184 številka. Ljubljana, v soboto 13. avgusta. XXV. leto, 181)2. SLOVENSKI MOD. fehaja vsak dan avefter, ir.irr.ki nedelje in praenike, ter velja po posti prejeman ea avstro-ogerske dežele sa vse leto 1P. gld., r.a pol leta 8 gld., «a četrt leta 4 «1*1 . »a jeden M«MC l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom ca vse leto 18 gld., r.a četrt leta gld. .'jO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina 8e po 10 kr. na mesec, \ o 30 kr. r.a četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oinanili pl&cuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., Če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika izide prihodnji list v torek, dne 16. avgusta 1892. 0 našem političnem položaji. VIII. „Slovencev" dopisnik na popravek dra. Laginjo. — Denuncljantstvo. — lVrlidija. „ Slovencev" Dunajski dopisnik priobčil je se jeden dopis v Številki z dne1 20. januvarija 1892. V tem, pet razpredelkov dolgem dopisu bavi se s samimi stvarnimi popravki, storjenimi po končani razpravi o trgovinskih pogodbah. Mej drugimi prinaša popravka prof. Šukljeja in viteza Nabergoja v celoti. Popravka dra. Laginje, čeprav je bil jako kratek, ne prinaša v celoti, gotovo zato, da zapelje čitajoče občinstvo, da tem laglje veruje to, kar on dru. Laginji očita in mu predbaciva. S temi popravki bavili smo se že prej in ne maramo ničesar ponavljati. Samo to hočemo navesti, česar nista rekla niti Suklje, niti Laginja, nego kar je povedal dopisnik „Slovencev". „Z dr. Gregorcem je govoril (prof. Šuklje), da bo omenjal tudi političnega stališča našega, in ravno tako je povedal vsem drugim poslancem, kar jih je mogel pred sejo dobiti, zlasti navzočnima načelnikoma slovenske zadruge, katera sta odobrila dotično izjavo, Laginj a in Spinčič pa se le takrat prištevata slovenskim poslancem, kadar jima tO kaže, sicer hodita svojo pot, povdarjata pri vsaki primerni ali neprimerni priliki veliko-hrvatsko stališče Starčevićeve stranke ter se dajeta žalibog podpihovati od n aj-skrajnejših elementov mladočeškega kluba. Ako gospod dr. Laginja pravi, da o prihodnjih volitvah od njega izrečena sodba je njegovo osebno prepričanje, mu radi verjamemo, ali ravno iz tega sklepamo, da jako slabo pozna razmere slovenskih volilnih okrajev. Dal Bog, da bi bolje poznal razmere istrske?" Navidezno nekako mimogrede zapisal je dopisnik „Slovenčev" v tem dopisu tudi nastopne vrste: „Naj pri tej priliki omenjam, da je zadnjič dru. Laginji (po njegovem prvem govoru) čestital tudi Tržaški italijanski poslanec Burgstaller ter ga pohvalil, da je izvrstno govoril. Burgstaller dobro ve, zakaj je to storil; tir. Laginja LISTEK. Prolog: pri veselici gimnazijskih abiturijentov dne %£. avyiiNla t. 1. zložil abit. BI. Prelesnik. Pozdravljeni! Kot v mlado leto Se ptičji spev v pozdrav glaBi, Glasi krepko, radostno vneto In ljubeznivo v vtte strani: Tako iz naših src veselo, Veselo in ponosno smelo Glasi se Vam : Pozdravljeni! Veselje ljubko nas navdaja, Ponosno duh nam sili v vis, In srca nam sladkost napaja Ko zremo dičnih gostov niz. Saj je veliko Vas število, Nam v tolažilo in bodrilo, Ljubezni Vaše je odtis. Odzvali ste se mnogobrojno, PriSii v obilji k nam v gosti, je izvrstno govoril za lahonsko stranko, ki je začela zopet zaupljivo povzdigovati glavo in se nadejati, da ne bo dolgo, ko si bode zopet prisvojila v Istri zgubljena tla. Naj istrski rodoljubi že zdaj skrbe in neumorno delajo, da se ne uresničijo nakane njihovih protivnikov". Koliko prikrivanja, pačenja, zavijanja, denuncijantstva, perfldije je v teh besedah dopisnika-poslanca! O dru. Gregorcu pravi, da je prof. Šuklje pred svojo izjavo ž njim govoril, da bo omenil tudi našega političnega stališča, to da je rekel tudi vsem drugim poslancem, katere je pred sejo mogel dobiti (tako se torej prof. šuklje porazu me v a in to popolnoma z vso skupino slovenskih poslancev!) ne reče pa niti o dru. Gregorcu niti o drugih poslancih, katere je pred sejo mogel dobiti, ali so odobrili to izjavo, kakor to povdarja o obeh navzočnih načelnikih slovenske zadruge (dru. Ferjančiču in kanoniku Klunu; — Vošnjaka tedaj ni bilo na Dunaji). Da pa opere prof. Šukljeja, ker ni niti govoril s poslancema Laginjo in Spinčićem, niti jima sploh kaj rekel, čeprav ju je mogel dobiti pred sejo in mej sejo prej nego je začel govoriti, treba je bilo povdarjati, kako onadva pri vsaki priliki naglašata „veliko-hrvatsko stališče Starčevićeve stranke" — treba je bilo to povdarjati prav ob času, ko je dež. šolski svet goriški z namestnikom Rinaldinijem na čelu vodil preiskavo proti prof. Spinčiću zaradi agitacije v Istri in zaradi nekaterih govorov v Zagrebu, kakeršnih se je že več tisoč izreklo mej Hrvati in Slovenci, ne da bi se bilo kaj zgodilo; treba je bilo denuncirati za slučaj, da bi mini-sterstvo morda ne bilo voljno potrditi predloga dež. šolskega sveta, da je namreč prof. Spinčića odpustiti iz državne službe; treba je bilo povdarjati, da se dajetaomidva podpihovati (tisti .žalibog" pred tem „podpihovati" je tako neiskren, da se nam gabi zapisati ga) od najskrajnejših elementov mladočeškega kluba — (tudi ta trditev smrdi na stotine milj daleč po najgršem denuncijanstvu, če se pomisli, da se je malo pred tem silno in grozno pisalo o govorih nekih poslancev mladočeškega kluba; treba je bilo naglašati, kako onadva hodita svojo pot, in kako se onadva, Laginja in Spinčič, Pa da Va« sprejmemo dostojno, Preslabe nam so Se moči. Ko zrastejo nam jačja krila, Ta čas sijajnega darila Vuni dali bodemo k časti. Zakladi naši so še mali, Zato vsaksebi gremo v svet, Da bodemo jih več nabrali; In upamo za nekaj let Se z ved bogatimi sadovi In z vzorov zlatimi klasovi Povrnemo v očiuo »pet. Otožnost žalna nas prešinja, Pri srci nam je vsem hudo: Oj zlata pomlad nam izginja, Mladost nam daje že slovo. Kje sanj mladostnih bo lepota,? Kje nadej žarnih bo krasota? Kje vzorov jasno bo nebo? Privrelo leto bo soparno, Ognjeno strelo, gromki grom Bljuvalo bo nebo viharno, Slepil bo blisk, glušil bo lom, Nemiljeno bo ploha lila, prištevata slovenskim poslancem samo tedaj, kadar jima to kaže. Za to torej, da prikrije, kar je opustil prof. Šuklje, da namreč poslancema Laginji in Spinčiru ni ničesar povedal o svoji politični izjavi, zato denuncira dopisnik „Slovenčev", slovenski poslanec Klun, imenoma dva poslanca in to ob času, ko bi te njegove denuncijacije mogle osebno škoditi jednomu od njiju, in trdi, da se prišteva ta slovenskim poslancem samo tedaj, kadar jima to kaže. Kdor pozna poslanca Spinčića in Laginjo, kdor pozna vso njuno preteklost še izza dijaških let na gimnaziji v Reki in na visokih šolah, deloma v semenišču v Gorici in v Trstu, deloma na ivse-učiliščih v Pragi in na Dunaji, v Zagrebu in v Gradci; njuno službovanje in delovanje v Kopru in v Gorici; na Reki, v Zagrebu, v Kastvu, na Vo-loskem in v Pulji; kdor ju pozna iz Trsta in Ljubljane, iz Poreča in z Dunaja, mora zajedno z nami reči, da je ta trditev prava pravcata perfi-dija, ki karakter izuje „Slovenčevega" dopisnika, slovenskega poslanca kanonika Kluna, i dodati mora, da je žalostno, da more takšno perfidijo izreči slovenski poslanec in kanonik; a še žalostneje je to, da jo prijavlja v svojih predalih brez nikako opomnje katoliško-naroden list! i Konec prih.) Kje je nevarnost? Na papeškem prestolu sedi danes mož, katerega bi po njegovi učenosti lahko postavili vsaki dan na prvo vseučiliško stolico, po njegovi politični spretnosti in previdnosti pa na vsako vladarsko mesto sveta. Ta mož toli učen kakor praktičen, tako zveden v svetih, kakor v svetovnih rečeh je papež Leon XIII., pravo čudo današnjih dni. O mnogih činih in izjavah tega moža, vprašal se je svet nehote : ali je to v resnici naslednik Pija IX. ali pa morda kakšna prikazen iz klasičnih dob bibliškega krščanstva ? Tako svež, tako pristen duh krščanstva veje od te nenavadne osebe! Kako neki je ta čudoviti mož zašel uprav v našo popačeno dobo V — Vidi se. ko da ga je višja previdnost obudila uprav dandanašnji, kakor nekdaj Ledena toča kruto bila Na naših vzorov dični dom. Pa le naj Btrašna strela treska, Naj grom bobni, buči vihar! Ne bo nam zdrobil vzorov bleska, Nam pota zmotil nikedar! Zaslon smo čvrst sadovom znoja, In dobro znamo pota svoja, Pred nami sveti srčni Žar! Sadove bomo zasejati V domačo grudo mej svoj rod, Rojakom trud svoj Žrtvovali, Da jim rodi stoterui plod. Iz semena bo sreča vsklila, Narodu dneve ho sladila, Legak mu bo življenja hod . . . Za dom mi bodemo živeli, Trdno obljubimo sedaj, Mi zmeraj bodemo skrbeli. Da srečen bo naš rod keda;. Za sveto našo učetnjavo, Za njeno čast, za njeno slavo Mt stali bomo vekomaj! osnovalca papeškega poverjenstva na zemlji, da stopi v hran pravičnosti nasproti zlobi — fari-zejstva. Da, farizejstvo, to je znamek današnje dobe, farizejstvo v javnem, v društvenem in posebno v verskem življenji! Trebalo je, krvavo je trebalo mož;i, ki bi opasan z globoko učenostjo in oborožen z mečem vzvišene oblasti iztiral kupce-valce in razsajalee iz veže onečiščenega hrama božjega. Ta mož s kerubimskim mečem zdravega razuma in božanstvene razsvitljenosti je ravno sv. oče Leon. Naši čitatelji gotovo niso prezrli onega na vse strani zanimivega pogovora papeža Leona s francosko pisateljico, gospo Sevorino. Da je ta pogovor pristen, istinit, to je dokazala rečena gospa na neutajen način. In ko bi še kdo stavil sum v poročilo Pariškega lista „Figaro" — mimogrede rekoč, jednega najizvrstnejših listov današnje publicistike, ki ima očite zveze z Rimom — tega prav lahko pouče o tej istinitosti krčeviti poskusi, kako utajiti ga, poskusi, kateri izhajajo ravno od strani preplašenih farizejev. Že to gašenje kaže jasno, da je res padel goreč ogorek v slamnate strehe farizejske. Kaj pa pravi papež Leon o pozvanji katoliške cerkve? — „Nalog cerkve je samo: izpolnjevati milost in bratstvo. Ona ima blodnjo zasledovati in pobijati; proti osebam silouia postopati je proti volji božji, proti njenim naukom, proti dostojanstvu, s kojim sem previden, in proti oblasti, s katero razpolagam". — Nehote se vriva čitatelju vprašanje; ali pa poznavajo naši farizeji „m i I o s t" in „bratstvo" V! 0 poklicu cerkve pravi oče Leon dalje: n Cerkev ima poslanstvo braniti slabe". — Tedaj ne na stran moči in sile, ne na stran prevladanja, posebno ne „prevladanja denarja" se ne postavlja glavar cerkve; to pa naši farizeji delajo vsak dan, ki uče, naj B6 Slovenci klanjajo premoči in naj poljubujejo šibo, katera jih tepe, da ulove po katero mrvico — Riegerjevo „drobtinico" — tega, kar jim gre po jasnih zakonih in po pravici I Tako se torej oče Leon očito [»ostavlja na stran vseh tlačenih, kar svedočijo njegovi izreki o „malih Židih", kateri morajo trpeti za grehe „velikih", posebno pa kar pravi o Alzačanih in abbe-ju Jacot-u, jednem onih, ki m a t e r i j a 