bodo pričeli kmalu graditi v Marion, Ohio.
Pok. predsednik Harding zapustil $750.000
Washington, D.G., 13. avgusta.—V kolikor se zamore dosedaj soditi, znaša skupna zapuščina pokojnega predsednika Hardinga okrog tricetrt mi lijona dolarjev; pretežno svo-,to te zapuščine bo dobila njegova žena Mrs. Florence Kling Harding. Premoženje se na* haja največ v delnicah raznih trgovskih podjetij; poleg tega je lastoval pok. predsednik tn-
di veliko tiskarno in list "Ma rion Star" v Marion, Ohio ir obsežno farmo v Blooming Grove, Ohio, kjer je prežive1 svoja deška leta.
Pokojni predsednik Harding je naredil meseca junija leto? svojo zadnjo oporoko, kjer j«.
določil svojo ženo glavnim de dičera in oskrbnikom te zapu ščine.
Včeraj se je Mrs. Harding zadnjikrat mudila v pisarir pok. moža (predsednika) v Beli hiši, da je pospravila njegove stvari in vzela s sabo za spomin. Od tukaj se bo pre selila za stalno čez par dni in sicer bo preživela svoja leta v Marion, Ohio, rojstnem kraju pokojnega moža. •
Predsednik Coolidge se nastanil v Beli hiši.
Washington, D. C., 12. avg. — Predsednik Coolidge se bo jutri preselil iz Willard hotela v Belo hišo, kjer bo vodil težavne vladne posle. Danes je šel s svojo družino k nedeljski službi božji, zatem se je pa v hotelu posvetoval z vrhovnim sodnikom Taftom in privatnim tajnikom pok. predsednika Geo Christianom ml.
Prva važna, stvar, ki čaka predsednika je vprašanje preteče stavke antracitnih premo-garjev. Predsednik Coolidge zatrjuje, da bo na vse mogoče naPine skušal preprečiti to 6tavko. V to svrho je pozval k sebi na konferenco zastopnike premogarske unije, operatorjev in zvezne premogovne komisije. Prihodnji torek, dne 14. t. m. ^e bo vršila prva kabinetna seja, kjer pride na dnevni red pereče vprašanje premogarske stavke.
Glede vstopa Združenih držav v svetovno razsodišče je predsednik Coolidge mnenja, da naj to zadevo senatska zbornica določi in reši. On ne bo vstopa priporočal, in ne branil.
Železniška nesreča.
Midland, Mich.. 11. avgusta. —Danes popoldne je skočil v tem mestu s tira vlak št. 4 Pere Marquette železnice. En mož je bil ubit in šest ranjenih. 53 letni srojevodja Tho-mas Kelly je bil na licu mesta ubit, a kurjač Charles Merril je dobli tako težke poškodbe, da ni veliko upanja, da bi o-stal pri življenju. Nesrečo je povzročila slaba tračnica.
?P0R MED ANGLIJO IN FRANCIJO ZARADI PO RUHRJA.
London, 12. avgusta. — '^rancosko-angleška zveza (en belita) se bliža svojemu koncu. To si tolmačimo po vsebini zadnje note, katero je angleš ca vlada včeraj izročila francoskemu in belgijskemu pos 'aniku. V tej noti Anglija svojim zaveznikom natačno poja-muje svoje mnenje glede po mhrskega vprašanja. Z drugimi besedami: Anglija noče več prenašati celokupnoga b--emena minule svetovne vojne; noče vet* da bi ji Francija prekrižala vse načrte v zade-. Ti vojne odškodnine od strani Nemčije, med tem ko se Francija sama ne zmeni za svoje obveznosti napram Angliji.
Uradno nota Anglije je bila včeraj obelodanjena v nekem 'ondonskem listu z vso korespondenco odkar se je predlaga ^o mednarodno investigacijs-komisijo še dne 7. junija t. 1. vpoštevši tedanja znana vprašanja Franciji. Vsebina teh fočk je dobro znana; toda nova nota pa stavi obe državi v orav0 krizo. Ta nota je opisana v precej uljudnem tonu. je pa povsem odločevalna.
V tej noti zatrjuje lord Cur-™n francoskemu ministrskemu predsedniku Poincare, da ie Anglija že naveličana neprestanih diploraatičriih zamenjav; da Anglija zahteva ^akojšnio rešitev, da je okupacija Poruhrja po Francozih nepostavna; vsled tega odločno zahteva rešitev te točke po mednarodnem razsodišču. Ako se to ne zgodi, bo Anglija pre^ "rgala svojo zvezo s Francijo, la bo Angliji mogoče plačati vojni dolg Združenim državam.
Anglija zahteva 14,200,000,-000 zlatih mark ($3,550,000,-000) vojne odškodnine; ta denar, naj ji plača, ali Nemčija ali Francija. Anglija je pri volji popustiti Franciji ostanek dolga, katerega ona ne mora iztirjati od Nemčije. Ker je pa Francija z okupaoi-;o Poruhrja Nemčijo na gospodarskem polju zelo oslabila, ie s tem sebi in Angliji izplači-odškodnine zavlekla, ozir. onemogočila; vsled tega nosi ori tem Francija glavno odgovornost.
Franciji se torej nalaga, da uai pazi na to, da bo Anglija dobila svoj denar, ker ga mora nekaj odplačati Združenim državam za dolg na podlagi sklenjenega dogovora. Ta znesek znaša $1,828,000,000.
Dalje se Franciji predbaci-va, da nima baš Francija tako edino veliko materijalno škodo vsled minule svetovne vojne; škodo ima tudi Anglija in njeni zavezniki.
Ako se Francija ne bo ozirala na ta, zadnji opomin Anglije,. bo morala tozadevne morebitne posledice sama trpeti.
AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO.
NEMŠKI KANCLER ODSTOPIL. NEMIRI NA NEMŠKEM.
London, 12. avg. — Iz Berlina se tukajšnjemu "Central Ne\vs" časnikarskemu izvest-ju poroča, da je nemški kancler Viljem Cuno odstopil, ne da bi čakal za jutri določene nezaupnice v parlamentu.
Na včerajšnji konferenci so socialistični poslanci skupno s komunisti določili, da mora kancler Cuno takoj odstopiti. Socialisti so Cuno-ja nazivali z izdajalcem svojega naroda in domovine.
Takoj po Cunovi resignaci-ji sq se pojavili v raznih nemških rsestih volili izgredi; sestradano ljudstvo je s silo navalilo na razna uradna poslopja, vsled česar je prišlo do kr-voprelitja; računa -se,da je bilo pri teh izgredih ustreljenih nad 200 oseb. Dalje so komunisti zagrozili vladi započeti z generalno stavko širom dežele. če kancler Cuno takoj ne odstopi.
Sestava novega kabineta.
Berlin, J 2. avg.—Vnled prošnje predsednika Eberta je Gustav Streseman danes prevzel nalogo sestaviti nov kabinet, ker je bivši kabinet s kanclerjem Cunom odstopil. Pričakovati je, da bo tekom 24 ur večinska koalicijska vlada nemške republike že na krmilu, ki bo prva slične vrste v zgodovini Nemčije.
Stresmanova vlada bo obstajala iz zastopnikov Ljudske stranke (populistov), kamor spada tudi Stresman sam in Stinnesova sknnina: dalie bodo v novem kabinetu nai-manj tri ie ministri socialistične stranke in nekaj demokratov. Na toliko število socialističnih članov kabineta se bo oziralo vsled tega, da se zadosti delavstvu v obče.
Novi nemški kancler bo sledil načelom svoi^a urednika, to je, da bo podpiral nasivni odpor v Poruhriu,—nai stane Nemčijo kar hoče. — Tudi je odločno nasproten da bi se Poruhrie odcepilo od nemške države, kakor to nameravajo Francozi.
Prihodnji torek bo kancler Srresemam ori zasedanju državne zbornice natanko razložil svoj program v obliki poslanice. Ce mu bo pri te i priliki poslanska zbornica izrekla svojo zaupnico, bo nadalieval s svoiim načrtom: v nasprotnem slučaju bo pa morda odstopil?
Cena gazolina padla.
Chicago, DI., 14. avg. — V-sled neizprosnega boja med raznimi oljnimi družbami, je Standar (Rocketfellerjeva) oljna družba danes znižala ceno pri galomi gazolina za 6.6
centov. Danes se prodaia torej v našem mestu po 16 in 17c. galono. Ta začasna cena je določena za 11 osrednje zapad-nih držav: Illinois, Indiana, Wisconsi;n, Michigan, Minnesota, Kansas, Mo., N. D a k., S Dak., Iowa in Oklahoma.
Društvena naznanila in dopisi
NAZNANILO.
Članice dr. "Marije Pomagaj" št. 78 Chicago, 111. so uljudno prošene, da se vse brez izjeme udeležijo prihoctoje redne mesečne seje dne 16. a v g. ob 8. uri zvečer.
Zdaj pridite na sejo, ker bo to zadnja seja pred konvencijo. Zdaj povejte svoje mnenje delegatinjam, kar bi bilo umestno za dobrobit Jednote in društev.
Poravnajte na tej seji ases-mente, osobito one, ki jih dol-gujete že več mesecev.
S sosestrskim pozdravom
Mary Blaj, tajnica.
in sedem nedoraslih otrok. Bog mu daj večni mir!
J. R. Sterbenz.
Društvo sv. Genovefe št. 108 Joliet, II.
Tem potom naznanjam članicam našega društva, da se je sklenilo, na zadnji mesečni seji, dne 2. avg. t. 1. sledeče: One članice, katere so bolne, in se mislijo naznaniti tajnici, ali sestri predsednici, naj to naznanijo pismeno, ali u-stmeuo, drugače se jih ne bo smatralo za bolno članico.
In one članice, ki ne morejo priti na sejo plačat asesment prosim, —da naj si zapomnijo, da bora prejemala plačevanje ases. vsak pondeljek z-veder, od sedme ure naprej. Na ta način se ne boste mogle potem izgovarjati: 4 4 Zalo sem zaostala z asesmentom, ker tajnice nisem našla doma!— Od zdaj naprej bo tak izgovor neveljaven.
Vse one članice, ki dolgujejo društvu se uljudno prosi,da pridejo in poravnajo svoj dolg drugače bom ž njimi prisiljena ravnati po društvenih iu Jednotinih pravilih.
Ksklepu opozarjam članice, da naj pazno poslušajo oznanila v cerkvi, kedaj se bo vršilo prihodnja naša seja meseca septembra, naj pazijo tudi na tozadevno naznanilo v 44Glasilu". Če se bo konvencija zaključila koncem tega meseca (avg.) se bo seja vršila v nedeljo dne 2. sept. ob 2. uri popoldne.	* * if Upam, da se boste ravnale po tem naznanilu. Sosesitrski pozdrav Catherine Zadel, tajnica. 219 Elsie Ave. R.F.D. 3, Lockport, 111. (Telefon: 2623 Y 4.
Forest City, Pa.
Dne 29. julija se je v naši cerkvi sv. Jožefa delila sv. birma; birmanih je bilo 456 otrok. Vsa hvala g. župniku, ki so vse tako lepo. pripravili.
Pregovor pravi, na nesreča nikdar ne počivat; jn to je res. Na preddan birme, v soboto dne 28. jul. je šla 12 letna deklica Kristina Kamin, članica Mladinskega oddelka dr. št. 12 K.S.K.J. v cerkev k spove di za sv. birmo. Domov gredo-•o je nek avtomobilist precej opasno povozil, da so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico v Carbondale. Značilno je pri tem, da se je mil. g. škof po trudil, ter jo šel v- spremstvu domačega g. župnika in več drugih duhovnikov birmat v bolnišnico.—Starši omenjene deklici? se tem potom mil. g. škofu Brenan-u, dalje č. g. župniku Rev. F. M. Jevniku in botri Mrs. Fannie Kamin za ta trud lepo zahvaljujejo. Pones-rečenka se je že čez nekaj dni vrnila iz bolnišnice ter je na poti okrevanja.
Družini Anton Bečaj je predzadnji teden umrla štiriletna hčerka Josipina; dne 5. avgusta smo pa pokopali člana dr. sv. Jožefa št. 12 K.S.K.J., mladeniča Frank Skubic, ki je nenadoma umrl zadet od srčne kapi; stanje bil 33 let, ja ko mirnega značaja ter splošno priljubljen. Pred več leti mu je umrl oče, zapusti vsi mu bolelino mater, 4 brate in 5 sester, katerim je bil pokojni Frank takorekoč oče, dokler niso dorasli. Naj mu sveti večna luč; družini pa naše globoko sožalje!
Poročevalec.
Po velikem veselju velika žalost.
Calumet, Mich.
V nedeljo zjutraj dne 5. avgusta se je nekoliko slovenskih družin podalo na izlet (piknik) na Lake Shore. Vozili so se do omenjenega prostora na 44trucku"; tam so se zabavali in veselili do noči.
Med izletniki je bil tudi rojak John Tnrk z vso svojo družino. Ko so se podali proti domu, vozeči se zopet na 4itru-eku' se je pripetila velika nesreča,—Ker je bil voz (truck) poln, zaradi tega je John Turk stopil na stopnico (side board ali fender) in je na istem stal med vožnjo. Med potjo je prihajal proti njim drugi avto. Ko se je voz izletnikov v stran umikal prihajajočemu avtomobilu, je isti čas Turk zgubil svoje ravnotežje, ter je padel ravno pod 14truck", da ga je povozil. Nesrečnika so prepeljali v Calumet Hecla bolnišnico, kjer je v nekaj minutah izdihnil svojo dušo.
Pokojnik je spadal k društvu sv. Petra št 30 K.S.K.J. in k dr. sv. C. in M. J.S.K.J. in danes, dne 8. avgusta smo ga spremili k zadnjem počitku. Rojen je bil 1. 1880 v vasi Zajčji Vrh pri Novem mestu; tukaj zapušča žalujočo soprogo
Chicago, 111.
Na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta bo v So. Chicagu v hrvatski cerkvi Presv. Srca ob 8. uri dopoldne redka, lepa slavnost,, kjer bomo izročili Bogu na oltar drugo cvetko iz našega farnega vrta. Gdč. Marija Kremesec, edina hčerka obče priljubljene družine Mr. in Mrs. Math Kremesec, ki i-:nata mesnico na 22. ulici, bo sprejela redovno obleko sv. Frančiška in bo sprejeta v red slov. frančiškank. Gdč. Mary Kremesec je bila do sedaj uči-i tljica javne šole. Gotovo bomo v naši župniji jo težko pogre-, šali, ker je bila inaša najboljša ! in najbolj delavna deklica. Naš mali cerkv. pevs. zbor pod ! vodstvom Mr. Martina Oven-ka bo pri tej slavnosti oskrbel vse pevske točke. Tudi veliko prijateljev in prijateljic gdč. Kremesec se bo udeležilo te slavnosti.
Chisholm, Minn.
Te dni nas je obskal naš rojak iz Jolieta, 111. Mr. Jakob Šega s svojo ženo in s svojo že priletno materjo, ki je prišla lansko leto iz starega kraja. Označene je spremljala in se ž njimi tukaj mudila sestra prvoimenovanega, Mrs. Frančiška Lavrič iz Jolieta.
Matija Vesel.
OTOK
ELLIS ISLAND -SOLZA.
Marsikateri naš rojak jc izkusil, da je Ellis Island res otok solza. Dospel je v Ameriko, pa je bil poslan na Ellis Island, na otok solza. Marsikatero solzo je tam prelil...
Prišel je z najboljšo nado, da si bi opomogel v obljubljeni dežele v Ameriki, premagal je toliko zaprek...in zdaj na
pragu svoje sreče, se mu zastavi vstop v Ameriko, mora na Ellis Island, na otok. solza.
Nima človeka, da bi mu potožil, ne zna jezika, ne more si pomagati. Kdo bi mogel popisati kaj so že naši naseljenci prestali na tem otoku, ki je res otok solza.
Zato so mi merodajni krogi v stari domovini takoj po vojni izrazili željo, da bi se v korist našim izseljencem v Ameriko kaj storilo, morda oživila nekdanja Rafaelova družba. Nekaj naših veljakov v New Yorku se je o tem dvakrat posvetovalo, kaj bi se ukrenilo v ta gotovo preblagi namen, toda niso prišli do gotovega zaključka.
To leto so ljubljanski škof in dekani na konferenci med drugim razpravljali tudi o iz-seljniškim vprašanju, ki pride na vrsto zlasti na katoliškem shodu meseca avgusta v Ljubljani. Izrazili so željo, da bi se zdaj v prid izseljencem oživila Rafaelova družba, ki je svoj čas veliko storila za nje.
