>tg>4»M Are wmmi^ wpn pomit (wo. mm kwemmaabnwast or oototp1 mt, « *t tm pot amm or row york. h. y. t ot«t of o» yrsrd«nt. a. b bnri-cm, t wl rn ~
PS GLAS NARODA Pšššl
Z. New York <•!. !«..„< « 00	^^ m ^^	1	* W	^	ud hgM Hrihtay-
"	" 7 00 I__List slovenskih delavcev v Ameriki._'__—'	^
TELKrOH: »TI OOKTLAKDT_hund M ««wd CBm »UtUr. g«»l—b» «, 1*03. rt th» Pwt OW> «1 Wtw Tort. M. T, nte th. Act of Omgnm ot March * ISTt.	TZLZFON: ««87 COKTLANDT
M0. 69 — ŽTEV. 69.__MXW YORK, TUESDAY, MARCH 33, 1930. — TORXK, 23. MARCA 1920.	VOLDMS XXVIII. — LETNIK XXVIU.
HOMATUE V RAZNIH NEMŠKIH MESTIH.
VLADNE ČETE SO OBKOLILE VSE POSTOJANKE BOLJ&EVI-KOV. — KONCENTRACIJA VOJAŠTVA STAREGA REŽIMA. — EBERT0VE ČETE KORAKAJO PROTI MESTOM OB RUHR, KATERIH SO SE POLASTILI KOMUNISTI. — NAD OSEM TISOČ ŽRTEV ZADNJE REVOLUCIJE.
Pariz, Francija. 22 marca. — Ox.m liso«': oseb je bilo ubitih izza i'usa, ko je izbruhnila dne 13. marci nemška, revolucija. — soglasno »poročili, ki so dosjH.la semkaj. Od teb je bilo S?50 ljudi ubitih v Berlinu samem.
Oblasti Ebert ove vlade k on centrirajo čete ter nameravajo obkoliti dolino Kuhr ter prisiliti »partačane, da se udajo. Vladne čete pa obstajajo i/ ljudi. Ki so mlajši ter manj izurjeni kot pa so špar-taeani.
Spartaške	v Kuhr dolini v^ Nemčiji štejejo od dvajset do
^tiridest tisoč mož, »oglasno z najnovejšimi poročili, ki so dospela semkaj. Dobro so organizirane ter sestavljene iz starih čet in vojnih veteranov. Na rMzpolugo imajo artilerijo, strojne puške ter metalce min, obenem z obilno municijo.
Tem četam poveljuje major Ilerfeld. On je znan kot mož, ki je objavil poročilo print;: Lielmowskija. v katerem se je dolžilo nemško vlado, da je započela svetovno vijno te rej tudi postal zuan tekom špartačanskih izgredov v času sklenitve premirja ter pozneje
*	januarju leta 1918.
Okupacija ruhrskeg« okraj.t od strani nemških čet potnenja direktno kršenje členov 42 in -I .'t versaillskc mirovne pogodbe in to j«* bilo prvo odkrito dejanje od straui Nemčije, ki stoji v nasprotju / določbami mirovne pogodbe. Glasilo se je. da ne bo vprizorila francoska vlada lkobeue paratne akcije v tem oziru ter da bo ;»asto-l 'la šele po posvetovanju z zavezniki glede korakov, katere bi bilo treba storiti v tem oziru.
Ebert ova %ludu j*' poklala dva nemška častnika, da seznanita \ l emške oblasti gletl- potouja v Ruhr okraju. T:i dva «*astnika bosta 1 «.'.osp«-la nemkaj še tekom današnjega večera.	t'
Informacije, ki «»o prišle na zunanji urad. kažejo, da se sestav- h Ijajo čet«• rdeče armade v ruhrskem okraju predvsem iz delavcev v||
•	klarskih napravah. t»» pa iz premolar je v. Vojaška organizacija;
t <"e tudj civilne službe ter so poštni uradi ter brzojavne r-rte pod kontrolo komunistov.
Pogajanj« in«-d čl.iir Kbcrtove \ladc ter voditelji strank v nem-, »ki nu rodni >kupačitu ter delegati delavcev, ki so se vršila v Beri i-P i n tck*»iu zadnjih par dni. »o bila soglasno z najnovejšimi poročili!^ prekinjena m to radit< ga. ker so delavci razširili ter povečali »-voje^ zahteve.
Predsednik Ebert ter član- njegovega kabineta so dospeli v| Jicrln v nedeljo zjutraj ob enajstih in kmalu nato je bilo preklica-!-r.o poostreno obsedno stanje, ki je bilo proglašeno nad velikim Ber linom.	\t V«liko nezadovoljstva je opaziti v Berlinu glede dogovora, do s ^aten-fra so prišli včeraj zastopniki delavcev ter oni vlade. Tako s s.- glasi v informaciji, ki je prišla na francoski zunanji urad. Pojo-j« in s*> se upirali člani stranke večinskih soeijalistov ter tudi člani l t eodvisne ®ocijaluticn»* organizacije. Zaduje imenovani so bili baje I nezadovoljni raditega. ker se j h ni vprašalo za svet in tako sindikalisti ktit neodvisni s-oeijulisti zahtevajo sedaj odstop Karola Le- * g>na, pn-dsednika nemške federacije strokovnih unij. ki zastopal na pogajanjih to organizrcijo. t Centralni »tavkirski urad zahteva zase izključno pravico, da 1 razveljavi sploino atavko in to je povzročilo še nadaljno nevarnost y v političnem položaju. 1 Stavka je šla dci.es naprej neoslabljena
Špartačanske sile se vedno kontrolirajo . Stettin, Duesseldorf, ' Flberfeld in R»«en, kjer je opaziti velik nered. Položaj v Kielu ter i jiiino-zapadni Nemčiji j«> zadovoljiv, vendar pa se poroča o številnih agitacijah v poljedelskih okrajih na Pomeranskem ter v Mecklen- I bttrgu.	>•
Stuttgurt, Nemčija, 2U. marca. — Oficijelno se je objavilo, da i so dospele čete iz JŠl^zije v Ruhr okraj in da je pričakovati v naj- l krajšem času pri«"-etka boja med temi vladnimi četami ter šparta
•	ani. V tem rne^tu krožijo ovivitlno pr»-tirana poročila glede obsepa 1 t-oljševiške ali šparta-*aiiske armade, kajti ta poročila pravijo, da t štejejo fe čete 70.000 mož.	«
Splošna stavka je bila uveljavljena v MOnakovem ter se glasi. 1
•	I t se bo kmalu razširla po celem Bavarskem razven če bo ustavlje- » i:a na temelju pogajanj, ki s«' vrše sedaj, da se uravua zahteve delav- < « ev, tikajoče se plačj tekom trajanja splošne stavke. V industrijal-
r ih napravah Virtemberga so se vršila števila zborovanja delavcev, i a katerih se jc razpravljalo o sličnih zahtevah.	i
Poročila iz Nor mberka na Bavarskem, pravijo, da je bilo mc-t>-kom nedelje mirno potem ko so »e završili v noči od sobote na I nedeljo številni i/gr»*ch. O nadaljnih izgredih poročajo iz Lipskega. j Berlin, Nemčija. II*2. marca. — V ofieijelnem poročilu iz Lip- i skega se glasi, da se i.i>o pripetili tamkaj od nedelje naprej nikaki i i),.daljni izgredi in da so vladne čete zasedle številne točke, ki so I v nahajale preje v rokah u>tašev. V predmestjih pa delavci niso i hoteli zapustiti svojih pozicij. V poročilu se glasi konečno, da »t do- i >p« la it* lice bista nadaljna komunisti na ojačenja. Obratovanje železnic v okraju Lipskega je bilo zopet uvedeno v nedeljo.	j 0>tre bitke se se vršile in dva polka vladnih čet sta bila prisi- I Ijena umakniti se na trdnjavo Wesel na desnem bregu Rena po ve- i 1'k h izgubah, katere je bilo zaznamovati na obeh straneh. Deset < lastnikov v enem polkn je bilo ubitih. BŽT < Koblenz, Nemčija. 22. raarra. — Tri tisoč ljudi ie bilo ubitih v i bojih pri Lipskem, pred no so vladne čete zavzel .cmesto v petek, so- j ir'asno z izjavami treh ameriških trgovcev, ki so dospeli semkaj v < pretekli noči iz Lipsk« ga, odkoder so odpotovali v soboto. ]
Do srede je bilo opaziti bučno agitacijo in nato sta sledili anar-I tja ter kontrola sovietov. dokler niso pričele vladne čete v soboto t obstreljevati z granatami glavni delavhki stan ter takozvani Volks- t l*aus.	j
• V poslopju fce je nahajalo dva tisoč o»eb, ko »o pričele deževati granat«* gl skoro vsi so bili ubiti, ko so skušali pobegniti iz poslopja, i Granate so konečno zapalile poslopje in v ognju je poginilo na- i ualjnih par sto ljudi.	___ __	,
jdjHLm..■ ■ ' ip!kfii> r.
DIKTATOR TURČIJE.
Slika nam kaže angleškega gene rala Milne, ki poveljuje za ezni-škim četam v Turčiji V splošnem bo upravljal vse zadeve turškega cesarstva, dokler ne bo sklenjen mir med to deželo in zavezniki.
VSI ZA B0NH1ASA.
Pristaši generala Carranze so z ( navdušenjem pozdravili kartdida- ( tl civilne stranke za predsednitta.
Mexico City, Mehika. 22. marca. — Na tisoče ljudi se je zbralo <lanes zjutraj je po ulicah, da pozdravijo Iguacija Bonillas. mehiškega poslanika v Združenih državah, ki je dal izraza svoji pri- 1 pravljenosti. da postane kandidat civilne stranke za pred-sedni- ' ško^ mesto pri splošnih volitvah. ' ki se bodo vršile dne 11. julija. Demonstracijo s«* je smatralo za , prvo resnico zborovanje v pred- 1 stdniški kampanji.
Kot je razvidno iz pisanja li- j siov se bo boj za predsedniško i mesto omejil na boj med Bonil-las-om ter Alvarom Obregonoin.
V tem mestu je časop .sje razde- , Ijeno ter podpirata dva dnevnika ; gentrala Obrcgona. dva pa .Seiijor Bonillasa ter administracijo Car-rrnze. En dnevnik podpira (juti- ( zalega t»-r no«'-e n-kdar niti z be.se-
i
do omeniti sedanjo adiAinistracijo. l>a nadaljna lista sta nevtral-
i
na. a priobčata kolone, v katerih se razpravlja o delavnosti vseh treh predsedniških kandidatov.
Politični programi kandidatov se ne razlikujejo dosti drus od ' drugega. Vsi izjavljajo, da je tre-bj» ohraniti narodne pravice Mehike. pomiriti deželo iu tako dalje. To so splošnosti. ki nimajo nobenega stika z dejansko kampanjo. ki se tiče bolj osebnosti kandidatov kot pa njih političnega prepričanja. Voditelji in lUti. ki podpirajo generala Obregona. izjavljajo, da uporablja administracija Carranze svoje vire. da zagotovi izvolitev Bonillas. Vse te trditve, obenem z nainigavanji. da ne more biti Bonillas predsedniški kandidat, ker sploh ni mehiški državljan, so bile označene kot povsem neutemeljene od strani voditeljev civilne stranke ter mož Carranzove administracije. Istotako se je označilo kot trapasta namigavanja, da je on kandidat protestantov.
Candido Aguilar, zet predsednika Carranze, ki je pred kratkim odstopil kot governer države Veta Cruz, podpira kandidaturo Bonillasa. Izjavil je, da je absolutno proti temu, d;^ bi se dalo predaed-ništvo kot nekako nagrado za vojaške uspehe, ker potrebuje dežela službe civilista. Težkoča v celi zadevi v tem oziru pa se je pojavila v tem. ker trdijo vsi trije kandidati, da so civilisti, kajti Uiko general Obregon kot senjor Gonzales sta vložila pri vladi prošnjo, naj se jih odpusti iz vojaške službe.
Pred kratkim se je glasilo, da sn zapretili pristaši generala Obregona z revolucijo v slučaju, da bi bil njih kandidat poražen s pomočjo nečednih sredstev. Le malo strahu pa je opaziti v tem oziru tako v vladnih kot trgovskih krogih, kajti splošno prevladuje prepričanje, da je dežela s>ta razprtij in da hoče še naprej vršiti svoje delo rekonstrukcije.
maruai ronuam v mmo, na ooitIio ar . BOBASJIBOi
oepolnoma aanaaljlv ta aart—jto razmeram primarno tudi kiln p« eali PM, na Ciiilftii h twSk t Votrujaks« po>Mdjm kd Ja m aadmo po ttsljauki nudi«.
fak»yniflJat«vttoda«akaha — urada t laplafflm — mam
** W9WWSur .... $ 3JO 100 Mr .... $ 0.10 900 lir .... $18.00 600 lir .... $29.00 1,000 lir .... $06.09 Vmm mm ***** P®	SBlBS^ VM6
SmmST
60MPERS0VA OCENA INDUSTRIAL. POROČILA.
GOMPERS. PREDSEDNIK AMERIŠKE DELAVSKE FEDERA CIJE PRAVI, DA JE OBSTOJEČI USTROJ RAZMERJA MED DELODAJALCI IN DELAVCI BOLJŠI KOT PA ONI, KI OA PRI POROČA WILSONOV INDUSTRIJALNI SVET. — DELAVSKO
' ZASTOPNIŠTVO.
Washington, D. C. 21. marca. — Samuel tiompers. predsednik A. of Labor, je na odločen način napadel priporo«:ila. katera je sestavil industrija In i svet, imenovan od predsednika Wilsona.
Delavski voditelj pravi v svoji izjavi, da je ustroj za uravnavo sporov med delodajalci in uslužbenci, ki je obstajal leta in leta t» r obsegal skoraj vsako industrijalno organizacijo v Združenih državah, veliko boljši kot pa je ustroj, ki ga priporoča sedaj industri-.iala konferenca in sietr tako s stališča enostavnosti kot s stali.š."a uspešnosti.