1 n e dobičke pruskega vladanja cenijo više nego moralno blagost in svobodo svojega naroda! Koliko takih Jacot-ov bi lahko našteli mej našimi farizeji! Pa saj so znani. Na konci onega pogovora pa še razvija oče Leon svoj politiški program: „Moj naučitelj je dejal : moje cesarstvo ni tega sveta. Tako tudi moje ni. Jaz težim po gospodstvu bratstva, po pozabljenji nesloge, po vladanju svetega miru in usmiljenja!" — Kedaj pa bodo naši farizeji objeli ta program, oni, katerim ni nego do posvetnega nadvladanja, do razburjanja društva in do b e g a n j a neukega slovenskega ljudstva, kateremu se pred oči postavljajo nevarnosti, katerih n i, a se zakrivajo nevarnosti, katere so? — Saj to je jasno in dokaz nad vsemi drugimi dokazi: dokler se naše razum-ništvo vpisuje mej člane družbe sv. Cirila in Metoda in pa v bratovščino sv. Mohorja, dotle ni nevarnosti za našo vero! A nevarnost, in to velika nevarnost je za pravo moralo, katera trpi in Mittheilungen des Musealvereines tur Krain. (Konec.) Toda predolgo smo se že mudili pri jednem predmetu; dalje k „izvestjem", katerih vsebina je še bolj mnogovrstna in zauimiva, negoli nemških „Mittheilungeu". Zbrane so ondukaj te-le razprave: Zgodovinski pobirki iz Loškega okraja, sp. dr. Fr. Kos — Drobtinice iz Furlanskih arhivov, nabral Aut. Koblar. — K zgodovini Novomeški v 18. veku, sp. Još. Apib. — Kopitar in Ranke, sp. Anton KaBpret. — Sv. Križ vipavski, ap. S. Rutar. — Mali zapiski: Odkod pride ime Vuklo (HUtben). Sp. A. Koblar. — O zidanju Crngrobske cerkve, sp. A. Koblar. — Kraški podložniki Rožaškega samostana I. 10G0, upis. M. Sila. — Donesek slovstveni zgodovini 18. veka, Bp. J. V. Ne da bi bo spuščali v podrobno oceno, omenjamo samo, da so vse to razprave in razpravice od pisateljev, ki so na dobrem glasu. Zlasti neumorno deluje za muzejskega društva izvestja njega tajnik in arhivar, g. kurat Aut. Koblar. SIcer temeljit poznavatelj domače povestoice ponudil nam je to pot bo vedno huje trpela od licemerstva in hinavščine verskega farizejstva! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 13. avgusta. Taaffe. Danes je minilo trinajsto leto, kar je grof Taaflfa postal ministerski predsednik Avstrije in navzlic dolgotrajnemu vladanju se še ni obrabil. V tem času naslanjal se je na vse stranke in obračal svoj plašč kakor mu je kazalo, samo da je državni stroj tekel mirno in se ni ustavljal. Stališče njegovo je trdno, ne samo zato, ker mu krona zaupa, ampak tudi zato, ker ž njegovo politiko nihče zadovoljen ni. Za časa svoje vlade izpremenil je večkrat pravec svoje politike, zameujaval svoje so-trudnike, samo on je ostal in gotovo ue misli umakniti se. — Trpke kritike ne maramo pisati, naročenim slavospevom pa ue moremo pritrditi. l*ražt'tkov mandat. Bivši minister Pražak se sicer še ni odpovedal državnozborBkemu mandatu, a vender se pripravljajo moravski Staro iu Mladočehi že Beda) na vo-liski boj. Pri zadnjih volitvah zmagal je Pražak — sevola z izdatno pripoinočio vladnega aparata — z 248 glasom proti 207 glasom, katere je dobil mladočeski kandidat Vvcbodil. Najbrže bode pri prihodnjih volitvah navzlic naporu Staročehov in vlade zmagal mladočeški kandidat, kajti Pražak je reprezentoval slavno ime in to mu je uajveč po-uuigalo. Katoliški shotl v Uncu. Vsled mnogobrojnih resolucij, uasvetovanih od odsekov, ni bila mogoča nikakeršua debata. Poročevalci čitali so resolucije, časib precej dolge, zbo-rovalci pa so jih uprav mehanično odobrili. Resolucije te so tičejo vseh vprašanj verskega in javnega življenja in se po duhu popolnoma ujemajo z do-tičnimi resolucijami, v/.prejetimi na drugih katoliških shodih. — Na zadnjem shodu govoril je Dunajski profesor Schindler o časnikarstvu, priporočajoč, naj se na Dunaji ustanovi velik katoliški dnevnik, v manjših krajih pa kar največ moči cenenih delavskih listov. Predsednik grof Sy Iva T ar o u ca govoril je o delavskem vprašanji in se postavil popolnoma na krščansko socijalno stališče, zahteval, naj se dajo delavcem politične pravice, naj se določijo izvestni obrti, katerih uaj ne bodi dovoljeno izvrševati tovarniško, sploh pa vse stori, da se delavski stan izobrazi v krščanskem zmislu. Ta Kovor Hohenvvartovea grof t Svlve-Tarouea vzbudil je mnogo senzacije. — Škof Katachthaler priporočal je slogo. Če bodo avstrijski katoliki nepre-prestano in energično delovali za svoje smotre: verske ljudske in srednje šole ter katoliškr vseučilišča, jih bodo tudi dosegli. Končno priporočal je govornik še katolikom vsega sveta, naj molijo in v svojem krogu delujejo na to, da zadobi papež neodvisnost. Po kratkih zahvalah tistim, ki so si stekli zaslug za uspeh katoliškega shoda, blagoslovil je škof Doppelbauer zborovalce, na kar se je shod zaključil. Zvečer bil je še banket v slovo, včeraj pa je večje število zborovalcev napravilo vkup en izlet na Solnograško. ViiAitJe države. Stamhulov v Carigradu. V četrtek pripeljal sa je Stambulov v Carigrad in se nastanil pri bolgarskem diplomatičnem agentu Dimitrovu. Konjekturalni politiki ugibajo nervozno, kaj more biti uzrok temu nenadejanemu potovanju. Gotovo je le, da delajo Stambulovu v Carigradu mudeči se bolgarski emigrantje mnogo skrbij, zlasti ker se čuje, da mislijo maščevati pred tudi zanimivo jezikoslovno zgodovinsko drobtino o postanku krajevnega imena Voklo in setu pokazal razboiitega slovenista. V navedeuem zapiBku mu nimam ničesar druzega*) oponesti, nego končno opombo, da „za gorenjsko Voklo bo težko v urade uvesti pravilno pisavo Lokev." Nas uradno uvedenje najmanj skrbi, kajti uradno se da tudi uvesti Schvveinsbtichel ali Schweinsberg, za Sinja Gorica, v književni jezik pa moramo itak brezobzirno sjire-jeti Lokev za dijalektBki Veku ali odtod izvedeni in nikjer govorjeni Voklo. Doslej smo pisali čitateljem publikacij muzej- *) Prav jasno tudi to-le ni povedano: „Odkod, — da se pri sklanjatvi prikrade / v drugi zlog te besede, jo znano. Ker Gorenjec čuti, da ima l vendor se nekaj pravice obstanka, dasiravno ga pred a, o, in M zamenjava I p, zato pa v časih rad v, ki po pravici stoji v drugem zlogu iste besede, pred i in c zamenja z l- Taka zamemba jo n. pr. gvale, na gvali, namesto : glave, na glavi, in tako se reče tudi Vokle, v V&kli, namesto Lokve, v Lokvi." — Da Gorenjec vsak / pred a, o in u brez izjemo izreka kot v je znano. Drug, od prejšnjega nezavisen glasoslovni zakon, ki pa fie v svojem obsegu ni proučen, je ta, da v go-rcnjfiftini po nekod v pred e in i prehaja v / priin. buk/e, koprile, brli, ta pral', namesto: bukve, koprive, brvi, ta pravi; toda i te krave so rjave, ne: kru/c, rja/o. kratkim umorjene rodoljube. Doslej se še ne ve, a katerim turškim državnikom občuje Stambulov. Francija in Belgija. Zaradi nekaterih delov Kongo države nastal je mej Francijo in Belgijo prav resen konflikt, ki se je še poostril, ktr je Francija odklonila podvreči se posebnemu razsodišču. Belgijski listi so vsled tega zelo vznemirjeni in očitajo Franciji, da tepta'mejnarodne dogovore in da hoče v ta konrbikt s kongo državo umešati tudi Belgijo, ker žrtvuje ua leto 2 milijona frankov za kongo. Belgijsko mi-uisterstvo se tega perečega razpora še ni dotaknilo, a javno muenje sili, da se vsa stvar spravi v parlament, kar bi gotovo slabo uplivalo na razmerje mej tema dvema državama. Angleški parlament. Po Gladstouu samem bil je najvažnejši govornik vodja unijoimtičue stranke Chamberlain. Govoril je zlasti o vnanji politiki angleški, povdar-jajoč, da se narod baje ue ogreva za vnanjo politiko Gladstoneovo, ker bi sicer nekega dna zapazil, da so Angleži zbežali iz Fgipta. — Sploh je Esjipt tista točka v vnanji politiki, na katero obračajo angleški politiki v prvi vrsti poglede svoje. Chamberlain tolažil se je s tem, da bo vodja minister-Btvu v nanj i h reči j lord Roseberrv, ki ne bo dopustil, da se umaknejo Angleži iz Egipta, ne da bi se bila poprej o tem izrekla parlament in narod. — Gladstoneovci, hoteč Čini prej končati adresno debato, niso odgovarjali na Chamberlainova izvajanja. Glasovanje o nasvetovam nezaupnici vršilo se je šole pozno po noči. Po starem, pri parlamentarnih porazih vlade navadnem običaji nasvetoval je Balfour, naj zbornica zaustavi svoja posvetovanja do četrtka, kar je obveljalo jednoglasno. Člani vlade odpeljali 80 se včeraj v Osborne, kjer biva sedaj kraljica, da ji izroče svojo demisijo. Gladstone sestavil bode novo ministerstvo do četrtka. Konservativni listi javljajo, da zahtevajo radikale*, ntoječi za Gladstoneom, na čelu jim Labouchere iu Dilke, naj GladBtone takoj opusti konservativni pravec vuauje politike, »osebno pa naj se koj obrne od trojne zveze. Dopisi. Iz Vipave 12. avgusta. [Izv. dop.j (Častno občanstvo.) Blagor naroda je preuzvišena naloga vsacega narodnjaka, podpiranje ubozega ljudstva je delo krščanske ljubezni, koliko pa jih je, kateri se niti za to, niti za ono ne brigajo. Da se pa onim, kateri svoje moči posvečujejo tudi povzdigovanju naroda, kateri skrbe, da si pridobijo ubožci potrebnega živeža, izkazuje pristojna čast, je povse hvale vredno. V seji dne 7. t. m. izvolila je občina "Vipavska jednoglasno gosp. Ivana Nosana, c. kr. sodnika v Vipavi in gosp. Henrika II o h na,, ravnatelja tovarne v Ajdovščini, častnima občanoma. Gosp. sodnik Nosan, prišedši v Vipavo pred 8 leti, sodeloval je in se sodeluje z vspehom kot odbornik občinski, bil je nekaj časa predsednik naše čitalnice, in pridobil si je s svojim pravičnim postopanjem in uspešnim delovanjem za blagor Vipavcev in sploh cele doline častne zasluge. Gosp. H. Hohn, rodom iz Švicarskega, prispel je pa pred več nego 40 leti v lepo našo domovino, ter se naposled stalno naselil v Ajdovščini, kjer je ravnatelj tovarne. Zanimal se je že za svojega prihoda za Vipavsko dolino, povzdignil tovarno, ter tako ljudstvu pripomogel k zaslužku. Nad .-J00 delavcev ima dandanes tamkaj svoj kruh, izključno le domačini, ustanovil Dalje v prilogi. 1p8 skega društva, sedaj pa še jeduo ali dve njih pisateljem, in sicer onim domačim pisateljem, ki pišejo nemški. Radi priznavamo veliko važnost svetovnega jezika nemškega za znanstveno književnost, in odobrujemo, da se naši rojaki služijo z nemščino v veduostnih razpravah hoteč jim pridobiti 8 tem širše Čitateljstvo ter seznaniti učeni svet s svojimi umotvori. Toda „suut certi denique lines;" tu treba razločevati predmete, ki so res obče veljave, zanimajoče ves omikani svet, in pa ona vprašanja, ki zadevajo samo uaŠo ožjo slovensko ali celo samo Kranjsko domovino. Glede takih vprašanj čisto lokalnega pomena imajo naši rojaki učeni in neučeni neovržno pravico, da zahtevajo, da njih rojaki učenjaki pišejo v domačem jeziku Izgovori o nedostatnosti in oskodnosti slovenščine že davno ue veljajo več. Nasprotniki naši vedno trobijo v svet, da je Kranjska do cela poslovenjena; no poslovenjena ni, pač pa slovenska že od narodnega preseljevanja. Tedaj pa gotovo ni nič bolj pravično nego to, da bo tudi tujci, ki se mislijo pri nas Btalno naseliti in ae zanimajo za naše razmere, priučijo jeziku, katerega govori ogromna večina prebi- Priloga ..Slovenskemu Narodu44 št. 184, dn* 13. avgnsta 1892. jim je različne dobrodelne zavode in na ta način za nje skrbel, tudi če bi prišla kaka nezgoda, bolezen itd. Ni torej čada, da ga vsi Časte in spoštujejo kot svojega očeta. Čast občini, katera tako lepo zasluge rodoljubnih mož spoznava in pred vsem svetom časti! Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. vćlika skupščina dne 28. julija 1892 v Posto j i ni. Slavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda blagovolilo nam je doposlati svoje poročilo o zaduji veliki družbini skupščini v Postojini. Natančno in lepo se v njem popisujejo priprave za to skupščino, njen predvečer v Ljubljani in Postojini, praznično lice Postojinskega trga, vzprejemanje gostov od severa in juga na kolodvoru Pustojinskem, sprevod v trg itd. Ker je naš list vse to blizu jednako točno popisal koj po dnevi skupščine, zato menimo, da nam tega dela poslanega nam poročila ni treba še jedenkrat priobčiti, in bode nam slavno družbino vodstvo gotovo oprostilo, če tega ne storimo. Pač pa smo Že v našem popisu rekli, da pričakujemo oficijalnega poročila o zborovanji skupščine in sedaj to poročilo rade volje priobčujemo. Proti 11. uri zbralo se je pred šolskim poslopjem, katero je značil lep slavolok z napisom: „Vse za vero, dom, cesarja!", toliko skupščinarjev, da jih niti deseti del dokaj prostorna šolska sobana, ki je bila po trudoljubivosti c. kr. okrajnega šolskega nadzornika nadučitelja Ivana Thume v istini primerno in duhovito okrašena, ni mogla vzprejeti. Gledalo pa se je na to, da je osobito naše čislano ženstvo, ki je od tako daleč prihitelo, dobilo pripravne prostore. Tu bo prične običajno zborovali |e. Predsednik Luka Svetec predstavi zastopnika visoke vlade c. kr. okr. komisarja Štefana La-pajneta ter spregovori: Slav na skupščina! Najprej mi je naznaniti žalostno novico, da je naš ljubljeni prvomestnik, ki je prejšnje velike skupščine tako spretno, tako primerno vodil, profesor Tomo Zupan, danes zadržan po smrtni bolezni svojega brata41) ter je vsled tega mene naprosil, naj ga izgovorim in namestujem. IzražujoČ mu živo sočutje v nas vseh imenu in obžalujoč, da mora naša skupščina pogrešati danes njegove izvrstne vodbe, stopim s tem na njegovo mesto in Vas, častiti Bkupščinarji, najprej srčno pozdravljam. Zbrali smo se danes sedmič na veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda. Ako se ozremo nazaj na skromne začetke naše družbe in pogledamo, koliko je napredovala v tem času, mora se srce \BBcemu rodoljubu napolniti z radostjo in z veselim upom za prihodnjost. Podruinice se množe, število pokroviteljev in dobrotnikov raste od dne do dne in vedno bolj pogostoma se spominjajo Slovenci naše družbe pri veselih in žalostnih prilikah. Našli so se tudi že goreči rodoljubi, ki so se spomnili naše družbe celo v smrtnih britkostih. (Slava jim!) *) ProfeBor Ivnn Zupan, vrl slovenski rodoljub, umrl je 2e 1. avgnsta. valstva. A vara se kdor misli, da nemški pišoč o naših lokalnih vprašanjih koristi svojemu predmetu. Lokalne razmere v Tripstrilu ali Krevinklju niso svetu nič bolj znane nego naše, dasi se razpravljajo nemški. — Ta svet do naših pisateljev pa je umesten tem bolj, ker smo opazili čitajoč njih izdelke, da Btilistiško njih lice bi utegnilo le pridobiti b slovensko obliko. Jasnejše nočemo govoriti. — Ni mi treba poudarjati, da s tem svetom nikakor nočemo zavračati nemških razprav pisateljev Nemcev: „suum cuiqueu. Z zadnjo opazko je pa tudi dosti jasno označeno stališče naše nasproti najnovejšemu strokovnemu časopisu „Argo". „Argin" nepričakovani porod nas je osupnil tem bolj, ker smo še nedavno čitali v poročilu o občnem zboru muzejskega društva, ki je bil dne 21. ržeoega cveta mej drugimi tudi to-le točko: „Udobni je zbor nasvet g. kurata A. Žlo-gaija, da bi društvo izdajalo perijodiški časopis, ki bi obsezal vse stroke domovinoznanstva. Odbor bode razpravljal o tem nasvetu in ob svojem času predlagal kar je primernega.1' — „Bis dat, qui cito dat", mislil si je Argin krmilar ter b tem odrefiito prestrigel daljnje premišljevanje slavnega odbora. H koncu še nekaj besed do slavnega muzej- To je spodbudno za nas k še živejšemu delovanju, kar je pa tudi nujno potrebno, ker nasprotniki naše narodnosti pritiskajo huje in huje, zlasti na naše rojake oh periferiji, ter jim hote vzeti, kar je vsakemu narodu najdražje, vero in narodnost. Zato je treba, da se nasproti postavimo z delom i u požrtvovalnostjo, ter da na vso moč skrbimo, da postane naša družba kakor mogočno košato drevo, pod katerim najdejo naši stiskani bratje varno zavetje proti vsem sovražnim viharjem in nevihtam. V to nam pomagajta naša svetnika, naša nebeška pokrovitelja sv. Ciril in Metod! (Dobro- in Živio-klici.) Predsednik L. Svetec konstatuje zadostno število navzočih zastopnikov ter pozove zapisnikarja, objavi naj v dokaz zglašene podružnice ter prične z vodstvenim poročilom za preteklo upravno dobo. Vodstveni tajnik Anton Z log ar naznanja, da so v zmislu § 14 glavnih pravil dozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico ter večinoma na-vzočni : Izmej družbinih pokroviteljev: Litijske in šmar-tinske Slovenke št. I. po zastopnici 'gospej Terezi Svet če v i. Iste št. II. po gospici Ljudmili Ko lilo ko v i. Iste št. III. po gospej Mariji Zoretovi. Gospića Vekoslava K o b I a r j e v a. Deželni poslanec Luka Svetec. Deželna odbornika Ivan M u r-n i k in dr. Josip Vošnjak. Dež. poslanec Ivan Hribar kot zastopnik banke „Slavije". Kurat Anton Ž I o ga r. Profesor dr. Ivau Svetina. „Gor-janski Dom" po predsedniku, županu J. Žumru. „Ljubljanski Sokol", podpredsednik dr. Triller. Župniki: Jernej Ramoveš iz Poljan, Ivan Vrhovnik iz Ljubljane, Karlo Miklavčič iz Istre. Ivan P 1 a n t a n, notar, dr. Fr. S t o r, odvetnik, Zrna-goslav Ro h r m a n, tovarnar iz Ljubljane. Ivan Nep. Resman iz Nabrežine. Ivan Grdol iz Skorklje. Kapelan Ivan Volk. Veletržec Anton Zarnik. Načelnik okrajnega zastopa v Ptuju Josip Zelen i k. „Slovenski in hrvatski abiturijenti I. 1891.", zastopnik stud. iur. Ravnikar. „Slovenski veliko-šolci na Dunaju leta 1892", zastopnik stud. iur. Vencajz. Župnije: Zagorje ob Savi, zastopnik starosta „Sokola" M. Medved, Št. Lambert, zastopnik Ivan Vrtač ni k, Višnja gora, zastopnik nad-učitelj J. Škrbine c, Trnovo v Ljubljani, Ivan Vrhovnik, Cerklje na Gorenjskem, Radoslav Hočevar, Sv. Ivan pri Trstu, Ivan M. V ato v ec. „Slovenski bogoslovci centralnega semenišča v Gorici 1. 1891" novomašnik Ivan Šifrer. „Slovenski bogoslovci v Gorici 1. 1892", bogoslovec I. Drmastija. „Ljubljanski bogoslovci", novomašnik Gruden. Mokronoška podružnica na Dolenjskem, pooblaščenec A. Ž logar. Celjska posojilnica, zastopnik dež. posl. dr. Dečko. Savinjska posojilnica v Žalci, zastopnik E. Sirca. Čitalnica v Planini, župnik Ivan Podboj. Šmartno pri Litiji, župan Zor e\ Od družbinega vodstva: Dr. Dragotin vitez HI e i w e i s-T r s t e n i Š k i, deželni poslanec, dr. Iv. Dečko, deželni poslanec štajerski, Gregor K i n-špieler, deželni poslanec koroški, Ivan Hribar, deželni poslanec, Ivan Murni k, cesarski svetnik, podpredsednik Luka Svetec, blagajnik dr. Vošnjak, zapisnikar Anton Ž log ar. skega društva samega, oziroma do njegovega odbora ! Da bo je Blavoo društvo precej pozno domislilo, da je umestno izdajati tudi slovenska »Izvestja", katerih sta še le dva letnika v samo d ve h zvezkih, dočim tvorita nemška letošnja zvezka že peti letnik, o tem nočemo povzdigati rekriininacij; saj smo morda deloma tudi sami krivi, da je tako. Ali najodločneje moramo proti temu protestovati,da bo društvena poročila izključno nemška (gl. Mitth. Erste Abth. str. III.—XVI.), poročila društva, katero je dobilo v tem letu od deželnega zbora kranjskega podpore 400 gld., katerega odbor je z veČine slovenski in katerega članovi so z večine domačini. Da bi bilo ravno na robe prav, da bi moral biti izključno slovenski okvir, v katerem društvo podaja razpravo bodisi nemške ali slovenske, tega pri znaui svoji skromnosti ne zahtevamo, da si bi b takim postopanjem posnemali samo imenitne vzglede štajerske in koroške. Najskromnejša, a tudi na j o d 1 očn e j Š a naša zahteva pa je ta, da se poročila izdajo v obeh jezikih, v „Mitth." nemški, a v „IzveBtjih" slovenski. Zašli smo: konec ocene dobil je malce poli-tiško primes. Toda oprostite, gospoda odborova, temu ste Vi sami vzroki Od družbinega nadzorništva: Prof. dr. Ivan Svetina, župnik Ivan Vrhovnik. Od družbinega razsodništva: Deželno-sodišČni svetnik v. p. Ljudovik Ravnikar. (Dalje prib.) Dragi Slovenci! Na obalih jadranskega morja smo 16. febru-varija k večnemu počitku položili moža, kateri se je z besedo, pisano in govorjeno* z dejanjem izkazal izbornega rodoljuba, ki ni je nevenljivih zaslug pridobil za vse Slovence, osobito za primorske; materi zemlji smo izročili Frana Cegiiarja. Dasi dobro prepričan, da bi Že kot slavljen pesnik mogel izpolniti dolžnosti Slovenskega rodoljuba, je vender drage volje vstopil v vrste tistih mož, ki so snovali narodna društva, je v Trstu in v okolici navduševal in podučeval Slovence. Več kakor ■J.i let je v Trstu kot spreten časnikar zastopal interese slovenskega in slovanskega življa; pri vseh časnikih, ki so tukaj izhajali, je imel najveljavnišo besedo, in se je kot tak izkazal pravega narodnega učitelja, ne gledd na to, jeli mu je to na korist ali ne. V mestnem zboru je v težavnih razmerah govoril za Slovence. Učil je več let na gimnaziji slovenščino in marsikateremu učencu v srcu vcepil ljubezen do domovine in ga odgojil v zvestega narodujaka. Cegnarju pa imajo hvaležni biti Sloveuci tudi izvan Primorskega. V viharnih letih 1848—49 je kot časnikar v Ljubljani neumorno delal za prospeh slovenskega naroda; v lepih, blagoglasnih pesmicah bodril je Slovence pevaje : Hej rojaki, opasujmo uma svitle meče; v izbrani obliki nam je presajal cvetlice iz tujih slovstev na naše domače gredice; njegove pesmice, slovenskih društvih govorjene iu spevane, so z ognjenim rodoljubljem polnile srca mladih in starih Slovencev. Dolžni smo tedaj vsi Slovenci postaviti pesniku in zsgovorniku našemu sedaj skromen spomenik tam, kjer v črni zemlji v Bogu spi; Lepšo solnco njemu sije, LepSa zarja rumeni. Dokler je živel in delal, mu ni sijala lepa zarja, pa vender je bil nepremakljiv, kakor kraška skala; temveč smo mu hvale dolžni za njegovo življenje. Podpisani odbor se torej obrača z uljudno prošnjo do vseh zavednih Slovencev, osobito do narodnih društev, naj blagovole poslati primerne doneske, da postavimo Cegnarju vsaj skromen spomenik. Darovi se naznanijo po „Edinosti". V Trstu, dno 10. avgusta 1892. Začasni odbor: Gr. Jereb, Dr. K. Glasov, Dr. Gregorin, tajnik. predsednik. demirničar. Opomba: Drugi časniki so uaprošeni, ponatisniti tu poziv. Domače stvari. — („Druhal" —) to je po „Slovenci" najnovejša titulatura za vse tiste, ki so udeleže kakega pripravljalnega kat. shoda, ki najprvo mirno poslušajo govor kakega Člana iz osnovalnega odbora v Ljubljani, ki se pa potem oglasijo k besedi, hoteč izraziti tudi svojo misel, ki pa komaj izgovore, so že primorani po viku in kriku „privilegovanih katolikov" umolkniti in utihniti ter biti deležni škandala, katerega so tako pouzročili sami „privilegovani katoliki." Tako se je godilo od besede do besede v nedeljo na Idrijskem shodu in 50 do 60 mož, ki so sploh za vredno spoznali, udeležiti se shoda, pita še včerajšnji „Slovenec" z — dru-haljo! Kes, zavidanja vredno stališče tistih, ki še s svojim prepričanjem hodijo zborovat pod lirme, katere nimajo drugih argumentov, kot neotesane psovke! „Katolički shod" ima na Kranjskem pripravljatelje, da je groza in veselje. Iu tudi na Goriškem! Ravnokar dobili smo knjižurico, tiskano v Gorici in spisano od nekega Goriškega duhovniku, imenom dra. Pavlice. Zelena je po svojem ovitku kakor kuščar iu vsebina njena je res tudi taka, kakor bi jo pisal kak „zelenec", ki so ga ravnokar z verige spustili. A knjižici naslov je vender-le: „Slovenci, na katoliški shod v Ljubljano 30.