Ali se naj tudi v New Yorku zopet oživi ta prekoristna družba? Pri sedanjih razmerah je to nemogoče in sicer zato ne, ker vlada Združenih držav ne <Ja več dovoljenja nobeni novi organizaciji, da bi imela dostop ne Illis Island, torej sploh kak stik z naseljenci.
Našla se je pa druga pot, boljša in primernejša; imamo načrt, ki j: naše! prav povolj-ni odmev na pr. sejnem mestu. Kakšen je ta načrt ? Čisto priprost in lahko izpeljiv, obenem se pa po njem doseže najboljši vspeh. Načrt je: dobiti sposobno zastopnico, ki bi pod vodstvom in v imenu National Catholic Welfare Councila v New Yorku imela dostop na Ellis Island in za izseljence skrbela. Ona bi bila uradnica pri tej koristni ameriški organizaciji.
Zdaj je% že več zastopnic raznih narodov pri tej organizaciji, za nas Slovence in sploh za Jugoslovane, je še ni, da se čudijo uradniki na Ellis Islandu iu govore: kakšen je ta jugoslovanski narod v A-meriki, da še dosedaj nima zastopnika na Ellis Islandu. Torej naša čast, pa še bolj potreba naših izseljencev zahtevati, da se čim preje izvede načrt namreč dobi naša zastopnica, ki bi poti zaščito in vodstvom N.C.W.C. skrbela za naše naseljence.
Vprašanje je, kdo bo plačeval našo zastopnico? National Catholic AVelfare Council gotovo ne; kajti .to je stvar naroda, za katerega dela zastopnica. Kakor plačujejo drugi narodi svoje zastopnice, tako mora tudi celokupni jugoslovanski narod v Ameriki plačevati svojo zastopnico, ki ne bo v pomoč samo Slovencem, ampak tudi Hrvatom in Srbom. Ali je to kaj težkega,kaj neizpeljivega? Nikakor ne,pač pa čisto lalik in izpeljivo. Celokupni narod v Ameriki ne bi zamogel dati primerne plače svoji zastopnici, ki dela zanj? če bi tega ne hotel, ni v-rede, da živi. KoJjko je v A-meriki jugoslovanskih organizacij! Te bi prispevale sorazmerno za vzdrževanje naše zastopnice.
Te organizacije so že obveščene o načrtu, in ko se odzovejo, da so pripravljene sorazmerno sodelovati, se lahko takoj prične z delom v prid našim izseljencem.
Vsaka organizacija ima že svoj dobrodelni sklad, ni torej treba nobenega povišanja asesmenta članom, ampak samo dobro voljo želimo najti pri vseh jugoslovanskih organizacijah in hitro bi imeli to, kar tako žele naši rojaki v stari domovini in kar zahteva naša čast, da se nam ne bo več
očitalo češ, kakšen je jugoslovanski narod, ki se nič ne briga za svoje naseljence. Ta lahek načrt, če se bo ivzršil, bo v veliko korist našim novim naseljencem, zlasti pa še v čast in napredek naši dični
Jednoti kakor tudi sodelujočim jugoslovanskim organizacijam v Ameriki. Eev. Benigen F. Snoj,O.F.M.
New York, N. T. 3. avg. 1923.
župnik.
Razmotrivanje v vencije K. S.
prilog XV. kon-IC« Jednote.
Št. 87.
Joliet, 111.
Dasiravno sem se dne 18. aprila v razmotrivanju št. XIII. izrazila, da kot članica dr. sv. Genovefe št. 108 ne bom razmotrivala o nobenih točkah, ker se bo stvar na društveni seji uredilo, kar bo našim delegatinjam naročenega po želji članic,—svoj gornji izraz danes vseeno prekli-cujem, ter prihajam 3 sledečimi vrsticami na plan. Upam, da imam do tega prostora v kolonah ramotri vanja pravico, kojo daje naša dična Jednota vsemu članstvu, kakor tudi uradnikom(cam) in delegatom (in jam).
Na naši redni društveni seje dne 2. avgusta so bile predlagane razne točke za prihodnjo konvencijo, tako tudi potrjene, kako naj naše sestre delegatinje volijo, ali 44za", ali 44proti", kakor želi društvo. In ker se meni zdi, da se je na tej seji točko o 20 letnem zavarovanju prehitro vzelo v pretres in premalo prevdarje-no, da bodo naše delegatinje volile zoper to točko, — zato hočem jaz na tem, mestu dokazati, da bi bila uvedba 20 letnega zavarovanja pri K. S. K .J. zelo koristna in dobra. S tem bi bil narejen pri naši Jednoti velik napredek, ker bi veliko mladih članov (ic) k Jednoti pristopilo. Pomnite pa cenj. sosestre, tla jaz ne mislim s temi vrsticami nobene žaliti.
Večkrat sem že sama slišala iz ust mladih fantov in deklet, da rajši pristopajo v kak 44in-šuranc" kjer bodo laliko vzeli takozvano 44 paid up i 11 s u ranče', ali 20 letno zavarovanje.
Leta 1921 so Katoliške Bor-štharice (W.C.O. of F.) sprejele 201etno zavarovanje;k tej organizaciji spadam tudi jaz žq več let. Meni je neka glavna uradnica Katol. Borštnaric povedala, da je bila ta najboljf ša točka, kar je bilo še na kaki konvenciji sprejetih in da v t-a oddelek pristopa največ članic v starosti od 16. do 50. leta. V tem razredu plačujejo članice malo več kot druge. N. pr. članica stara 25 let pla^ čtije navadnega mesečnega a-ses. $1.10 za $1000. zavarovalnine; ravno toliko stara članica v 20 letnem zavarovali!-razredu plačuje $1.64 na mesec za dobo 20 let; potem pa neha plačevati, izjemši samo nekaj malega za Jednotine u-pravne in društvene stroške, ali doklade.
Tak član, star ob pristopu 25 let plača v 20 letih skupno $393.60 brez posebne doklade. Ker Jednota \ft denar obrestuje po 5—6 obresti naraste skupno vplačana svota v 20 letih na $549.60, v 40 letih, ko član doseže 65. leto pa znaša skupna svota z obrestimi v-red $1099.20. oziroma še enkrat toliko. Seveda, če pa član umrje prej, ko poteče 20 let, Jednota ravnotako izplača $1000. njegovim dedičem, kakor n. pr. drugim članom, ki niso zavarovani za 20 let. Mislim, da te številke jasno dokažejo, da bi Jednota ne bila na izgubi, tako tudi član ne.
Marija Pasdertz.
Št. 88.
Empofia, Kans..
Veliko se piše in raziuotriva za izboljšanje stanja naše dične K. S.K.Jednote..— Po moji
sodbi je naša Jednota danes na dobrem stališči*. Naj bi tako cvetela še naprej, če bi tudi ne bilo prihodnje konvencije na podlagi sedaj veljavnih pravil.
1)	Ko prebiram članke v razmotrivanju je_po sodbi nekaterih bolniška centralizacije velikega pomena za bodočnost naše Jednote; jaz pa pravim, da ni; da bi Jednota tudi brez centralizacije še laliko obstala. Centralizacija za bolj lene je dobrodošla, za resnično bolne pa nujno potrebna?
2)	Dosedajna operacijska podpora po moji misli zadostuje. Če bi se članstvo bolj posluževalo domačih zdravil, bi bilo veliko manj operacij.
3)	Cenj ipi sobratje iu sosestre! Ozirajino se bolj na starost in onemoglost, ki nas lahko zadene in čaka. Na to se ozrimo. Cenj. konvenciji bi priporočal, da žrtvuje malo zlatega časa za pomoč onemoglih članov. Dajte staremu, morda od otrok zavrženemu članu podporo dokler je živ, po smrti Iste itak ne potrebuje. Potem bodo povita naše K.S.K. Jednote odgovarjala zapovedi božji ki veli, da moramo ljubiti in pomagati svojemu bližnjemu.
4)	Kar se tiče sedanjih pra-piv, so ista dobra in primerno popolna.
Naj slavna delegacija na prihodnjem glavnem zborovanju v Clevelandu ne trati preveč po nepotrebnem zlatega Časa. Premislite velike stroške zborovanja; in vsi ti stroški bodo šli iz žepov delavca — trpina v tej naši novi domovini — kjer so pretaka med in mleko!?—Vsem zboro-valcem želim obilo uspeha!
John Bižal,
Slovenski farmar.
Št. 89.
Eveleth, Minil.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 59 Eveleth, Minn. je soglasno odobrilo sledeče predloge, sestavljene po tajniku društva za korist Jednote.
1) Za splošno bolniško centralizacijo. Da je nujno potrebna, mora vsak član pripoznati, kdor je za korist in napredek Jednote. Največ nasprotnikov se oglaša posameznikov, to so taki, ki nimajo pojma kaj pomeni splošna centralizacija za Jednoto; ali se ne zmenijo dosti za podporo; ker 011 še ni nič dobil, gotovo se potem ne briga za druge. Vsakdo bi moral biti še bolj zadovoljen kateri ne potrebuje, oziroma ni deležen podpore; "zatorej moramo pa skrbeti in pomagati tistim, kateri so podpore potrebni, saj zato pristopijo v društvo da dobijo gotovo podporo v slučaju nesreče. Zatorej naj se take posamezne kri-čače, ki kritizirajo splošno centralizacijo ne vpošteva, ker ti ne gledajo za korist in napredek Jednote.
Da bi bilo treba en dolar plačevati za en dolar podpore na dan,rii res. Če druge Jednote izhajajo z malim asesmentom, bodem0 tudi mi. — I11 da bi društva ne imela denarja v svoji blagajni tudi ni res; vsako društvo še laliko obdrži ves denar v svoji blagajni; naše društvo je že 3 leta v centralizaciji, pa imamo še vedno lepo vsoto društ. denarja kakor smo ga imeli ko se je cent-
ralizacija začela in nismo ves čaa imeli niti ene naklade. Za stroške.društva vse jedno lahko napravijo zabave v korist društvene blagajne. Zatorej društva ki niste za splošno centralizacijo, niste za korist in naraščaj Jednote in niste pravi podporni člani ker centralizacija bi bila morala priti v poštev že V6aj pred treini konvencijami, pa bi bila naša Jednota za en0 tretjino članstva na boljšem ko bi pe bili naši večni delegatje tako zaspani.
2)	Za povišanje posmrtnine. Kdor se želi zavarovati ali isto povišati do dva tisoč dolarjev.
3)	Za upeljavo 20 letnega zavarovanja.
4)	Za povišanja podpore ali poškodnine za en par bolj težkih operacij in poškodb.
5)	Za podaljšanje zavarovanja v mladinskem oddelku to je, kdor želi da otrok lahko ostane v Mladinskem oddelku še neprej par let, ker še večina v šolo hodijo, da še ne zaslužijo, da bi mogli plačati društvo, ali s&arisi pa tudi težko.
6)	Za odstranitev otroških vplačilnih knjižic ker to so nepotrebni stroški.
7)	Za znižanje stroškov, da se pregledajo stroški in da sv znižajo ako mogoče.
8)	Za odpravo zastopnikov. Društvo je prišlo do zaključka, da je to povsem nepotreben uradnik. Tajnik in blagajnik ker imata pri društvu bon-
|de (varščino) tudi lahko de-nnr pošljeta; zakaj bi še zastopniki imeli bonde pri Jednoti. Jednota plača za 144) tisoč bondov po nepotrebnem, to so nepotrebni stroški, in le večni zaspani zastopniki so bili največ krivi, da naša Jednota ni napredovala v članstvu kakor bi imela. Vsako konvencijo so sie prepirali z nevošlji-vostjo*na škodo članstva in Jednote.
9)	Za preureditev 'Glasila', ■la se tiska v slovenskem in angleškem jeziku, to je, da bi se dalo eno stran našim malokom, to je za Mladinski oddelek in dve strani pa odras !im neveščim slovenskega či-tanja. Gledati moramo, da dobi naša mladina pojma o poslovanju, da se začne zavedati kaj vse pomeni da dobijo veselje. Naša mladina se nahaja sedaj v takem stanju kakor so bili naši ustanovniki. Nekaj kar so začenjali, ali šlo je pogasi ker nismo imeli pravega pojma ne glasila ne pravega poduka. Kavno se spominjam ko vpišem iz Mladinskega oddelka v odrasli oddelek mladeniča in ko mu prineseni :4Glasilo" mu pravim: 44Na, tukaj imaš pa 44Glasilo". Ali fantek se mi pa zasmeje in pravi: 4'\Vhat's the use I dont understand." Ali ni to žalostno? Ali ni to mrtvo zanje?
Mi nomoremo zahtevati, da se bodo.morali iti učiti slovensko brati, da bodo potem ;4Glasilo" brali. Zatorej to je velikega pomena za korist in napredek Jednote. Pokažimo, da nismo nazadnjaki.
10)	Vzeti gl. odboru praiv-?o, ako so jo imeli deliti ali "šenkovati" Jednotin denar.
11)	Naše društvo se .je izreklo zoper onemogli sklad,ker s tem bi se uvedel prepir pri lednoti, zakaj ker ta sklad bi ne narasel nikdar toliko da bi zadostoval za vse. Ako pa ni denarja v blagajni, da bi čakali kedaj da pride v blagajno kakšen dolar in prošenj bo redno več kakor pa dolarjev v blagajni, potem pa eden dobi ^omoč, a drugi ne. Ker ni več denarja v blagajni, nastane jeza in prepir.
Dominik Blatnik, predsed. Frank Peterlin, tajnik. Josip Intihar, zastopnik. t Društveni pečat.)
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.)
Avezdogledi so edini v tem, da zavzema zemlja tudi v zve-zdoznanstvenem oziru v solnč-nju stališče, kakršnega nima nobena druga premičnica, in kakršno ne pripada niti solncu, dasi ni zemlja središče ve-Roljetva, kakor so dolgo mislili. Kakšno je to stališče! Poglejmo si nekoliko to stran zemlje.
Nolnce je ogromno in pravcati kraj vsega sebičnega sestava. Z zemljo vred smo mi "otroci solnca", a ravno ker
vx: Duh božji je plaval nad brezdni."
Pa pravici lahko trdim, da je
ves naš solnčni sestav nekaj skupnega, neka enota, velikanski naraven produkt, kakršnih zapazimo še več na nebu. Zve-zdogledi nas zatrjujejo, da so zvezdne meglenice same take enote. Enota so tudi rastline, živali. Ni brez podlage, ako primerjam* naš solnčni sestav
knki rastlini ali celo živali. Primera .je se ve jako pomank-ljiva; odkrito rečeno, da je tudi nočem preveč povdarjati, a nekaj je le na njej. Poglejmo si jo malo natančneje.
Vsak organizem je nekaj enotnega. Vsi deli ali udje or-
nas nekako redi, zavzema od ' &an'lzma tvorijo sicer celoku-
zemlje nižje mesto, namreč | pnost.' vonfar imajo p(JS)a" me<*to, vlogo služabnika, ker mezm ud.le se P™v poseben mora v nekem oziru zemlji i Pomen> ker se v .njih osredo-služiti za rednika. Popolnoma1 lc*'uie nekako življenska moč.
izključeno je, da bi na sol-ncu, Tako Prav	žlahtm do'
kakor-ga dozdaj poznamo, mo- U bl rckli, so pri rastlinah cvet,
•gla vspevati kaka živa bitja. pri živalih m(^alu aU Opravičeno moremo reči, da sej Jevje' *ree it(L Ako se sme solnce šele razvija, a zemlja s sobičnje primerjati rastlini.
že razvita, torej' zemlja solnce fot(7m se ztli! da fe ™ore 2em'
prekaša, ker tudi zemlja se je lja imenovatl cvet	0^a"
raavi in.ln Snlnn« ^ to^ul ! nizma» v prenesenem pomenu. Kavno, če rabimo to primero, zemlja ni mič manj važna v osolnčnju, ker je primeroma le neznaten ud osolčnja, kajti poleg astronomičnih razlogov, ki govorijo, kakor smo videli, nasprotno, zapazimo ravno pri organizmih,, da mnogokrat najimenitnejši deli nikakor niso ravno največji, temveč prav nasprotno. Enako tudi opazujemo, da ti deli ne ležijo vedno sredi (centralno) organizma. Cvet je pri rastlinah v primeri z drugimi deli
razvijala. Solnce še ni razvito,
je torej za nami. Sicer se solnce ne bo razvilo, ker ima po-1 vsem drug namen, saj je od solnca, kakršno je zdaj, odvisno življenje naše zemlje in gotovo tudi življenje na drugih premičnicah, ako so tam kaka j živa bitja. Ali ni to čudo! Novodobna veda je neovrgljivoj dokazala, da ni zemlja "središče sveta", kakor so ljudje dolgo mjslili, temveč je solnce ! v središču,in se mora zemlja z drugimi premičnicami vred o-
koli njega sukati, a kljub temu i	,
,	, v , , prav neznaten del; enako tudi
zemlja solnce prekaša, ker le!možgani pri živalih v })rimeri
na zemlji se morejo razvijati živa bitja, kar je na solncu povsem nemogoče. Veda 'nam je toraj čudovito in neovrgljivo dokazala, da gre naši zemlji posebna prednost celo pred solncem. Naši predniki so sicer to vedno povdarjali in de-
z maso telesa ne pridejo dosti v poštev, kar vidimo posebno pri slonu in kitu. Kavno tako je cvet pri rastlinah redkokdaj v središču, temveč pogosteje vrh rastline ali na stranskih deliti. Možgani pri najbolj raličnih živalih niso sredi te-
vali zemljo v središče stvarst-j . .	v	. .