—	Konferenca je ustvarila veliko maso pripomočkov, ki naj bi postali pravoveljavni postavnim potom in ti naj bi bili sestavljeni iz narodnega industrial nega sveta ter krajevnih in okrajnih k..n ferenčijih svetov.
Potom uporabe tega novega sistema skuša svet uveljaviti indu strijalni mir ter preprečiti vsako prekinjenje dela za dobo od des.--tih do 40 let.
Noben sistem, katerega more uveljaviti zvezna vlada ali kate-lega more nadzirati k,:ka nji podrejena sila. bi ne mogel do^i bolj šili uspehov kot jih je dosegel sistem, ki je bil v veljavi tekom dol gib let v našem idn>*rijalnem življenju.
V	industrijah, v katerih ni^o uslužbenci organizirani, ne more nobena organizacija te ali one vrMe in čeprav jo nadzoruje vlada, doseči industrijalne pravice. Organizacija delavcev je dejstvo, katerega se ne da pobiti in v>aka uravnava mora v>ledtega t^-no>Ij;j; na dogovoru med delavskimi organizacijami kot takimi ter delodajalci. —
Predvsem pa je treba razširjanja principa demokracij. \ Industriji.
Nob ena. še tako inteligentna organizacija, ne more napredovati in uspevati v anu-riški industriji brez organizacije delavcev sa mih. t e so pa delavci organizirani, ni treba nobenega stroja -i zn-uaj. ki bi vodil njih postopanje. Organizirano delavstvo samo ima svoje načrte in svoja pravila in ta pravila temelje na dolgoletnih izkušnjah, ki so proste vsakih fantazij gole teorije.
Poročilo industr<jalnc konference zasluži karanje Vseh resno in treznomislečih ljudij, ker hoče uveljaviti povsem nedopustne so-vjete v delavnicah. 1'veljaviti hoče nadalje okrajne in narodne odbore. ki naj bi zastopali industrijalne delavce kot take.
To pa je vspričo organizacije ameriškega dela povsem uentogo če in v slučaju, da la vdejstvili te načrte, bi bile posledice naravnost usodepolne.
Povsem jasno jc\ da je organizacije neodvisnih dela\niških so-vjetov ogrožanje delavcev samih iu to iz enostavnega vzroka, k» r na ta način organizint posamezne skupine delavcev ter jih loci od drugih. S tem bi se jih spravilo v položaj, da bi nastopili druir proti drugemu in s tem bi bila tudi dana prilika agitatorjem, da izigra vajo eno delavnico proti drugi.
Ne le blagobit delavcev, temveč blagobit cele države in naroda zahteva, da se reši vprašanje dela s splošnega narodnega stališča ter dovoli delavcem združeno organizacijo, ki obsega vse industrije, zastopane v Ameriški federaciji.
Ni naš namen Jiasprotovati tesnejšim stikom med delodajalci in delavci na zadružen način, a to razmerje ne sme nikdar zadobiti cblike ločevanja posameznih skupin od drugih ter ustvarjenje slabega razpoloženja eno skupine proti drugi.
Industrijalni svet je najbrže prišel do prepričanja, da so tako-zvane delavniške organizacije nadomestilo za unije. Iz tega se je tudi izcimil ves načrt, kojega očetje so bili delodajalci sami. Ta načrt pa ni splošen ter je bil započet pred vsem s pristraaskegn stališča. •
V	poročilu se lahko čita med vrstami, da bi bile take delavniške organizacije nekako nadomestilo unij ter preprečevale upliv slednjih. To pa ni mogoče, kajti organizirano delo bo stalo skupaj kot en mož proti vsakemu poskusu, da se ustvari med njegovimi vrstami razkol in zmedo. Znana stvar je, da je strokovno unijsko gibanje v naši deželi vedno nasprotovalo takozvanih "shop** komitejem, ker je vedelo, da temelji to na povsem napačnem principu in da ne služi nobenemu resničnemu interesu delavcev temveč pospešuje le cilje in namene delodajalcev, ki so sovražni organiziranemu delavstvu.
Komisija govori kot da predstavljajo zastopniki delavcev del strokovno linijske organizacije in kot da nima slednja nobenega mesta v delavskem gibanju. Resnica pa je, da nudijo strokovne unije delavcem edino dober in uspešen sistem zastopstva, kar jih pozna ameriška industrija.
NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA'
Naše denarne poifljatve razpošilja Iti Izpiscnje sedaj po eeQ Jugoslaviji "Kraljevi pofttni tokovni urad" t Ljubljani; to ja tali državni uvod, kakor je bila O. k. poitns hrsnfltriim m Dunaja, ka* ten je nogo let pred avetovno vojno izplačeval* psia ftenami W ftOjmtve tirom avstro-ogrske monarhije.*
Jamčimo za vsako denarno poiHjatff« 1686 ■ Kali MBgdSS Hfr urade t izplačilu, ki bi ee povzročile po drugih, bzM Mit Jcrivde, fif ne moremo prevzeti nikake obveanofU
200 kron $1.90 „ 1,000 kron .-^.-l $ 8 70 400 kron .... $3.80 M 6,000 kron >... $43.50 600 kron $4£0 """ 10,000 kron .... $87.00
OniHini mm eo veljavni 36 On, ko se nadomestijo s drughft
Tlsier mm poslati j« najbolj« po Pomftli Postal Mamj OrM •B H« Yecfc Bank Dna
-	— - - umiuiim
BERLIN JE PODOBEN OBOROŽENEMU TABORU.
Cestne železnice ne vozijo. — Po parkih so napravljene barikade.
ftpartačani so v predmestjih.
Pariz. Francija. J2. marca. — >odeč po poročilih, ki jih je dobila nocoj tukajšua nemška delegacija, vlada v Berlinu mir. Del štrajkarjev se je vrnil na delo. Pošta in železnice obratujejo, do-čim cestna železnica še ne vozi.
Popoldne je izdal časnikarski urad naslednje poročilo:
—	Strajk je skoraj končan. Obsedno stanje bo najbrže krnalo končano.
Špartačani se potikajo po predmestjih v malih množinah ter napadajo le posameznike. Preslabi s< namreč, da bi začeli s kako večjo akcijo.
Mesto je podobno oboroženemu t«»boru. Po vseh parkih so napravljene barikade. Ob tratoarjih so strojne puške, na važnih cestnih križiščih so pa postavljeni topovi.
čuden Gaj.
Policijski seržant Jožef Bauer-bruuii in stražnik McEawan sta stala na Furman cesti bližini vogala Pineapple St. v New Yorku zgodaj danes zjutraj, ko je prišel mimo neki mlad človek, ki je nosil na hrbtu težak kovčeg.
Bauerbrunn ga je ustavil ter vprašal, kaj nosi v tako zgodnji jutranji uri.
—	Čaj. — je odvrnil možakar. • — Kam pa greš.'
—	K nekemu prijatelju na pomolu št. 5.
Zelo nerad ter z velikim obotavljanjem je odprl kovčeg na povelje seržanta. V kovčegu je bile šest steklenic dobrega starega škotskega whiskey a ter pet steklenic Hennessv konjaka s tremi zvezdami kot so jih nosili nekoč avstrijski havptmani Te steklenice so bile lepo zavite v cunjo, da se jih zavaruje v slučaju kake kolizije.
Mladeniča so odvedli na Poplar St. policijsko postajo, kjer je revež povedal, da je doma iz Richmond H31a in da je star šele devetnajst let. Polieija ga je obdržala v svoji oskrbi z namenom, da ga izroči pristojnim zveznim oblastim.	__
BRAMBNI MINISTER : NOSKE JE ODSTOPIL
V kratkem času bo resigniral ves Bauerjev kabinet. Scheidemann bo »tvoril drugega.
I	—r—
I Berlin, Nemčija. inarcn. — i Nemški hrami.ni minister Gustav, Noske je danes predložil predsed-j niku nemške republike svojo rc-signacijo. Predsednik Ebert je re-h signaeijo takoj sprejel.
Pričakuje se. tla bodo v kratkem nastale še druge izpremeni-be v kabinetu.
Neodvisni socijalUti zahtevajo čisto delavsko ministrstvo.
Bern, Švica. 22. marca. — Iz uajiiovejših poročil, ki so dospela iz Berlina, je razviduo. da bo v najkrajšem času odstopila vsa Ebert-Bauerjeva vlada.
Krizo je povzročila velika opozicija proti pogodbi, sklenjenimi i z raznimi obrtnimi zadrugami. j Koblenz, Nemčija. 22. marca. Iz Berliua se poroča, da je pooblastil predseduik Ebert Filipa Sclieideinanna, naj stvori nov kabinet.
Paris, Francija, 22. marca. — Pogajanja med zastopniki Eber-tove vlade ter voditelji naiodne skupščine, na eni strani ter delavskimi zastopniki na drugi strani, so se prekinila, ker so delavci stavili nadaljne zahteve.
AMKRTKA PODPIRA IRSKO.
Chicago, 111.. 22. marca. — Ea-n*on de Valera, "predsednik irske; republike", je imel tukaj nago-i vor na veliko zborovanje, tekom | katerega je izjavil. 4'da je bila njegova misija v Združenih državah kronana od uspeha".
—	Mi upamo, da nas bodo priznali, — je rekel. — ter smo dobili tozadevna zagotovila od navadnih ljudi, od delavske federa-e;je, od številnih organizacij, občinskih svetov, izvrševalnih uradnikov ter Številnih zakonodaj in gcvernerjev. Konečno pa smo tudi dobili priznanje od obeh hiš kongresa.
—	V sled tega ne" preostaja nič dzeigega kot formalna izjava od strani glavnega izvrševalnega u-radnika vašega naroda.
S svojim nastopom je ameriški narod pekazel, dikLne smatra irskega vprašanja na Notranjo zadevo Anglije rittailV
Jhuujslnuanaka {EEŽ^k KatnL Sriiturta
Ustanovljena i. 1898 ^SgSpff^ Inlcorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Porotniki.
iGREUOB J. POI1ENTA, Box 11C, BI. Diamond, Wash.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Minnesota.
JOHN* Rl'PXIK, S. R. Box 24, Eiport, Pa.
Pravni Odbor.
JOHN PJ.AUTZ Jr., 432-Tlh Ave., Calumet. Mleh.
JOHN MOV KUN, 624-2nd Ave., Dulutb, Minnesota.
MATT. POGORELC, 1 W. Madison St., Chicago, IIL
Združevalni Odbor.
RUDOI.F PERDAN, CO-JO St. Clair Avenue. Cleveland, Ohio.
FRANK ŠKRABEC. 43G4 Washington St., I>enverf Colo.
Jcilnotino plašilo: "GLAS NARODA"
Glavni Uradniki.
Predsednik: MIHAEI, ROVAN&FK,|
Box 231. Conemaugh. Pa. Podpretlsed.: LOUIS BALANT, Box
106. Pear Avenue, Lnrsdn. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely,
Minnesota. Blagajnik: GEO. L BROZICH, Ely,
Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
Vrhovni Zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAIIEK. 313 E. Ohio Street, N". S-. Pittsburgh, Pa.
Nadornilu.
JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota, j ANTHONY MOTZ, 9641 Aveinie M. So. Chieaso. 111. IVAN* VAROC.A. 512C Nntn.ua Alky. Pittsburgh, Ta.
Tse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne iK>>lljatev naj se i »obilja jo na glavuejat tajnika. Vm« nritožbe naj se iK^lljajo na fretlsed-uika jM»rotnepa odbora. Prošnje za sprejem novih članu v in sploh vsa sulrav-uiska spričevala so n»j pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška J«-tfuota s»? jtrtporoPa vsem Jugoslovuuom za obilen pristop. Je>lnot» i»osluje i«o "National Fraternal Confess" lestvici. V
blagajni ima okrog $300.000. (tristotim*' dolarjev). Bolniških podpor, odškodnin, in posmrtuin je izplačala že nad poldrugi niiljon dolarjev. Jednota Šteje okr«»e S tisoč rednih članov t iee) in okrog :» tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tara, kjer jih se ni, priporočamo vstanovitev novih. Kdor želi postati član naj se zgissi pri tajniku bliSnegu društva JSKJ. V.w vstanovitev novih društev «e pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovi z S člani
ali Članicami._
jo prebivalei spornega ozemlja brez obzira na narodnost rajši [italjanski podaniki, kakor da se i pridružijo .Jugoslaviji. Da hi podprli te trditve pripovedujejo ti propagandist!, da niso Jugoslo-I vj.ui enoten narod, ampak da jih ■ loči jezik, šege in impatije V taki meri, da .ie le malo sorodnosti : med prebivalci spornega ozemlja in ostalimi deli Jugoslavije
Kar so tiče te trditev se lahko ; prizna, da je bila Jugoslavija {stoletja politično razkosana in 'njeni deli podvrženi tujemu go-' i spodstvu ; da so bili posamezni i deli raztrgani v manjše kose. tla ' so bili zirrajeni vsakovrstni umetni plotovi med njimi, z namenom. ' d.i se od tuje posamezni elementi 1 naroda drug od rngega; da se bi-' b* Te metod** do gotove meje n-sjM-šne in ><> povzročile razlik*' v jeziku, v literaturi, v šegah in 'simpatijah. - katerimi bo treba 1 j.«- politični združitvi narodu ra-' eunati.
•Kune«- prihodnjič.)