—31. avgusta!" Četudi nimamo v našem listu predala za „humoriatica", vender bodemo pozneje uašim čitateljem postregli b citati iz te kujižurice, da bodo imeli jedno veselo uro. Res krasne priprave za bratovski, za katoliški shod! — (Rodoljubno darilo.) Gospod Peter Mayr ml., posestnik in gostilničar v Kranji, oddal je pri našem uredništvu petdeset gld. za družbo sv. Cirila in Metoda, petdeset gld. pa za »Narodni Dam." S tem dejanjem je g. Mayr znova dokazal vrlino svojega, itak znanega rodoljubja. — (Posebni vlak k pevski slavnosti v Šoštanj i.) Vozni listki za vožnjo b posebnim vlakom dobivajo se danes do 8. ure zvečer v omenjenih prodajalnicah. Jutri dobili se bodo le izjemoma še na kolodvoru pri g. Pavlinu. Naznanjene cene veljajo za vožnjo v Šoštanj in nazaj. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imelo dne 5. avgusta svojo LIX. oziroma I. sejo po VII. skupščini. — NavzOčni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. vitez Bleiweis, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), doktor Josip Vošnjak (denarničar), Andrej Zame|ic, Anton Žlogar (zapisnikar). Od nadzorništva: Iv. Vrhovnik. — Podpredsednik Luka Svetec izrazi prvomestniku o doči mesec s primerno Blavnostjo. — R-šijo se uloge jnidružnice na Greti glede zabavišč v Rojunu in na Greti. — Istotako zadeve šolskih zavodov pri svetem Jakobu v Trstu. Kot V. učiteljska moč na čveterorazrednici pri sv. Jakobu iinenuie se gosjiica Amalija Heichman. — Naroči se Tržaški podružnici, da oskrbi vse potrebno za odpretje pa-ralelke. — Sprejme se spis „Andrej baron Čohovin" za svojedobno objavo. — Izreče se vodstvena zahvala vsem slavnim društvom Postojinskim za vso trudoljubivost ob zadnji skujiščini. — Vodstvo se konstituira v Btalulu družbinih pravil, kakor je zua-inovano zgoraj. V ožji odbor za uujniSe opravke pa se poleg upravitel.ev izvolita še dr. vitez Bleiweis iu Iv. Murnik. — Da bode vodstveni izkaz o druž-binem Btanji ob Vil. skupščini čim puj>olniši, uljudno poživljamo vsa slavna načelništva, ki še niso do-poslala padrutoicoib poročil, da blagovole to kmalu storiti. Slavua uredništva slovenskih časnikov ulju um prosimo, da blagovole poljubno objavljati iz vodstvenih porodil« — (Diiaška veselica.) Piše se nam : Dne 21. avgusta prirede L ublianski višjegimnazijci dijaško veselico v Kranji v čitalničnih prostorih. Vspored obsega izlet na Prešernov grob, vrtno veselico /. vojaško godbo, petjem in telovadbo, koncert ter dramatično predstavo „Trnje in lavor." Po |>red-stavi bode ples. Opozarjamo že sedaj p. n. Ljub-Ijančaue, da se blagovolijo v obilnem številu udeležiti te dijaške veselice ter počastiti dijake s bvojo navzočnostjo. Obširni vspored priobči se prihodnjič. — (Klub slovenskih biciklistov „L j u b I j a n a") naznaja slavnemu občinstvu, da bode v nedeljo 21. t. m. cestna proga Št. Vid-Ljubljana in sicer od kilometerskega kamenja 4 — Jo priliki prirejene društvene cestne dirke od 3. — 1 a5. ure popoludne vsled dovoljenja visoke c. kr. deželne vlade voznemu prometu zaprta. Odbor. — (Shod avstrijskih notarjev.) Letni občni zbor kranjskih, štajerskih in koroških članov društva avstrijskih notarjev vršil se bode jutri dne 14. t. m. v Ljubnu na Gorenjem Štajerskem. — (Deželno pomočno društvo rude-čega križa za Kranjsko) izdalo je poročilo o svojem delovanji iu gospodarjenji I. 1891. Od skupnih stroškov 150.500 gld. pripada na dež. pomočno društvo za Kranjsko znesek 385 gld. 90kr. Peti del te vsote, to je 77 gld. 18 kr. odposlal se je kot 1. obrok centralnemu zakladu. Brezplačno pomoč obljubilo je G tukajšnjih gg. zdravnikov, mestna občina Ljubljanska pa je obljubila, da prepusti društvu ob vojni svojo zasilno bolnico blizu južnega kolodvora. Društveno vodstvo nakupilo je 200 iz-tisov baron Horstove knjižice „Naloge prebivalstva z ozirom na zdravilstvo v vojski in razdelitev bolnikov" ter razdelilo te iztise podružnicam in posamičnim oBobam. Kranjska hranilnica darovala je društvu 300 gld., deželni zbor kranjski pa 100 gld , od deželnega odbora kranjskega pa je sprejelo društvo v mestni hranilnici naloženi znesek 9G3 gld. 82Vi kr., ki je ostal od darov za rodbine mobili- zovanih vsled okupacije Bosne in Hercegovine. Društvo štelo je koncem leta 3 Častne in 207 rednih članov. Imovine bilo je 1890. leta 7731 gld 87 kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjih, 1891. 1. pa 9660 gld. 42 kr. v gotovini in gornjih 550 gld., torej se je pomnožila za 1928 gld. 55 kr. Centralnemu zakladu poslalo se 92 gld. 74 kr. Podružnic je 17, ki imajo 541 udov in so plačale 253 gld. 43 kr., imovine pa bo imele 4246 gld. 281/, kr. v gotovini in 95 gld. v vrednostnih papirjih, torej za 285 gld. več nego I. 1890. — (Ljubljanski obrti,) meseca julija pričeti: Fran Jerina, Helena Roje & Marija Pezdir, branjevstvo; Janez Šerik & Fran Pavsnar krojaški obrt; Marija Lukatsch & Ivan Podgrašek, žensko krojaštvo; Srečko Toman, kamnoseški obrt; Tomaž Šeliškar, kramarski obrt; Dragan Planiušek, trgovina s speceriiskim blagom in mala trgovina s žganimi opojnimi pijačami; Fran Trdina, trgovina s špecerijskim blagom in prodaja žganih opojnih pijač na drobno; Antonija Košir, prodaja svežega mesa, špeha in klobas; Josip Seidel, trgovina s živo in zaklano govejo živino, s prašiči in drobnico; Ignacij Kvas, črevljarski obrt: Josip Valand, pilarski obrt; Moru' Zergol, tapetarski obrt; Ivan Grabeloik & Hugon Ihl, trgovina z manufakturnim blagom; He-leua KlopčiČ, prodaja sladčičarskega blaga, sadja in pečenja kostanja; Josip Armič, fotografski obrt; Dragotin Redlicb, stavbinsko podjetje; Peter Mate-lič, pekarski obrt; Eduard Pour, privatna ageucija; Ivan Krasna, prodaja vipavskega sadja; Fran Vizjau, kotInrski obrt; Janez Friscb & Ignacij Druškovic, gostilničarski obrt; Vil|em Friderik, poučevanje na citre; Adolf RiBsman, prodaja gotovega uagizdnega izdelka; Marija Tomšič, prodaja jedil; Anton Za gorjao, prodaja šolskih knjig, molitveuikov in papirja — (Pruski denarji na Slovenskem.) Nemci in nemškutarji sleparijo svet s svojim pa-tentovanim avstrijskim rodoljubjem in so celo toli predrzni, da si prisvajajo naslov jedine, drŽavo vzdržujoče stranke. Ne veruje jim tega nihče, razun slavne vlade, narobe, kdor ima oči da vidi, lahko ue je nebrojnekrate prepričal, kako neprestano in intenzivno škilijo ti naši sodržavljani preko pruskih mej, kako jim utr i pije srce, kadar morejo izražati svojo narodno in politično solidarnost b Prusi in kako jim prekipeva navdušenost, čefrnorejo proslavljati Prusko, cesarja Viljema ali Bismarcka. Znano je tudi, da je cela vrsta nemške-avstrijakih listov v pruski službi, da dobivajo iz Berolina subvencije a najbolj karakteristično je pač to, da dobiva nemški „Schulverein" pedporo iz Pruske. To „eminentno patrijotično društvo", kakor se je reklo na občnem zboru na Dunaji, tega tudi ne taji, samo podrobnih številk ni bilo moči tedaj izvedeti. Sedaj šele poročajo listi, da je iz Pruske došlo minulo leto vsega vkupe 52000 mark, od katere svote bo dobite šul-vereinske šole na Slovenskem 1246 mark. S to beraško svoto mislijo torej pruski bratje po-nemčiti našo mladino? No, tako daleč pa še nismo 1 Ta svotica zadostuje komaj šulvereinskim učiteljem za smodke! — (f Janez Cop,) veleposestnik in trgovec v Mosteh pri Žerovniku ponesrečil se je minoli četrtek na svojem lovu na Stolu. Sodel je namreč na skalo in puško položil zraven sebe. Vsled obilnega dežja se je pa rušilo isti dan skalovje in puška odletela je s skalovjem vred v nižavo. Pri tem bo je pa žalibože sprožila in svinčenka, namenjena srnjaku, prestrelila je nesrečnemu pokojniku prsi, tako da je za rano po hudih mukah v 8/4 uri izdihnil bvojo blago dušo. Rajnki bil je poštenjak od nog do glave, poznat po vsem Gorenjskem po svoji razsežni lesni trgovini. Bil je vrl Gorenjec, odkritega značaja in radi tega priljubljen svojim soobčanom, ki so ga večkrat v občinski zastoj) in kot predsednika v okrajni šolski svet volili. Ker je bil pa tudi napreden narodnjak in kot tak naročnik našemu listu, hotel je znani razpor v njegovo družino zasejati zelot, (— grozeč z vsemi peklenščeki, ako se „Slov. Narod" ne opusti), kar se mu pa ni posrečilo. Dobri pokojnik zapustil je soprogo in več otrok, mej njimi nadobudnega sina g. Ivana Čopa, jurista na Dunaji. Blag mu spomin! — ((lasi 1 no društvo) ustanovilo se je v nedeljo dne 7. t. m. v Cerkljah na Gorenjskem. Nad dve sto posestnikov in mladeničev zbralo se je — kakor se nam od tam poroča — ob treh popoludne na Hribarjevem dvorišči in oglasilo se je za pristop takoj 76 izvršujočib in podpornih členov. Odbor sestavljen je takole: Andrej Vavken, načelnik; Josip Barlć, po domače LoČaa, načelnikov namestnik; Josip Jenko, po domače Babic, zapisnikar; Janez Bar le. po domače Podgoršek, blagajnik; Aleš Jenko, po domače Korneman, Andrej Kepec, po domače Petrič, Janez d t en, po domače Kovač, Janez Podjed-Menartov, Janes Ker n, po domače Slugovec in Peter* Pavlic, po domače Paaar, odborniki. Poslednji trije bili so ob jednem izvoljeni za četovodje plezalcem, gasilcem in varuhom. — (Oče — morilec svojega sinu?) Te dni smo javili, da so v Dražencih pri Ptuji našli ubitega posestnikovega sina Janeza Pisca, da pa morilca ne morejo zaslediti. Sedaj so orožniki prijeli in Bodišču izročili očeta ubitega fanta, ker leti nanj sum, da je morilec svojega sina. Stari Pisec je bil vedno silen človek in radi pretepa že večkra t kaznovan. S