J	. lesa. Ce vzamemo se srce, k
va, a znanstveno tega mnenja , je pač važen del organizma, niso mogli dokazati, ker se jim v.idimo enak0) da	vedno
niti sanialo mi o tem, kar je .	...
. *J	, .	• le na strani, nikaor na sredi
zdaj odkrila veda, in razmerja telesa, prav kakor tudi zem-med solncem in zemljo v na- ^ y 0&0lnčnju# Ako to sic01
šem smislu nizo poznali.	j pomankljivo primero še razši
Zemlja prednjači drugim : rimo> potem smomu reči: Soln premičnicam. Nobena izmed ,e ^ korenina rastline, premi-premičnic nima tako ugodnega r,nice razeT1 2em\je s trabanti mesta v sestavu. Velike "zu- vred g0 mladike in listje, zem-nanje' premičnice vsled svoje pa cyet in gad AU če vza. pičle gostosti organiamom niso memo za T>riraero živaljsfci or
prikladne. Glede Merkurja je zelo dvomljivo, da bi organiz mi na njem vspevali. Luna nima niti vode niti zraka. V poštev prideta le Venera in Mars, a izmed vseh je v najugodnej
ganizem, bi rekli: Solnce predstavlja srce, druge premičnice telo in ude telesa, zemlja pa glavo. Take primeri so le bolj ugibanja. Nikakor pa ne sme-no spregledati, da je zemlja
šem položaju zemlja. Ni dvo- bivališče za človeka. Po narav ma, da zemlja ne bo za vselej j nem redll jn p0 božjem raz ode ostala taka, kakršna je zdaj,; {ju je čiovek kralj stvarstva, razvijala se bo še dalje. Vse-j y tem ^ zadosten razlog, da je kako si bo pa ohranila svoje, zemija> ker je bivališče človeš-ugodno statiste tudi še le te- j rodUj vsekako nad drugi-daj„ ko se bodo razvile i dru-rnj premičnicami in svetovi, ge premičnice. Da ima zemlja stopimo pa korak dalje in mnoge ugodnosti pred dru^i- j c>zrjmo 8e na bujno in čudovi-mi premičnicami, pride od te-;t0 razvito življenje na zemlji, ga, ker je od solnca ravno prav i gtaiiJ5e zemlje v osolnčnju in oddaljena in je njena os nag- j razmere na njej so temu živ-njena. Teh dveh ugodnosti ne, ljenju izredno ugodne. Vseh bo dosegla nobena druga pre- posameznosti ne morem opi-mičnica. Ako bi se Mart v ge- sati, omenim le splošno,'da je ologičnem oziru še bolj razvi- vse življenje natančno urav-jal, bi tem bolj občutil, da mu naino, vse v; pravem razmerju, je mera luči in toplote pičlo odmrjena. Venera se bo težko spremenila vsled svojega neugodnega podnebja. Edini Merkur bi zamogel kaj pridobiti, če bi solnce otrpuelo, o-nirznilo. V tem slučaju pa bi se zunanji planeti izpremeni-li v mrzle mase, brez upanja, da bi kdaj zamoglo • na njih iskati kako organični življenje. Ako je toraj zemlja že od zadetka dobila toliko ugodnosti, so morali biti za to mero-dajni posebni nameni.Tudi sv. pismo nam razodene, da je bila previdnost božja obrnjena prav posebno na zemljo, pra-
drugo do drugega v najlepšem soglasju. Mnogokaj je potrebno, da se more življenje na zemlji razvijati, in vse je tu nič odveč, ničesar premalo. Drug drugo izpopolnuje, vzdržuje. Kar enemu škoduje, has-ne drugemu, mu je potrebno. Strup postane 'hrana, ni več škodljivo, celo koristno. Vse
mnim bitjem, ki naj bi po stoletjih bivala na premičnic. Pred nami je me-prrflakovan učinek. Iz učinka pa svita odsev modrosti, ki po toliko idejah natančno zasleduje svoje namene, da ostrmi-mo."
Vse na zemlji .je modro urejeno. Oglejmo si še bolj naše bivališče. Pesnik poprašuje:
"Ah, ni li žemljica krasna?" Vse mu odgovarja: Da, res krassna je naša zemlja!
Zemlja je za nas lep vrt, sezidan v treh stopnjah. Prvo stopnjo tvori suha zemlja, druga je pod' zemljo, tretja pa pokrita z vodovjem, ker je v svetovnem vrtu podobno velikanskim vrelcem.
Na suhi zemlji so gorovja in doline. Komu se ne širi srce,če
gleda "te gore, zlate gore!" Kako enolično, dolgočasno bi bilo površje zemlje brez gorovij! Gore- sprejemajo in vsesava jo sopare, ki se dvigajo iz morja in plovejo čez zemljo; gore urejujejo izpodmebne moče, ki oživljajo in namakajo
zemljo; v gorah so velikanski
nabiralniki ledu in snega za reke, potoke, vrelce in vse tež-koče vodovje. Brez gor bi se vodovje ne moglo kam stekati. Zemlja bi se spremenila
v veliko močvirje, grela mlake. Gore pa nam dvigajo tudi
duha in nam kažejo kvišku. Pisatelj Lorinser pravi: "Ne-številni gorski vrhovi, ki se dvigajo po širni zemlji, pojejo pesem, mogočno kot je njih pečovje, in kličejo človeku neprestano: Sursum corda (kvišku srea)! In od priprostega pastirja na planinah do slavnega učenjaka, ki preiskuje ujih poiave, odgovarja človek radostno, či živi v nji le še iskrica čuta za ta slavnostni, krasni spev gorovja: Ilabemus ad Dominum (imamo (srca) pri Gospodu)."
Med gorami se razprostirajo (loline, planjave in ravnine. Prav raznovrstne so sirom remije. Ene so ozke, divje romantične, druge široke, mile ljubke, vse pa so po svojem lepe. Njih lepota nas gane. Kad se ozira sin planin v ravnine, ki jih obseva rmeno solnce. Tam zori zlate klafje, tam se Movek trudi in zida svoje žitne shrambe; v ravninah ble šče mesta, trgi in vasi, <— po ravninah vodijo železnice in ceste, ki vežejo razne pokrajine in spajajo narode; v ravninah se zbira sad duševnih naporov človeštva, • po dolinah se širi omika, po ravninah izobrazba od naroda do naroda. Po ravninah je prijazno, po dolinah življenje prijetno. Tudi najbolj navdušen prija M i gora se rad ozira na mile doline, svetle ravnine. Pesnik vabi nas v prijazne doline: Pri do Gorenje z mrzle planine, vabi Dolenj'c v gorke doline, mrzel ie led, Pridi se gret! Solnce gorko, tukaj nam sija, trta ljubo gor' se ovija, vince z gore greje srce!
(Dalje sledi.)
menom, da se izselijo, razpro-površju ne-,4aij 8V0-j0 posest j„ vložile prošnje do konca decembra 1923;
Izdani, ampak porabljeni potni listi za Zedinjcne države iz leta 1922, ki so predloženi Generalnem Izšeljniškemu Ko-misariatu -s klavzulo. Ti potni listi s klavzulo bodo v najkrajšem času poslani kompe-titnim instancam, da jih hitro izroče prosilcem:
4. Izdana dovoljenja za iz-danje potnih listov leta 1922, ki so bila predložena Generalnemu Izseljniškemu Komisari-jatu, in ki bodo tudi razposlana načelstvom za nujno izdajanja izseljniških potnih listov prosilccm.
Omenja se, da je treba pri uvaževanju novih prošenj računati tudi s prošnjami, ki so bile lani odklonjene, ker jo bila kvota izčrpana, in katerih je bilo posebno mnogo v Sloveniji in v Dalmaciji.
Razpis ministrstva za notranje zadeve naglasa, da izna ša po kvoti dovoljeno število komaj četrtino oseb, ki so bila prej sprejemana iz Jugoslavije, medtem ko je potreba za e-migracijo z ozirom na dosti slabe sedanje gospodarske razmere neprimerno večja od taktične možnosti, da se zado-volji.
Iz tega si bodo mnogi v Zedinjenih državah živeči Jugoslovani laliko napravili odgovor na vprašanje, zakaj da ne prihajajo pričakovani sorodniki ali prijatelji.
Treba je omeniti, da je bil ta razpis v domovini izdan 15. junija in da se je' medtem začelo z izdajanjem izseljniških potnih listov v onem številu, ki odpade po mesečne kvoti za Jugoslavijo.
IZDAJANJE IZSELJNŠKIH PASPORTOV V JUGOSLAVIJI.
Minister za notranje zadeve je sporazumno z ministrstvom socialne politike odločil, da se morajo vse kompetentne oblas ti pri predlaganju prošenj za
PV	potne liste za izseljevanje v
je modro urejeno. Zato pravi	Zedinjene države držati slede-
o. Secchi: Nemogoče je, da	(vega recja:
bi ne videli v vsem vstvarst-!	l. Prošnje oseb, ki so se ho-
vo modrosti, ki je otisnila ma-	teie izseliti, pa so jih naselje-
teriji gotove zakone in je že	ni^ke oblasti Zedinjenih držav
davno prej ospodobila, da oh-	Vmile, ker je bila kvota za
ranijo organično -življenje in	1922-3923 že izčrpana:
služi v srečo in dobrobit u-	2. Prošnje oseb, ki so z na-
KAKO NASEDAJO.
Na Ellis Islundu se je primeril sledeči slučaj:
Neki jugoslovanski državljan, ki je imel pasport za Francijo, je hotel priti v Zedinjene države. Šel je k neki agen-turi v Ilavru, kjer so mu na-svetovali, naj si nabavi melii-kanski vizum, da bi izgledalo, kakor da mu je cilj potovanja Mehika. "Če bodo na Ellis Islandu videli, da mislite iti v Mehiko, Vas bodo pustili, Vi pa greste, kamor hočete," so mu dejali. Agentura je bila še tako "prijazna", da mu je preskrbela mehikanski vizum in ameriški vizum "for .tran-sit". Mož je prišel v New York in je bil točno pridržan na Ellis Islandu.Special Board of Inquiry je odločil, da ima biti deportiran. Mož ima v Pa. brata v Californiji pa dva strica. Če bi bil izbral zakonito pot, si priskrbel affidavit, prosil v domovini za jzseljniš-ki pasport in za pravilni ameriški vizum, bi bil sicer moral počakati, da bi prišel po številu že preje vloženih prošenj na vrsto, ne bi se pa bil izpostavil nevarnosti deportacije, ki ga je dokaj drago veljala. Toda rajši je poslušal agent.u-re, katerim je le na tem ležeče, 'ia proda eno karto več;verjol je, da ni težko priti okoli zakona, in zabredel je v nezgodo. Tako jih je že več zabredlo pred njim, in zabredli bodo še drugi, če bodo poslušali "modre nasvete" brezvestnih špekulantov.—Iz urada jug. na sel j. komisarja v New Yorku.)
ska poelopja. in razno poljede-ljsko orodje. Sredi farme teče potok z dobro pitno vodo.
Tu raste vse; osobito grozdje, sadje in druga zelenjad.
- Za Mehiški sporazum.
_ Med mehiško vlado in vlado Združenih držav bo dosežen popoln sporazum tekom prihodnjih treh dni.N asa vla-
l	ni uiu^a icicujnu.	i <JJ» inuvi"j»« ----—------ — ■
Za druga pojasnila in ceno da bo zatem uradno^ priznala
1	• i	1 i • 1	1 f 1*1_ _ '	r<lr ! »i 1 1 n	"1A_
se obrnite na lastnika: Matt Evetz Hariette, Mich
Mehiko in sklenila ž njo po-" godbo.
NA PRODAJ
imam 80 akrov obsegajočo 'armo v Harriettte, Michigan, okraj Waxford. Polovica zem-Ije je že obdelano, druga polovica je pa gozd.
Farma se nahaja 4 milje od železniške postaje.
Na farmi je hiša v 5 sobami, hlev za 4 kon je.in 12 krav, velik skedenj za 30 ton sena in razna druga mala gospodar-
Vaš otrok lahko opusti steklenico, ne mora pa opustiti Eagle Mleka
Ko se je vaš otrok odgojil z Borderovim Eagle Mlekom, kot so se tisočeri drugi, naj bo še vedno deležen vsakdan dobrotnih uplivov Eagle Mleka. Hrana, ki je privedla otroke varno skozi prva leta, ko poskušajo stopiti v življenje s krepkimi malimi telesi in ustrojem — je ravno takodobra zanje, ko opuste steklenico ter začnejo uživati solidno hrano.
Ko se bližajo vroči poletni dnevi, mati vedno pazi. s čim bi hranila svojega otroka, kateri je opustil steklenico. Kaj more biti boljše kot ista hrana, ki je dala otroku tekom prvih let dobro zdravje in moč?
Zadnji značilni poskusi med povprečnimi šolskimi otroci so pokazali, da je Eagle mleko posebne vrednosti pri odpravljanju slabe prehrane. Otroci, hranjeni z Eagle Mlekom, so za-dobili na teži veliko več v primeri z onimi otroci, ki so hranjeni z navadnim mlekom v steklenicah. Nekateri so pridobili dvakrat bolj hitro kot je določalo njihovo normalno merilo.	,	. i
Napravite Eagle Mleko za del dnevne dijete vašega otroka ter pazite skrbno na njego težo. Pridobitev teže je značilna. To je prvo in poglavitno znamenje, da se stanje otroka boljša in da Eagle Mleko uspešno. Dajte svojemu o-troku dve žlici Eagle Mleka, razredčitega v treh četrtinah čaše mrzle vode vsak dan dopoldne in popoldne. Če hočete navodila v vašem lastnem jeziku, ke.ko pronajti, da je otrok slabo hranjen, koliko naj tehta, kako velik naj bo, kakšno hrano mu je treba dati in druga dragocena navodila, izrežite ta oglas ter ga pošljite Borden Companj. Borden Building, New Yokr City, in mi vam jih bomo poslali brezplačno.
THE BORDEN COMPANY Borden Building	New York
_________ KUPON
Označite kakšno knjižico hočete
NAVODILA	OBEDI	KNJIGA
ZA HRANJENJE ZA OTROKE ZA OTROKE
(Sloveti ian)
Tr*de Mark of The Borden Ccmt-^V
jjg. m. ftt. or.
jL^fc ^^VED M'«
the ®or5en~čompanv YORK, O. S. A
i
i| T«
[V
Ii
I!
igi
II

[■i
H
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Jednote v Združ. drž. ameriških.
Uredništvo in upravništvo: 1004 N. Chicago St. Joliet, HL
Telefon 1048.
Naročnina:
Za člane, na leto..........$1.20
Za nečlane................ 2.00
Za inozemstvo............: 3.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVE-NIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order.
Issued everv Wednesday.
OFFICE • 1004 N. Chicago St. Joliet, HI.
Phone: 1048;
RAZMOTRIVANJE.
(Nadaljevanje z 2. strani.) Št. 90.
"VVaukegan, 111.
Konvencija je pred durmi, torej je zadnji čaSj da se tudi mi oglasimo in podamo svoje mišljenje glede prihodnjega glavnega zborovanja.
1.) Društvo sv. Jožefa št. 53 je proti splošni centralizaciji bolniške podpore; kdor hoče biti zraven slobodno mu, kajti naše društvo šteje z 30. junijem 193 članov (ic) odras-leka in 186mladinskega naraščaja, katero se jako razcvita in napreduje v vsakem oziru, kakor razvidno iz društvenega premoženja. Smelo trdim, da kakor je naša K.S.K.J. z veselo novico obvestila njeno članstvo, da je postala solventna, tako tudi mi lahko rečemo, da smo solventni kar se tiče društv. blagajne, kajti iz poročila dr. tajnika smo čuli, da premore naša blagajna danes $4328.20c kljub temu, da imamo precej stroškov in sicer navadnih kakor: tajnikova plača letna 125 dol; preds. 25. dol. podtajnik 12 dol., blagajnik 40 dol., 3 nadzorniki po 6
Štev. 91.