>'
1 Koliko prebivalcev ima Gorica?
j I Po ljudskem štetju z dne '51. decembra !!•!!' so našteli v Gorici 22.26S prebivalcev. Dne 31. dc-, cenibui l!»lrf j«* imela- Gorica 1-
i	. tisoč 42S. dne 1«». oktobra 1018 *
ii	tisoč 7nf» prebivalcev. med prvo -i italjansko okupacijo pa okrog
1 tisoč prebivalcev.
tožila svojo nekdanjo sovražnico, j« avstrijsko monarhijo.'	I bi
Italija je zadnja država lia sve-j it tu, ki bi mogla trditi, da ni po- pj znala razmer v avstrijski m on ar- p« liiji in dejstva, da je Jugoslovan-i ti ski podjarmi jeni narod hrepenel, v; po svobodi. Narodni boji v irro-:lt teskni dnalni monarhiji so bili » preveč intenzivni, tla bi se mogli n odtegniti očem vsega sveta.	ii
Bogata literatura se je nakupi-j čila v njih in bilo bi naravnost' j, žaljivo za italjan. inteligentnost L predpostavljati, da so italjanski i „ {vodilni krogi tavali v temi crlede j ^ ii- nacionalne aspiraeije Jugoslo-;,] vanov. V re.>niei je Italija tako s dobro poznala si remljen Jugo- , slovanov po neodvisuosai. da jcMj ituljansko časopisje vsaj v prvih ,, mcsccih vojne posvečalo posebno j 1 pozornost vrjetnoMi jugoslovan- > -ke revolucije.	N
Kako se more Italija torej di*-,s ' l;:ti presenečeno zaradi stališča j 1 Jugoslovanov, zahtevajoči h • po (
vojni narodno edinstvo, satnood-| ločevanje in svobodo..' 1 Da brani Jugoslavija kfepko " svoje pravic«. proti nameravani italjanski kršitvi, ne pomeni nikakršnega sovraštva do Italije ali " do Italjanov. [ Vedno je hilo jasno kakor he- '
I	ti dan. da bodo Jugoslovani in ' Italiani v mnogih ozirih odvisni 1
)	*	•	_	. r
it ni g od drugega in oboji bi imeli J le korist od odstranitve antago-j nizma. Se vec: bilo -je jasno, da } ostane, kakorkoli se določijo me-. ie m»-d obema državama po liače-lih pravičiosti. vedno trotov del ene narodnosti na teritoriju dru-^ ge. Oziri na te manjšim- in splo-j koristi, ki izvirajo iz prijateljskega občevanja in trgovanja.!
.... J
bi zahtevale zajemno prijateljstvo, katero bi okrepčale mnoge simpatije in stare tradicije.
Toda prijateljstvo ne more!
II	vstrajati med narodom v spričo
*	očitne agresivnosti in nepritajne krivice. Nič manj pa ne pomenil
l" sedanje nastopanje Italija vnpri-
*	čo pretežno jugoslovanskega pre-' l~ bivalstva v spornih krajih, česar j e ne taji niti Italija sama vč>". Ta,
narodni značaj je izven vsakega a dvoma dognalo vsako avstrijsko; 1 ljudsko štetje, ki se je v vsakem; slučaju vršilo tako. da bi pokazalo čim manje število mogoče k .Jugoslovanov, pa je vendar vse-le.i rezultiralo z njih pretežno ve-| L*' čino. kar je znano vsakemu iz-
vedencu na pariški mirovni kon-'
v e
terene i.
?- -
Zagovorniki italjansk«- ugre-. o	, .... ,
sivnostt so pac tnldi, da postane-;
Liniment
aUclj«. U »oralo biti vadao pri mvliiH v kUl u takojiao nbo t
ain. hjB |»liWM«Makt«diM
mdftfo xm tekoJSno olajlwo ln npriao otdnTlMi bsMHa. Ptn storit*. C« kopito
SeveraV
Gothard (KI
;
. ffimrf« GothudAo ol}#). ia a»	1
»MM kot liniownat ali MBTtln pri - lokalni vponfai sdmvllaajom-mati m*, aoanlgUt, Upafcaj—11, oteklino, poroCanjo rnuih iloz. otrptjMjo nlite in Osnov *or bolo-	<
»n. Cone 30c in SedaTka. >U00c	1
in 9» davka. w m* Mwaak
'i«" i jo tudi Italjani svoje obljube, j ki so jih podali na oni konferenci. Namesto tega zahtevajo Italijani, da naj bode velik del Jugoslovanov podvržen tujemu go-e spodstvu prav tisti čas, ko naj l>i 1 ! bil sail zmage za Jugoslovane svo-*jboda in satnodločevanje.
Povsem simpatične jhj nam ita-i »i jjljauske zahteve glede na tiste de-
r j le avstrijske monarhije, kjer pre,
a: bivajo Italjani in so bili Italjani
'ugrabljeni, todu odločno protc-
t stiramo proti temu, da izvrši Ita-
.U'ia enako krivico napram Jngo-•t i ' . . -slovanom. kakršno je po pravu-1
plašno obsojala, ko jo je Avstrija
n storila njej.
i. Ozemlje. zakadi katerega je a spor med Italijo in Jugoslavijo, t- je po prebivalstvu pretežno jugo-a slovansko. Pač so v tem teritori-l_ijn nekatera mesta, v katerih ima-i jo Italjani večino. Toda tudi v ,e ozemlju ki je že pred vojno pri-a" padalo Italiji. žive Jugoslovani lo v takem številu, da prihaja njih ; eksistenca v poštev..
Dopis
j živeli,, če ne bo nas inlluenca prehitita Ln prekrižala naše načrte. 1da bo vedno boljše, ker slabše ne .more biti kot je zdaj. Res je de-(narja dosti, a kakorhitro ga čk>-|vek v roke dobi, da mora že od-j dati. drugače mu precej naložijo j 'na 10 odstotkov in potem moral 'plačati še obresti od svojega de-j narja. Zato lahko rečemo, da na-i predujemo v vseh ozirili. kar se! , tiče nas.
j Xe vem. kaj je vzrok, da je v j naši naselbini mladina tako tiho. da sploh ni nič slišati o kaki po-j roki. da bi kak nov par stopil v| zakonski stau, ali so saiui fantje i 1 toliko zasužnjimi dekleta. To je 1 točka, ki jo je težko rešiti. Ako so " greatfallski mladeniči toliko pri-1 zadjali slovenskim, dekletam. poltem ne vem. kam bi jih obsodil. Ako bi jih deportirali v Rusijo, bi | se jini morebiti preveč dobro go-1 dil«». ker tam pravijo, da je vse »Itako, kakor delavec hoče. Včasih "1 irre pa tudi delavce čez mero.
t 1'panja imam še vedno, da se morebiti razmere kaj izboljšajo v j Jtej spomladi, ker je prestopna;
spomlad in v prestopni spomladi! t se'marsikaj izpremeni. Zrak je t čist in od svežega zraka ter od j I tbožje narave se pa vse doseže, ker j ^.le človeško življenje potrebuje na^ tem revnem svetu.
Razmere med nami so zelo ža-j o lostne. ker ni sloge. Nevošeljivost | e in hinav^čiua vladata med great-h fallskinii Slovenci. S to stvarjo ni i- bil pa še nobeden na dobičku in p. ' prepričali sem. da tudi nam škodi, j-[Cenjeni rojaki, vsakemu je treba >-' malo premisliti in prišel bo do za-i- ključka, da smo tukaj za 50 let za 1- drugimi Slovenei. Po drugih na-i. selbinah gledajo za naprednost, a pri nas pa za prepir. Treba nam je lJ delati skupno in prepričan sem, 10 da bomo dosegli, česar se bomo ja lotili. Torej složnost, rojaki! j	Jugoslovan.
Grai rails, Mont, ji
Ker klimam drugega posla, sem 1 začel pa pisati, da bom sporočil, t da so še nekateri Slovenci pri živ- ^ i Ijenju. čeravno razsaja kruta mo-^i rilka inlluenca po naši lepi oko-{i lie i ter {m »hira le mladino s tega < sveta. Res je čudno, da so se ne- i kateri zdravniki popolnoma pri- ] vadili te Indezni. Ce se kdo v noge i pobije. že pravijo, da ima iullueu- ] eo. Mislim, tla se le norčujejo iz i ubogega delavca, katerega derejoj na križe in težave. Kje si. ljuba , delavska svoboda, ker je bilo to- ( liko prerekovanja zaradi tebe? Danes si popolnoma pozabljena. . da ni te več med nami. Se dosti 1 trpljenja !»<». predno bomo mo^li 1 vpoštevati tvoje lastnosti in pripraviti tiste, da se bodo zanimali za tebe, ki te danes zaničujejo, j
Naša okolica je lepa in zanimiva. |H>sebno za novega gosta. Ako pride dobro ]hh1 kovali, se p<»čutt zelo >revm-ga in j«' dobrodošel,. kamorkoli pride. Kadar je pa. en-j krat s-jii. ga pa nihče več ne pozna. Še narava se umi če od njega in prepuščen je samemu sebi. j
Great Falls šteje :>5.00t» prebivalcev in nekako #>,000 avtomobilov. ker ni drugega videti kot; [ avtomobile. Narod je zelo vesel iu ' šport, tako da bi si človek mislil,' da je uiiljonarsko mesto. Ko si ga enkrat malo ogledal, pa vidiš, aa i ni drugega kot velika revščina.
Lahko rečem, da smo srečni to leto, ker nismo imeli* še nobene
•	stavke. Pri nas je navada, da jih i je vedno nekaj zunaj, da se bojujejo za boljše delavske razmere.
IZdaj smo vseeno nekaj na boljšem. toliko da predstojnik ne moire s«miti delavce kot Živino, am-! pak ravnati kot se spodobi: in odpustiti ga tudi ne more od dela.
•	ako ^a on ne voli. ampak mora 1 imeti že dol>er vzrok, ako hoče od-
' j sloviti delavea, ki je zaposlen G0 " dni pri enem poslu. Toliko upanja imamo vedno, da nekaj bomo do-
----- ~ , -
"GLAS NAHODA"
MfVIMAII BAJLVI	-
P"	1 l&M'	f-mg an4 rmiMiil top
mvmo rmuaoNQ covin "
WMW MAK—W. P»—Ma— " tU>ittt<'*1 LOUII MN1PIK.TWWWII za«
M CortlnMtt Mrwi Bamiili «f MmMMm Nm> V »H« CMv, M. V« j ^ _ 'XWaa	WiHi wmk, — toy—i n*dn<3 tn w—nlW._
u ^iirrr *** **1M"** s jssi rsr*	SS,m>
tata	^ Za	Vnafc Rk	JJJJJ
• LAt NARODA	v a
p^	tNl25i »i B&mm	|)n
^^	ILAINAHOBA
TiiiMun cwtuMt mn
- i---ZZZ^T---~ '»a
-~-
n pr
Ameriški senat ter mirovna pogodba.71
_ _____________v a
Ameriški senat je /uvruil mirovno pojrodbo, katero no sklenili	Pr ter |Hxlpi>ali v Vrmailb's za>«/iiiki . *
T kom dolg-di m....... ki m. potekli	tasa, ko j«- pr«»<lsed-
n t k Wilsoti predloži! '**natn mirovno	7 Nemčijo pa do da- 1
•	- Z L
fasnj' rra dm-, j** postajalo v-;iki	bolj jasno, da je postala mi
i vua p*»podba,	*» ili< bi bila to. k;ii- bi morala v resnici biti.
\praaano-. ob katerem naj bi m- premerilo mot'i » beli pLtvnih ^ irank v deželi. demoKrati«-ne in republikanske.
Kdor je zasledoval politične dofrodke v nasi tleželi ter posvetil nekaj poiioniosti tud delil koiiLTes«, je videl vnaprej, da ne bo se- ^ it ^ > \ o jo republikansko večino, sprejel popodbe. kot ;o je pred- j. ivitl |»reit!»«Miiiik.	*	ei
Voakt-iuu j«- lu<i . uaiio. da s.- j«- vriil navidezno trlav"» boj za ni takozvani dogovor med zavezniki, tikajoč se ustanovitve Li^e narodov.	lc Na tej točki »e j.- osredotočil vts odpor nasprotnikov predsetl- st t tka WiUona ter politike, katero je zasledoval on tekom svojih jt dveh administracij. -J* (hi pr\. ^a prU eik*. ko se je v Ameriki .izvedelo za poj»amez-J^ l oati mirovne pojro«lbe / Nemčijo tet za posameznosti dojrovota. ti-J^ 1 .ajoče-a se ustanovit\e Litre narodov, so republikanci, kot politič- H i.j stmnk«, nastopili pro t temu. Prav posebno se je obračal njih " boj proti določbam •'•leti X v tem dogovoru, v katerem se je glasilo. ^ m v Združene drža • severne Amerike obvezujejo stati na strani ' evr«»[>ski!i /.i\ eznikov > vsjikem slučaju, v katerem bi •»e skušalo' j kihiii mir ali izprenruiAti meje držav, katere se je določilo na pod-j j lagi ukrepov peščice mož. zbranih v Parizu. ]
I'ovseni dosledno in uteim-ljeno vi izjavili repuhlikaiiei. da se «• It-vra sveta ne mor« i;»l»iti na en kop-it in da se dogodki po svetuj 1 leeeČ hitro razvijajo, da bo utemeljevali kako smotreno politikoj za dosrleden čas. U kli -o nadalje, da je Amerika posodila evropskim zaveznikom približno detet tisoč milijonov dolarjev, od kate-I .h ni dobila doseda j niti še enepa vinarja interesa in da Zdniženc «'ržiive ne morejo pr »vzeti obveznosti, vsletl katere bi bile prisi-J lepe posredovati v vsakem slučaju, kadar l»i prišlo ilo kršenja ob-siojei"-ih dogovorov .'li izpremetnhe v mejah. Po svojih predstavite-Ijih so več kot enkrat izjavili, da je več kot »potrebno, da br k<»-st Auiei ikaneev trohuili le po Inijuili poljih Azije in da bi vosdi Atuerikaiiei svojo koi-o uaprtMlaj v interesu franeoskefra. angleške-»h in last, not le;ist tmli pc4eutarskega imperijalizma. V teui oziru jim damo prav. a moramo poslušali tudi demokratično stran cele zadeve.
Predsednik Wils-ei. kot duševni votlja demokratične «tr«nke. ,ie ua zadosten in tetu* ijit način obnizložil svoje nazore, ki so znani ^ vsakemu. Šel je v Pariz, pograjat s.- vn mir, v trdnem prepričanju. ' t'-i Stoji eeli sv»"t na prairn nove dolie. l*reprn;«in je bil. da so bile ^ leta vojne vilire. tekou. katerih šli vsi nanali sveta skozi veliko tipi jen je, tudi leta iztreznenja in v tem svojem trdnem prepriča- . j'ju je tudi zasnoval i rtčrt. katereva je nato predložil zbranim mogotcem v Parizu.