sinom se ni razumel; vedno sta se prepirala in se pretepala, stari Pešec hodil je vedno okoli sodišča iu tožaril Bina zdaj radi tatvine, zdaj radi kake druge reči. Dognano je tudi, da je stari Pisec videl sina ležati pijanega v jarku in najbrže ga je takrat pobil. — (Samomor.) Pri Sv. Florjanu ob Dravi našli so v gozdu obešenega hlapca Jožefa Blaha. V predvečer bil je še vesel in dobre volje ter se z drugimi vaškimi fanti šalil in dražil domače kra-sotice. V svoji razposajenosti zahteval je od na-vzočne svoje ljubice, ki je najlepšo dekle v fari, naj mu da — poljub. Dekle se je smeje branilo, češ, da se ne da poljubovati pred drugimi ljudmi, to pa je Jožefa Blaha silno razkačilo. Zapustil je takoj veselo družbo, kličoč dekletu: Mene ne boš nikdar več videla, in odšel v bližnji gozd ter se ondu — obesil. — (Tržaški iredento vci.) V četrtek zvečer prijela je Tržaška policija zopet pet Tržaških iredentovcev, stavca Dino, Krošnjarja Fanno in trgovskega pomočnika Rocca. Ti trije bo italiiaoaki državljani. Zaprla je tudi razuašalca časopisov Žida Morpurga in nekega Movo, katerega je pa takoj izpustila. Zaprti iredentovci razširjali so veleizdajske tiskovine v veliki množini. Ako pomislimo, da podpira vlada italijanski element na Primorskem z občudovanja vrednim samozatajevanjem, potem se ni čuditi, da je tudi iredenta začela zopet vzdigovati glavo. — (Občinske volitve v Zagrebu.) Tudi včeraj bila je volitev prav živahna. Od 250 volilcev prišlo jih je voliti 216. Zmagali bo vladni kandi-datje z 124 do 131 glasovi, opozicijski dobili so po 85 do 91 glasov. Vladna stranica je torej z včerajšnjim dnem dobila absolutno večiuo, ker ima zdaj žd 23 mandatov. VČerai je bil voljen tudi vladni komisar, sekcijski načelnik Mošinski, katerega menda hoče vladna stranka voliti županom. Danes volil je prvi razred 2 odbsrnika, v torek pa volijo Častni meščani 1 odbornika. — (Razstava učil v Zagrebu) odprla se bode pojutranjem, dne 15 t. m. in bode odprta vsak dan od 9. —12. ure zjutraj in od 3.—6. ure popoludne. Ustopnine je plačati 20 kr., za otroke pod 10 leti 10 kr. Književnost. — .Slovanski S vet" ima v svoji 15 štev, nastopno vsebino: Aktivna opozicija. — K programu I. slov. kat. shoda. — Iz Eimovega govora o valuti. — Liturgija rimske cerkve. — Hopkoui.. Slovenski prevod z latinico in cirilico in ruski izvirnik Lamerskega. —- Težka je — nepristranost. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Matija Maj ar. — Književnost. — .Knjižnica družbe sv. Cirila ia Metoda". VIL zvezek. Zopet je izšel jeden zvezek te ljudske knjižnice, ki se je tako prikupila naši mladini, to je II. knjižica .Junaki", spisal prof. Fr. Hubad. Na 102 straneh obseza 29 mičnib povesti o raznih junaških činih na bojnem polji ia tudi iz vsakdanjega življenja. Knjižica ima tudi pet podob: Maršala Radeckega spomenik na Dunaji, Vitez Matija Zitterer, Slovenska noša iz Tržaške okolice, Dolenjska noša in Gorenjska žen i to vanjska noša. Gotovo bode dobro došla ne samo mladini, kateri je namenjena v prvi vrsti nego tudi odrasli čitali jo bodo radi. Nevezana stane 30 kr., trdo vezana 35 kr. Kdor pa vzame skupaj 100 izvodov dobi jih nevezane za 25 gld., trdo vezane pa za 80 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu": LjVOV 13. avgusta. Okrajno glavarstvo v Kosovu prepovedalo za jutri v Pištin sklicani shod maloruske narodne stranke. Beligrad 13. avgusta. V prvem pol letji uplačanih je bilo 68/10 milijonov dinarjev direktnih davkov, za 15B/l0 milijonov manj, nego je bilo proračunjeno. Feterburg 13. avgusta. Pri nekaterih v tukajšnji bolnici umrlih osobah se jc kon-statovalo po najdenem komma-bacilu, da so preminili za azijatsko kolero. Carigrad 13. avgusta. Stambulov bil navzočen pri selamliku in bil potem od sultana vzprejet v avdijenciji. London 13. avgusta. Kraljica vzprejela demisijo ministerstva ter baje danes naročila Gladstoneu sestaviti nov kabinet. Razne vesti. * (Ladislav Stroupežaick^ f.) Predvčerajšnjim umrl je v Pragi dramaturg narodnega gledališča, Ladislav Stroupežnickv, v 42 letu dobe svoje. Pokojnik je bil jako nadarjen in delaven pisatel, ter si zlasti za krasni repertoir narodnega gledališča češkega stekel velikih zaslug. Porojen I. 1850 v Čerhonicu, posvetil se je Stroupežnick^ žurnalistiki in uredovni humoristična lista „Paleček" in „Humoristicke Listyu. Mej dramatičnimi deli niegovimi imenovati je zlasti veseloigre „Pan Me fiček, obchodnik", potem BZ.vikuvsky raraSek", „ l*ani mincmistrova1, „Naši furiauti" itd. Nekatere igre njegove predstavljale so se tudi v slovenskem gledališči. * (Za slovaški gimnazij) v Turčanskem sv. Martinu nabirajo marljivo doneske slovaški rodoljubi. Dozdaj so nabrali okolu 60 000 goldiuarjev Mej usta novinki so tudi nekatere rodoljubke. * (Poljske gledališke predstave v razstavinem gledališči na Dunaji) se bodo vršilo početkom bodočega meseca. Dne 5. iu 7 septembra se bode predstavljala opera „11 alka", dne G. in 8. pa opera „Strašni dviir", obe od M o niuszka, dne 9. pa bode mešana predstava. Sodelovale bodo odlične pevke in pevci, vsi Poljaki, ki so pa deloma pri italijanski in francoski operi iu se bodo radovoljuo udeležili teh poljskih predstav na čast svojemu narodu. Narodno-gospodarske stvari. — Prvi dan kronske veljave. Dne 11 t. m. bili so objavljeni na Dunaji in v Budimpešti valutni zakoni, ki so dobili najvišje potrjeuje. Odulej torej se sme računati po kronah — akopram kron še ni. Novo letu pa nam bode prineslo kron in vinarjev kar polne koše, ker takrat pridobil bode novi denar faktično veljavo. Koliko se bode obistinilo nad, ki nam jih prorokujejo prijatelji novega denarja, to se bode A« le pokazalo. Na vsak način bode več denarja prišlo mej ljudi, ker namesto jednega goldinarja prišli bosta dve kroni, namestu novčiča dva vinarja. Drugo vprašanie j>a je, bode li novi denar kaj več teknil od starega V — Pogozdovanje Krasa. Po zakonu z 1. 1885 pogozdilo se je letošnjo spomlad na Krasu, in s cer večinoma na goličavab ob železniški progi mej Po-stojino in Divačo 78 hektarov ali 135 oralov. Vsa dela vodil je c. kr. gozdarski svetnik in deželni gozdarski nadzornik g. Goli. V nekaterih krajih popravili so se nasadi, ki so trpeli po suši, okolu Št. Petra pa se je mej borovce nasadilo jelk in smrek. Porabilo se je l*/a milijona sadik, katere je brezplačno prepustilo c. kr. poljedeljsko ministerstvo pogozdovalni komisiji iz Ljubljanskega državnega gozdnega vrta. Pri pogozdovalnih delih je imelo zaslužek 1520 ouob iz bližnjih občin in se je potrosilo blizu 8000 gld. Na kranjskem delu Krasa se je do zdaj pogozdilo 806 behtarov ali 1400 oralov, za kar se je porubilo blizu 12 milijonov sadik. Sta-reji nasadi so že podobni gozdičem in branijo mlaje nasade proti sili burie. Naj bi ljudstvo povsod pod piralo kar najkrejkeje to blagodejno in težavno delo! — Svetovna razstava v Čikagu 1803. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministerstva so sklenile uprave vseh avstrijskih železnic ustreči prošnji c. kr. osrednje komisije za razstavo v Či-kagu 1893 in so znižale tovorno voznino za predmete namenjene na svetovno razstavo v Čikago za 50%, in to pri prevažanji tja in v slučaji Če se predmeti ne prodado tudi pri prevažanji nazaj. Znižanje velja za prevažanje tja do sklepa razstave, za prevažanje nazaj pa tri nit bi ee po sklepu razstave. Glede eventuelne dovolitve jednakoga znižanja tovorne voznine od strani nemških železnic obrnilo se je trgovinsko ministerstvo na t. in kr. ministerstvo vnanjih reči. — Koliko je denarja na svetu ? Na celem svetu je, po računu nekega amerikanskega statistika, sedaj denarja v zlatu 3 656,935 000 dolarjev, v srebru 3.744,700.000 in v papirji 2 281,793.000 dolarjev. Ker dolar velja ca obilna uafia dva goldinarja, treba te številke podvojiti v našem denarji. Listnica uredništva. Gospa Josipina K. v I. B.: Verjamemo Vam, da sto samo zaradi nemških trgovcev, s kateri mi ste v zvezi, dali tiskati nemške mrtvaške liste. Ker pa ste jih mislili razpošiljati tudi po svojem kraji, kjer vender stanujejo sami Slovenci, zato hi bilo lepo, da hi bili dali tiskati tudi slovenske. Če Nemci zaslužijo ozirov, zaslužijo jih tudi Slovenci. Na to moramo vedno misliti. Tega je pogrela! naš g. dopisnik iu zato se je spodtikal nad samn-nemSkimi mrtvaškimi listi. Žaliti pa Vas gotovo ni hotel, s:ij Vas ni imenoval, in znabiti na Vas niti mislil ni, ker govori o grešniku, ki niti sam nemški ne zna, a razpošilja nemške mrtvaške liste, — Vi pa pravite, da razumete nemški jezik. Tako torej ne smete zameriti našemu g. dopisniku niti nam, če Vašega malo „prehudega" dopisa ne priobčimo Da sto poštena Slovenka, vidimo zlasti iz tega, ker pišete! „Hvala Bogu, da se morem tudi brez nemškega jazik.i prehraniti. Zakaj mene ne hrani nemščina, nego mojo pridno roke in moja dobra trgovina." To so — možke besede, katere naj Bi tudi drugi in druge zapomnijo! Hivajte zdravi! Razilrjeno domače zdravilo. Vedno večja pot praševanja po „Moll-ovem francoskem žganju in soli" dokazuje uspešni upliv tega zdravilu, zlasti koriHtnuga ko-bolesti utešujočo, dobro znano antirevmatičuo zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLI/, o. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlaubeu 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan % varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic so ne pošilja. 4 (42 — 11) Mlekarstvo. Vsak kmetovalec se je prepričal, da dajejo krave po zimi manj in Blališcga mleka, kakor po leti in sicer za to, ker jih je krmiti v hlevu. Opozarjamo torej gospode ekonome na K.wizdin Korneuburški živinoredilni prašek, kateri je nad 40 let z najboljšim uspehom v rabi in katerega izdeluje Fran J. Kwizda, c. in kr. avstrijski in kr. rumunBki dvorni založnik za veterinarne preparate v Korneuburgu pri Dunaji. Ako se ta prašek primešava krmi redno, upliva to na kakovOBt mleka tako ugodno, kakor na obilnost. I. „LJUBLJANSKI IW Stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Javna zahvala, Odbor slov. Iu lirv. pripriivnikov si lleje v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem onim, ki so količkaj pripomogli, da se jo veselica, ki se je priredila 4. t. m., tako sijajno izvršila. V prvi vrsti se zahvaljuje odbor slavni kranjski hranilnici, katera je prostore na starem strelišči brezplačno prepustila. Toplo zahvalo izreka odbor gg. velezaslužnim skladateljem slovenskim NedvČdu, Vo-lariču in Stognarju zn krasne nove skladbe, in gg. Stefančicu in Potrebinn za prijazno sodelovanje Zahvaljuje se tudi slavni požarni hrambi za brezplačno ju-ejuistituv gledališkega odra, slavnemu društvu ..Slavec1', učitiljstvu krškega okraja, in vrlemu narodnemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo, posebno pa slov. ferijalnomu društvu „Sava'', katero se je korporativno veselice vdeležilo. Ljubljana, dne 13. avgusta 1M>2. ODBOR. TllJCl : 12. avgusta. Pri Haklieh Boebm, Miiller I« Draidan. -- Karali iz Polja. — Supu nV iz Ljubljane. — ('assalti, VVagner it (iradivi. - Steni, Hassidi z HoUe. lllieher, Dr. Ksclie ■, Umi I iz Trsta. Pri felmin: Goldscliniid, Herginaii, Suh.iutt.cr ■ Dunaja. — TouiasHi, ( VValuiariii, Jnuii i/. Trstu. — lbikič. Harač z Roko. — Sušnik iz Škofje Loke. Pri jjii^iM-Mi Uoloitiiru : SehuL z lioke. — Ribano, 11iirtor z Dunaja. Umrli ko v Mu h IJ a nI: 11 avgusta: Ana Jager, hlapčeva hči, 19 dni, av. Petra cest* št. 37, atrotio. 