Indianapolis, Ind.
Zopet se oglašam v predalih razmotrivanja; ali sedaj ne bom razlagal vseh svojih misli, namreč hočem omeniti nekoliko zaradi centralizacije,za katero se bije največji boj (peresni). Eni jo odobravajo, drugi pa ne. Rečem pa, če bi pogledali okrog svojih sosedov, toliko časa jim ta centralizacija že prav uspešno služi, inkoliko jim je že pridobila, potem bi ne bilo niti enega čla na proti tej koristni točki. Skoda pa je za našo staro dično Jednoto, da ni vsaj že pred 15 ali 19 leti sprejela bolniške cetralicacije, ko je bilo naseljevanje Slovencev v A-meriki še v polnem tiru. Samo naše društvo št. 52 bi lahko imelo nad 100 članov (ic), kakor jih ima sedaj. To mi lahko potrdi vsak starejši član.
S tem pa ne trdim, da bi bila povsod naša slavna Jednota prikrajšana za toliko, ker drugi niso imeli toliko tekmecev zaradi centralizacije; tam so sama sobratska društva tekmovala med seboj..— Pri nas je bilo geslo in je še sedaj: da kateri da več in kje bolj sigurno dobi podporo, tam pristopi. — Vsakdo pomisli, da kjer ^je skupnost, je • tudi sigurnost; zato se jaz le čudim, čemu nočejo nekatera društva baš tega priznati.
Čemu se potegujemo za centralizacijo? Kakor razvidno iz nekaterih priporočil, bi nam najrajši rekli. Hinavščina vas sili k centralizaciji,zato jo tudi nam usiljujete da bi tudi mi vašim bolnim članom pomagali ker sami ne morete; toda tega ne boste dosegli."— Tako donijo besede drugače bi si
prašanja. To mu odgovarjam [di bom dokazal, da z ozirom, vsled njegove želje, ker mis-; ker naša Jednota posluje v lim, da bo ta pojasnila br. Š.; raznih državah, da so moje tr-tudi na konvenciji zahteval,! ditve popolnoma resnične. *
ce mu ne bo pred pojasnjeno Ker bo pa na konvenciji čas zelo drag, zato sem se jaz odločil koliko mogoče na kratko mu odgovoriti kakor Bledi:
I. Vprašanje: "Naj mi kdo pojasni, odkod naj vzame denar kako veliko društvo za redne društ. stroške, katerih je okrog $400 na leto, ali pa še več. — —
Z bratskim pozdravom Jos. Klepec,
delegat dr. št. 3.
it. 93.
Waukegan, 111. Zapisnik društev dr. sv. Jožefa št. 53 K.S.K.J. dr. Marije Pomagaj št. 79 K.S.K.J. in dr. sv. Ane 127 K.S.K. Jednote.
Gori omenjena društva so Odgovor: Naj vzame denar | na skupni izvanredni seji skle-ravno tam, kakor ga je prej nila priporočati slavni 15. jemalo. Naše društvo ga jem-1 konvenciji K.S.K.J. sledeče:
centralizacije tako "črno" ne predstavljali. Bojite se iste kot bi imela prokletstvo na sebi.	?
Vsem sovražnikom centralizacije svetujem naj vzamejo v roke pravila Jednote str. 26, čl. II. točka 6. Prečitajte prav pazno odstavek od začetka do pike, pa boste dobili zadosti jasen odgovor, čemu se
lje za vse stroške ravno tam kot svoječasno, in tako mislim, da ravnajo tudi vsa druga društva. Mislim, da bo tudi Vam tako najbolje kazalo.
II.	Vprašanje: Od kod vzeti denar za člane(ice) ki ne plačajo redno vsak mesec svojega ases.? Na ta način bi se moralo vsakega suspendati, ako bi se ga iz društ. blagajne ne zalagalo. Ali bi take član§ v tem slučaju morda Jednota zalagala?
Odgovor. — Ravno od tam, kakor ga je popred. Od kod pa ga jemljejo društva, ki so že v centralizaciji? Gotovo da od svojih članov kot popred; samo da so člani bolj točni v plačevanju kot popred. — Če bo sprejeta splošna centralizacija, potem bodo tudi pri vas člani bolj točni; potem ne bo treba nobenega suspendirati zaradi centralizacije,kakor jih tudi pri nas ne. Jednota ne bo v takih slučajih podpirala posameznih brezbrižnežev, kajti naša pravila tega ne dovoljujejo. Ker dosedaj še ni nobena konvencija sprejela take točke, zato pa tudi mi nismo v-prašali za tozadevne posebne privilegije, kakor Vi izprašu-jete.
III.	Vprašanje: Ali bi se mogoče našel kak tajnik(ica), da bi take, sicer dobre člane(ice), ki jih mogoče brezdelnost, ali kaka druga enaka nesreča za-
1)	Da se napravi ali zviša zavarovalnina na $1500.00 in na $2000.00, !a «e da priložnost zavarovati članstvu /h o menjeno vsoto ako ee kateri (a) želi. Za zvišanje zavarovalnine naj bi se,—ako je mogoče — in ako ni protiustavno izdali novi certifikati tako, da bi član(ica) kateri (a) bi zvišal zavarovalnino dobil (a) dodatni cetifikat, samo od one vsote za kolikor bi povišal zavarovalnino.
2)	Bolniška podpora naj o-stane po starem namreč: katero društvo želi pristopiti k centralizaciji lahko to stori, katero pa ne mara naj se ga ne sili.
3)	Društva so proti temu, da bi se volilo konvenčnega predsednika.
4)	Društva naj plačujejo sama delegate za na konvencijo.
Za gori omenjena društva:
John P. Repp, začasni predsednik.
John Zalar, začasni zapisnikar.
dol. je 18 dol., rent od dvorane mi.za centralizacijo tako pote-
24 dol., toraj vsa ta svota znese 244 dol. Vrhu tega dospe v urad društva vedno kaka prošnja bolnih, oz. poškodovanih sobratov, kateri se kolikor to-
gujemo. To so osnovna načela naše K.S.K. Jednote, ki naj bi bila za vsa društva in vse članstvo veljavna in merodajna.
Da ne bo cenj. članstvo inis-
liko odzovemo zraven pa dar i ^lo, da smo bili prisiljeni sto-za velikonočno in božično cer- P^i k centralizaciji, in da mo-kveno darilo, pa še kljub vse-! ram° tam ostati, ker smo suhi
USTNICA UREDNIŠTVA.
S to zaporedno številko (93) zaključujemo razmotrivanje v prilog prihodnje konvencije.
Ker bo prihodnja izdaja "Glasila" izključno kon venčna izdaja, in ne bo v isti prostora za »lično gradivo, bomo
vsa naknadno prejeta razmo-dene, — s svojim denarjem za- j trivanja izročili gospodarske lagal in sicer po več mesecev, :mu jn pravnemu odboru nt
mu temu lepo napredujemo. Čemu torej izpod strehe na dežImamo tudi nekaj članov na potnih listih in pogostoma se prigodi, da kak član, ko vidi, da mora potni list ponoviti pa piše tajniku in zraven priloži bolniški list s pripombo: Vračunajte si za potni list za 6 mesecev ostalo svoto mi pa pošljite po čeku; tako da vedno več dobi, kot pa plača; sicer je pa dotičnik omilovanja vreden, ker ga vedno bolezen zasleduje.
Nadalje naše društvo želi, da bi se zavarovalnina razdelila v 4 razrede in sicer $500, $1000, $1500 in $2000, kajti če se ta sistem vpelje bo Jednoti
v veliko korist, kajti dosti je članOv ali članic, katerim se ni bilo mogoče za več zavarovati kakor za $1000, torej so bili primorani pristopiti še v drugo organizacijo, kjer so še danes.
Nadalje je želja našega društva, da vodi gl. zborovanje na prihodnji konvenciji stalni predsednik, kajti edino on sam je odgovoren za svoje preteklo uradovanje in vrh tega bi se mu še Jakorekoč dalo nezaupnico ako br se drugega namesto njega izvolilo.
Torej toliko v blagohotno pojasnilo vsem člvanom in članicam naše K. S»K.J. ~
Franc Barle.
Delegat dr. št. 53.
z blagajno, vam bom dokazal ravno nasprotno. Naše dr. št. 52 ima še sedaj $1500. svojega denarja na banki, ki nam do-našajo po 6 od sto. Poteklo je že več kot leto dni, da nismo za društvene stroške kaj prispevali, ozir. kako veselico (piknik) priredili v ta namen. Tudi tedaj, ko smo pristopili v centralizacijo, smo vzeli potrebni denar iz naše blagajne za takojšno podporo. Naše dru štvo tudi ne tišči svoje pesti skupaj; odkoderkoli pride kaka prošnja, daruje primerno svoto.
Da bi pa morda nekateri ne rekli, da je baš naše društvo "bela vrana", naj še omenim naše tukajšnje sosestrsko društvo št. 134; to društvo je bilo pa še nekoliko na boljšem finančnem stališču kot pa naše; — pa bi bilo.prvo pristopilo v centralizacijo., samo ena točka jim ni bila dosti jasna; a sedaj so že notri. To so jas-
kakor se jih sedaj iz društvene blagajne zalaga?
Odgovor: Tajnik (ca) ako je poprej zalagal (a) na tak način prizadete člane (ce) iz prijaznosti, potem bodite sigurni, da centralizacija takih ne bo prav nič zadrževala v Stičnih slučajih. Sicer Vam pa kaj takega ni treba misli ti, ali pričakovati, saj vam bo ostala vsa društvena blagaj na s katero zdaj razpolagate, —morda več tisočakov?! Na ta način boste lahko s tem denarjem sami na poljuben način razpolagali, in tako tudi zalagrfti take prizadete člane! Jaz mislim, če ima društvo več .tisočakov v svoji blagajni, lahko zaupa že 20 letnemu dobremu članu za par me-ecev asesmenta; saj smo si vendar bratje med seboj?! Jakob Stergar, delegat dr. št. 52.
na
konvenciji.
Konvenčna izdaja izide dne 20. avgusta, ali na dan otvoritve konvencije. Vse dopise in druga nujna in zelo važna naznanila za zadnjo številko v tekočem mesecu (št. 35) naj se pošlje na navaden naslov. 1'rejeiio in preskrbljeno bo, da bo stvar obelodanjena v označeni številki, če bo le prostor dopuščal vsled konvenčnega zapisnika.
ZAHVALA.
Mr. Alods Skulj, . 323 Epsilon Plače, Brooklyn, N. Y. Cenjeni:—
Prejel sem poslano harmoniko in se mi zelo dopade in bom skušal jih Vam kaj več prodati, ker tu je dosti fantov. Ako Vas je volja, denite oglas v časopis, da se Vam lepo zalrvalim za harmonike,ker
so res dobre. 92.	j0]in Drganc, Butte, Mont.
Joliet, 111. Dear friend:— V "Glasilu" je dne 18. m., Received the accordion toni. sobrat Jos. Zalar, gl. taj-1 dav. I must sure say it is a nik, trdil, da si jaz pomen 20- good one; when I opened the
letnega zavarovanja napačno tolmačim, in da istega ne razumem ali razumeti nočem.
Na konvenciji bom dokazal, da si jaz tolmačim to zadevo
pravilno, jo dokaj dobro razni dokazi, da nismo bili suhi. umem in razumeti hočem. Tu-ali celo prisiljeni stopiti v c-m tralizacijo, ampak smo imeli le blage namene. — In iavuo s .takim blagim namenom priporočam tndi ostalim društvom, '-zir. bodoči konvenciji sprejem splošne bolniške centralizacije.
^ Sedaj pa hočem odgovoriti 'še sobr. Simonu petina zast. dr. sv. Franč. Sal. št.. 29. na njegova tri javno stavljena v-
box and began to plav it, every-one in the house began to dance and gigle. "They ali sav it is a good accordion for tliat priče.
A. Herrman, Shebo.vgan,
Wis.
Uradna naznanila.
IZ URADA PREDSEDNIKA K S K. JEDNOTE.
Na podlagi točke 76 čl. VII. Jednotinih pravil sem izmed že naznanjenih delegatov imenoval sledeče sobrate v gospodarski odbor XV..'konvencije:
John R. Sterbenz, delegat dr. št. 30. Rev. John Plevnik, delegat dr. št. 143 in št. 62. Marko Kofalt, delegat dr. št. 42. . Josip Russ, delegat dr. št. 7. Anton Fritz, delegat dr. št. 2.
Označeni gospodarski odbor je bil pozvan v K^vni urad K S K JednotTda tekoči teden skupno s pravnim odborom frif svoje ^edpi-ne mu posle, o katerih bo poročano na pn-
hodnji konvenciji.
B sobratskim pozdravom,
Joseph Bitar, gl. predsednik K. S. K. J. Joliet, 111., 13. avgusta 1923.
1. 2.
3.
4.
5. 7. 7. 8-
10. 11. 12.
13.
14. 14. 15-16. 17. 20. 21.
finančno porocilok.sk julij 1023.
Asesment it^ 7 — 1923
Plačali na
ases. 7-23.1 Smrtnine
—mso
jednote za mesec
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
42.
43. 44-
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
01. 5& :>!>. 60. 61. 62. 63-
64.
65. ti!'.
70.
71. 72-
73.
74.
75.
77.
78. 80. 81. 83. 83. K4.
85.
86. H7. 88.
89.
90.
91. 92-
93.
94. !>."). ;»7. 98.
101-10:!.
104.
105. 108. 109.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118. 118.
119.
120. 121. 122. 123-' 124. 126.
127.
128.
130.
131.
132. 133-
134.
135.
136.
139.
140.
143.
144.
145.
146.
147.
148. 150. 152. 154. 156.
Dr. št.
Centr. Poškod. | Bol. podp.
800.29 246.07 197.69 240.75 812.49 800.12 195.79 32.59 169.48 433.11 94.62
429.31
419.71 245.41
198.74 53.17i
225.00
121.97 127.67
9.71 712.37 707.87; 52025 140.46
219.25
187.75 28.34
183.17 .421.36
188.44
322.26 106.96 117.10 169.85:
9360 498.77 88.86 250.58
326.74
125.01 19646
359.32 174.61 158.35
497.27 82.98
169.66 8845 34L81
142.73 246.95
56.81
142.34 9.9h
233.24 58.4* 147.85 93.36
247.54
307.98 335.19 aof.5o
56.13 56.331 20.80
93.40 138.29 166.63
67.41 162.16
63.61
158.55 134.01 196.48
83.70
150.01 49.46 99.49
101.75 195.51
!»6.4(l 87.921 187.21 j 67691 60.30
103.45
131.35
147.02 91.98|
102.07! 190.24 38.201 38.20! 60.96 265.60 52.70 61.04 . 96.50 32.76 25.79! 171.02 98.48! 9.07 257.90
147.74 25.92|
' 96.84 138.521
112.72 53.83 36311 39.92
2GB .75 57.83! 184.66 89661 139.79 126.35 114.95 18.68 14906
1,000.00 1,000.00
500.00 125.00
50.00 1,000.00
700.00
1,000.00 200.00
500.00 1,000.00
1,000.00
TtiM 50.00
50.00
50.00
I
50.00
37.00
207.50
49.00
163.00
62.00
4200
44.00 105.00 238.00
27.00 87.00
25.00 85.00 44.00
800.00
500.00
50.00
30.00 15.00
2500
50.00
ALASTLO g. S- K. JEDNOTE 15. AVGUSTA 1923
i
Jednota
Ustanovljena t Joiictn IIL 2. ,priu lm InlcorI>orkl-, ,
podpora $2,222,931.00. m	^ , .	GLAVNI URADNIKI-
7''PKMm: J°9eph SiUr> 607 N- Hickory St. Joliet, IIL
IL ZttJS: TMvaU i"man' 332 Mchi*» ^ve. Pueblo, Colo.
Lm S Jchn Mravintz, 1022 East Ohio St, N. S. Pittaborgh, Pa.
Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago Si., Joliet, IU.
Zapisnikar: John Lekan. 406 Marble St., Joliet, IIL
Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL
Dnhovm vodja: Rev. Franci. J. Azbe, 620-10th St., VVaukegan, !1L
Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank
Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. „ , ^	NADZORNI ODBOR:
Frank Opeka. st. 26 Tenth St, North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo.
Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St, Joliet IIL	'
POROTNI ODBOR:	- i"
Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, IIL Frank Trempush, 42—-48th St, Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj »v pošiljalo ca glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliel, I!!., aopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa ua "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL
157.
158. 160. 161. 162.
163.
164.
165.
166.
167.
168. 169.
169.
170.
171.
171.
172.
173. 173.