Kakorhitro pa je bil tam. v evropskem liabilouu. je izprevidel, di se svet ni ničesar naučil. Diplomati starega kova. .s katerimi se e s.-stal. SO bili iste«;: duha kot bili nekoč Talleyrand, Metter-I .eh. starejši in mlajši Pitt, liismarek. favour in nežtevilni drugi. S« h« po/neje, v času ko se je fraeoski ''tiprer". Clemenceaii, mudil * Kgiptu, smo izvedel, iz njecrovih lastnih ust. kako cinično mnenje je imel o lepih idealih, katere je prinesel s seboj, v Pariz ame- ! i ški predsednik. S laVimi možmi, odrevenelimi v starodavnih tra-dicijah. j<* imel opra\l a predsednik in sad je bil temu primeren.
Ker ,ie ta gospodi, dobro veilela. da je Amerika potegnila ev- ^ ionske z.-'veznikt* i>. blata, se je izpočetka navidez popolnom; udala > \ s.-, kar je rekel predsednik Wilson. Evropski zavezniki, ki so s poiuo« jo Amerike in ;zkljiienft / njeno pomočjo porazili Nemi!" ter ' razbili av*tro-ogrsko monarhijo, so sprejeli Ligo narodov kot sred- ^ stvo. s katerim bi se ,im za vedno zagotovilo in zasiguralo posest 1 \ s.-^a, kar mi nagrabili pred zadnjo svetovno vojno in tekom nje.
To ni bil nameri predsednika Wilsona. On je hotel, da se uveljavil na svetu nov red, temelječ na ne nasilju in imperijalizmu. temveč na pravici in poštenosti; da s,, da vsem narodom, tudi naj-i ianjšim in neznatnim pravico s.niiodoločbe ter ustvari na ta način .vezo narodov, zastopano v Lirri. ki bi bila najboljši jiorok bodočih srečnih časov.
l*redlaeal je Lijro narodov in zavezniki so jo sprejeli ter vte-lesili v mirovno pocr«Hlbo z Nemčijo. Zavezniki pa tega dogovora niso sprejeli i/, čistih namenov, temveč v upanju, da jim bo Liga zagotovila za vedno njih krivično posest.
Ameriški predsednik je šel v Pariz s čistimi nameni, a doživel tam veliko razočaranji. Odtam se je vrnil z mirovno pogodbo v /.epu ter Ligo narodov kot so jo sprejeli zavezniki. Dobro je vedel, da ne pomenja mir kot je bil sklenjen v Versailles, pošten in pravičen mir. ker daje ta mir le zraagaleem ter jemlje premaganim, a zastavil jo svojo besedo, ter hotel, da sprejme ameriški narod mirovno pogodbo tako kot je bila sestavljena, spisana in podpisana v Parizu.
Iz strankarskih taalogov je republikanska večina v senatu iz prvega početka zavrnila mirovno pogodbo ter dogovor glede Lige narodov na temelju razlogov, ki so v resnici tehtni, ki pa so dejanski le izraz slabega razpoloženja republikanske večine v senatu napram demokratičnemu predsedniku.
Mirovna pogodba kot je bila spisana v Versailles, je s tem mrtva ter bo morala Amerika skleniti z Nemčijo separaten mir.
Ker so principi predsednika doživeli svoj glavni poraz že v Parian, nam tudi ni žal za mirovno pogodbo in Ligo narodov, ki temelji kot org»ni*irana sedaj, izključno le naailju velikih narodov, ki 10 slučajno zmagali r vojni.
. Parnik
Susquehanna
(prejsni nemški parnik) odpltge v Trst, dne
31. marca
S tem parnikom zamorjo potovati vsi Slovenci, ki spa-dajo sedaj pod Italijo ali pa Jugoslavijo.
Vožnja do Trst* — $100. Vožnja do Ljubljano — $102. Vožnja do Zagreba — $104.50
Vojna taksa sa vsakega odraslega potnika je $5.
Kdor želi s tem parnikom po tov&ti, naj pride 4 dni pred odhodom parnika na naš na* slov, da zamore pravočasno preskrbeti potne liste.
Tvrtka Frank Sakser 82 Cortlandt St., New York
|f—--Moški in ženske	j!
M	n*» napravite nana k e Zakaj .al na praakrttlta naj- f
»	*	ptarejflega. naJ^oitcn^JSesa, najiaku£en<*J3e*a |n naj- S
K I, i: ■■Wjj^^ boU*e«a zdravnika v Ta ttku Dr. MulUn ima. t» la K m ^ml^^H lskuftrija r idravljenju tlso^ev In tl»o^«T bolnike v R m	Wl^^^k bolnih na najrazličnejša na«na. Valed tega )« posta #
S ^Sl^O^^m najbolj neodvisen «dravnik, pri katerem aa lahko sa- 9 9 r^SB^^F •■funt* aa avojo botexen. Bres akrbl boat* dobili pri C
! W^flk nJem najbolj temeljno ■dravUenJo In vaUko rwnlfi* K na pomoči za ra* denar.	f
'^HPO^^B-	BraaplaCna sdravnlftka pralakava potom	Sf
Govori Tai maternl jezik.	J
Italija zahteva sporne pokra-1 v jine na podlagi Londonske pogod- , he. tajnega pakta, ki razpolaga z v Jugoslovani in njih zemljo j»o ( ' starem naeelu osvojevanja, ki ne ^ ]t inlje pravie«« prebivalstva osvo- • jenega ozemlja v poštev. Vstraja- } nje na pojrojili te«a pakta hi ^ hilo razumljivo. «"e hi šlo za Ita- v lijo iu za zaveznike na eni in cCii-Itralne sile na drugi strani. Toila | i ko so se Jugoslovani v revoluciji i dvignili proti avstrijskemu zati- , raleu in se je avstrijsko cesarstvo j podrlo vsled t«* revolueije. so si j-Jugoslovani pridobili v.so pravico. s da zahtevajo uveljavljene nače-la sainoodločevanja zanje pri raz- , delitvi nekdanje avstrijske mo- ( i na rili je. Jugoslovani so po pravici j i predpostavljali .da je bil klic po samoodločevanju odkritosrčen in d«» so tisti, ki so razgla-sili geslo i iu ga postali deležni, vezani po ! načelih, izrečenih i>o njem. Kako more izkopavati kakšne pretvez-i uc pravice na podlagi tajne Londonske pogodbe. katere pogoji nasprotujejo priznanim ciljem svetovne vojne, katerim so Jugoslovani zaupali iu zaradi katerih i so po svojih močeh pomagali Italiji in njenim zaveznikom strmoglaviti avstrijsko in nemško ' monarhijo
Žrtve, ki s ojili Jugoslovani do-I prinašali za svojo osvoboditev in 'za zedinjenje. so bile naravnost ! neizmerne v Srbiji, katere muče-i ništvo je znano po vsem svetu, j Ali komaj da so bile manjše v 11 ostalih krajih, kjer prebivajo Ju-L i goslovaui. Toda Jugoslovani se ' I niso nikdar skesali v svojem bo-!' ju. Pred očmi jim je žarela zarja •j svobode, v ušesa jim je donel " i evangelij demokracije in samood-! ločevanja narodov, katerega glav-i i ni apostol je postal predsednik c Wilson. Ta načela so izražala pra-i ve tiste temeljne politične ideale. »| zp katerih uresničenje so se bo--1 rile eele generacije Jugoslovanov -jpied svetovno vojno in tekom ve-i j likega konflikta, kolikor je bilo
-	i mogoče v težkih, tedaj vladajo-?|čih razmerah vspričo persekucij. -{krutega interniran ja 4 4 osumi jen--! cev'prekega soda in neštevil-t-: nih oksekucij po rad i nasi'uiko-ijvega negodovanja. Italija je ime-»jla od teh jugoslovanskih žrtev več
-	i koristi, kakor katerikoli drugi, s e i centralnimi silami se bojujoči na-* i rod. Kakšna groteskna satira i pravičnosti in načelnosti bi bila
-	dovoliti Italiji, d« iavrmi sedaj ena kc krivico, zaradi katere je prej
j
Jugoslovanska deputacija v Washington«.
(Iz glavnega urada J. K. Z.)
Spodaj prinašauio memorandum, ki je bil izročen predsedniku; Wilsonu in adininistri eiji Združenih držav po jugoslovanski depu-taeiji	—10. "ma:ra t. !. Kakor smo že poročali predčasno, je
liila ta dtrle$?acija st-stavljena iz pooblaščencev vseh večjih jusroslo-' \Miiskih jMNtporiiih In političnih organizacij in sicer: Savez Sje<linje-v:ili Srba ';Slo«ra": Hrvatska Sokolska Župa <fTomislav'?: Hrvatska Zajduiea Illinois: Narodna Hrvatska Zajedniea; Slovenska1 Svobodomiselna Podporna Zveza: Jugoslovanska Podporna Zveza | ' Sloga"; Slovenska Delavska Podporna Zveza; Jugoslovanska Ka-^ toliška Jednota; Slovenska Narodna Podporna Jednota; Jusroslo- i vanska Socijalistična Zveza iu Jugoslovansko Kepubličansko Zdru-J žen je.
Memorandum se glasi:
APEL NA PREDSEDNIKA IN NAJtOD ZDRUŽENIH DRŽAV V ZADEVI JUGOSLOVANSKEGA NARODA.
karij avtokratičnih sil, prežečih s: poželjivimi očmi na Balkan in skušajočih izzivati spore, gi naj. bi jiui dajali pretveze za vmeša-, vanj a in osvajanja. Zgodovina teh j intrig je predobto znana, da bi jo bilo treba ponavljati. Vodile I so naposled tako daleč, da je pri lo do velike vojne, da je zahtevala toliko žrtev življenja in j j imetja, kot jih ni svet še nikdai I preje videl.
Ne bi li bilo z oziroma na na-1 uke te vojne misliti, da jc treba ^sak nadaljni poizkus osvajanja: balkanske zemlje od strani zuna-| njih držav preprečiti — zaradi j pravičnosti napram balkanskimi | iu-rodom samim, kakor tudi v in-j
Ittresu svetovnega miru?
Jugoslovanski narod ne bo in i ] r.c more biti nikdar zadovoljen z (ureditvijo, po kateri bi bil velik
! tiel njegovega ljudstva prisiljen.
, 1
živeti pod tujim jarmom. Stolet-i ja se je strastno upiral takim raz-Imeram, se držal svoje narodnosti j in svojega jezika in ga branil zo-{per brezobzirno silo habsburške J 'dinastije. Čim se je pokazala pri-J i.lika. da se otrese nasilnega jar-' ma. se je navdušeno poslužil te prilike, pomagal desorganizirati j 1 avstrijsko vojsko in mornarieoj i;i s** naposled dvignil v odprti revolt i tisti hip. ko je bilo mogoče . priča kovati pozitiven uspeh. Na! znani konferenci v Rimu po leti j 1917 so izpolnili to svojo obljubo. Pričakovali so pa, da ureisni-,
Problem jadranskih pokrajin, globoko po;>egajoč v življenske interese Jugoslovanov in njih ndade države- se očitno približuje zadnjemu stadiju reševanja. V tem položaju smatramo America-nI jugoslovanskega porekla, zdru ženi v Organizacijah, katerih imena so podpisana na teui apelu, za svojo dolžnost, da še enkrat pred-lcžc pažnji predsednika in naro-j da Združenih držav teritorijalne | potrebe naroda, iz katerih so izšli in na katerega blaginji so naravno globoko prizadeti.
Predlagajoči svoje nazore pa moramo predvsem * posebnim povdarkom nagiasiti. da ne narekujejo stališča Jugoslovanov z j ozirom na sporne pokrajine ni-1 kakršne nacionalno šovinistične | želje po razširjenju. temveč le» naša odkritosrčna hi ueomajenaj vera v pravičnost teritorijalnih, zahtev Jugoslavije.
Opozoriti želimo tudi na dej ! stvo, da niso bila balkanska vpra-! Ši.nja. ki so kalila svetovni mir' tekom zadnjega stoletja, toliko: posledice domačih razmer, koli-! kor posledice zunanjega vmeša- j vi.nja in stremljenja tujih držav p«.- osvajanju.
Bilo je pač dovolj sporov iu ne-; »porazumljenj med raznimi narodi, živečimi na balkanskem polotoku. toda večinoma bi se bila lahko uravnala bres posebnih te-živ in ae bi bila pootala nevarna svetovnemu miru, da ni bilo splet-
Sibirski zlati rovi.
V nekem bodočem času. ko bo življenje v Sibiriji urejeno pod stalno vlado, bo brez dvoma Opaziti razvoj zlatih rudnikov v Ok hotskem okraju, o katerem se glasi. di imajo reke zlata tla. Zla1«» se dobivali v Okhot-keiu okraju, a na zelo primitiven način. V pretekli zimi je bil "zolotiiik" (zlat nik zlata ali angleški- 0.137147 troy unče vreden dvajset rabljev. ; {• je vsprieo sedanjih valutnih razmer v Rusiji poskočil na 100 rub l je v. Pa tudi na primitiven način se številnih skladov ali polja dosedaj še niso lotli zlatoiskalci in metoda, s pomočjo katere se to zlato eksportira na Japonsko, j«-•iMotako primitivna. Japonska ladja 7. ribiško koncesijo pride Iz Japonske obložena s trgovskimi i predmeti in te se zamenja za ko-žuhovino in zla I o Te ribiške ladje se nato vrnejo na Japonsko ter privedejo s seboj zlato in ko žnhovino. katero dobijo v zameno za trgov>ko blago. Kakorhitro 1>. se pričeslo na sistematičen na-i t čin pridobivati zlato, bo ta zlato i j vsebujoča pokrajina, ki pokriva m: stotine kvadratih inilj, dajala velike množine dragocenega me ■ tala. a to je povsem nemogoče. • dokler se ne ustanovi »talne via de. —	:
i
: Jugoslavia irredenta.
i j ——■— > j Društveno življenje na Goriškem.