12. avgusta: Matija Matjan, zasebnik, Sli let, Dunajska cesta št 16, inarnsmus senilis. — Jimez Koztnan, delavčev sin, 2 leti, Kariovska cesta št. 84, jetika. Meteorolog ično poročilo. i Čas opazovati j a Slanje barometra v mm. Tem-l>oratura Vetrovi Neoo Mu-klina v in m. 7. zjutraj 788*0 mm. 14 0aC si. svz. megla 0» 2. po pol. 737 (i mm. 31*8« 0 si svz. jasno 0*00 mm. oi «—i 9. zvečer 739 l mm. 15 0» G si. vzh. jasno Srednja temperatur* 17-2", ta 2'b" j>od noruialom. IDTjLra.sO«3iacsc "borza dne 13 avgusta t. I včeraj gld. 98-85 i»r» 95 . 118-95 100*45 . 100O — „ Bl*76 110*60 Papirna renta . . . , Srebrna renta ..... /dala renta...... 5°/0 marčna renta . . , Akcije narodne banko . . Kreditne akcije .... London ....... Srebro....... Napol........ C. kr. cekini..... Nemške marke .... L ., državne srečke iz I. lHf>4 Državne srečke iz 1. 18(>4 Ogerska zlata renta 4 "/j...... Ogerska papirna renta :'> ,..... Dunava reg. srečke f>" u ... 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4'/,°/o ZUltl Z»«*L listi . Kreditne srečke......100 gld Rudolfove srečke...... 10 n Akcije anglo-avstr. banke ... 120 g Tramway-druftt. vel j. 170 gld. a. v.. . . gld 9 49 •rvtJ7 58*r.5 2.r>0 gld. ICO - 140 1*4 1 11 KM) 188 1 17 192 *3 ir>3 *2U8 danes . 8658 96*85 114 — ion 4f> 1000-— 816*— 119*55 9*49 6*67 58 55 gld. 2.r> k: , 75 , , fio , „ »o , . 75 . . 75 . . 7f> . Zahvala. Povodom smrti najine sestre, oziroma svakinje, gospodičine Terezije Debevec zahvaljujeva sorodnike, prijatelje in v.nanco na mnognatrausko ob bo.e/.ni in smrti izraženem sočutji. (924) V Ljubljani, dni'* 18. avgusta 1892. llrahroslav in Minka Debevec Zahvala. Prnsrčna hvala bodi vsem, kateri so nas tolažili in nam izrazili svoje sočutje povodom bolezni iu prebridke izgube neposabnegu naJega sina, oziroma brata, gospoda Filipa Jakoba Matjana c. in kr. kadeta zlasti velesla nemu c. in kr. častniškimi u koru in e. in kr. kadetom, darovalcem krasnih vencev in udeležencem pogreba. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1892. (987) Žalujoča rodbina. > o % S t ► 15 i m Z J £ 2 " A Š 1 s ■S S A S 9 •» — Najboljša pitna voda kndnr protf iifvurnoNt «>pi«l4>uil)e, je v takih si.'.čajih često skuSt i.a. od medicinskih avtoritet vedno priporofteVan* O LAV NO SKLADldTE nnjćistijs I a J bo V njej se ne nahajajo nlkake orga ifdne rob« Btanoe ter je Klaiti V kmiih, kjer jo stu-denčna ali vodovodna vodu dvomljive kakovosti, aajprikiadnejlu pUaoa 8-1) l>r. Emil Boek ordinuje od 18. avgusta taga leta pocenši v Gradišci štev. 7 (v pritličje na desno.) Dopoludae od 9. - 11. uro. Popolndne od 2. — 3. uro. (921) Vsem /na.n/iMii in prijateljem, |>ri katerih mi ni bilo moč osebno se posloviti, kličem odhajajoč Iz Brežic srčni ,,Na zdar!" Frančišek Mazi (29.H) trgovski pomočnik. imiiiiimi Dobro, izvrstno (936) dolenjsko vino leta 1890 ponuja po jako ugodni coni Tomo Tollazzi v Dol. Louatci. I 1 I i i Haznanilo. Podpisanec si usojani naznanjati slav-nemu občinstvu, da sem otvoril v lastni hiši na Krakovskem nasipu št. 18 gostilno ter se priporočani istemu sa prav mnogobrojni obisk. Točil bodem vrtino pristno vino in vedno sveže pivo bratov Koslerjev ter stregel /. okusno pripravljenimi jedili Zračen vrt je |>. n. gostom vedno n.» raspolaganje. Z odličnim spoštovanj eni L. Blumauer. 4 i i i i i i i /a Učenec pridnega zadržaja, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrimi spričevali, »»prejme nc tnkoj v trgovino F". MlciiHoli-n v Metliki. (908 — 1) Praktikant a« učenec ki je špecerijske stroke že nekoliko vajen in želi trgovsko lolo obiskovati, izprejme h«* v veejn **pcct*rl|-nUo trgovino v I.jiih-1 jnni. — Kje V pove iz prijaznosti UpravniitVO „Slovenskoga Naroda". (844 — 4) Krepek rokodelski učenec so vzprojme takoj v trgovini z mešanim blagom v večjem kraji na Gorenjskem. ('.»20) Dopise je poslati upruvuistvu „Slov. Naroda". Naznanilo in priporočilo. Podpisanec jemlje si čast, p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da je prevzel gostilno v Trubarjevih ulicah pod imenom Narodna gostilna kjer bode točil Izvrnlno vino in <»r»*ko pivo, kakor tudi postregel I dobrimi jedili. Vsprejcmajo se naru« 4'il» ia olied in >e«er|o. Za mnogobrojni obisk se priporoča «)33 F*. RemiC, gostilnilcar. zaj-otovljjijo se agentom, po-tovaloem in tudi zasebnikom, ki imajo poznanstev na deželi in veselja do posla, kot letni čisti zaslužek, ako so posebno rabi j ivi, če hočejo prevzeti zastop slovcčega velicega tehniško - tovarniškega zavoda. Po izdelkih se jako mnogo povprašuje ter so isti neobhodno potrebni v vsakem gospodarstvu. To zastopstvo se opravila lahko in brez vseh težav. Pismene ponudlic vzprejema Fr. Spaček v Pragi 6t. 13*11. Krepek rokodelsk učenec se vzprejme v M. SvUnIIV1nerjn Izdelovalni«! za pile. (982—1) Florjanske ulice št. 32. Tvrdka A. & E. Skaberne VNprejme lako) prakti ka n ta Iz dobre lils«>. (903—3) Samo še nekoliko ixtisov. Bezenikovega Nauka o slovenski stenografiji, i del in Jugoslovanskega Stenografa eni. tečaj), ki objema ce- drugi del stenografije (komorna stenografija), dobiti je po Jako znižani ceni : I. del 75 kr., II. del 1 gld. 25 kr. Isto tako se Se dobi: (017— 1) Spominek Bleivvetsove 70 letnice z vsemi govori in pol zdravi po f>0 kr. v „Knjižari Dioničke tiskarna'' v Zagrebu. Prememba stanovanja. Podpisana daje na znanje, da stanuje od sedaj na Turjaškem trgu it. 8, I. nadstropje, ter se priporoča spoštovanim damam kot samostojeća, vestna in zanesljiva babica. Tudi vzame dame za nekaj časa v popolno oskrbovanje. (929—1) Z osobitim spoštovanjem Emilija Nasko doktorska hči, izkušena babica. Turjaški trg it. 8, I. nadatr. BH »a»»l8»»t8* (901—3) od meaeca avgusta t. I. naprej .: v KolieejT* vs- št-139. | 1000; plNeiiiHkili iiinrk« okoli 170 vrst, BO pf"., OO raznih prekomorskih S.SO 91., 1-iO !»€.!evropskih *.SO M. pri U. JSech-uiejer, Norlmberk. Nakup. Zamena. ;744) Gostilnica. pri Kroni Gradišče štev. 7. Usojam si častitim stalnim gostom in si. občinstvu naznaniti da bodem tudi nadalje se vodila gostilnico j in stregla s pristnim dolenjskim, hrvaškim in Istrskim vinom, Koalerjevim carskim pivom iu cenim i in ukusnim! Jedili. Kegljišče se odda posameznim družbam po leti in po zimi. S spoštovanjem (898—2) Ana DotMrln* grostilrLl5a.rIca.. MT* Nepremočne ~^M. vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—47) «pe«llt6r e. kr. prlv. južne železnice, v Ijiitiljuui, Da DiiuajHkl cesti št. IS. Na najnovejdi in najbolj Si način umetne (228—46) j t ml@ in zobovja ustavlja broz vtjukih bolučin ter opravlja plombo-vnnja in vso zolme operacije« — odstranuje zobne bolečine z ustnrtonjoui živca zobozdravnik A. Paichel, J poleg čevljarskega mostu, v KOhler-jevi hiši, I. uadstr. ^ oooo«ooooo«o«oooe-o^e>oooeoeooeooe«o# Naznanjamo, da se jo ljuuo. < '«*n:i vožnji mi oh«'1>o (<;-») H* lii". Oillioil h pošte v Si-Ki v Ljubljano dopolnilno ob 7. uri 15 min. — 10. uri \.'> min. . „ n n n popoln.Ine „ 4. „ 16 „ — 0. „ 15 „ „ „ »g lOs < XC'wizclliitii protinova tekočina Cenil 1 , steklenici t gld., 1 steklenici 110 kr. a. v. ————— 1'riittnti iilnuci hi) ilobivu v va.ili lakarnah. ————— FRAN I. KWIZDA kr. avMtriJski in kr. rumunskl dvorni založnik okrožni lakar v Kornouburgu pri Dunaju St IG 272. (000—2) Tri podpisanim magistiatu izpraznjeno je jtM.no mesto Primož Auer-jevili ustanov z r»r» «l ______ (f>76"13) ~Košir A. jermenar iu sedlar, Kolodvorske ulice polog južnega kolodvora št. 24, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za izdelovanje vaih v njegovo stroko spadajočih del. Izdeluje jermena za stroje iz najboljšega usnja. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, je/.d na oprava od gld. 28 naprej Tudi so na razpolago kovčeki in druge potne torbice zh gospo in goapode po nizkih cenah. _ (627-12) Ravnihar J. Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za Sospode, gospe in otroke: obro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo ge točno in veatno. (580-12) Fajdiga Filip mizar v Slonovih ulioah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; vaprejema vsa v njegovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno in ceno. (578-18) Kunst Al. Židovske ulice St 4, velika zaloga obuval lastnega iz« delka za dame, gospode in otroke je vedno na iz bero. Vsakerina naročila izvršujejo se točno in po nizki cent Vse mere ae shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae uzorec uposlati. («07-1 a) Podkrajsek Marija Spitalske ulice, ima v ved ni zalogi vsakovrstne suhe vence in cvetlice, šopke za cerkve, nagrobne vence in trakove, otročje oblačila, čipke, Čepice, predpasnike, oprs-nike in »ploh lišp za šivilje in krojače, (681-12) Lassnik Pet. trgovec, Gledališke ulice, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materijalnoga blaga, barv, lakov, čopičev, tn- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, malaga, maršala, tnal-vasina in rusterski samotok; najboljši ruski čaj, rum, co-gnae, tropinovec, brinjevec, slivovec in druga najboljša žganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (658-11; Mikusch L. Mestni trg št. lf), priporoča veliko zalogo dežnikov in solnčnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke in popravila izvršujejo se točno in ceno. (618-19) Miiller J. fotografično-artistični zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier za vsa v fotogr.n.čno stroko spadajoča dela, kakor: portrete, krajepise, interienrs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Mouientne fotografije za otroke, povek-šunja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejoinlja vsa v fotografično stroko spa dajoča dela po najnižji eeni. i'577-18) NoIIi F. S. stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh in zvonikov raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga raz lične kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to Btroko spadajoče poprave, uapravo kopeljskih sob, klosetov itd. Vsa dela in dotične poprave izvršuje najceneje. Proračuni pošiljajo se na zahtevanje brezplačno. _,578-18) Pakic M na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 usran, tvrdka v Ljubijani ima vedno največjo zalogo raznovrstne garantirano pristue žime, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegras , škafov, če-brov, Drent, finih in navadnih košar, jerbasev, sit, reščet tičjih kletk, peharjev, stru-ceuc, aiam, slam-podvežnic itd. in kupuje vsako množino verbovih libio (protja za pletenje, konjskih iu kravjih repov, kozine itd. Izdolova-telj raznih obrazcev iPuppen-, Biiste; za šivilje in krojače i in pletenih, kovčegov za potovanje. Škatlje s patent. ! zaporo ? a poštne pošiljat ve itd. (629-12) Pibroutz P. modistiuja, Mestni trg št. 3, priporoča svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, cvirnatih in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih izvršuje točno inceno. (656-11) Ranzinger R. špediter na Dunajski cesti št. 15, prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. pri v. južni železnici, z zagotovilom točne in cene izvršbe. _ (617-1?) Ranth M. (Viktor Ranth), Ljubljana, Marijin trg it. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprte-nega blaga in podvlek, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, šivanje in kavljičanje, tkanega in nogo vičarskega blaga, predpasnikov, Životkov in rokavic, pozamentirskega in drobnega blaga, trakov. Čipk in petij a nj, čipkastih zaves in preprog, umeteljnih cvetk in njih delov._(669-11) Petrin J. mešč. stavbeno in hišno mizarstvo s stroji iu parom, priporoča ae p. n. občinstvu za vsakojaka pohišna dela, gg. stavbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih del za stavbe. V zalogi je vedno buIi in dober les. Vsakojaka naročila izvršujejo se reeluo in solidno ter po pošteni ceni. Ceniki iu troškovni preudarki zastonj in franko. (785-8) Razinger J. sedlar. Poljanska cesta št. 26, izdeluje natančno po naročilu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter i»-vrSujejo točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljajo se na zahtevanje brezplačno. Naročila na nove kočije izvršujejo se v teku 8. tednov. (682-13) Reich Jos. Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro urejeno kemično Bpiralnico, v kateri ho razparane in nerazparane moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmo se za pranje in cretu v po-barvanje. V burvariji vspre-jema se svilnato, bombažno in mešano blago. Hurva se v najnovejših modah. (581-13J E. Reksingerja nasledniki optični zavod, Pod Trančo št. 2 v Ljubljani, priporoča bvojo bogato zalogo gledaliških gledal, daljuogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalje ima veliko izbero lizikaličnih in matematičnih strojev : Vodno tehtnice, stavbinske moro, kompase iu vse v to Btroko Bpadajočo stvari. — Vsako vrstno poprave izvršujejo se takoj po nizkih cenah« (660-11) Rudholzer Nik. urar in optikar, Mestr.i trg št. 8, zalagatelj kontrolnih ur visoke c. kr. avstrijske in kralj, ogerske vlade, zaprise ženi ceuitelj v optiski stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. (621-12 Rudholzer V. vdova trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoča svojo zalogo švicarskih, zlatih in srebrnih žepnih in stenskih ur, budilnie itd., po jako znižani ceni. Popravila se izvršujejo točno, ceno iu najnatančneje. ____ (628-19) Slitscher Alb. j trgovec z železom in špecerijskim blagom, Dunajska cesta št. 9, priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje; za obrtnike najboljše orodje avstrijskega in inozemskega izdelka. Fino pozlačene grobne križe, žage, pile, cveko, pipe za pivo, angleške verige, ključavnice itd. po najnižji eeni. (657-11; So* lic J. Pod Trančo ipri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov in čepic, od najnavadnejših do najfinejših. Blago je iz prvih tovaru. V zalogi ima tudi nove sokolske čepice. (583-13) Sprajcar Ivan stavbeni in umetni ključar, Kidodvorake ulice 22, priporoča njegove valčaBte ograde za okna m vrate, lastni izdeh-k, prava jeklena ple-hoviua, b t i 11 i 111 zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki se vsprejeuiljejo ter izvršujejo natančno in po nizki ceni. (626-12) Sevčik Fr. puškar, Preflirnov trg, priporoča svojo bogato zalogo raznovrst. dobrih pušk, dvo-cevk za salone in lancaster-jevih puik, revolverjev, nabojev, streliva in orodja za lovce; lastni izdelek in po nizkih cenah. Popravila izvršujejo ae točno in ceno. _ (882-13) Toni Fran vulgo Srakar, izpitimi kovač, Kravja dol j na St. 2, izdeluje vso v njegova obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Dobro delo in točna poatrežba; posebno se priporoča za nove konjake podkove. 633-12) Fliegl Jakob kleparski mojster, Križev niski trg St. 3, filijalka v Ribnici, priporoča se p. n. občinstvu in stavbenim podjetnikom za vsa kleparska dela, pokrivanje streh in zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizke cune. Proračuni pošiljajo ae na zahtevanje zastonj in franko. Zunanja naročila in sploh vse poprave izvršujejo se solidno in točno. (783-8) Schmelzer B. stolar „pred Prulami", izdeluje najfinejše atole, klopi itd. za salone, sobe in vrte. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Vsakovrstni obrazci stolov na razpolaganje ter se pošiljajo franko. Popravila izvršujejo se točno in vestno po naročilu. Cene jako nizke in dobro delo. _(734-8) Schaffelner K. pilar, Florijanske ulice št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnico, v kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki ne pošiljajo na zahtevanje zastonj. (666-11) Uran in Večaj Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih pečij in glinastih snovij, kakor tudi štedilnikov in vseh v to stroko »padajočih del po nizkih cenah. (584-13) Pilko Fr. ključavničar, Marije Terezije cesta št. 4, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi; naprav lja štedi Ina ognjišča, ograje, stavbene okove in tudi vsa dela za stavbe itd. po zelo nizki ceni. (579-13) Zoppitsch M. v Kolodvorskih ulicah št. 24, priporoča veliko zalogo izvrstnega piva v steklenicah prve Graške delniške družbe. Točna postrežba. (610-12) Žitnik \7 čevljar i u trgovec, Kongresni trg 6t. 3. Velika zaloga najfinejših oblival za gospode, dame in otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba in nizke cene. Zunanja naročila izvršujejo se točno iu solidno. (686-18) Josip Rebek ključavničar, v Ljubljani, Francovo nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delane mreže iu ograje, štedilna ogtijibča v najnovejših oblikah, ključe iz aluminiuma, kateri so trikrat lažji od železnih, napeljuje hišne telegrafe in telefone, strelovode, preskušoue z elektrometrom. V zalogi ima vsa posamezna telegralična dela. Naročila iu proračuni) kateri se na zahtevanje pošiljajo, i«.vršč se natančno in ceno. (711 -I*) Naglas J. J. tovarna pohištva, ustanovljena 1847, I., v Ljubljani, Turjaški trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvorec). Zaloga jednostavnoga in naj-finejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, stru-garskega iu pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, nepregorno blagajnice. (730-8) Evgenij Betetto tovarna za met I je, v Ljubljani. Florijanske ulice št. 3, priporoča Čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metelj od najfinejših do najcenejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in franko. _(7iP:9) Stadler Jos. stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg it. 15 in Čevljarske ulice št. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stav-binska dela v mestu iu na deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodno naprave vsake vrste pre v zemlje ter z vso natančnostjo in poroštvom izvršuje. Troškovniki pošiljajo se na zahtevanje zastonj. (619-12) Uranič Andr. ključavničar, Ililfierjeve ulice št. 12, priporoča p. n. občinstvu svojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanje vsakovrstnih hišnih in stavbinakih del tu iu na deželi. Izdeluje raznovrstna šied.In a ognjišča, ograde, Okove itd. Popravila izvršujejo se točno. Cene solidne iu nepretirane. (736-B) Vanino Vek. Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča avojo trgovino vsakovrstnih nožev in Akarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vaprejemlje tudi brušenje in čiščenje vsakovrstnih kirurgičiiih predmetov itd. (609-12) Pielick in Brida tovarna za metle, Gradišče št. 9, priporočata cenjenim gospodinjam in gg. trgovcem lastno izuelovanje vsakojakih metelj iz riža, od najfinejših do najcenejših. Delo izborno in trdno. Ceniki zastonj in franko. (732-8) Meršol Franja na voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del in predtiskarijo črk (monogra-uiov), raznovrstnih drugih uzoreev za šivilje, svile, kakor oprsnikov, predpasnikov itd. po m'.ki ceni. Popravila se vsprejemljejo ter izvršujejo točno in dobro. (731-8" Schaffer Albert rokovičar in trgovec obvezil. Kongresni trg 7, priporoča bvojo veliko zalogo dunajskih letnih in zimskih rokavic, oprsuiko\, najfinejših kravat za gospode, za vratni kov in naročk, fiane.osk. mil in di-ščav; zaloga kirurgičiiih obvezil iz kavčuka z« bolnike. _ 630-12) Ign. Faschinga udove ključaviiičaruica v Ljubljani, Suknarske ulice št. 3, priporoča bogato svojo zalogo šte-dilnih ognjišč soliduega dela po najnižjih cenah in vspre-jema tudi vsakovrstna stav-binska dela. Zunanja naročila izvrše se točno. (712-9) Leveč J. trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mostu. Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenine, rože za zdramila, kakor Vr-nikove rože, Sentjanžove koreninice, bele kresniee, česmino vii zrnja, smrekovo seme, trsljikovo lubje, ržene ro-žičke in druge poljske pridelke. Seno za konje iu govejo živino v veejih množinah. Trgovina s raki itd. Blago kupuje po najvišjih cenah. 