95.57 26.93 93.30 39.35 502.34, 367.35 143.42 75.38 58.99 10.11
69-15 70.50 20.12 55.43 55.43 136.19 88.86 83.41
60.00 1600
15.00
37.00
60.00
Skupaj .............j$ 24.154.37|$ 9,375.00j$ 375.00|$ 1,448-50
Preostanek 1. julija 1923.........................$1,073,909.42
Prejemki tekom meseca julija 1923.
Prejeli od društev...............'........$24,154.37
Obresti ................................ $ 87.96 $ 24,242.33
,	$1,098,151.75
Izplačali:
Posmrtnine .............................$ 9,375.00
Poškodnina .............................$ 375.00
Centralne bolniške podpore ..............$ 1,448.50
Upravni stroški .........................$ 5,573.95	$ 16,772.45
Preostanek 31- julija 1923.......................$1,081,379.30
Josip Zalar, gl. tajnik.
FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE Za MESEC JtJLIJ 1923.
Dr. št.
4.
7. 7
8. 11. 12. lo.
14.
14.
15.
16. 17. 20. 21. 23. 25. 2». 30. .)•>. 3& 44).
41.
42.
43. 44
45.
46.
47.
49.
50.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62. 6K.
64.
65.
69.
70.
Plačana vsota za asesment.
.....$ 28.65
...... 50.80
...... 9.60
____ 3.15
...... 9.85
.... 44.45 ... 38.40 "... 10.65 9.30 .. 22.65 " " . 3.15 " .. 10.20 " . 12.00 "•"	9.50
" " . 1.70 . .60 aio *".* 2.10 5.40 25.20 .. 64.25 .6.90
...... 11.25
" " .. 19.05 6.15
30.30 1.05 6.90 3.60 .90 8.00 5.15 29.85 20.40 217.90 7.70 3.45 18.80 9.60 1.80 15.00 3.75 15u30 3.00 37.05 10.70 15.25 1.35 3.60
rz.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81. 83.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
93.
94.
95. 98.
101.
103.
104. 108. 109.
109.
110. 111. 112. 113. 115. 118. 118.
119.
120. 122. 123.' 126.
127.
128.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
139.
140.
143.
144.
145.
146.
147.
148. 150. 153.
Preostanek 1.
jni. 1928 ..........$28,643.01
Prejeli od društev .. 1,174.80 Obresti ........... 10.80
$29,826.71
Izplačali:
Posmrtnima ........$858.00
Za prestop med ičlane in
članice ..... 90.00
Upravni stroški ....... 110.00 $1,058.00
< ■
Preostanek 31. julija 1923 ......$28,770.71
Joliet, 111., 1. avgusta 1923.
Joeip Zalar, gl. tajnik.
15.15 6.15 2.10 15.60 11.15
' 7.20 19.70 1.35 1.35 1.20 6.15 9.30 10.55 .75 6.55 4.80 20.70 2.40 5.40 3.30 4». 80 8.85 8.25 4.05 6.30 6.30 16.70 9.35 4.65 6.75 1.65 1.65 1.05 3.15 12.45 1.15 7.95 1.35 10.35 2.10 2.85 10.65 1.35 1.05 6.20 3.60 2.70 4.65 .90 1.20 16.35 .7 20 20.10 16.60 5.80 6.30
IMENA DELEGATOV IN DELEGATINJ ZA 15. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE
Društvo sv. Stefaftia, 1, Chioago, 111.: John Žefran, John Jerich, John Terselidh.
Društvo sv. Jožefa, 2, Joliet, 111.: Anton Fritz, John Filak, John A. Težak, George Stonicli.
Društvo Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Joseph Klepec, Anton Nemanich, ml.
Društvo sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: John Te-katve, John Zobitz, ml.
Društvo sv. Družine 5, La Salle, 111.: Joseph Gende, Alojzij Bedenko.
Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Birt-kovich, Rev. Ciril Zupan, Dr. Jos. F. Snedec, Joseph Russ, John Kukar.
Društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Frank Duša, Jo-* lin Barbich.
Društvo sv. Janeza Krstnika 11, Aurora, 111.: Joseph Faj-
far.
Društvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Martin Muhič, Frank Zidar, Andrej Oražem.
Društvo sv. Janeza Krstnika 13, Biwafcik, Minn.: Anton V rik.
Društvo sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont.: Charles Prelesnik, John Malerich.
Društvo sv. Roka 15, Pittsburgh, Pa.: Matija Malich, Matija Jakša.
Društvo sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Nick Jaukovich.
Društvo sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, Micli.: Joseph Maurin.
Društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: Frank Primozich.
Društvo sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio: Louis šuštar-
šič.
Društvo sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: Anton Grdina, Anton Strniša, Dr. J. M. Seiiškar, Joseph Ogrin, John Widerwol.
Društvo sv. Frančiška SaL 29, Joliet, 111.: Simon Setina, John Gregoricli, Frank Lavrich, Mihael Kochevar, Frank fitig-
lic, st.
Društvo sv. Petra, 30, Calumet, Mich.: John R. Sterbenz, Math. F. Kobe, John P. Laimuth.
Društvo ev. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa.: John Fi-lipčič, Math Pavlakovich.
Društvo sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.: George Veselich, Joseph Russ.
Društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.: John Povsha, Joseph Zajec.
Društvo sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa.: Louis Rihtaršič, J ohn Jevnikar.	i
Društvo sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Rev. Luke Gladek, Marko Kofalt, Martin Žlogar.
Društvo sv. Jožefa 43, Amiconda, Mont.: John Deržaj, M. J. Sestrich.
Društvo sv. Vit. Florijana 44, So. Chicago, 111.: John Makovec, John Likovich.
Društvo sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont.: Joseph M. Sasek.
Društvo sv. Alojzija 47, Cliicaigo, 111.: Martin Kremesec, Frank Kozjek.
Društvo Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa.: George Weselich.
Društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Joseph Šneler, Frank Cadonič, Math Mravintz, Frank Golobič.
Društvo sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountadn, Mich.: Jakob SJiwei.
Društvo sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.: Jakob Stergar, Rev. Cyril Orendac.
Društvo sv. Jožefa, 53, Waukogan, Ul. Fr. Jerina, Frank Barle.
Društvo sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn.: Frank First, ml. '	,
Društvo sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo.: Matt Zakrajšek.
Društvo sv. Jožefa 56, Leadville, Colo.: Frank Klun, Math Jamnik.
•Društvo sv. Jožefa 57, Br@oklyn, N. Y.: Gabriel Tassotti, John Murn.
Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Irank Peterlin, Anton Fritz, John Kuzma.
Društvo sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, IU.: Micliael
Cernich.	ti
Društvo sv. Vit. sv. Mihaela 61, Youugstown, Ohio: John
Bajs, Frank Sellers.
Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveknd, Ohio: Audrej Slak,
Društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: Mary Grego-rich, Ana Celar, Mary Blaj.
Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, IIL: John Gerčar.
Društvo Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111.: A$-ues Mahovlič, Uršula Kuč»č, Louise Likovich.
Društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburgh, Pa.: Ana Solomon, Justina! Lokar.
Društvo Marije Cietega Spočetja 85, Lorain, O.: Mary Bombach.
Društvo sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo.: Jokana
Ferlic.
Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Frank E. Vra-ničar, Paul J. Laurich.
Dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa.: Ignac Radočaj, Mirko Matešič.
Društvo sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr.: Anton Krašovec.
Društvo sv. Petra in Pavla 91, Raaikiu, Pa.: George Kroteč, Rudolph G. Rudman.
Društvo sv. Barbare 92, Pittsburgh, Pa.: Mary Novo-gradac.
Društvo Friderik Bairaga, 93, Chisholm, Minn.: Fmnk Laurich, Frank Setina.
Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Mihael Mali.
Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Frank Keriič.
Društvo sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, O.: John Piakun
Društvo sv. Jožefa 103, West Allis Wis.: Fiwnk Lipo-glavšek, Anton Kozlevčar.
Društvo Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo.: Ana Princ	*
Društvo sv. Ane 105, New York, N. Y.: Marija Willer.
Društvo sv. Genovefe 108, Joliet, lllitaoi-s, Marija Golobitsh, Antonija Struna.
Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Oliio: Alois Arko.
Društvo sv. Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio-.Jennie Žgajnar.
Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: George Schneller, Joseph Pešel.
Društvo ev. Roka 113, Denver, Colo.: George Pavlakovich, Štefan Prelesnik.
Društvo Marije Mil. Polne, 114, Steelton, Pa.: Doroteja Dermes.
Društvo sv. Veronike 115, lvansas City, Kaln<s.: Katarina Majerle, Josephine Zupiaai.
Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111.: Agnes Piškur.
Društvo sv. Ane 120, Fonest City, Pa.: Mary Oražem, Mary Skodlar.
Društvo sv. Jožefa 122, Rocksprings,Wyo.: Matt Leskovec.
Društvo sv. Ane 123, Bridgeport, 0.: Marija Hoge.
Društvo sv. Ane 127, Waukegan, IU.: Uršula Jerina, Katarina Mauser.
Društvo Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn.: Anton Skubic, John Debeljak.
Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans.: Frank Erznožuik.
Društvo sv. Ane 134, Indianapolis, Ind.: Antonija Kos.
Društvo sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Erchul.
Društvo sv. Družine 136, AVillard, Wis.: Jolin Bajuk.
Društvo sv. Ane 139, La Salle, 111.: Terezija Besal.
Društvo sv. Janeza Krstnika 143, Joliet, 111.: Rev. John Plevnik.
Društvo sv. Cirila in Metoda 144, Shebovgan, Wi«.: John Grandlič, Rev. Jakob Černe.
Društvo sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa.: Nikolaj Klepec.
Društvo sv.1 Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Joseph Lekan, Dominik Blatnik.
Društvo Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa.: Ana Kroteč.
Društvo sv. Jožefa 148, Bridgeport, Ctfnn.: Martin Hor-vath.
Društvo sv. Ane 150, Cleveland, Ohio: Terezija Janchar.
Društvo sv. Mihaela 152, So. Doering, 111.: John Pavletich.
Društvo sv. Jeronima 153, Camonsburg, Pa.: Anton Bevc, ml.
Društvo sv. Ane, 156, Chisholm, Minn.: Marv Chauipa, Mary Pluth.
Društvo Kraljice Miaijnika 157, Shebovgan, AVis.: Marv Prisland.
Društvo Marije Magdalene 162, Clevelaind, Ohio: Frances Zulieh, Helena Mally, Frances Debevc, Josephine Menart.
Društvo sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa.: Matt Gračan, Mati Brozenich, Josip Bartolič.
Društvo Marije Pomagaj 164, Eveleth, Minn.: Marv Shukle.
Društvo Marije Pomoč Kristjanov 165, West Allis, \Vis.* Marv Marčec.	>
Društvo sv. Elizabete 171, New Duluth, Minn., Frank Gimpel..
Dr. Presv. Srca Jezus. 172, West Park, O.: Josip Grdina.
Pooblaščenci.
Društvo Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., zastopano po delegatu Anton Krašovec, So. Omaha, Nebr.
Društvo sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., zastopana po delegatu Rev. John Plevnik-u, Joliet, El.
Društvo sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., zastopano po delegatu Jos. M. Sasek, East Helena. Mont.
Društvo sv. Jurija 73, Toluca, 111., zastopano po delegatu Mihael Černich-u, Wenona, 111.
Društvo Marije Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo., zastopano po delegatu Matt Loskovec-u, Rocksprings, Wyo.
Društvo sv. Družine 109, Aliquipoa, Pa., zastopano po de-
t t / w, T i. 1 T.«lUr	I legatu Nikolaju Klepec, Beaver Falj, P
Rev. J. J. Omao, J«*ob .Unte.	j Dru6tvo av>	1]8, Little Falls, Y. in dr. sv. Aloj-
Milwa^Lee, Wis.: John! zija 161 OUtat, Minn., zastopano po delegatu Frank Gimpel,
T , , , .i	New Dululn, Minn.
Greasfk, John IV ohlgemuth
Društvo sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo.: Blaž Be-
10brDTOŠtvo sv. Antona Pad. 72, £ly, Minn.: Joseph Palcher,
John Otrin.	^ , T ,
Društvo sv. Barbare 74, Springfield, lll,: S ephen Lac|i. Društvo Marije Vnebovzete 77, Fore«t Citv, Pa.: John O-
solin, Matija Kaanin.	, _ ____
Društvo sv. Rozalije 140, Springfield, 111., zastopano jjo delegatitnji Tereziji Besal, La Salle, 111.
Društvo sv. Jožefa 168, Bethlehem, Pa., zastopano po delegatu Geo. Woselich-u, Pittsburgh, Pa.
Društvo sv. Ane 170, Chicago, 111.: aatstopauo po delegati nji Agnes Piškur, Rockdale, lil.
Josip Zalar, gl. tajuik.
ft»0»0»0»040» »0*04<»* 0+0+040*0+0*0+0+ O+O+ O+O+}
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
O^OM^O^OM^OtOMtOtOtOfO^O^O^O^O^OM^O^O^O
—	Župnik Ivan Kromar f.
Dne 18. julija ob Va 4. uri popoldne je umrl v Leonišču v Ljubljani g. Ivan Kromar, žup ni k v Starem trgu pri Ložu. Pokojni je bil rojen leta 186S, v mašnika je bil posvečen 1. 1892. Služboval je kot kaplan v Poljanah nad Škof jo Loko, nato kot župnik v Šturjah na Vipavskem in v Starem trgu pri Ložu. Svetila mu večna luč.
—	Nagla smrt. Pred par dlievi je zadet od kapi nmr1 v Babni gorici 48 letni oženje ni mizar Mihael Korenčič Mož je bil zadnja leta umobo len. Pokopan je bil 17. juli ja v Rudniku.
Smrtna kosa. Umrl je dne 17. avg. Aloj zij Burger, hotelir in posest nik v Postojni. N. v m. p.-
V	Šoštanju je umrla 81 let na učiteljeva vdova Ivani Hrovath.
V	Kovom pri Tržiču je u mrl višji poštni kontrolor vi pokoju Janez Klomenčič.
V	Mostah pri Ljubljani ji umrl ravnatelj tamošnje Kc mične tovarne, inženir Anton Turk.
—	Zastrupljenje s fosforjem
V Ljubljanski splošni bolnišn er je umrla 30 letna Berta Do linšek, služkinja pri Viktorji Sch leglu v Kamniku. Pi raztelesenju so dognali, da ji umrla vsled zastrupi jen ja s fosforjem. Takoj uveden; preiskava je dognala, da je i mel Viktor Scblegl fosfor z:-zastrupi je van je vran. Ta fos for je pa Sshlegel uporabljal .tudi proti podganam in ga j;
v	ta namen zmešal med polen to, katero je v jedilni shrambi nastavljal podganam. To z mes so pa podgane raznašah jedilih, vsled česar so se zastrupili trije Schleglovi otrocT in služkinja Dolinšek, ki je v sled tega umrla.
Šestdeseto leto duhovništva je dne 17. julija nastopil dos-luženi profesor gosp..dr. Leo pold Gregorec, sedaj kanonik in vicarius perpetuus pri Nc
vi	cerkvi blizu Celja. Dne 12 marca letos je dopolnil 55 le' doktorske časti, Dr. Gregorje je političnemu svetu znan kot bivši urednik listov. "Sud-s*eirische Post" in "Slovenski Gospodar" v Mariboru in tudi kot bivši državni poslanec. Jubilant je najstarejši duhovnik v mariborski škofiji. Za seboj ima 13 zlatomaš nikov. On, in drugih 127 sin žijo še aktivno. Ljubi Bog naj mu deli še zanaprej svoj blagoslov!
Pogreb Frana Arka. V nedeljo 22. julija popol dne se je vršil z Vrhnike ob o-gromni udeležbi prebivalstva pogreb prvoboritelja narodnega in naprednega pokreta na Notranjskem, bivšega postojn skega deželnega poslanca Frana Arka. Vrhniški ognjegas-ci z zastavo so tvorili.špalir. Voz s pokojnikovimi ostanki je prispel v Logatec ob 5. popoldne. Tu je šel sprevod najprej mimo Arkove rojstne hiše in nato na pokopališče. O-gromne množice ljudstva so pričale, kako velik ugled je u-žival pokojni med narodom. Na njegovi zadnji poti so ga spremili tudi poslanec Lavren čič, postonjski župan Dovgan, mnogo Postonjčanov in Ljubljančanov.
Trbovlje. Dne 21. julija z-jutraj se je vršil shod rudarjev. Na shodu je bilo približno 3000 delavcev. Zastopniki delavstva so na tem shodu poročali" o poteku pogajanj. Delavstvo je odločno odklonilo 3-dinarski povisek in skle-
nilo, da se stavka nadaljuje, dokler trboveljska družba ne ugodi njihovim zahtevam v-paj v taki razmeri, da se more delavec primerno preživljati kakor tudi njegova družina.— Postavile se bodo varnostne siužbe, drugače vlada povsod red in mir. __
Iz Ptuja.