-1 Pred vojno je bilo društveno k* življenje na Goriškem jako lepo i j razvito. Sedaj po vojni kljub tež t ■ kini razmeram se znova razvija, i j Lahi delajo ovire. Politično dni j št v o 4'Edinost" v Trstu se je biti j lo obrnilo na komisarja Ciufeili-- ja Cklgovor, ki ga je bil dal. je
0	tak. kakor pravi "Gor. Straža", da iz njega vsako društvo lahko
1 razvidi, da njegove zahteve na j | m c rod ajne m mestu dobe pravi od-mev. tudi ako podrejena oblast e dela kake zapreke. 'Gor. Stra i. ža" izvaja: Društva so potrjena >■ po pristojni oblasti, torej zrkoni->-:to obstojajo, zakun je isti kot
1	. prej. toraj se tudi društveno de-e lovanje lahko razvija pod istimi »j pogoji, predpisi in oblikami kot i ! prej. Društva, skličite občne zbo-,o i re, posvezite svoje odbore in oži io vite naie vzorno društveno delo-
• y	^	- -	- -
»e vanje sebi v zabavo, narodu v lo kulturni iu gospodarski prospeh! ril— Društveno delovanje je sedaj lii mnogo bolj potrebno nego kadar-»- koli -poprej. Lahi začudeno gledajo to slovensko društveno delovanje, kajti takega kulturnega po kreta med ljudstvom v svoji do-' movini nimajo.
te
e.	Promo viral jt
e j za doktorja filozofije Fran Kos. n. profesor na realki v Idriji, nekda-ta nji strokovni učitelj na meščanski ^ t Ciril« Met odo v i apli v Trstu.
Ji	Generalni vikar.
| j Za generalnega vikarja za slo-•1* j venski del tržaške Škofije je imenovan kanonik: msgr,; Slavec, *
l.iubljena jed za kobilice so fige in kakorhitro so zadela na tako drevo. je sledAij" kmalu izgledalo kot ruienkasto od množine teh ži-\ilie. ki so navalile nanj.	2'v
Dočim so bile kobilice narav- st« nest usodepolue za deželo, so bile zit zelo nadležne za domove, kajti iz-j ho vojevale so si pot skozi tesno za- si. pita vrata in okna ter udrle v sta-, novanja. Kadar niso mogle priti a naravnost v stanovanja, so se spu te »lile iz zraka na dvorišča koi jih ni je najti v vseh orijentalsko zida- t r nili poslopjih. Ženske »o na vse j., r&eiue pometale zidovj«* iu tla. a n: brez vsakega uspeha. V Xazaretu ru je bilo treba vee sto mož. da so ČL pometali skupaj kobilice ter jili.de uničevali in osem oslov, da »o od- jp ltašali trupla živalic na sosedna y.\ polja. Prodajalne so bile zaprte ^ in nekatere hiše celo zapuščene.
V naših stanovanjih v -Temza- J j le mu je postala zalega tako obil-pi na. da je hodil človek nehote po žt kobilicah pri vsakem koraku, ki ji, j g;, je storil. Padale so človeku ce-;ti j lo za Vrat ter lezle po obleki. Žen- ži {ske so imele prav posebno sitno-in ; st* in ob neki priliki se je vrnila-b gospa, ki je šla na izpreliod, sjči sto in desetimi kobilicami, ki so J v se skrivale v njenem krilu.'t'ejn si jih je dotaknilo ali če so se za- v pletle v obleko, so dajale od sebe t« o?-ter sok, ki je mazal obleko ter j d tudi smrdel.	i"
Ko je kobilica v stadiju razvo-. ju. kot ličinka, jo je sorazmerno lahko ujeti. Na poti, po kateri so hodile te ličinke, se je spustilo v, zemljo globoko past. ki je bila. obložena z gladko pločevino, poji kateri kobiliee niso mogle pleza-» ti. Bo rile i so se nato postavili v ž dve dolgi vrsti ob vsaki strani j r j pasti. Vpitje se je izkazalo kot; t, 7 biezuspešno in največji litis na j
armado kobilic je napravila tem j na zastava, ki je metala na tla . 1 ^ močno senco. S pomočjo te zasta- j a vi je bilo mogoče spraviti armado t v zaželjeno smer.	t
_ _ Po dveh tednih trajnega in ne- \ i v umornega dela se je opustilo boj ji ne poljih ter posvetilo vso pozor- j i n nost domovom iu vrtovom. Ali je, t „ bil to izgubljen boj! Domačini, i ki so rekli, da je brezuspešno bo- | n riti se proti "armadi Alalia",, bo- 1 g do seveda rekli, da je bil. S sta- j j lišča dolarjev in centov, katere: l j. smo prihranili s tem. je bil boj ] očividno izgubljen. Če pa premi-j ] y slimo kako številne mirijade so; P. bile uničene ter se je za vedno pieprečilo njih Innloči nastop, se lahgo reče. da s je delo izplačalo je in da bo v bodoče v veliki meri j a. poplačan trud, katerega so imeli1 prebivalci z uničevanjem Te za-
"i „ --
lini	hgmm dewrhri
in Kakor se javlja z Reke. je te m dni odiila iz Sušaka brigada Re-
0-	gina in so jo zamenile druge čete. j la Pred nekaterimi dnevi so D'An-
nunzijeve oblasti izgnale iz mesta I w preko 50 Jugoslovanov, ki so uio-' rali s p a rob rodom odpotovali vi v Dalmacijo. Vsak dan beže vojaški) j- obvezanei. zlasti oni, ki so-bili]
1-	sposobni za-vojaško službo, i
.. s	- • *
...	.	P'
šle i z eneira Stadija v druiri. so se
...	.	».tU
pričele leviti in razvila Ve je ži-
. . .. v lli
\;.lka. na kateri je bilo ze spozna-
t; znake peruti. Iz tega so se raz-
| vile nato kobiliee.
1 Ko so se ličinke izvalile, so se , i	lo
Id-Žale nekaj dni na mestu, dokler
I »i niso razvile naprej, v zadost-
j ju m številu, da vprizore svoj po-
iImkI naprej. Lezle so nato .naprej,}
'Of. 400 do »J00 čevljev na dau ter) '
• . si uničile celo vegetacijo, ki j»* bila i
pred njimi.
Dognalo se je. da so šle te nove "
s'
I zalege instinktivno v nasprotno
smer. v katero so odšli njih sta-
rlši ler se obrnile natančno proti
severo-iztoku. Nikdo. ki jih ni vi-
del. si ne more predstavljati ve- ^
likanskih množic ter uničenja, ka-
ti ro so povzročile.
Nest evil ne muožlce teh živalic J
sp navalile na široke ceste, l*i vo-
d i jo v Jeruzalem z zapada in tu-
d« mimo konzulata Združenih dr- z
žav pri vratih, vodečih v Jafo. u
r
Skozi tri ali štiri dni je nepre-giedua množica kobilic polnila cc- * sto in to kljub vefikemu prome- c ti; na tei cesti, ki jc sličen onerou '
r	I
r.a dolenjem Broadwayu v New Vorku. Davidov stolp je bil poln. a ib klcr ni izgledala cela stvar kot 1 posuta z živo maso. Kobilice so 1 plezale tudi po mestnem obzidju ' ' d< precejšne višine.
Bilo je dne 28. maja. ko so ličinke. ki so se že izpreminjale v '
>	prave kobilice, navalile na ftetze- 1 » n lanski vrt. ki je bil v polnem 1
>	cvetju. Ni še potekel celi dan in '
>	že je izginilo vse zelenje in izgi- ' ' nili so celo listi lesnatih cipres in
o! j k, ki so stare po tisoč in vee < let. Celi vrt je bil ooustoien. Celo mesto Jeruzalem, z izje-* m o onega dela. ki se nahaja v no-tranjosti obzidja, jo postal žrtev J teh požrešnih živalic in cela deže-la od Dana pa do Baršebe. je bi-
-	la opustošena.
i Srečen slučaj je hotel, da je
-	bi! v času. ko so se izvalile ličin-r k». večji del pridelka že posprav-
ljen. a sadje in poletna letina sta h Lila uničena. Domači vinogiadij i- gradi vsebujejo vsakovrstna dru-j h »iu drevesa. Med vinskimi trtami j je najti fige, olive, pomaranče in druga drevesa. To m> bila povsem o iu-ravno mesta, kjer se je plaz ko-bilie ustavil, kajti hitrost pohoda a ter doba zamude sta bila odvisna z od množine hrane, na katero so r naletele kobilice. ' o Kakorhitro so prišle kobiliee v i. tnk vinograd, so bile trto v naj-t krajšem času gole. Najbolj • pri-
slikovite^ra prepada Aiu Fara. ki šl meji na pustinjo Judeje ter je od-'pi daljen od Jeruzalema le par milj.lv; Sporočil jc, da so roji kobilic le-iti teli preko njegove glave v taki; v množini, da so dejanski zateni-j nili solnee. Predno ]>a je zapazili d roj, je čul šum. ki je bil sli«"*c!i gr-t»< menju valov iu ta šum »o povzro-ličili miljoni kril kobilic. V Sve-iln lita pismu se jrla»i gle.lc t«-<_•.i: —^o-Sum njih kril je bil kot grmenje u kopit številnih konj. ki hite v j« bitko.
Takoj nato »o prišla poročila i z; i/. Es Salt, iztočno od Jordana ter >] il BetlehVma. da so se pojavili r slični roji kobilie, ki so ]>ovzro- »i čili veliko uničenja. Ljiulje so po- d stali pozorni na te roje še L- po- li tem. ko se ie naenkrat zatemnilo ti nebo. Bilo pa je šele par dni po-" Izneje, ko so kobiliee prvikrat vi-deli v Jeruzalemu. Hoji so se na-liajali včasih po več sto čevljev v d zraku, dočim so prišli ob drugih ž ' prilikah čisto nizko. Oblaki kobi- s
lic so bili tako go>ti. da *>o izgle--jdali popolnoma črni. dokler se <
-	niso izgubili na obzorju.	t
Skozi več dni se je nahajal Je- r rtizaleui v oblasti teh živalic, kai ^ l je povzročilo veliko razburjenje , lj med prebivalstvom. *	j
Uničenje, katero so povzročile j i j t«* živalice. je bilo velikansko ter L . j je bilo važno še prav posebno ra-i ditega. ker jc bila dežela otlreza i
-	na od ostalega sveta ter je bilo j
-	treba spraviti skupaj velike mne i » žine krme in živil za vojaštvo. Ko ,
j so torej roji kobilie odšli, se je i 1 vsa k oddahnil, a veliko hujše je ] r • še prihajalo.	• <
o Predno je ta kuga izginila, j« ] l-[položila svoja jajca, na stotine milijonov, po celi deželi. Sainiea i je v stanu napraviti do štiri inče ri dolgo luknjo v tla. ki so trda o skoro kot kamen, ■a Kakorhitro se je spoznalo veliki kanski obseg te kuge. so oblasti >t j izdale proklainacijo. ki je določa-e|la. dn mora vsaka možica os?ba v >i starosti od šestnajstih do šestde-iajsetih let nabrati enajst funtov teh r- jajc. Na vsakem kvadratnem in->t eu se lahko zaleže do 60.000 teh
*i uničevalcev, tij Komaj.še ,ie Jeruzalem opemo-li-j^el o<l tega presenečenja, ko so ra' pričela prihajati iz vseh delov de-ki | žele poročila, da so polja polna v * mladih ličink. Ko so prisl« ' iz jeje. so bile popolnoma erne ter a. slične mravljam, kajti imele niso n- niti najmanjšega znaka peruti, s Ko pa so se razvijale naprej-ter
Preti nedavnim časom j»- prišlo iz Jeruzalema poročilo, da je |>ad- m lo starodavno in slavno oljčno d; drevo, imenovano "E1 Butini" v S Getzmanskem vrtu. Kot pravi ust- t< meno sporočilo je klečal pod tem n drevesom Izveličar v noči ago- n nije, predno se je izročil v roke r< židovskih krvnikov. Tradicija ni pravi nadalje, da bo » tem dreve- či som vred padlo tudi turško cesar- tt ' stvo. Poročila pravijo, da je ve- š ;ter i>odrl to staro oljko. Dejan- k »ki pa je ta stara oljka odmrla b [leta 11U5, ko je prišel Jiad Jeruzalem velik roj kobilic, ki je u- L jmčil v»e zelenje na milje na- i-okrog. O teui izvanrednem do- s! fgodku nam pripoveduje ameriški i-jpodkouzul v Jeruzalemu. John D. s ;Whiting, naslednje:	t<
j — Čujte. vi starešine in poslu- n jšajte. vi prebivalci dežele! Ali se j z je zgodilo kedaj kaj takega v ,] 1 vaših dneh? To. kar so pustile lj t plazeče se kobilice, »o požrle le- z {teče kobilice. To. kar so pustile p j travne kobilice, so požrle žitne. !l j Zbudite se ter jokajte iu jadikuj-id te, kajti narod je prišel nad mo- u jo deželo, strašan in brez števila ....	r Tako je pisal prorok Joel pred j sedmimi ali osmimi stoletji predi i Kristom potem ko je bil priča u-nieenja polja in dreves om strani j t kobilic v tej zgodovinski deželi, j j Človek se nehote vprašuje, kako < j je mogel'ta ^taro^lavllo pisec ta- i ko natančno opisati uničenje, ka- t rtero so povzročile kobilice v tako > ogromnem številu. j« Naval kobilic, katerega se o-|i menja v poročilih, se je za vršil v'i spomladi in poletju leta 191"», ko ■ je bila Palestina vsled vojne od- ] l ločena od ostalega sveta. Nobe-; nega dvoma ni, da so kobilice ve- _ liko pripomogle k zmagi stvari < l zaveznikov. Opustošile so deželo .