1,769-7) Krejči A. klobučar in krznar, Kongresni trg priporoča p. u. občinstvu svojo bogato zalogo klobukov, Blamuikov in čupic po najnižjih cenah. Zunanja naroČila izvršujejo se točno io strogo po naročilu. Kupujem tudi raznovrstne kože po mogoče visoki ceni. (766-7) Kreč Fr. krojač, Židovske ulice št. 8, priporoča se p. n. občinstvu, uradnikom iu častnikom za izdelovanje oblek in uniform po najnovejšem kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji vojaških oblek, omogoči me, da vsako delo izvršim natančno po zahtevi ter ceno in solidno. Cene nizke is točna postrežba. Uzorce pošiljam na zahtevanje franko. (7B3-7) Jos. Bernarda na.s led JULIJ KLEIN Ljubljana Marijin trg št. i in Gledališke ulice it 4 priporoča svojo veliko zalogo steklenine, porcelana IQj beloprstonega blaga; okvirov za podobe, petrolejnih svetilk in raznih Sip; stekleni aparati za kemično, lizika-lično in farmacevtično uporabo ao vedno v zalogi. — Velika izbera vsakovrstnih steklenic za pivo z iu bres varstvene zapore; steklenic, za vino in ovitnic, 3*/i litim, držečih in 5 ko težkih, na-vlašč za poštno odpravljanja napravljenih za razno sočivj« hi sadje; nadalje raznih o pletenih steklenic za vsake tekočine, steklenic za konaorve s samolastno zaporo ter najboljše za vklado kuhanega soeivja in sadja. NOVO! NOVOl Pošiljam tudi uiiinllirtton srna za ot-*eeuje vMakoJnkili alev* klenlc. (726-81 Druškovič Andr trgovina z žrleznii.o. okraski, ključar skiini izdelki in materij Mini ui hlngnm. Zaloga vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja. Popolna oprava z& neveste. Točna in cena postrežba. (7r>5-7) Ljubljana, Mestni trg 9 1»» Seunig J. zaloga usnja, Stari trg, priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom čevljarjem hvojo veliko zalogo najfinejšega gornjega usnja in izvrstnih podplatov domsče stroj arije. Zaloga čevljarskega orodja in v to Btroko Bpadajočega blaga. Zunanja naročila izvršujejo se vestno in točno. (867-3) Hartmann I. A. v Ljubljani, Hotel Evropa. Originalno dobivalisče za garantirano ("onpiel-ovo gela-tino za izdelovalce slamnikov in žolče, najboljše sredstvo za čiščenje in zb olj Sevanje vina. Navod za porabo pridene se tistemu, kdor to želi, zastonj. (770-7) Karinger K. trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta 18117, priporoča svojo zalogo finih galanterijskih, norim* berikio in japonskih umetnih Izdelkov, ženskega ročnega dela, čipk in raznega blaga za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred-tiskarije za šivilje in druge. Velika zaloga otročjih igrač, /.bitka starin. Naročila izvršujejo se točno in ceno. ____(761 7) J. N. Potočnik krojač, Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča se čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najno-vejšeiu kroju Zunanja naročila izvršujejo se točno, vrstno in po nizkih cenah. Uzorci so na razpolago ter bo pošiljajo na zahtevanje franko. Priporoča se tudi častiti duhovščini za izdelovanje sukenj in talarjev. (812-5) Cimperman PESMI. Broširane no Ur., vezane z zlato obrezo alti. ■ •HO. J. CS-iontini (10) v Ljubljani. (6/7) Cassermann F. krojač, Sel -nliurgove ulice št. 4, priporoča se čaatitim p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroji. Zunanja naročila izvršujejo su točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zahtevanje franko. (768-7) Fabian J. trgovec, Valvazorjev trg, priporoča avojo veliko zalogo kolonijalnega, špecerijskega in materijal nega blaga, line ga ruma, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropiuovec in slivovoc je vedno v zalogi; raznovrstna vina: rusterski samotok, malaga, tuadej ra, bordeaux itd. Prodaja na debelo in drobno. Zunanja naročila izvršujejo se točno in eeno. (767-7) Buggenig J. sod ar, Gradišče, priporoča se p. n. občinstvu in gg. pi« vovarnarjem za izdelovanje vsakovrstnih v njegovo obrt spadajočih del. Prevzema tudi vsa popravila raznih sodov za vino in pivo, katera izvršuje točno in po nizki ceni. Kupuje iu prodaja tudi nove in stare vinske sode. (764-7) Nagy Štefan prej France Terček, Ljubljana, trgovina z železnimi, kuhinjskim in drugim orodjem, kovnim, zidarako-klju-čavničarskim iu kovinskim blagom je od dne 1. julija 1891 nadalje na Valvasorjevem trgu št. 5, v poslopji okrajnega glavarstva. (813-5) Steinfeldsko marčno in uležano pivo v sodih ter izborno pivo v steklenicah priporoča (845-4) zaloga piva bratov Reininghaus v I.|ubl|aut, NlAka. Karol C. Holzer Ljubljana, Dunajska cesta zaloga špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv. (814-5) Prememba stanovanja. Frana Miillerja časnikarska agentura in anončni urad, uredništvo, npravniitvo in efjpedlefta ..Laibacher Woohenblatta" nahajajo so od l. t. m. v Kljucarskih ulicah hiš. št. 3„ v I. nadstropji. Jako koristne in zelo praktične za vse stanove ho ine j drugimi nastopne reči: v Šivalni stroji. Obilja iu iiloma varne blagajnice in kasete. Vratila, iiilulilni stroji in rezalni HtroJI /i* Urino, f laeiliiiec cm vino In «oi«lj<-. >»l ■ / i lin <-e /.it i£i'oy.4lj«>4 "/■»•ruliiilti. ei-Ntlliii in (lroliilnl mlini, pumpe. tl»-4-illli« e. stroji ril le/un e mesa. Ni rti I* nlce *» iiiiiii/. — Te in rasne druge priprave iz mii- i»<>iiMiii i<»v plnoaiilli premij. Tako zvana proata toutina, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopnfiča po proteku jednega leta popolno ttvobodo za potovanje, prebivanje in poklic, izvzem&i vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči I spod Iti t i, po preteku treh let pa ne more vee aapatiti in jo je z ozirora na tontino pri regulovanji moči urediti na -'•'•si načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v kradel in (789—3) Klavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK v Xj3ij.t>13£tn.I, Mestni trg- št. 25. *) Totitinit iiiictiiijn hv iiftbiranjo in rnr.ilolitor dividuml • 11 ilo-liička po iii-ki-in piiHtrliiu-iii automu, ki h& jo izumil in prvi uvoilol v Fran-ciii f tal i i it ii l."i.ii/" T' u i ti i. 11103. Tujcem in potovalcem V A IVI ERIKO. VOŽNJI LISTKI (7—3^) pri \ iii/.o/.ciuNko-ainerliikl |»u-i*ol»ro«lni 4li*užl»i. !• I •DTJNAJ. I Kolowratriug 9 IV Weyriugergas8e 7' Prospekti In pojasnila toftno in zastonj. Najkrajše, najceneje ln najhitreje potovanje. priporočajo ae sledeče (439—18) restavracije in kavarne v Ljubljani. Pivovarna 1 Auer-ja, ^t'^JZT™ Velik zračen vrt s steklenim salonom i u kegljiščem. Točna in cena postrežba. J* Aner, pivo var. Restavracija „Pri Zvezdi", gj»£ zračnim vrtom, atekUmini .«*alonom in kegljiščem. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. F. Ferline, restavrater. tf atei „Pri Slonu", I. vrste; v .sredi mesta in _...........____ v bližini c. kr postnega in ejaJs bnojavnegs urada; sobe od 70 kr. naprej; restavracija in kavarna v hiši; železna in parna kopelj, urejena po Frai covih kopelih po c. kr. vladnem svčtniku g. profesorju dr. pl. Valenti. A. Gnesda, hotelir. Sv. Jakoba trg. — Staroznaua gostilna, ostilna „Pri Virantu", lepi prostori, čedne sobe^ od 50 kr. naprej, pristna vina in izvrstno Mengiško marčno pivo, priznano dobra jedila, prijazna in točna postrežba. Velik senčnat vrt tu kegljišče. II. Bnfe9 gostilničarka. Sostilna ,,Pri Avstrijskem cesarju", Sv. Petra cesta št. 5. Lep« in ceno sobo od 40 kr. DSprej, postrežba točna, najboljši črni istrijanec, pristna hrvaška vina in dolenjski eviček, pristno Steinfeldsko marčno pivo, vsako sredo in petek sveže morske ribe, pohvalna kuhinja. Senčnati vrt iu krito kegljišče- Naročila na obod vsprejemajo se vsak dan. Ivan Toati, gostilničar. gtvicarija (Pod Tivoli), feS0«^^ Jkw.' l.juol)>ino, domača, tirolska in italijanska pristna vina, vedno sveže pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja in točna postrežba. Priporoča se si. p. n. občinstvu iu gg. potovalcem [7:tN —H H. Eiler, restavrater. Restavracija Weber, g^ffS ft^lfc stvu za mnogobrojno obiskovanja. Točna postrežba, izvrstno pivo in dobra kuhinja. Primerno nizka cena za opotudanski obed. J. Wel»er, restavrater. Sne+ilna Pri I ini" Židovska ulica, priporoča ostnna „rn Lipi , fle iB.titemiI D'. yoh6in. Mtvu za mnogobrojni obisk. Za pristno pijačo in ukusno jed Be jamči. Marija €irer, gostilničarka. Kavarna „National" (Pri .Fiscu«rJu). Kongresni strežba in izvrstna pijača. Na razpolago so vsi slovenski listi in trije biljardi. Fr. Krape«*, kavarnar. Sauarna Furnna" ' vrste; Dunajska cesta, rtvdina „cvrupa , v blJžini uržavneKa in juž< železnice kolodvora. Trije biljardi, lepa veranda in razgled na najbolj živahen prostor. Slovenski in slovanski časopisi. Točna in cena postrežba. A. Krapi, kavarnar. Sauarna Valva7nr" Spitalsko ulice. Na raz avarna „vaivazor , p^H(fHnje 8„ trUe w. Ijardi in 50 raznih časopisov. I'osti e-ba točna m cena. A. Ntupan, kavarnar. Svarilo. 4 MNtltemu p. n. obćliiNlvii iil|ii Antonu Obrezi, tapocirarji v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. Elegantno, fino in modno blago. Št. 6342. (1115- 3) Naznanilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov, ostane deželna blagajna kranjska od 16. do uštetega dne 18. avgusta t. I. strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani, dne 8. avgusta 185)2. !r Odlikovan na koraSki deželni razstavi 1885. leta. »•■■••i Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije. I. kranjska izdelovalnica žičastih žimnic in žicastomrežnih postelj i,jubiJuna (siška). poleg Ko»lei>feve plvarne priporočil žientite zimnice UM|buIjAe vr«te iu otroške poNtelfe po ti nl kr., 30 kr., 0O kr., 1.—. LJubljana: Mibuel Kastner. Atiton Krisper. H. L. Wencul. Peter Lansuik. Jan. Luckiuaun. Ivan Perdan. Jeglič & Leskovic. J. Klauorv Josip Kordin. Ivan Kabino. Karol K»riftffer. Bd. Mahr. lVrdinnml IMautz. A. Sarabon. Viktor SchiiTer. SeliuHsiiig h VVeber. F. Terdina. Alojzij Lencek. M. E. Supau. J. Trano. Poatojina: Skofja Loka Borovnica : Kočevje: Vol. L&iide: Krško: Idrija: Kranj: Lot: Antou Dietrich. lltnlvik Fahiatii. Krati Verbič. Fran Krenu. Fran Loy. Ivan Justin. Kupert KiiKelsber^er. Anton Jugovic. Fran Kos. Fran Do lene. Lekarna npri Sveti Trojici11. Vilj. Killer. Karol Fabiaui. Fran Kovač. Loatanjevloa: Alojzij Uatach. I Litija Mokronog: Vrhnika: Oor. Logatec Radovljica: Radeče Novo meato: Kamnik: Zagorje: Črnomelj (878—10) Lcbinger&tiertfuiHun. Anton Majcen Bbil & Petrovič. M Brilev, Peter liladnik. A. Koblek, lokar. Davorin Podlesnik. Fran Trovčnik. Adolf Paiisor. Edin, Zangger« UratovHka skladuiea „konstanti, društva". Ivan Mdller sou. R. E. Mibelčič. And. Lackner. Lud. Pora. Naznanilo obrtstva. Podpisanec uljudno naznanjam, da sem kamnoseški obrt Ig. Tomanove vdove, katero delarnica jo bila doslej v Kravji dolini it. 12 in v kateri sem 17 let to obrt vodil 1. julija t. 1. v lastni račun prevzel ter ga bodem pod firmo FElvIKS TOMAN v novourejeni delarnici, Reseljeva ulica št. 26, nadalje vodil. — Ob jednem priporočam se za vsa umetna in stavbena kamnoseška dela, katera bodem vselej točno, trajno in po nizki ceni zvrSil. Z vsem spoštovanjem (771—7) Feliks Taman. V stari delarnici Ig. Tomanove vdove, Kravja dolina št. 12, je še nekaj nagrobnih spomenikov po nizki ceni na prodaj. m m m m m m m m Ponudimo po najnižjih cenah: Zarezano vštricno ostrešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) najboljše vrste. Veliko zalogo lončenih pečij in štedilnikov ter vseh v to stroko spadajočih izdelkov. Sp«3oij«.lit«3ta: S1 Majolika peči.^SS Lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten). ifuJM»j Daljo prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s chammottnimi in cementnimi ploščami. Odličnim spoštovanjem F. P. Vidic & Co.. Slonove ulice. al Naznanilo. Čabt mi je, slavnemu občinstvu naznanjati, da sem z dnem ti. iiv^iiMu f. I. prevzel gostilno „Pri panju". Toi'-il bodem pristno belo lMtrwko vino, liter po Mi kr., kakor tudi orno. li.er pu 32 kr., in obljubljenu KeliilngliaiiNer-Jevo pivo. Isto tako bom skrbel za bnm Jedilu; stremel bom na zahtevanje z jedili, prirejenimi |»<» ilalifaiiNkeiu namilili. Za mnogobrojni obisk prosi ter se priporoča s spoštovanjem Josip G-obbo (HH6-3) gostilničar. Laetnina in tla* »Narodne Tiskarne*.