Umrl je dne 12. julija umi-rovljeni kapetan Jožef Urban-ja, ki se je rodil 1. 1838 v Moravčah. Zadnja leta je preživel v ptujski hiralnici, kjer slabotnega starčka dobro
>iv krbeli. Služboval je že na Italijanskem v Lombardiji n se je udeležil avstrijsko-ita-ajanskih vojsk. Pogreb se ,e vršil dne 14. julija na mestno pokopališče v Ptuju. Na '.adnji poti ga je spremljal častniški zbor ptujske garnizije n četa vojaštva, ki je oddala ia pokopališču častno slavo. Lepo je,da naša vojska sprem-ja take stare vojake, ki so si-*er službovali v Avstriji, a kot oficirji gotovo tudi storili svojo dolžnost, na zadnji po-
.i.	j
Najdene Dravine žrtve. A'
orek, dne 17. julija so našli ri brodu poti postajo Sv. Lov
nc. na Pohorju truplo gosp upnika Baznika iz Sv. Troji e v Halozah. Truplo je po-egnil na suho tamkajšnji bro dar.
Truplo je bilo zelo poškodo ano in brez suknje. V žepu o našli listnico s 1100 dinarji :n dve uri, od katerih ena jt tala in kazala 7.10, druga ura e pa še šla. — Truplo g. žup lika Volčiča in novomašnika Ribica so našli šele proti ve "eru par sto metrov od Broda Vse tri vtopljence so prenesli : mrtvašnico k D. M. v Pušča , i. — Pogreb župnika Volčiča ■^e je vršil 20. jul. ob 8. ur; : jutra j v Breznem, pogrel. ':upnika Baznika in novomašnika Ribiča se je vršil 21. avg. ob 8. uri zjutraj na pokopališ če v D. M. v Puščavi. — Trn nla bogoslovca Držečnika še niso našli.
Radikali ponudili Radiču rok
da odpotuje v inozemstvo.
Zagreb, 21. Vest, da je Stje pan Radič odpotoval v inozem stvo, ne odgovarja resnici Radič se nahaja slejkoprej v Zagrebu, ki ga ne misli zapus t i t. i - Res pa je, da so radika li Radiču že vdrugič dali rok da naj v 24 urah odpotuje v i nozemstvo. Zadnji rok pote če v pondeljek. nakar hoče vlada RadiČa na podlagi par lamentarnega sklepa.dati are tirati. Radič na vsak način počaka, ali se to zgodi ali ne.
Slovenski kapucini izgnani iz Gorice.
Od leta 1609. do danes so bi li v Gorici po večini kapucin" Slovenci. Vršili so svoje du šnopastirsko apostolsko delr tiho in ponižno, brigali se sa mo za svoj vzvišeni poklic vr bili priljubljeni pri vernikih o beh narodnoti. Ko so Itali jani zasedli Gorico, je bil ka pucinski samostan popoln om?! porušen, cerkev pa tudi zel« pokvarjena. Po kobariškem porazu, ko so Italijani morali bezati iz Gorice, so se slovens ki kapucini vrnili in zaceli ! požrtvovalno vztrajnostjo na novo graditi svoje svetišče in samostan. S pomočjo vernikov, ki so šli priljubljenim patrom v vsem na roko, in s pomočjo vojaštva so za silo po pravili cerkev in samostan, ko likor s£ je dalo
Po prevratu 1918 pa se je začela od strani Italijanov prikrita, a vztrajna gonja proti slovenskim kapucinom. V-kljub temu, da^e bila kapucin-
ska cerkev od vernikov najbolj obiskana in so se Slovenci in Italijani v Gorici udeleževali z vnemo službe božje in cerkvenih pobožnosti v njej, in niso celo fašisti nikdar napadali mirnih in le svojemu poklicu živečih sinov sv. Frančiška, se je našel italijanski duhovnik, katerega ime za enkrat zamolčimo, ki je toliko ča sa ruval in ščuval proti sloven ski m kapucinom v Gorici, da je slednjič pritisnila italijanska vlada na Vatikan, naj priklopi goriški samostan beneški provinci ji. To se je zgodil J in s tem je bila zadnja u ra bivanju slovenskih patrov v Gorici. Za binkoštne praz nike so dobili kapucini v Gorici obvestilo, da so definitiv no priklopljeni beneški pro-vinciji. Vsi protesti in pritožbe merodajnih osebnosti niso nič izdale, odlok je ostal v moči. Kapucini so se poslu žili pravice opcije in so vsi op-tirali, da bi ostali na svojem mestu, a njih opcijo je beneški provincijal — zavrnil.
Dne 19. so prevzeli i tali jan ski kapucini samostan in slo venski patri in bratje sb mora li zapustiti kraj, kjer je vrši1 slovenski sin sv. Frančiška že nad 300 let svoje vzvišeno a postolsko delo. Ko so fie v nedeljo slovenski patri v krat kili besedah poslovil! s prižni-so verniki obeh narodnos ti ihteli. Vse dni potem ji oblegalo porto na tisoče in ti soče in tisoče ljudi, ki so hote li videti še enkrat svoje lju bljene očete kapucine in jim stisniti srečo na pot. Kdor jc videl to slovo, ga nikoli m bo pozabil.
Tako je spet pokazala Itali ja, da hoče do korenin izruva ♦ i slovenski živel j iz rodnih tal in da celo pred verskim institucijami in rodovi nima spoštovanja. Goriški kapu 'inski samostan so zasedli ita lijanski redovniki, staroznani svetokriški samostan čaka is ta usoda prihodnjo pomlad C»e ne že preje, fašisti zažgali slovensko vas IzPostojile poročajo: Dnt 19. julija dopoldne je izbruh nil v Matenji vasi pri Pos tojni velik požar, ki je uniči nad 10 hiš. Govori se, da sc požar zanetili Italjani iz maš čevanja nad zavedno slovens ko vasjo.
-Toča na Dolenjskem. Kostanjevica. V četrtek, 19. julija je Kostanjevico obiskala huda nevihta s točo. Krog pol treh popoldne se je nebo zatemnilo, zatulil je vihar v-sul se dež in med njim debela toča. V nekaj minutah je bi la zdrobljena večina poljskih pridelkov: pšenica, oves, ko ruza, fižol, pesa. Sadnega drevja je mnogo polomljenega, sadje večinoma po tleh. kar ga je ostalo na drevju, je otolčeno. Nekaj kozolcev pre-vrnjenih, streh razdrtih, mno-^o še pobitih. Kar je v mestu prostih oken na severo-zapad padni strani skoro nobeno celo.—Najhujše so trpeli vinogradi. Trte so bile letos izred no gosto obložene. Sedaj so polomljene, okleščene, grozdje večina po tleh, in kar ga je o stalo na trtah, je ranjeno, tako da bo v jeseni malokdo kaj trgal. Toča je tako občutno za dela z majhno izjemo celo ob čino. Skoda se ceni krog 15 mi lijonov kron. Obline v okolci so čutile mnogo manj. Tukaj navadno toče. ni bilo. Najsta rejši ljudje tudi približno take ne pomnijo. —Šmarjeta. Dne 19. julija ob pol dveh je pri hrumela toča od Trebelnega čez Šmarjeto in šla čez Belo Cerkev, Škocjan, Št. Jernej Kostanjevico, sv. Križ. Ljud stvo je obupano. Pomoč nujna —Trebelno. Zadnji četrtek je zadelo našo župnijo strašna nesreča. Toča, debela kot jaj
ce, se je vsula, večini vasi popolnoma uničila vse poljske pridelke, drugim pa povzroči-a velikansko škodo. Ljudje so obupani in s strahom gledajo bodočnost. Danes, v soboto, so še celi kupi toče pod kap-n;i.
Strašen vihar in toča na Dolenjskem. Dne 19. julija okoli 1. popoldne je prilirumel nad Mirno peč in okolico grozen vihar, ciklon s silno debelo točo, ki je podiral kozolce, drevesa in razkrival hiše, da je bilo človeka groza. £ito, kakor ječmen, rž in pšenica, je povečini sicer že požeto, a znaten del je še ostal na polju; vsi drugi poljski sadeži so skoro docela uničeni, zati je pogled na polja nadvse žalosten. Škoda je ogromna. Ljudske zastopnike vljudno prosimo za posredovanje za izdatno podporo pri vladi. — Tz Račne pri Grosupljem se nam tudi poroča, da je tam 19. julija ponekod toča uničila vse poljske sadeže. Sreča je le, da ledni pas ni segel po celi dolini.
Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5V2 odstot.. 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo vec obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
0
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
KOLIKO JE VREDEN ČLOVEK??
Na podlagi zavarovalnins-1 ke statistike, je mož, ako jo j čil in zdrav, vreden približno šestnajstkrat toliko kot je nje- j gov letni zaslužek, Če se računi denar po (j od sto. Če moški ] lahko zasluži $2,400 na leto, je vreden $40,000, ker 6 odstotne obresti od $40,000 znašajo na 'leto $2,400. Bolan in za delo nesposoben človek ni vreden nič ne podlagM tega računa. Državna statistika kaže, da je vsak delalvec v Zdr. državah povprečno bolan 9 dnij v letu, kar pomeni letno zgubo na narodnostnem bogastvu približno 500 miljonov dolarjev. Očividno je, da je to eden največjih ekonomskih problemov, ki ga ima danes naša dežela: polovica te bolezni je lahko preprečljiva, in zakaj je ne bi preprečili? Trinerjevo zd ravilno grenko vino lahko veliko pomore. Isto čisti drob, uravna njegovo delo, drži telo čisto in močno, in telo tako o-jačeno, se lahko brani pred nevarnimi nalezljivimi boleznini in vničuje Škodljive bacile. Tsto je poletna tonika v naj-ljšem% pomenu besede. Dobite ga lahko v lekarnah ali pri trgovcih z zdravili.
(Advertisoment.)
Izurjenost in varčevanje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena 1. 1891.
članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
Wm. Redmond, predsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce. blagajnik; Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik.
I:
NA PRODAJ.
Na prodaj je v sredi znane slovenske naselbine Pueblo, Colo. hiša, stoječa na treh lotih z veliko garažo in hlevom. Poslopje se nahaja na. vogalu Palm St. in East B. St. nasproti slovenskega farovža. Hiša vsebuje zdolaj dva velika lokala za kako trgovino, v drugem nadstropju je pa 8 sob z vso hišno pripravo. Proda se po ceni pod ugodnimi pogoji. To posestvo je na prodaj vsled smrti mojega moža, ker je hiša prevelika same. Pišite za pojasnila, ali vprašajte lastnico:
Mrs. Mary Snedec, 819 East B. St. •Pueblo, Colo.
Točna in hitra postrežba, zmerne cene
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi. njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogečuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovaljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $1.00.
Vloge obrestujemo po
4 <%
'o na
leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe v Ameriko.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
i:
ŠIFKARTE
za najhitreje, najsigurnejše in največje parobrode vseh prekmorskih črt. DENAR POŠILJAM V STARI KRAJ
po najnižjih dnevnih kurzih s posredovanjem najsigurnej-ših denarnih zavodov,
ZAVARUJEM proti ognju in drugim nezgodam.
Izdelujem pooblastila in izvršujem razna druga odvetniška in notarska dela.
Pojasnila in nasvete brezplačno.
Naslov: William B. Laurich,
1900 W. 22. Plače. Chicago, XII. Telefon Canal 5777
Izurjen delavec ni samo v obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluieni denar obrača.
Hranilni račun v naši banki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljudno postrežbo.
V najem oddajemo varnostne skrinjice za depozite po 25c na mesec in višje.

FARME NA PRODAJ.
Na prodaj imam več sto akrov neobdelanih farm v okolici največje Slovenske farmarske naselbine, TIOGA—GORMAN—WIL-LARD, WIS., v katerih je naseljenih nad stopetdeset Slovenskih družin. Štiri ljudske šole v katere zahaja nad 90% Slovenskih otrok. Dobre ceste, blizo železniških postaj, blizo mlekarn in sirarn. Cene akru so od $22.00 naprej.
Nadalje imam naprodaj večje število že obdelanih farm po 40— 60 in 80 akrov, cene za te farme so zmerne in se vrede po dogovoru. Zemlja je rodovitna, za kar se lahko vsak sam prepriča od starih Slovenskih naseljencev. Vsa ta zemlja se nahaja v sredini Wiscon-sina v okraju Clark. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na naslov:
FRANK HREN, TIOGA, WIS.
t	FRANK HREN,
—ali pa— 350 N. STATE STREET, CHICAGO, ILL.
EMIL KISS :: BANKIR
133 SECOND AVE NEW YORK CITY.
Izseljevanje iz starega kraja je zopet otvorjeno Do 1. junija 1924 pride lahko v Ameriko
6426 oseb.
\
Ako nameravate vašo ženo, otroke ali sorodnike semkaj dobiti, pišite, mi takoj, nakar bom jaz za vas vse uredil.
Denar pošiljatve v kraj. Vložni oddelek. Potniški oddelek.
Emil Kiss, bankir,
133 SECOND AVE. NEW YORK CITY.

(Nadaljevanje.)
Slovo in odhod i* Lašcinke. Težavno potovanje.
Zadnjo noč v Bogohranimo-vein sem prebil zelo nemirno, ker sem se vedno premetaval po ležišču sem in tja vsled skrbi, kako se bo moj načrt glede potovanja obnesel. Iti na tako dolgo potovanje ni šala. Saj še, ko se ta, ali oni odpravlja v Ameriko, ali kam drugam, je dosti skrbi; tako potovanje je v primeri z mojim le zabaven izprehod.
Res, dolga je bila ona zadnja noč v Bogohranimovem (Laščinki). Prav malo sem spal; komaj sem čakal da je napočilo jutro, nakar sem bil .prvi pokonci. — Nikoli ne pozabim dneva 10. jan. 1919; bil je ravno petek; ta dan je med ljudstvom na glasu: "Petek, slab začetek," ali petek —nesrečni dan. — No, jaz nisem i-mel tc vraže. J^emu naj bo petek nesrečni dani Mar zato, ker je bilo ta dan na Kalvariji dovršeno delo odrešenja na križu?—Morda bo zame petek še srečen? —
. Zgodaj zjutraj je prišel k meni Slovak Prakofi, ter še enkrat skušal odvrniti me od potovanja. —"Nikar ne bodi tako nagel," je rekel. ''Počakaj še nekaj časa, — vsaj nekaj dni; bom šel mogoče tudi jaz?" Tako je moledoval Prakofi, ter obljubil iti čez en teden, če ga še počakam. Jaz sem mu odvrnil, če se ni pripravil v dveli tednih, se v e-nem tudi ne bo. Plašil me je tudi s petkom, da naj ne grem ta dan domov, ker ne bo sreče na potovanju. Toda vse njegovo pregovarjanje je bilo zaman. Jaz sem za trdno sklenil baš danes nastopiti to pot pa tudi, če je desetkrat petek. Zatem sem se poslovil od prijatelja Prokofija ter odšel v hišo, da poberem svoje stvari in odrinem.
Prišedšega v hišo me nagovori stara gospodinja Aleksandra, žena gospodarja Petra rekoč: "Dolgo si že želel
tega dneva, da odrineš od nas | ifvaia yam za vse, kajti" zdrav sem dočakal čas..konca vojne. —Nato mi je izročil ne-
da krila že mrzla ruska zemlja. V resnici,ves čas pri' Mihajlo-vičevih se mi je godilo dobro; nikdar nisem bil lačen pri njih in tudi ne obložen s težkim delom. Vedno so zatrjevali: "Ce danes ne opravimo, bomo pa jutri P Glede hrane je bila pa Mihajlovičeva hiša prva v isti vasi, kajti stari Peter ni štedil pri jedi in vsakdo, ki je pri njemu služil, je bil zadovoljen. Skratka, bil je mož poštenjak iin značajen kot malokateri slično tudi njegova mala družina.
Tesn0 mi je postalo pri srcu m solze so mi stopile v oči, ko sem gospodarju Petru stisnil roko v slovo. Nato me je gospodar objel in poljubil rekoč: "Zdrav bodi! Srečno potuj in Bog daj, da prideš srečno domov!" Zatem sem podal roko ^e gospodinji Aleksandri, Andreju, Pelagiji in malemu Gre-goriju; vsi so otožno gledali pred se, želeč mi: "Ščislivu daroga" (srečno pot) Se en-!rat sem se ozrl po okoli stoječih ter jim zaklical: "Z Bo-jom! Zdravi ostanite!"—Nato sem odšel iz hiše.—
Nisem še prekoračil 20 sež-njev, ko me pokliče gospodar Peter, ki je hitel za mano, držeč v rokah bankovec in veleč ni, naj ga vzamem od njega v dar za mojo službovanje. Hvaležno sem sprejel ponujeni mi denar, stisnil možu roko ter odhitel po cesti naprej.