-	od meja Egipta pa do Tavrusa| ter so bile vir strahu za številne j
-	mesece tako za turške oblasti kot j
-	za domače prebivalstvo. Izničile j > so vsako zeleno stvar, kar je po-j i menilo resno pomanjkanje živila;
-	in krme ter oviralo gibanja tur-a j škili sil tako na egipčanski kot n i ne. mezopotamski fronti.
i- V naslednjem hočemo opisat i j j. celo zgodovino te nesreče ter ttni-J [i eenja, ki je bilo posledica tega t- ter tudi način, kako so ameriški j državljani pomagali oblastim v j ti boju proti tej kugi. a Bilo je proti koncu februarja, v ko se je eden izmed članov, konzulata, Mr. Lewis Larson, vrnil s
i -	v*	* . v.
Whisky revolucija leta 1794*
_ ■ ■* ■ 1 *■' * *
DISTILKRJI REVO LUCU8K1SGA ČA8A NISO KITI SANJALI O i FR0HIBICIJT, KO SO PR0TB8TI&AU PROTI 0BDAČENJU PIJAČE — "STRAŠNA NOC".
V teh prohibicijskih časih, ko je cela dežela "suha", bi disti-lerji žtfanja z veseljem plačali vladni davek, če bi mogli na ta način dobiti dovoljenje, da smejo zopet pričeti z izdelovanjem žganih; pijač. Tekom ad min is. racije predsednika Waslungtona pa je izbruhnila velika whiskey ustaja v zapadnem delu Pcnnsvlvanijc kot pro-t<-»r proti ptaeevanju davka na žganje. Tem junakom žganja i/ leta i 1?04 »e je le malo salijfilo. tla lx> eelo whiskey sam odpravljen v tej deželi iu sicer »to i?i petindvajset let pozneje. Nekaj dojrodkov te' hrezuspetme u»taje j<» vsebovanih v naslednji povesti K. Forr.sta v' Pittsburgh Dispatch:
Nobenega iue»t* ni v «-eli zapadni Peiinsvlvaniji. ki bi bil tako bogat na zgodovinskih zvezah z whiskey ustajo leta 1794 kot je Mingo presbiterii-nska eerkvev, ki stoji ob Pittsburgh-«'liarleroi
•	lektri«**ni »'-rti, dve r:i:rji južno <mI Funleyville. Wa»hin.«rton i"ountv. Ta eerkev je bila zbirališče Miueo < 'reek dečkov, najbolj krvoločnih i.ied vsemi temi ustaš. (M te cerkve »o odkorakali i>ri>ti hiši gene-rala Nevila. pod vod t v oni kapitana James Me Far lana. Iz te cerkve \»n ^o dva dni poz-teje tmli pokopali istega kapitana McFailaua.;
Ta cerkev je bil i glavni »tan "Toni Tinker mož", ki so spravili irro/o v »r«-a onih. ki ki bili prijazni vladi ali onih. ki »o Ie iniačnoj p<««ipirali ustajo. Bila jc tudi pozorišče slavnega sestanka z dl.e julija 17'J l, katerega -c je vdeležila Vta stotine ustašev iz Allegheny, j Washington, Fayette in We»tmorclaud okrajev.	*	«
To zgodovinsko staro cerkev so ustanovili pionirji v tem delu* Washington okraja leta 177U. l*o»taviIi so zborovalnico iz neobtesa-nih hlodov, ki jc poslala »lavna kot glavni stan najbolj ua»ilnih j
*	* Whiskey boy»ov". V febrnuarjii 17M4 je bila ustanovljena Mingo j < reek Soeiet,;-, ki sc je jMJzm^je zavzela za stvar ustašev. kot Vojaška j in socijalna organiza ija, kateri je načeloval in poveljeval polkov-j i ik David Hamilton. Ta organizacija, ki se je sestala v .Mingo cerkvi! prvi petek vsakega mtseea, je imela polnomoč zaslišati ter rešiti vsej sporne zadev«- med člani: pospeševati šolstvo, uvajati Biblijo in dru-j «_re vcr»ke knjige ter podpirati pridne iu zaslužne ljudi. Med člani tej caganizaeije so »e nahajati vodilni državljani te okolice.
Zgodovinsko sejo »o iuieli ustaši v. tej cerkvi dne 23. julija 17941 m te seje se je vdeležilo tui stotine delegatov iz : li zapadnih o-! krajev, zapletenih v r.stajo. Komitej iz Pittsburgh^ .je bil sestavljen-i/ <i«-orge Robinsona, glavnega burgessa okraja; pravdnika Braeken-ridtre, pozneje sodnika najvišjega sodišča; .To»iah Taunegill in Wil-liama Beaumont.
Polkovnik ("ook i/ Fayette County je bil izvoljen predsednikom -n ( raig Ritehie iz Canoiisburga tajnikom. Namen voditeljev je bil j izročiti celo zapaduo deželo »tvari ustaje iu sodnik Brackenridge I ra\i, »la j.- lotila nagoti« kot nekaka potrtost. Ljudje so »e nekoliko «- • t 1m«.I 111 i m< napadu lnšti ^eii«-ral* Neville, kajti zavedali »o se v LOtuvi n»eri tlt*j»tva. tla »i krivi izilaj»tva. O^enj osvete radi smrti j i jih voditelja, kapitana M«-Karla na pa je se vedno gorel v njih sr-. iz
i	ih. Štev ilni so bili na sestanku oni dan. ker si niso upali izostati.Mo > obeii človek ni vedel v koliki meri sme zaupati svojetnu sosedu inidi življenje je bila zelo negotova stvar.	j G
Bradford, najbolj divji med voditelji, je iuiel plamtečc nagovo-i m i< a nagovor s<»lniki Braekenridtre je bil bolj zmeren in spravljiv, di i*'u»tvovanje proti pr-bivalcem l*itt»burgha, ki so nasprotovidi usta- n: n. jf bito infezivno u» kouiitej iz tega mesta je vedel, da je življe- žj i, .- vseli članov v nevarnosti. Konečno pa so dobili člani tega komi- p t.-ja ibtvoljenje. da >t »ejo odpotovati neovirani. Predno »e je »esta- s«. i« k kon*'al. j'- bila zn»novana in odrejena mobilizacija ustaše ariua- st
ii	na Braddoek polju na dan 7. avgusta ter obenem tudi demon- ;tt sira< ija proti Pittsbiirghu. Nato >o je la uporniška skupščina razšla.j»l ti i /op»'t sestane v Parkin»on» Ferry, »edaj Monougahela City, tri h? I'-iIll«1 pozne je.	J Z;
Stara f-erkev, \ I ;«terf »o »<• /Itirali whiskey ustaši pred stolet-Jn '••m iu četrt, je že daveo izginila, a ia*-*to, kjer je stala poleg seda-Jo npje-a po»lapja. je s« s« daj razvidno iz globoke vdrtine, kjer »«• jejg i.ahajala klet cerkve. Ta pionirska cerkev je stala, dokler je nini na-j p <u.me»tili z več j > m p <>»1 op jem, ki je zopet »talo <lo leta lh31. ko so^V »lotimo po»lopje po«lrli. da »e je umaknilo sedanji zgradbi iz opeke j ni kamenja. Th cerkev j.- »edaj ena najmočnejših kmečkih ko ~< i gre-j & gaeij v "Washington Comity.	ji
številni voditelji rvhiskej* u»taje »«» jiokopani na starem pokopa-1 v l>« u, ki »e drži Mingo cerkve in tam lahko najdejo radovedui#gro-tp bove kapitana McFuriuna. John Hollcrofta. Benjamina Parkinsona. J t< Davida llamiltona ti*r Številnih drugih, ki »o igrali odlično ulogo te- j ^ boni pre»»Mietljivih dotroilkov leta 1701.	IZ
Ob Mingo ( reck, manj kot pol milje pod cerkvijo, lahko vidi človek Mingo »lapov»* z voza Pittsburgh-Oharleroi električne pro- j, re. Krajevne tradh'ij. pravijo, tla so se številni ustaši skrili v neko ^ duplino za temi slapovi v noči dne 13. novembra istega leta, ki je s iiana kot "Strašna n<»č". odhajale v ječe. Ljudsko izročilo pravi, s d«, so možje, ki »o se skrili v tej duplini, ušli zasledovanju.	t Leta, ki so pockla nato. »o popolnoma izpremeuila douciio me- c •to. Duplina je že da no izginila, kajti preko viseče skalej^ki so jo ^ tvorile, so se polagoma zdrobile, a slapovi so še vedno taui. da pri-j( povc»luje»o povest o «*avnih časih. — i j ---T- ^ . ' , I k
' - »r --	; ; /	|t
Odhod poljskega poslanika iz Belgrada.€
--—^— i
Pred kratkim jc poljska vlada odpoklicala svojega poslanika v s Pelltrsdu Erazma Pib a iu ga imenovala za poslanika v Pragi. Pile j bil znan kot velik prijatelj jugoslovanskega naroda. Z njegovim 1 imenovanjem je svojecasno hotela poljska vlada posvedočiti tvoje i b'-at»ke simpatije nasproti jugoslovanski državi in svojo živo željo. I da »<> » tem imenovalcem vzpostavijo čim najtesnejši prijateljski od ; noša j i med Poljsko in Jugoslavijo. Poljska vlada je povsem narav- i no računala s tem, da bo juir. vlada na ta korak odgovorila tako, i kakor je bilo pričakovati, da 1h> namreč tudi s svoje strani imeno- i Aala svojega poslanil^t v Varšavi. Toda potekali so meseci, pote-J.tlo je leto, ne da bi jug. vlada smatralo za potrebno, da bi. ako i ž- ne iz stvarnih, pa vsaj iz taktnostnih ozirov odpravila svojega poslanika v poljsko republiko. Šele po dolgem eincanju^so se končno uterodajni krogi odločili, da pošljejo v Varšavo — odpravnika j k poslov. Poljska je postala v Belgrad poslanika, jug. vlada pa jim j j • vrnila to pozornost z imenovanpem odpravnika poslov. Ni se čuditi. da s0 Poljaki »m*trali to kot zlonamerno pljnsko. to tem bolj. ker je novoimcuovan'. jug. odpravnik- Iv. Tadič pač že prišel sredi preteklega meseca v Varšavo, ni pa smairal za potrebno, da bi vročil poljski vhidi svojo poblastila, se predstavil in stopil v dpžbe-ni stik s poljskimi obU^imi. Na te — blago izraženo -1- nerodnosti je poljska vlada reag:rala na edino možen način, da je odpoklicala iz Delgreda svojega poslanik* fc poverila nsdsljne vodwtvo twnlov . pfeikw dr, dtefanskemu kot odpravniku.
Zadnja slika vrhovnga poveljnika angleške mornarice. Lorda Jellcoe in njegove drušine
Uničenje Getzemanskega vrta«
\mm h .p 'm	y . v ■ >P ? f '
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA /r^H DVK0RP0RIRANA 5. JULIJA 1008 y^Sy 27. 0KT0BRA 1908
WESTERN SLAVOKIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
6LAYNI ODBOB:
Pvfdssdaik; JOg9 PEKEC, 4450 Tub. St.. Dam, Gol«. Fodpradacdnlk: JOHN FAJDIGA, Bok 33. Leadrlte, Cele. Olavai tajnik: FRANK gKBABEC. 4MM Wash. St. Dearer, Golo, bpialkw; aOBF.WT ROBLBCK. Sta. B, PmMo, Colo. Olavni blacajnlk: JOSIP VIDETIČ. 4485. Locmn S L, Denver, Colo. Zaapnlk: nUKK ZAITZ, S14 W. Cestaot St. Lesdrlle, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat Ave. MIHAEL KAPSCH, 008 N. Spruce St., Colo. SprlngR. Colo. GEORGE PAVLAKOVICH. 4717 Grant St, Ocam. Oolo.
POROTNI ODROR: Fredwdntk: ANTON KOCHEVAK. 120(1 Berwiad Art , Pueblo. Cola JOHN KOCKAN, 1203 gahm ATe, Pueblo, Colo. PRANK CANJAJW 500-501 — 45 Ar«^ Denver. Colo.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: risQssdiill FRANK BOTTZ» RR. 2, Bok 132, Pueblo, Col«. FRANK MARTINJAK, Box 250, Ely, Minn. PETER OESHELL, 4404 Wash. St., Dimfer, Gola
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. S. BUBKŽJTT. 4487 Wssblnston St, Deem, Cole.
•LAB NARODA. «2 Cortland* Street New lark* NT. Vss ecnarue^aahamtc« la vse uradna jtrsrl ss paWisjo as fl. tal-stsa. ptffoAs aa predsednika cA. nadeornegn odbora, pnfdxno usdavs ys as prsdssdalka atavnoca porotucgi odbora.
DOCTOR LORENZrv
EDINI SLOVENSKO GOVORIČI ZDRAVNIK	' JL f/
SPECI J AL I ST MOŠKIH SOLEZNI	^
644 Penn Ave Pittsburgh, pa. t^š^
Moja stroks je zdravljenj* akutnih in kroničnih bolezni. Jaz Mm ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseb boleznih in Ifer ■nam slovensko, zate vas morem popolnoma rszumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenja moških bolezni. Zato jm morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« čimprej«.
Jas ozdravim aeetrupllene aH. muull* In Um m t«i«»u, bc*eznl v grlu, it-Manj« lat, Mtiifl« v kotUh. «Ura ran«, iivčnt boteinl, oslabelost. bolezni4 v mehurju. Muh. JMrih In telodctj, rmenlco. rtvmttllum, katar, zlato tllo. naduha itd.
Uradno ur« m: V NnOllik, sredah In petkih ad t. ure slutraj «o f. HHMm. V torkih. Četrtkih ln »obeta* o« 9. ure slutraj do S. ure rvotor. Oh nedeljah pa do S ur« pipotdne. PO POŠTI Nt ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IMS IN
NASLOV.	_
Dr. LORENZ — Pe— Are. PITTSBURGH, PA.
Nekatsrl^druet zdravniki rastje tolmaOo. ^da^ vi»||«iumiJo. Jas znam hrvatsko
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn
Rad bi izvedel za brata moje žene l*Old>ETA CIMPERMAN. d-um iz Hup pri Velikih l^aščah. Dolenjsko. Pred 6. leti sc je na hajal nekje v državi West Virginia, po t rin pa v državi Wash-i intrton. Imam pismo od njeg'»-viii sta rise v iz starega kraja. Ki bi mu radi povedali mnogo va/-nejra «»d njep«>vega doma. ("eii,t. rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu svaku: Anton Z gone, 5512 Carry Avenue, Cleveland. Ohio. 1	* (22-24—3)
Trakulja
Veliko molkih, žensk In otrok zdravijo brez uspeha za druge bol-rznt. v resnici pa trpe bodisi vsled trakulje. iker ali glist. Gotova znamenja so: oddajenje malih delov tega zajedalca. Prlbllina znamenja so: izguba teka v vetji ali manjil meri. pokrit Jezik zgaga, bolečine v želodcu, tetke bolečine v notranjosti, Izpehavanje neprestano plavanje, neprtbava. bolečine ^	v hrbtu In bo-
Jj I	klh, omotica,
/ji L	Izdelanost. potr-
n 1	tost vsled iz-
^/Sll 1	praznjenega ie-
lodca, črni ko-^fcil^Tli	lobarjl krog oči.
Zelo sploino zna menje pri otro-XlSJj^ p (h j« neprestano trebiJenJe nosa, nespečnost, po-manjkanje poet Vy/ citka, ter nobene volje do Igranja. Laxatodes je namenjen v to, da prelepe črve Iz telesa In V«t tak je alavno semensko zdravilo zoper črve, ki je v sploftni rabi v Evropi In o wure-ga vrednosti n| ie nihče dvomil. To je pravi zdravnik v obliki alad-korčka. katerega ljubijo otroci. Če slutite, da imate trakuljo ali kake druge črve, ne pozabite v svoj dobrobit poskuiati nai LaKatoden Prodaja ga samo Laxal Medicine Co. MO Laxal Bldg.. Pittsburgh, Pa. Polno zdravljenje. Pikatelj 110., polovično zdravljenje, 3 ifcztsOe. $6. Ta vsako bakao Sc. davka- Dokazi.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA. ,
S potrtim in žalostnim sreem i naznanjava vsem znaceein in prijateljem preža lost no novico, da je umrl najin brat
LOUE& PETELIN jhI. SUŠCER iz Ribnice na Dolenjskem, star 39j let. V tej deželi jt- bival 11 let. Tukaj zapu^ču uaju dva brata, v starem kraju pa žt-no. enega otroka oz. hčerko, eno sestro ter ne-znanokje brata Štefana, kateri se je nahajal že od leta 1914 v ru skem ujetništvu. Ako kdo zna za njega, naj nama javi. ali naj se sam oglasi bratoma.
Tem potom se zahvaljujeva družini Marinšek za vso postrežbo ranjkemu. kakor tudi vsem tistim. ki so ga obiskali v bolezni ter spremili k zadnjemu počitku.
Sveti naj ti večna luč. V miru počivaj!
Žalujoči ostali:
Jože in Frank Petelin, brata. P. O. Box 4,	Aurora, Minn.
V starem kraju: Ana Petelin, žena, Marija* hči,
ter sestra in brat Petelin. _ (20-23—3)_
OGLASI NAJ 8E
ANTON KOMPOŠ; išče ga sestra Marija Kompoš, Rateče št. 35, Jugoslavia. — Nadalje naj se oglasi tudi OLGA SCOGNA; pri nas ima pismo od Spedike Piaeenti iz Rima, It alia.
Upravništvo Glas Naroda.
Ozdravi katar JJlnT^ mehurja in od-MJlyfJA strani rte v 24 ■^HH urah. .^v
Varajte ee ponaredb.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA. '
Žalostnim sreem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem ] žalostno vest o smrti mojega brata &TEFANA STAMFEL.
On se je podal iz San Francisca < v stari kraj, toda prišel je samo do New Yorka in ker jo zbolel, se je podal v Bellevue bolnišnico, kjer mu je smrt pretrgala nit življenja dne 13. marca 1920. Star je I bil 34 let. Jaz zdolaj podpisani brat sem dal prepeljati njegovo truplo iz New Yorka v Pittsburgh in tu smo' ga pokopali na češko pokopališče zraven njegovega starejšega brata Mikota, ki počiva tam že 18 let. Pogreb se je vršil 18. marca.
Tem potom se zahvaljujem rojakom, ki so bili tako dobrosrčni in mu pomagali v njegovi dolgotrajni bolezni v San Francisco. Posebno se zahvaljujem Petru .Stamflu in njegovi ženi ter Mihi Husiču za njegov trad in za. venec. katerega mu je položil na krsto v zadnji spomin. Nadalje sc zahvaljujem mlademu Mihi Husi-j ču in njegovi ženi ter Antonu Hu-' sieu. vsi štirje iz Youngstowna, Ohio, ki so prišli spremiti ranjke-j ga na zadnji poti. Hvala tudi An-1 tonu Kambičn. njegovi ženi z družino iz Pittsburgha. ki so se vde-ležili pogreba, kakor tudi vsem drugim tu neimenovanim rojakom in rojakinjam.
Ranjki zapušča v starem kraju dve sestri. M aro Št (?) in Ano Ba-, bič: v Pittsburgh u zapušča brata Ivana, drugega brata Mateta ne-j znano kje in svaka Matijo Babica; v Montani. Lahka naj mu bo gru-, da ameriška!
Ivan Stamfel, žalujoči brat.
1468 High St.. N. S.. _PittsbTgh, Pa.
eojakl naročajte sb na
"olas naroda*. največji raUTAB. _________ _
Razne Tcstie
Egiptovski muzej v Turinu.
Ponos in dika mesta Turina v Italiji je egiptovski muzej, ki je izmed najstarejših in najbogatejših muzejev v Evropi. Sohe kraljev in bogov, freske in slike na , grobeh. predstavljajoče domače j družinsko življenj**. vojaštvo, kmetijstvo, pluge, jarme za vole i pšiee. čelade, čevlje iz platna, sve- 1 čeuiške, kraljevske in vladarske • j mumije, katerim nedostaje do živ- j 11 jen ja samo kretnja in toplota — i | to vse vzbuja v nas občudovanje, ' j a vzbuja v nas tudi strmenje nad = j veliko pros veto naroda, ki je za-1 j mrl pred tremi tisoči leti. A tudi ; irazpor se oglaša v dušil ko vidi-1 ! mo, kako se je mogel tako napred-Jni narod klanjati tako smešnim i J bogovom, med katerimi vidimo po iveliki večini same živali: capi je, išakale, opice, jastrebe, ribe, kro-! kodile. mlade bike. imajoČe na če-llu apisovo podobo. Izmed številnih soh je omeniti Osimandrovo soho, visoko 7 metrov, ter Seso-tresovo soho. ki je še nekaj večja od prve, izdelana iz črnega bazal-ta z belimi madeži. Strokovnjaki jo cenijo za najboljše delo egiptovske umetnosti. Kralj sedi na I prestolu v vojaški obleki, v roki drži zakrivljeno žezlo. Njegovo I obličje je prijazno in ponosno, postava polna dostojanstva. Turin je dobil to zbirko v dar od viteza Drovettija, ki je bil doma iz Turina in več let konzul v Kairu. — Bogate zbirke imata tudi Pariz in London, ki se pa ne moreta meriti s turinskim muzejem.
I 700 ranjenih vojakov zmrznilo.
t Pri prodiranju rdeče armade v Sibiriji so prišli na bolnice Kol-eakove armade, kjer je 700 ranje-| nih vojakov zmrznilo.-
Zanesljiv človek.
.j Bilo je na nekem tipičnem po-[ sestvu na zapadnem bregu Irske {in gospodar je ravnokar pripeljal svojega novodošlega angle-Jskega gosta skozi vrata, ko j-j pri-» žvižgala mimo jegove glave kro-
-	— Za božjo voljo. — je vzklik-i nil gost. — kaj pa je bilo to?
1 — O ni . le eden mojih ljudi je ' ustrelil name. — je odvrnil gospo-• dar. — Meni se prav zdi, da je l(bil lovski Čuvaj.
—	Great Scot! — je rekel gost. 'j— Kaj pa boste storili s tem človekom. Dali ga aretirati radi po-
►
skušenega umora?
—	Prav nič, — je odvrnil go-_ spodar.
—	Tudi odpustili ga ne boste.' J— je vpraševal gost.
rj — Pri moji veri ne, — je odvr-|tnil gospodar^— Ne hotel bi izgu-i biti tega dečka za celo premože-. nje. Eden najslabših strelcev je,
-	kar.sem jih kedaj imel na svojem -posestvu	•
Smihel pri Pliberku.
Slovensko izobraževalno dru- ' <tvo za Smihel in okolieo je pri- ] "♦-dilo r nedeljo 1. svečana v pr«j--torih Sereerjeve gostilne Meško-j vo dramatično sliko ;*Na smrt ob-i rojeni V Na dnevnem redu je hilo, •ie: gov«»r 'govornica iz Maribo-i ra>. deklamaeije. petje, tambura-j i nje. šaljiva p<»šta itd. Ker je igraj 'epa in času primerna, so jo po-j lUovili tudi drugi dan na Sveenieoj ' m. vdelcžence iz daljše okolice. I
I
Iz Velikovca.	J
Navajeni smo bili v stari Av-j1 stri j i, da je tirala državni voz J I lemška gospoda naprej, ki je ime-'a posebno na Koroškem obilo j svojih privržencev, ki so storili; kar so na Dunaju ali v Celovcu ' rekli. Mi koroški Slovenci v Av-triji sploh nismo prišli vpoštev, opravili so brez na?, a kako! V naših nepolitičnih organizacijah, i v izobraževalnih društvih, v hranilnicah in posojilnicah, v raznih ikurzih, pa £mo si vendar izšolali nekaj mož. ki so bili poklicani, da vodijo občinsko, okrajno in deželno politiko, ki so tudi vodili gospodarsko delo med ljudstvom. \*a visokih šolah, v duhovskih se-j tuenišeih, na učiteljišču je bilo iz-j Volanih nekaj naših mož. ki so vre-U po razpadu Avstrije delo v svo-je roke in nam pomagali graditi tudi na Koroškem našo državo. In "e se oziramo sedaj po naši koro-, ški slovenski domovini, smemo z "rganizatoricnim delom v smislu države biti zadovoljni. Naše hra-luilhiee in posojilnice redno m lepo poslujejo, občinski odbori viie. | svoje dolžnosti, ljudske šole se le-j po razvijajo in naša mladina, ki jo je žejalo. slastno pije hladno, i • bistro studenenico. ko se uči v-i svojem materinem jeziku. Stro-i ! kovna kmetijska organizacija se jVpo razvija, ustanavljajo se k me-: tijske podružnice, vrfič se go^>o-dinjski tečaji, tudi novi zadruge j 'lesninarske v Šmarjeti v Rožo) I nastajajo. Delavstvo se organizira f- strokovnih in konsumnih dru-' i štvih. ženstvo pa hoče odpomoči i najhujši bedi. zbira prispevke za' j obutev in obleko in tudi že raz-jt»osilja blago revnim otrokom. In i '"e pogledamo nazaj v tisto temno Avstrijo, se radujemo ob jugoslovanskem dnevu, ob Isrkem; toplem solncxL Razmahnili smo svo-■ ie narodne sile. ki ao bile lstent-ne. ki so počivale v narodu, ki je imel moč življenja v sebi, kakor j ima moč plodovitosti zapuščen* njivs, neizorsna ledina, zapuščen yrunt. vk^erem kruhek apL — V«ako taCoSelo pa Je tndi driav-oo delo. S tea a* utrjuje moč dr-
AINŽE P1TOV
AU
ZAVZETJE BASTILE
, ,	to
1	Spisal Aleksander Dnmaa, st ' g f ^
_	'	st
' 1 ' * ' , bi
o	t Nadaljevanje.;	gA.'. ,u
A i * p<
AN ŽE PITOV PEI SVOJI TETI.	sp
vi
\'id«*li smo že, kako tnalo simpatij je gojil Anže Pitov do nadalj- pi njega bivanja pri dobji teti Angeliki. Z instinktom, ki je bil sličen onemu živali ali še bol j oster, je čutil, kaj vse ga je čakalo, koliko r< sitnosti in žalostnih ur.	v
Kakorhitro je doktor Gilbert odpotoval, ni bilo niti z eno be- st ,v do več govora o tem, da bi se spravilo dečka v nauk. Notar se je it sicer & par besedami dotaknil sklenjenega dogovora, a gospodična ^ngelika je odgovorila, da je njen nečak '»e. premlad ter razventega ie preveč nežnega zdravja, da bi »e ga pcldvrglo delom, ki bi mogo-ee prekašala njegov-.* moči. V spričo te pripombe je občudoval notar č< dobro srce gospodične Pitov ter predložil pričetek vajenstva na na- ^ slednje leto. Pri tem ni bilo izgubljenega nič čas, kajti dečel je bil v< star šele dvonajst let.
Kakoriritro se je nahajal pri svoji teti ter je slednja razmišljala * o tem. kako bi lahko vlekla največje dobičke iz svojega nečaka, je ® odredil Pitov sam, ki se je nahajal zopet v gozdovih, vse potrebno. da živi v Villers-Cotterets isto življenje, ki ga jc živel v I la ram out. ^ Potem ko je premotril eelo okolico, je kmalu iznaael, kjer je največ _ f tic in kje največ eetveronoie zverjadi.	^
Ko je končal »voja raziskovanja, je takoj odredil vse potrebno y /a svoj posel.	c
Napravil je lonoek izvrstnega lima ter si narezal najmanj ti „ tenkih vej. Nekega lepega jutra in potem ko je prejšni večer \rel pri peku štiri funle težak hlebec kruha na račun tete, je odšel v mraku, izostal celi dan ter se vrnil šele naslednjega večera.