Josip Mihajlovič, ki je rav-i o stal pred svojo hišo mi za-kliče: "No Josip, ali zdaj odhajaš?" —Ko sem mu pritrdil, mi je rekel, da naj malo poča-I am. Nato je stekel v hišo, vmivši se z velikim kosom slanine namenjene mi v dar. ln poslovila sva se.—
Ko sem šel po cesti naprej, trečam soseda Stepaniča. ki me nagovori, če se vračam v 1 taro domovino? Zatem poseže v žep in mi stisne en rubelj v dar in za spomin. Zahvalivši e možu, sem jo zavil na dvorišče Boris Gavriloviča, ki je že napregal konje, da odrine v Kalač, in ž njim tudi jaz.
Med tem ko sem čakal da Gavrilovič napreže, je prišel mimo moj bivši prvi gospodar Efim TimotejeviČ in me vprašal, če odhajam. Ja sem mu rekel: "Da, Vi ste me pripeljali to vas; a danes odhajam.
iz Rusije ;zdaj si ga dočakal. Da bi le srečno prišel domov. Dolgo nisem verjela, da nas boš tako hitro zapustil, in no, danes odhajaš kljub slabemu položaju, ki vlada na Ruskem."
"Da," sem odgovoril. — "Bog daj, da bi bil srečen zame današnji dan. Težavna bo pot, kajti daleč je Slovenija, moja domovfna. Pridem li, ali ne, —tega ne vem!"
Ženski sta pri tem pričeli polniti moj nahbrtnik s posušenim kruhom, gospodar Peter mi je pa prinesel iz shrambe štiri poštene kose špeha. Pri pogledu na to sem gospodarju omenil, da bo preveč toliko slanine. Peter mi je velel, da bo najbrž še premalo za tako dolgo pot, da naj slanino shranim v "sumko" (vrečo) in želel mi je tudi on srečen povratek v domovino.
Kar se da hvaležno sem sprejo] ponujeno stvar, — in ree^p komaj som spravil vso mojo ropotijo v nahbrtnik, kamor s m stlačil par perila, kruh, lsanino in knjigo (dnevnik); zemljevid sem pa shranil kar
v žpP-	. . •t
Ura je bila sedem zjutraj,ko fiem bil pripravljen za odhod. Skoro milo se mi je storilo pri srcu, ko sem oprtal svoj nahrbtnik pri mislih, da ne bom ločil od dobrih ljudi, ki so ta-ko lepo skrbeli zame v bolezni tla sem hitro okreval. Ko bi jaz ne imel take postrežbe v težki bolezni, bi me zdaj mor-
rubljev v dar z opombo, da naj ne zamerim zato, kar je bilo slabega pri njem.—Mož : e je zavedal, da se mi je večkrat godila krivica pri njem, zato je hotel stvar deloma popraviti. Rekel sem mu, da je ::e vse poravnano in pozabljeno. Ko sem se mu zahvalil za vse, kar mi je tudi dobrega storil, sva se poslovila kot najboljša prijatelja. Nato sem sedel na sani poleg Gavriloviča, ki je pognal konje, da
ko noč, neglede .na dež, ali mraz ali na volkove pred katerimi sem bil vedno v strahu, in to po pravici. Kako dolgočasne so bile one noči; sam na samotnem polju, kjer sem vedno premišljeval, kdaj bo konec tega. — No, in danes, ko se peljem mimo tega polja, sem iskreno želel, da se nikoli več ne vrnem nazaj.
Boris Gavrilovič je hitro gonil konje, da sva bila kmalu v vasi Bičok; ves ta čas sva molčala, ker se ni nikomur ljubilo govoriti; posebno še meni pri mislih na prošle čase v ruskem ujetništvu, še le v bližnji vasi me je pričel Gav-rilovič izpraševati, če me kaj zelo skrbi potovanje? itd. Nato se je zasukal pogovor o vojni. Gavrilovič je bil pri vojakih vsled nadarjenosti in hrabrosti povišan v narednika; bojeval se je na turški fronti ves čas do boljševiške vlade; bil je tudi pri zavzetju turške trdnjave Erzerum, zato mi je povedal marsikaj zanimivega. Ko sem ga vprašal, kaj misli o Rusiji, mi je odvrnil, da se Rusija nahaja pred durmi težkih preskušenj. Želel si je celo sam zbežati iz Rusije, ker se ondi vedno bolj slabi časi obetajo.—
Tako je tamal moj voznik Gavrilovič. Med tem sva se pripeljala v veliko selo Ni-kolsk, ob glavni cesti 12 kilo-morov v dolžini. Ondi se nahajajo tri cerkvene župnije. Res, malo je naselbin daleč na okoli, ki bi se mogle meriti z Ni-kolskom, imenovanim tudi Pa-solek. Prebivalci tega sel*i se malo bavijo doma s kmetijo, ampak hodijo na dnine in službe daleč naokoli, tja do Vla-divostoka. Ko so kmetje iz bližnjih vasi rabili delaves, se je bilo treba obrniti samo v Pasolek; pod imenom Pasols-•ki so bili ti ljudje znani daleč na okrog, kot pri nas, na Slo venskem Ribničani. Večkrat sem videl kmete, ko so te najete delavce in tudi delavke vozili na vozeh, kot pri nas na kako božjo pot. Ker se jim ni zljubilo delati doma, so hodili rajši drugam v dnine; imeli so za to menda že prirojeni na-:ron. Pa tudi po obleki se ti stanovalci razlikujejo od svojih sosedov. Moški nosijo bele "tužurke" (suknjiče), ki ni ne suknja ne plašč, ampak je bolj podoben "fraku", samo da ni tako moderno izdelan, ker je vse- blago domačega pridelka in tudi delo; tudi čepice, ozir. kape imajo nareje ne po pasolskem kroju, vse drugačnem od drugih selja-kov. Ženske nosijo črna krila (kiklje) z rumenimi križasti mi progami in rudeče rute, in io vse enako.
Precej časa je minulo, da 3va privozila ven iz tega delavskega sela; pot naju je peljala proti Kalaču, kamor sva srečno dospela proti večeru
Frančiška so minulo nedeljo dopoldne naredile redovniško obljubo tudi tri Slovenke, rodom iz Jolieta, 111., in sicer: č. pestra M. Engratia (Ana Ur-sich); M. Remigia (Marija Žlogar) in M. Domitilla (Apoloni ja Korevec). Ta lepa slovesnost se je vršila v kapeli Akademije sv. Frančiška, kjer ima označeni red svoj glavni stara.
Č. sestra M. Engratia, ki je naredila samostansko obljubo, je hčer znane družine Math Uršiča na Indiana cesti: prvo leto novinciata sta pa dovršili & sestra M. Remigia, hčer z-nane družine Frank Žlogarje-ve na Broadway in č. sestra M. Domitilla, hčer znane družine Fr. Korevec na Cora St, Vse tri označene nove slovenske šolske sestre so obiskovale in dovršile našo slovensko far-;:io šolo sv. Jožefa. Kam bodo
dodeljene za poučevanje otrok še ni znano.
bira in dolgo stoji. Deževnica v nepokritem sodu ali v jarku služi za zarejališče miljonov komarjev, in že par cinastih posod na pol napoljenih z deževnico, utegne preskrbeti s toliko komarji, da jih bo zadosti za vso soseščino.
Vporaba olja je dostikrat nepraktična, zlasti ako bi bilo treba pokrivati s plastjo olja celo jezero ali počasi tekajočo reko. V takem slučaju je najboljše, da se zalaga to vodo s takimi ribami, ki kaj rade požirajo komarjeve ličinke in zapredke. Takih rib je več vr- j st. Kdor bi se interesiral za j take ribe, in bi rad znal kje j jih je dobiti, naj se obrne pi-1 smeno na State Department of i Health države New York.
Rusija in Japonska prijateljici.
Tokio, 11. avg.—Zastopniki Rusije in Japonske se zdaj tukaj pogajajo za uvedbo prijateljskih odnošajih med tema državama.
sva oddrčala po zasneženi ce- istega dne.—To kmečko mes sti ven iz sela Bogohranimov.! to je bilo takrat v rokah don-
Ko sva se peljala mimo hiše mojega gospodarja Mihajlovi-ča, so mi domači mahali z robci v zadnji pozdrav; zlasti stari Peter je visoko vihtel robec. Zapustil sem to selo, kjer sem preživel dve in pol leti med preprostimi ruskimi mužiki, kjer sem videl in doživel marsikaj žalostnega, veselega in zanimivega, kar mi bo ostalo v trajnem spominu do. smrti.— Selo Bogohrani-movo se je vedno bolj in bolj oddaljevalo izpred mojih oči, slednjič pa do cela izginilo. Ko sem se zadnjikrat ozrl nazaj, sem dvignil roko ter za-
skih kozakov, toda nc za stal no. Bali so se boljševikov, pro-dirajočih z veliko silo od Bu-turlinovke in Bobrova. Vsled lega so kozaki zelo razburjeni hodili sem in .tja in v strahu, da se jim bo treba umakniti iz tega mesta.
Vražja reč, — kamorkoli se obrnem, povsod naletim na bratomorno vojno. Nekaj časa 4em hodil po ulicah, ter gledal nemirne kozaške patrulje, nato sem jo pa mahnil na prenočišče, kjer sva z Gavrilovičem prej odpregla konje. Sklenil ;em, da grem takoj po večerji jpat, da se dobro odpočijem
BOJ PROTI KOMARJEM.
Da so komarji največja poletna nadloga, to je že vsak občutil — na svoji koži. Da i-mamo razne vrste komarjev, to menda tudi vsak ve. Dr. Hermanu M. Higgs, poverjenik iza zdravstvo v državi New Vork, navaja čez šestdeset vrst komarjev v sami državi New York. Toda le dve vrsti sta mnogoštevilni. Od te dvojice najbolj navaden je komar, znan pod latinskim imenom "eulex". Dočim je ta Oulex" pravcata nadloga, vendarle — vkolikor nam je znano — ni prenašalec nikake bolezni. Druga vrsta komarjev v državi New York je "a-nopheles", ki je pripoznan kot prenašalec malarije. Veliko manj razširjena je tretja vrs- i ta komarjev, zlasti vdomačena j na Long Islandu in ki se zare-ja le v solnatih močvirjih. „
Znano je, da je gradnja panamskega kanala postala mogoča le potem, kri so izumili primerne metode za iztrebitev miljonov komarjev zarejajo-eih se v stoječih močvirjnicali. Iste metode, ki jih je gleneral Gorgas s takim uspehom vpo-labil v Panami, lahko vsakdo poskusi pri sebi doma. Se-\cda tam, kjer gre za obsežne površine, kakor so na primer močvirja na Long Islandu, pri zadevanja posameznikov ne za lože jo bog ve koliko, marveč treba skupne akcije občine ali okraja.
Na tri načine se lahko izne-bimo komarjev; potom izsu-šenja ali drugačnega vničenja njihovih vališč; s tem da jih ubijemo s petrolejem, ko so še v nerazviti, črvastili stopnji
VAŽNO
za lastnike avtomobilov!
Slovenec, živeč na zapadni strani v Jolietu, 111. (na hribu) izučen in izvršen v popravljanju avtomobilov in "truckov" se £oplo priporoča slovenskim lastnikom avtomobilov v Jolietu. Popravljam jih v prostih urah in ob sobotah popoldne. Na razpolago i-mam veliko novo garažo. Cene nizke, delo garatirano.
Telefonirajte za naslov:
1726 W.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LIBASOVE HARMONIKE
tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske in pa tudi ch-romatične z 12 basi ter kovče-ke za harmonike.
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon PI., Brooklyn, N.Y.
Naznanilo in zahvala
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je dne 2. avgusta smrtno ponesrečil naš ljubljeni sin in "brat
Rudolf J. Kuleto
klical: "Z Bogom! D»1 Bog,da m	pešpot ki me čaka
se ne vrnem več nazaj!"— j	rnalie sledi.^
Mimogrede sva se peljala, blizu onega _ polja, kjer sem j . tekom šest mesecev pasel kon-^. je prvega gospodarja. Vtem času samo dvakrat nisem spal
ua
n3ke. šolske
.Med'1 razniaii *<frugiijii^ka'iidi: tenTpolju, drugače pa vsa-' datinjami, reda sester sv.
rasti; ali pa s pomočjo njihovih prirodnih sovražnikov, ki se pasejo s komarji i njihovimi ličinkami.
Komarji si morejo zarejati le v stoječih vodah. Ako izsuši močvirje, odpravimo vse luže in pokrivamo vse posode, kjer se voda nahaja, se število komarjev takoj znatno zniža.
Komar leže jajca na površino stoječe vode. Po par dnevih se jajca razvijejo v drobne ličinke in iz teh v večje zapredke. Komar v obeh teh oblikah mora dihati in se mora v to svrho zaporedno po,vzpenjati na površino vode. Ako polijemo površino luže s petrolejem, se ustvari nad vodo tenka ne prod ima plast petroleja. Drobno dihalne cevi nerazvitega komarja se napolni z oljem, ko sili na .površino, in se mladi komar zaduši. Že malo kapljic petroleja ali kerezi-na ali vsakoga drugega olja zadostuje za ustvarjenje take plahti nad precejšnjo površine vode in tako prepreči razvoj
SlMH^t «••■•	-pozabiti'
na nnjinanluže. Treba poskrili-vse posode, kjer voda na-
""□m
Zadel ga je brezbrižni tožnik z avtomobilom na cesti, kar mu je povzročilo smrt v 15. letu svoje nežne starosti.	* *>
Tem potom izrekamo prisrčno zalivalo vsem onim, ki so ga prišli kropit in so nas tolažili v tej neizmerni žalosti. Srčna hvala tudi vsem darovalcem vsakovrstnih cvetlic in vencev: Mr. Mihaelu Papeš ml., Mr. in Mrs. Mihael Papeš st., Mr. Martinu Gorsich, Mr. John Bebar, Mr. Filip Jamnik in pokojnikovemu birmanskemu botru Mr. John Ajster in soprogi iz Aurora, 111. Tudi lepa hvala vsem sosedom, ki so darovali tri krasne vence in poleg tega nam še izročili lepo svoto nabranega denarja za svete maše.
Lopa hvala Mrs. J. Žlogar, Mrs. F. Gasperič iu Mrs A. Terlep, ki so se trudile in nabrale to svoto. Hvala sorodniku Mr. Antoh Šinkovcu iz Chicaga za vdeležbo pri pogrebu. Lepa hvala tudi Mrs. Math Vranešič, ki nam je toliko pomagala doma in nas tolažila v teli urah hude preskušnje. Srona hvala tudi dr. Sv. Antona Pa-dov. št. 87, K. S. K. J., ki je'darovalo iz svoje blagajne $5;— za- eno sv. mašo zadušiiico, ker je pokojnik spadal k Mladinskemu oddelku tega društva. PrisKna hvala Rev. J. Plevniku za vse oravljane obrede na dan pogreba. Hvala mladeničem — nosilcem k zadnjemu počitku, kakor tudi onim, ki so čuli pri pokojniku cele noči. Lepa hvala vsem Slovencem in drugorodcem za tako veliko vdeležbo pri pogrebu. Sploh se zahvaljujemo vsem, ki so nam na ta, ali drugi način pomagali in irazili svoje sočutje v tem žalostnem času. Naj jih mili Bog in Mati Božja obvarujeta vseh nesreč.
Pokojnega in nepozabnega si.»a priporočamo v molitev in blag spomin, j— Ti pa ljubljeni nam Rudolf prosi pri Bogu za nas, daj se enkrat srečno snidemo nad zvezdami, kjer ne bo vej- žalosti, ne ločitve!
Žalujoči ostali: ✓
Rudolf in Terezija Kuleto, starš: Karol, William, Ernst, Rosie, Antonia, Kristina, bratje in sestre.
Joliet, 111., dne IU. avgusta 1923.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1- odprto
Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, P*.

i m**
Vse društvene tiskovine
ir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bol-i.t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni Slavnim društvom preskrbimo na iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite se do nas.
kakor: pismeni p niške liste, pra ceni v naši tis željo prestavo pral
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Prvi »lov. list v Ameriki; $2 n* leto
1006 N. Chicago
4M	-
St.
Joliet, Ulinoii.
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. Stevenaon. Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje.)