Pitov ni sklenil • sega tega, ne da bi pri tem tudi ne pomislil na n posledice. Videl je vnaprej vihar.	-j
Pitov se je ni zmotil v svojih pričakovanjih ter je sklenil po- p staviti se viharju po robu stem, da ponudi teti svoj plen. Ni pa mo- t gel uganiti prostora, kjer ga bo zadH.	t,
Zadel ga je pri vhodu.	u
Gospodična Angelika se jc postavila za vrata in v trenutku, ko Ji ,;e stopil v sobo, je dobil udarec po glavi, v katerem je takoj spo- fi j nal kow'-eno roko tete.	IP
Na srečo pa je imel Pitov zelo trdo butico in čeprav je udaree | j luditega v nasprotni kot .sobe. Ko je ležal tam ter videl, da se mu >f-bliža teta, je hitro poiegnil iz žepa talisman, s katerim je upal poto-!^ iužiti njen srd.	''
J lila sta dva du :uin ptičev.
T» ta Angelika ••• presenečena odprla na široko oči, a se radi vujega ugleda kregala še naprej. Pri tem pa je oprijela rokav ne j
eakove »nknje ter jK»tegnila Aužeta proti svetilki.	|s
Kaj je to.'
Srfj \ idii«-. tlohra teliva Angelika. j* rekel Pitov. — ptici.	j
l>»»l»ri /u |»*>t:" j*- hitro vprašala stara devica, ki j.* sv o-1 ' lastnosti kot tereij^h* tudi zelo rada kaj dobrega zavžila.
Dobri za jesti, oprostite mi! - je rekel Anže. — To j«> ven-J* dar jasno.	#	j J
Kje si pa ukiadel te živalice, nesrečnež?
it
Nisem jih nkredel. ujel sem jih.
—	Kako '
Pi i napajaliv-it
-	Kaj pa je to. napajališče '
Pitov se je presenečen ozrl v teto. Ni mogel razumeti, kako bi l do mogoče najti na svetu osebo, koje vzgoja bi bila tako zanemar- , .eua. Ja bi ne vedela. Kaj je napajališče.	j,
-	Napajališče f — je odvrnil. — Moj Bog. to ie vendar napa-j, jalisče. j i
—	Jaz pa ne vem, kaj je to.	, Ker pa je Pil ova ganila njena nevednost, je odvrnil:
Napajališče je majhna mlaka in takih je najti približno tri- , deset v gozdu. Limane-e.se nastavi naokrog in kadar pridejo ptice, ki i teh ne poznajo, da bi pile vodo, se ujamejo na limanieah
—	Na Čem ?
—	Na limu	M
i
—	Aha, — je rekla teta Angelika. — Razumem. Kdo pa ti je 1 dal denar?	j'^SM f '
—	Denar? — je vprašal Pitov, presenečen vsled tega, da bi mo- ' pel do minliti, da je imel že kedaj kak vinar v svoji posesti. — Ni kdo
—	S čem pa si kupil lini ?
—	Sam sem ga napravil.	j
—	In limanicef
—	Tudi.	I'
11
—	Torej te ti ptiči nič ne stanejo?
—	lie napor, da se sklonim ter jih poberem
Ali j* mogoče pogosto iti na napajališče?	. j
—	Le ne sme iti človek vsaki dan tja.
—	Kaj pa •
—	I.e ne sme iti človek vsaki dan tja.
—	Zakaj.
—	Ker to ruinira.
—	Kaj ruinira to?
Napajališče. Saj razumete, teta Angelika. Ptice, katere je, človek ujel.,..
—	No.
—	Teh ptie ni več tam.
—	To je res. — .ie odvrnila teta
Prvikrat, odkar se je nahajal v njeni hnši. je dala teta svojemu; nečaku prav. To tieoi ičakovano priznanje je vzradostilo Pitova.
-	Vendar. — j- rekel. — gre človek takrat, kadar ne gre ki rapajališču. na kak j drugo mesto. V dnevih, ko ne lovi ptičev, lovif človek kaj drugega
—	In kaj lovi!
Kun«-e Meso m» in kožo se proda. Kožuh kunca je vre-j Uea dva eenta.
Teta Angelika j** n presenečenimi očmi ozrla v Pitova. Nik-1 « ur bi si ue mogla misliti, da tiči v njeni tak ekonom. Pitov je pokaral »vojv zmožnosti
Ali botn jaz prodala te kožuhe?
Prav kot je delala moja mati. (Kroku ni nikdn.* padlo v glavo, da b iod uspeha svojega lova \*el kuj drugega kot *voj delež pri jedi.
In kedaj boš lovil kunce! — je vprašala teta Angelika
Kakorhitro bom imel zanjke. — je odvrnil Pitov.
—	No, pa napravi zanjke.	.	f]9
(Dalje prihodnjič.)	^ ^
GROZDJE! B GROZDJE! GROZDJE!
Suho" importirano iz starega ■ kr^ja
11 BOKSA SO FUNTOV ZA 1
$14.™
dpecijalna cena n 10 boks in več. f Denar se pošlje naprej v registri ! ranem pismu aH Postal Money, Order.
S.KUCICH
Dalmatinsko CaL Grapes Co. j 66 CORTLANDT STREET 1
NEW YORK, N. T.
___r
Kje je LOUIS JENlO, »odomače Zlatarjev, doma iz Pristopč, farm St. Mihel pri Novem mestu, .
3
Dolenjsko. Pred vojno je bival j v Leadville, Colo. Imam mu izročiti nekaj važnega iz stare domovine. Če sam bere ta oglas, naj se mi oglasi, ali če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani na: Matija Pogorele. 7 West Madison St., Room 005, Chica-
! go, 111.	(23-24—3)
i .
Prosim cenjene rojake in rojaki-
' nje. če kdo ve, kje sc nahaja
? moj brat JOŽEF HRIBAR. Do-
1 ma je iz Vrha pri Žužemberku
1 na Dolenjskem. Rada bi znala,
9 če je med živimi ali mrtvimi.
Dobila sem vest, da ga je ubilo
nekje v državi Illinois. Iz stare
J domovine me prosijo mati, da
ako je še živ, naj piše domov.
ker so vsi v skrbeli, kje da je.
Zadnjič sent slišala od njega
pred 11. leti. Slišala sem tudi.
da se nahaja v Waukeganu. III.
t'e kdo ve kaj za njega, naj mi
blagovoli naznaniti, če pa sam
bere ta oglas, naj se oglasi svoji
? sestri: Mrs. Mary Logar, 15247
Saranac Road, Cleveland. Ohio.-
(23-25—3) a ___:-:---
e	NAZNANILO.
». Te mpotom naznanjam vsem j slovenskim duhovnikom, ki so či-tali pred časom oglas v "Glasu e Naroda" in "Glasilu K. S. K. J.'' r- glede odpovedi "župnika in orga-- nista" v Forest City, Pa., da sera t, se res odpovedal, da pa škof noče d sprejeti moj«- ««Jpwedi ter zuht«-i-l va. da ostanem še tu. Dobil sem It zato le odpust za eno leto. Ako bi i-1 kak duhoven želel zvedeti večje I- podrobnosti glede tc župnije, mu n rad ust režem.
*> Forest City, Pa., 20. marca 1920. e,	Joseph Tomšič, župnik.
>-	(23-24—3)
Rada bi izvedela, kje se nahaja1 JOŽEF POVILE. Doma jc iz' Planine št. 20. pošta Rada pri Krškem na Dolenjskem. Ker sem prošetia od njegovega brata iz starega kraja, da naj po-izvem b njem. in ker mu imam i sporočit: zelo važne stvari iz ! stare domovine, prosim eenjeue rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se mi sam javi na naslov: i Marv Cerovšek. 3332 St. Clair 1 Avenue. Cleveland, Ohio. (23-24—3)
ŽEN ITN A PONUDBA.
Fant, star 35 let, se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 25 do -35 let. Lahko je tudi vdova z jj enim ali dvema otrokoma. Na denar sc ne oziram, samo da je po- I štena ženska in dobra gospodinja. Katero veseli, naj mi piše in pismu priloži tudi sliko, katero na zahtevo povrnem. Naslov: F. II.. Box 134, Chenning, Mich.
ŽENITNA PONUDBA.
Rad bi se seznanil z dekletom v starosti od 20 do 25 let. Jaz sem, star 34 let in imam stalno delo ter! - tudi nekaj prihrankov. Če katero j i veseli, naj mi piše in priloži svojo . sliko. — August Bolko, Box 25,
i Reitz, Pa. ^ ——— —————
. Kje se nahaja JOHN OBERSTAR > podomače .Terčken iz Gorenje e vasi pri Ribnici" Kateri roja-
6	kov ve za njegov naslov, naj ga nama naznani, dobi $10.00 na-
!.	grade. Stara njegova navada je.'
a	da kadar ga ima malo v glavi,
i,	kriči: Hop, haj! Naznanite na
L	naslov: Peter Prijatelj. Box
ti	173, Aurora, Minn.: ali pa:!
u	Louis M. Perušek, Box 458.
ji	Aurora, Minn.	(20-23—3)
7	—-____
mmmmmmmmmmmmmm
Cosulich Line
Dtrektaa pot na Grško in »Trst
Parah Argentina eOptaJe
Parni ki eOpluJejo od pomol« T. e* vsneftju «1. ulice. Se. Sreofclyn
Z« črne ln eruea Informacijo oe obrnit« na
PHELPS BROTHERS & GO.
Paoooneer Department
« Weal am*	N«« M
U. S. Shipping Board
POTNIŠKA SLUŽBA
Dikrektna zveza z Dubrovnikom (Gravoso) m Trstov
88 ''SUSQUEHANNA''
23. marca 1080
Cena za tretji razred:
Do Trata «100. — Do Dubrovnik* $125. j Pol«a topo 55. vojnega davka.
I Velike kabine v tretjem razredu, "kjer •«
lahko vox i jo d rutine, brca naoaijnlh po
aebnlh atretkov.
Phelps Bros. A Co.
Generalni saetopnlk 4 WEST STREET	NEW YORK
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ ODFLUJEJO IZ NEW YORKA
La Savo««
37 marca!	H^vr«
St. Paul	27 marci i Cherb^urg
Argentina 30	m%rrat Tr»t
Lapland 3	aprila. Cherbourg
'. Now Amsterdam 3	aprilal Rotterdam
: Philadelphia 3	aprilal Cherbourg
La Touralne___3 «prlU._Havre
■ Glede cen za vozne H«tke In vsa druga
pojasnita, obrnite so na tvrdko
L*	FRANKaAK«E«1
•f Cortland SL New York
Koroške novice
Is Oorenfc.
Zapustil nas je pro v i zor eg. An-!1 ton Mlinar in odšel na sluzhova- ^ nje v Orno. Vodil je dušno pastir- jj stvo v naši Župniji 3 leta. Huda je bila doba njegovega delovanja, med nami. prav posebno v prvi ' !>olovici lanskega leta. ko so go-, s podaril i pri nas Nemci. Kljub;' vsem -grozečim nevarnostim ni za-, pustil svoje erede. Ko se je nemška povodenj razlila čez celo Ko-/ r<«ko, je oskrboval požrtvovalno v več župnijah naokrog dušno pa-i stirstvo. Z ganljivimi besedami se je poslavljal od nas.	i
I
Iz Žefač ob Dravi
Pred kratkim so priredili bil-eovski igralci dve gledališki igri. Cisti dobiček se je porabil za slovensko knjižnico. Gibljemo se!
Komaj so minuli 4 meseci odkar smo pokopali v Bilčovsu podomače Čarejevo Mici v dekliški dobi 20 let, in že ji je sledil oče Aleš Martie pd. Čare j na poti r večnost. Tudi on je dopolnil šele 57 let. 2e ob smrti hčerke je ležal težko bolan na griži in od tedaj ni več okreval. Mnogobrojna množica od blizu in daleč ga je spremila na zadnji poti. N. p.*v m.!
S Suhe.
Hudo je gospodarila pri nas minulo leto griža, vsled teg* smo imeli 42 pogrebov, »tevilo, ki nas prestraši. Navadno umrje vsak trideseti človek, pri nas smo pokopali vsakega dvanajstega fara-ua. Dne 15. oktobra smo pokopali > Artofovo mater, njeno omoženo fFeerko in še 41etnega sina v sku-ipan. grob. Rojenih je bilo petnajst ■ | jtrok. Letos pa smo položili v uir-i j di grob Virtovega očeta, starega .j62 let. Njegova mati še živi in je IJH). leti najstarejša oseba v fari.
žave. Država smo mi sami, brez našega dela pa tudi ni države. — Zato pa po začrtani poti naprej! Delo in zopet delo, proizvajati v fabrikah, delati na polju, delati v uradih, delati v šolah, delati v društvih, obuditi zaspana društva k življenju, delati v trgovini, delati povsod, brez prest anka! Brez dela ni napredka. In z vsakim de-i lom se utrjuje moč naše države. [Ce bomo hodili po tej poti dalje, 'ne bo glasovalo, ko pride plebiscit, samo 80* odstotkov za Jugo-' slavijo, glasovalo jih bo veliko | več. Bnčele se iznebijo trotov, in I tudi mi se bomo iznebili naših 'trotov, ki bi radi samo dobro živeli in nič delali. Oe bomo delavni, bo boj proti trotom lahek. Naše delo pa naj Bog blagoslovi!
Is avstrijsko Komike.
Na beljaškem kolodvoru so aretirali dve bandi, ki sta že dolgo časa kradli in ropali. Med njimi sta bila tudi revident Kovač in adjunkt Kuschberger. Stvari so prodajali trgovcem, ki so tudi bili i njimi v zvezi.
Nesrečnim beguncem'' iz cone A, ki so kradli po hišah, ki so sc obnašali kakor bi bili znoreli, ki so mislili, da so samo Nemci na svetu, ki so se zbali in zbežali s Volkswehrom. se mora že presneto slabo goditi. Društvo "Kiirnt-* iter Landsmannscfaaft" je začelo 1 zanje ofer pobirati.