Gray in Hunter sta bila prva, ki sta se oglasila. Dobro oborožena sta se izmuznila iz ograje, vendar se je pokazalo, da ni bilo treba. Uporniki so li bolj drzni kot smo mislili, ali so pa bolj zaupali Hand-sovemu streljanju. Kajti kakih pet izmed njih je marljivo odnašalo našo zalogo ter bred-lo k enemu svojih čolnov, ki je bil čisto blizu in so ga držali s priložnostnim udarcem vesla proti toku. Silver je stal spredaj in poveljeval; vsak je izmed njih je bil sedaj oborožen s puško, ki so jih gotovo izvlekli iz kake skrivne zaloge.	< ?
Kapitan se je nato vsedel k svojemu ladjinemu zapisniku, in evo začetka tega, kar je napisal:	«
'Aleksander Smollett, kapitan; David Livesev, ladjin zdravnik; Abraham Gray, prvi tesar; John Trela\vney, lastnik ladje; John Hunter in Ri-iiard Joyce, gospodarjeva služabnika =— vse kar je ostalo zvesto izmed celega ladjinega moštva — z živežem za deset dni pri majhnih merah, so današnjega dne stopili na suho in razvili angleško zastavo nad ostrogom na Otoku zakladov. Tom Redruth, gospodarjev služabnik, je bil od u-pornikov ustreljen; Jakec Ha-wkins, kabinski deček—"
In v tem trenutku sem se spomnil na ubogega Jakca Hawkinsa in njegovo usodo.
"Nekdo nas kliče", sem re-kt 1 Huntu, ki je bil na straži.
"Doktor! Sodnik! Kapitan! Halo, Hunter, ali ste vi?" je bilo slišati.
In planil sem k vratom ravno prav, da sem videl Jakca Hawkinsa, kako je čil in zdrav lezel preko ograje. XIX. POGLAVJE.
Posadka v ostrogu.
"Kakor hitro je Ben Gunn zagledal zastavo, je obstal, me prijel za roko in ustavil ter se vsedel.
"Glej", je dejal, "tamkaj s o gotovo tvoji prijatelji."
"Ni mogoče!" je vzkliknil. "Na takem kraju tukaj, kamor ne pridejo drugi ljudje nego gospodje sreče, bi Silver razvil razbojniško zastavo; ne dvomiva o tem. Ne, to so tvoji prijatelji. Ni manjkalo u-darcev i mislim, da se je tvojim prijateljem najbolje godilo; in tukaj so sedaj na suhem v tem starem ostrogu, kakor ga je pred več leti zgradil Flint. Oj, to ti je bil pravi človek, ta Flint! Razun ruma ni bil nihče močnejši od njega. Nikogar se ni bal, on ne; samo Silverja — Silverja ni vstrahoval."
"LTo", sem rekel, "morebiti je tako; toliko več imam v-zroka, da moram hiteti in se pridružiti svojim prijateljem.'
"Ne, tovariš", je odvrnil Ben, "ne! Dober deček si, ako se ne motim; vendar si samo deček, na kratko povedano. No, Ben Gunn je razumen; rum bi me ne mogel zvabiti tja, kamor si ti namenjen — ne, rum bi me ne, dokler ne bi videl tvojega rojenega gentle-mana in ne bi slišal, da zastavi svojo častno besedo. In ne pozabi mojih besedi: več zaupanja (to je, kar porečeš), več zaupanja — in potem ga vščip-ni."
"In ako boste potrebovali Bena Gunna, vsaj veš, kje ga najdeš, Jakec. Ravno tam,kjer si ga našel danes. In oni, ki pride, mora imeti kaj belega v roki in mora priti sam.Oj! porečeš, Ben Gunna ima že svoje vzroke!"
"Pobro", sem rekel, "mislim, da te razumem. Ti želiš
V S « z* t R 0. * O o li J? IH^ I A R o D ' {Xvan Zupan. >
t R X o
Rafke Zupane««
nekaj nasvet ovati in želiš videti sodnika ali zdravnika, in najdemo te tamkaj, kjer sem te jaz našel. Ali je to vse?"
"In kedaj, praviš?" je pristavil. "No, nekako od poldneva do okoli šestega zvonenja.'
"Ali ne boš pozabil?'^ je v-prašal skrbno. "In Jakec, ali v resnici ne boš Bena Gunna izdal Si le vr ju ? Divji konji ne bi izvelkli tega iz tebe? Ne, praviš? In ako taborijo roparji na obrežju, Jakec, kaj bi porekel, ako bi bilo zjutraj nekaj več udov?"
Tukaj mi je prestrigel besedo glasen pok in topova krog-lja je priletela skozi drevje in so zagrebila v pesek, komaj sto korakov od mesta, kjer sva govorila. Takoj sva stekla vsak v svojo smer.
Dobro uro je pogosto streljanje pretresalo otok in krog-lje so padale po gozdu. Ilodil sem od skrivališča do skrivališča, vedno zasledovan od teh strašnih krogel j, kakor se mi je zdelo. Ko je ponehovalo streljanje, pa sem se zopet nekoliko ojunačil, akoravno se še njseni upal proti ograji; naredil se mvelik ovinek proti vzhodu in zlezel med drevje na obrežju.
Solnce je ravno zahajalo, morska sapica je še vedno šumela pO gozdu in valovala sivo gladino sidrišča, voda je odtekala daleč proč in veliki proge peska so ležala razkri te; zrak se je po dnevni vroči ni ohladil in zeblo me je skozi jopič.
Hispanioia je ležala še ved no tam, kjer se je usidrila; to da — črna zastava morskil: roparjev je vihrala na vrlin njene jgmbore. Ravno ko sen gledal tja, se je vnovič zacve tilo in zagromelof da je odme valo naokoli, in še ena krog lja jc prifrčala p<> zraku. Bila
je poslednja pri tem streljan j".
Nekoliko časa sem ležal in opazovaL živahno gibanje, ki je sledilo streljanju. Mornarji so s sekirami nelpj razdirali na obrežju blizu ostroga. Bi je ubogi čoln, kakor sem poz neje spoznal. Dalje proč bi i zu izliva potoka se je sveti velik ogenj. In med to točko in med ladjo je neprestano vozil čoln sem in tja, in mornar ji, ki sem jih videl prej tako mračne, so pri veslanju vpiti kot otroci. Njihovi glasovi pa so bili taki, da sem moral nehote misliti na rum. . Navsezadnje se mi je zdelo da je Čas vrniti se proti ostro gu. Bil sem precej daleč na nizkem peščenem predgorju, ki obdaja sidrišče na vzhodu in je pri_nizki vodi zvezano z Otokom okostja; in ko sem sedaj vstal sem v mali daljavi zagledal precej visoko in o-samljeno skalo, ki se je vzdi-govala iznad grmičevja. Pri šlo mi je namisel, da utegne biti to ona bela skala, o kateri je govoril Ben Gunn, kjer naj iščem čoln, ako bi ga kedaj potreboval.
Nato sem tekel ob robu gozda in skoro^ dospel do zadnje ali proti notranji strani ležeče strani ostroga, kjer so me j kmalu pozdravili oni od zve-' ste stranke.
Hitro sem ji mpovedal svojo zgodbo ter se začel ozirati okolo sebe. Koča je bila zg rajena iz neobsekanih smrekovih debel — vse, streha, stene in tla. Tla so stala na nekaterih mestih enako eden ali poldrugi čevelj nad površino pe-?ka. Pri vratih je bil pokrit hodnik in izpo dnjega majhen studenec v neko čudno korito, ki je obstojalo iz železniga kotla, kateremu so izbili dno
svet, tpre— Jel
»•-slo
Za ve—-ro, " na—-ro4
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Severa's
Balzol
(prej zn«n kot Življenskl Bal stara)
Priporočen za
neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti.
Cena 50 In 86 centov.
Vprašajte sanj v lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Pričujoče vrstice so del koračnice, ki jo je uglasbil sobrat R. Zupanec o priliki 30 letnega jubileja naše K. S. K. Jednote; besedilo pa je delo urednika" Glasila" sobrata Ivan Zupana. Dasiravno se bo 30 letnica obhajala še le aprila 1924, je vendar isto izdal sobrat R. Zupanec že sedaj, Ln sicer z ozirom na jubilejno konvencijo, ki se bo v prihodnjih dneh vršila v Clevelan-
du, in koje zborovalcem je bila koračnica po skladatelju pok lo-	bandere, regalije Id
niena-	, , ,	,. ,	zlate znake za društva ter član«
Vsled svojega globokega pomena bi n\orala koračnica g g K J
"Vse za vero, dom in narod" :najti pot v vsako hišo, v kateri J ' ; se nahaja kak član ali članica naše K. S. K. Jednote. Nekaterim bo lmjboljše ugajala njena glasba, drugim se bo znabiti bolj prikupilo besedilo — na vsak način pa bo eno ali drugo navdušilo še marsikoga, ki do dane« še ni član ali članica Jednote, da bo pristopil k isti. Zato, dragi sobratje in sosestre, kogar zanima glasba, ali pa vsaj "reklama" za večje število članstva, naročite nemudoma en iztis te krasne koračnice. Ista stane samo 50c., poštnine prosto. Naročila naj se pošljejo na naslov sobrata R. Zupanec, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Naročilu naj se priloži naročnina, bodisi v poštnih znamkah, ali na kak drugačen način.	(Adv.)
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo m impertirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. ILnajp
v knjifci DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajski ribežni *a repo 2 dvema nožema-----$1-10
Suho grozdje in drugo.
Muškatel, zelo sladko gro-
baksa 50 funtovv -------—v*'9
Malo črno prško grozdje, baksa 50 funtov •••••••• 7-7D
Brinjeve jagode, vreča
funtov ......Vn7-00
Fige v krancelnih, baksa 110 funtov ............-......-.............*8.S0
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vraeunjen.
MATH. P E Z D I R
Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, IIL
in ga pogreznili globoko v pesek.
Razun štirih sten ni bilo mnogo drugega v koči; v enem kotu je bila kamenita plošča, ki je služila kot oknjiče in star rjast železen koš, v katerem ■je je kurilo.
Na straneh griča in znotraj ograje je bil ves les posekan in po ostankih smo mogli soliti, da je bil posekan lep gozdič. Večina rodovitne zemljo je,bila ali odplavljena ali pa zakopana v pesek potem ko 50 odstranili drevje; samo tam, kjer je tekel studenec iz kotla, je zelenela med peskom debela gredica mahu, nekoliko praproti in nizkega plazečega se grmovja. Zelo blizu ostroga, preblizu za obrambo, je rastel visok in zaraščen gozd; proti' notranji strani je rastel sam borovec, proti morju pa je bil pomešan z vednO ielenim ali živim hrastom.
Mrzli večerni veter, ki sem ga že omenil, je žvižgal skozi vsako razpoko surove zgradbe in neprestano potresal tla s tinim peskom. Pesek je bil v naših očeh, pesek v naših zobeh, pesek v naših večerjah, j pesek je plesal
liko oddahne in poživi svoje oči, ki so bile skoro vse v 11 a te od dima; in kadarkoli ;je prišel, me je nagovoril.
4'Ali je ta Ben Gunn zanesljiv dedec!" je vprašal.
"Ne vem, gospod", sera ic-k. i, "niseni popolnoma gotov, nli je pri zdravi pameti ali ne.'
"Nič čudnega, če ui", je odvrnil zdravnik. "Človek, ki je tri leta grizel svoje nohte na zapuščenem otoku, Jakec, i»e more biti tako pri zdrav: pameti, kakor ti ali jaz To v človeški naravi. Ali nisi rekel, da po siru hrepeni?"
"Da, gospod", sem odgovoril.
"Dobro. Jakec", je rekel,j (jjte osebno
ie poglej, akko lepo je, ako i- i _ _____
ma človek dober okus. Videl si, dai mam toOačnieo, ali ne: Nikdar pa mo "is) videl, da bi njuhal; v trbsčnici nosim namreč košček parm^zanske-ga sira. No, to ba za Bena Gunna."
(Dalje sledi).
NAZNANILO IN PRIPOROČILO-
Cenj. občinstvu v Jolietu in ikolici naznanjava, da sva od* orla novo
trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Po-trežba točna.
Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik
Gor. Hickory & Marble St.
Telefon 4555 Joliet, 111
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo. Colo.
Anton Zbašnik
Javni notar, x 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je) S j priporoča rojakom v vseh J otarskih poslih. Registriraj pri jugoslovanskem genera nem konzulatu. Pišite ali pri
Tivoli Studio
Edini poljsko-tlovenski fotografiičen atelje v Jolietu, IIL
JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E4 Jefferson St	Joliet, IIL
! TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio" v mestu. Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe cl:virje.
PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu se topi priporočam za popravila ra^ 1 nih muzikalnih inštrumentov bodisi že na pihala, ali strune ; >ploh vse, od orglic do največ jih cerkvenih orgel j. Delj)
Grozdje! Grozdje!
VAŽNO ZA VSE PRIJATELJE DOMAČE KAPLJICE.
Še predlanskem se je ob v našem stu- tem času v Šacramento, Cali-
garant-irano.
Mihael Gregorič, Elm St. Calumet, Mich.
ANCHORf ^^
V JUGOSLAVIJI V 9 DNEH
Aquitania ...........45.647 ton
Mauretania .........30.704 ton
Berengaria ..........52.022 ton
Odplove vsak torek eden teh velikanov.
Krasne kabine 3. raz. z 2—4—6 posteljami. Fina hrana, kadilnica in počivalnica. Zaprta paluba, domača kuhinja. Denar skozi Cunard se brzo in zanesljivo izplačuje. Vprašajte pri agentu.
CUNARD, LINE 140 N. Dearborn St Chicago, IIL	^
dencu na dnu kotla, kako kaša v vodi, kadar začne vrteti. Štirioglata luknja v strehi je bila naš dimnik in le majhen Jel dima je po njem našel pot na prosto, ostali del pa je krožil p okoči, tako da smo neprestano kašljali in si mencali očj.
Vrh vsega tega je imel naš novi tovariš svoj obraz zavezan radi rane, ki jo je dobil, ko se je ločil od upornikov; naš ubogi stari Tom Redruth pa je še vedno ležal nezako-pan ob steni pod zastavo.
Ako bi sedeli brez dela, bi se vseh polastila otožnost in pobitosti, toda kapitan Smol-let ni bil za to. Vse nas je sklical pred se in razdelij v straže. Zdravnik Gray in jaz smo tvorili eno, »sodnik,. Hunter in Joyce drugo. Če tudi smo bili zelo utnijeni, sta morala vseeno dva iti nabirat les za o-genj; dva sta bila določena,da izkopljeta grob za Redrutha, zdravnik je bil imenovan za kuharja, mene so postavili kot stražo k vratom, kapitan sam pa je hodil od enega do drugega, nag vzpodbujal in sam posegel vmes, kjer je bilo treba. .	•
Od časa do časa je prišel zdravnik k vratom, da se neko-
fornia ustanovilo prvo slovensko podjetje za prodajo in razpošiljanje kalifornijskega grozdja na debelo (samo na kare). Prepričani smo, da je naša tvrdka zadnja tri leta vsako stranko in vsakega odjemalca v popolno zadovoljil ost postregla. Ta tvrdka tudi letos posluje, in sicer v jako povečanem obsegu, ker dobivamo blago naravnost od največjih vinogradnikov.
Letos je letina v kalifornijskih vinogradih izborna in grozdje fino; tudi cene bodo nekaj nižje kol lani.
Mi pošiljamo vsakovrstno zrelo grozdje samo na debelo cele vagone (v karali). Dasiravno imamo po nekaterih naselbinah že svoje zastopnike, vendar bi radi slišali kaj še iz drugih naseibin od onih, ki se letos za fine grozdje zanimajo. Grozdje bomo pričeli kmalu razpošiljati ko dozori. Mi prodajemo grozdje tako po ceni, kot ga kupujejo razni drugi veletrgovci in prekupci sami. Mi. imamo namreč za to ugodno prilii^). Pišite za pojasnila in ceno na: BAKULICH-PREDOVICH COMPANT, 403 Calif. Fruit Bldg.
Sacrameqto, Calif.
istablished 1857
PRlj POŠILJANJU DENARJA V STARO DOMOVINO
>oste vedno nekaj prihranili, 1 če liatprvo vprašate v naši banki za I cene. Ta posel- je naša posebna stroka da vam lahko nudimo najnižje cene, ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavOdi v Evropi, tako tudi v Jugoslaviji. Na ta način si pri pošiljanju denarja svojcem v domovino, vedno lahko nekaj prihranite.
OGLASITE SE PRI NAS ŠE DANES. VPRAŠAJTE ZA CENE in ZADOVOLJNI BOSTE.
Premožeaje te banke znaša $12,000,000.00